Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, kandidat za ministra, spoštovani vsi ostali prisotni, pričenjam 1. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da opravičil za današnjo sejo nisem prejel in pa, da nismo še vsi prisotni, verjetno tudi zaradi tega, ker potekajo »hiringi« na drugih odborih. Obveščam vas, da bo na seji kot nadomestna članica Odbora s pooblastili sodelovala poslanka Mateja Udovč namesto dr. Mira Cerarja, poslanca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 1. nujne seje odbora. S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red, ki vsebuje dve točki, prva je predstavitev Boštjana Poklukarja, kandidata za ministra za notranje zadeve. In druga predstavitev Tugomira Kodelje, kandidata za ministra za javno upravo. Do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo tega dnevnega reda, tako, da lahko ugotovim, da je dnevni red določen tako kot vam je bil posredovan s sklicem 1. nujne seje odbora.

PREHAJAMO NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDSTAVITEV BOŠTAJANA POKLUAKARJA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE.

Predlog kandidata za ministra za notranje zadeve je bil dne 30. avgusta 2018 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke pa ste članice in člani odbora prijeli zaradi varstva osebnih podatkov v varovani predal v sistemu UDIS.

Gospod Boštjan Poklukar, ki je predlagan za ministra za notranje zadeve se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije in prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije najprej predstavil odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in v nadaljevanju odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom na podlagi prvega odstavka 231. člena poslovnika poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Za ta prvi del kot veste imamo na voljo tri ure, do dvanajstih. Jaz ne želim omejevati vprašanj, tudi ne predstavitve kandidata, mislim, da je prav, da je ta predstavitev čim bolj izčrpna in čim bolj natančna kakor tudi vprašanje in odgovori nanje, tako, da v kolikor do dvanajste ure ne bomo zaključili bom na tej točki prekinil prvo točko, ki jo bomo v takem primeru zaradi zasedanja drugih odborov nadaljevali ob 19. uri. Toliko za uvod.

Zdaj pa gospodu Boštjanu Poklukarju, kandidatu za ministra za notranje zadeve dajem besedo, da se predstavi odboru.

Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, gospodje poslanci, dovolite, da se pred odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije predstavim kot kandidat za ministra za notranje zadeve Republike Slovenije.

Sem Boštjan Poklukar, rojen sem 20. januarja 1971 na Jesenicah in z družino živim na Bledu. Po izobrazbi sem magister javne uprave, sem udeleženec vojne za Slovenijo in od leta 1991 zaposlen na Ministrstvu za obrambo, kot pripadnik stalne sestave teritorialne obrambe. Od leta 1992 sem bil pripadnik vojaške policije Slovenske vojske in imam opravljen izpit za pooblaščeno uradno osebo ter več strokovnih tečajev in usposabljanj v policiji. Od leta 2004 sem opravljal različne naloge na področju civilno vojaškega sodelovanja in naloge pribočnika poveljnika. Leta 2009 sem bil na predlog ministrice za obrambo prerazporejen v službo za protokol ministrstva za obrambo, ker sem kot podčastnik za protokol opravljal protokolarne naloge za ministra, vrh ministrstva in Slovenske vojske. V svoji vojaški karieri sem dosegel čin višjega štabnega vodnika. Odlikovan sem bil z bronasto medaljo generala Maistra, srebrno medaljo Slovenske vojske in spominskim znakom / nerazumljivo/ 1991. Od leta 2015 sem zaposlen na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kjer sem v času obvladovanja migrantske krize opravljal nalogo tiskovnega predstavnika Uprave za področje migracij po pooblastilu generalnega direktorja. Od leta 2017 pa vodim Center za obveščanje v Kranju. Redno predavam o protokolu, občasno v podporo upravljanju in vodenju v sodelovanju nacionalno varnostnih podsistemov pri soočanju s krizami, odnosih z javnostjo in obrambnemu sistemu. Imam visoko spoštovanje do svoje države, do vseh državljanov in državljank Republike Slovenije, zato kot kandidat za ministra za notranje zadeve verjamem vase, da bom funkcijo ministra za notranje zadeve Republike Slovenije opravljal dobro.

Moje vodilo pri našem skupnem delu na Ministrstvu za notranje zadeve bom v mandatnem obdobju 2018-2022 zagotavljanje pogojev za varnost ljudi in njihovega premoženja. Republika Slovenija je izpostavljena sodobnim varnostnim izzivom, zato je temeljnega pomena obvladovanje migracij, boj proti kriminaliteti in drugim varnostnim grožnjam. Migracijska problematika je ena izstopajočih področij Ministrstva za notranje zadeve, s katero se intenzivneje sooča v zadnjih letih, še posebej pa od leta 2015 naprej. Spremembe zakonodajnih ukrepov so pomagale v danih okoliščinah obvladovati izjemno velik migracijski pritisk. V tem času so bili sprejeti tudi nekateri ukrepi, ki so prispevali k umiritvi in stabilizaciji razmer. Predvsem se je izkazala visoka profesionalnost policije, ki je v sodelovanju s Slovensko vojsko in Civilno zaščito in drugimi sodelujočimi organizacijami ter deležnki opravljajo svojo temeljno nalogo zakonito, humano, strpno in z veliko mero solidarnosti. Pri tem je bil pomemben prispevek, ki so ga včasih tudi s kritičnim pogledom, nudile človekoljubne in humanitarne organizacije. Vsi skupaj smo pokazali in dokazali, da smo Slovenke in Slovenci humani, strpni in miroljubni. V tem mandatu bomo na Ministrstvu za notranje zadeve delovali v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in s sprejetimi mednarodnimi zavezami, še posebej bomo krepili medresorsko sodelovanje in k problemu migracij pristopili celovito.

V koalicijskem sporazumu smo se zavezali, da je potrebno pripraviti novo resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki bo na novo ovrednotila spremenjeno varnostno okolje ter opredelila sodobne varnostne izzive. Skladno s koalicijskimi zavezami bomo izdelali tudi celovito migracijsko strategijo, ki bo temeljila na medresorskem sodelovanju. Tehnične ovire se bodo z meje odstranile takoj, kot bodo razmere to dopuščale. Zunanje meje EU morajo biti učinkoviteje varovane. Če zunanje meje Evropske unije ne bodo ustrezno varovane bo še veliko večja obremenitev na naši južni meji. Zavedam se velike odgovornosti, ki jo Slovenija nosi kot scheengenska država. V tem smislu bomo osveščali najvišje pristojne organe držav EU in Zahodnega Balkana s ciljem spodbujanja sodelovanja izvajanja bilateralnih sporazumov in okrepljenega nadzora meja. Tudi v bodoče si bomo v okviru Evropske unije prizadevali za enotno politiko in iskanje rešitev, ki bodo dobro za celotno EU. Aktivno bomo sodelovali pri oblikovanju in izvajanju širše evropske politike, varovanje zunanjih meja s težiščem na Zahodnem Balkanu. Zavedamo se, da migracijski pritiski ostajajo aktualen globalni izziv s katerim se tudi Slovenija sooča na svoji južni meji in se kaže v porastu ilegalnih prehodov meja. Odraz tega je tudi novela Zakona o tujcih, ki predvideva širok nabor ukrepov v primeru neobvladljive rasti ilegalnih prehodov državne meje. Zakon je v presoji na Ustavnem sodišču, katerega sodbo bomo spoštovali. Ob tem pa ne morem mimo zavedanja, da se zaradi nastalih razmer ne glede na odločitev že soočamo z resnimi kadrovskimi težavami, še posebej v policiji. Zagotoviti je potrebno višja proračunska sredstva za problematiko reševanja migrantske krize, kakor tudi za kontinuiran razvoj celotnega sistema Ministrstva za notranje zadeve in nemoteno opravljanje delovnih nalog. Obvladovanje varnostnih razmer v danih okoliščinah od nas pričakujejo tako prebivalci Republike Slovenije kot širši evropski prostor. Resolucija v dolgoročnem razvoju programa policije do leta 2025 že podaja konkretne prioritete razvoja in opremljanja policije, ki je bilo vodilo mojega dela. Z globalizacijo, informatizacijo in digitalizacijo družbe so policijske naloge postale kompleksnejše. V tem okviru želim poseben poudarek dati sredstvom za osebno varnost in zaščito policijskim policistom se je naš skupni ključni cilj zagotoviti njihovo varnost pri izvajanju policijskih nalog, ker so dnevno izpostavljeni visoki varnosti in tveganjem in v posameznih primerih pa posledično žal tudi tragičnim dogodkom.

Zaradi pomanjkanja tovrstnih prevoznih sredstev je potrebno na Ministrstvu za notranje zadeve nadaljevati že z zastavljeno politiko opremljanja in nagrajevanja opreme, ki jo policija uporablja pri svojem delu. Kadrovska situacija v policiji je zaskrbljujoča še posebej v luči omenjenih varnostnih izzivov, s katerimi se sooča. V času finančne krize se je število zaposlenih zmanjševalo skladno s protikriznimi ukrepi in temu ustrezno prilagojenimi kadrovskimi načrti. Poleg tega policijske vrste reči vsakoletni tako imenovani naravni odliv, ki ob upoštevanju poklicnih upokojitev dosega tudi do 300 ali več odhodov letno. Ministrstvo za notranje zadeve je že pristopilo k aktivni politiki zaposlovanja in izobraževanja v policiji. Potrebno bo uvesti nove pristope v aktivno politiko zaposlovanja saj med mladimi ni zadostnega zanimanja za poklic policistov. Nov pristop k aktivni politiki zaposlovanja je vsekakor promocija policijskega poklica. Poklic policista je dovolj dinamičen in zanimiv, da ga bomo le znali mladim ljudem predstaviti na njim pravi način. Posebno pozornost bomo namenili zagotavljanju optimalnih pogojev za boj proti hudim oblikam organizirane kriminalitete in gospodarske kriminalitete, hudih kaznivih dejanj v škodo finančnih interesov Republike Slovenije in EU ter korupcija pri čemer je potrebno okrepiti medinstitucionalno in mednarodno sodelovanje. Resne oblike kriminala, organizirana kriminaliteta, vsakodnevna zahtevna problematika na varnostno ogroženih območjih, obvladovanje migracijske problematike in drugi varnostni izzivi zahtevajo poleg ustrezne kadrovske popolnjenosti policijskih enot tudi višjo strokovnost in ustrezno usposobljenost policijskih policistov. Moja prioriteta je zagotovitev pogojev za ustrezno usposobljenost policistk in policistov ter zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve, ker posledično vpliva tudi na njihovo strokovno in učinkovito izvajanje naloge ter ugled institucije. V ta namen si bom prizadeval za izboljšanje izobraževalnega sistema in zagotavljanje ustreznih pogojev za usposabljanje zaposlenih doma in v tujini. Sodobni izvršitvene oblike terorizma in ekstremnih oblik nasilja so resna varnostna grožnja v življenju, posebni varnosti in premoženju ljudi, zato bomo tudi tem področju posvetili posebno pozornost. Potrebnost tega dokazujejo dogodki iz mednarodnega okolja, ki kažejo, da mora biti celotni varnostni sistem še posebej pa policija pripravljena na takojšnje reagiranje in odločno ukrepanje. V koalicijskem sporazumu smo se zavezali, da bomo okrepili področje računalniške forenzike, ki bo nedvomno prispevala k učinkovitejšemu pregonu računalniških in drugih kriminalnih dejanj tudi gospodarskih. Policija ob naravnih in drugih nesrečah uspešno sodeluje z civilno zaščito in s silami za zaščito reševanja in pomoč. Sodelovanje s prostovoljnimi in poklicnimi gasilci reševalci nujne medicinske pomoči, gorski reševalci in z številnimi drugimi deležniki v sistemu zaščite in reševanja je primer dobre prakse ter uspešnega medresorskega sodelovanja katerega bomo v tem mandatu še krepili. Policija je eden izmed državnih organov, ki deluje na državni, regionalni in lokalni ravni. Pomen zagotovitev ustreznih prostorov je zato še toliko bolj pomembno, zaradi zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev in višje kvalitete dela zaposlenih. Delno sem s problematiko prostorov se tudi seznanil. Ponovno bomo pregledali stanje, ki po vsej verjetnosti bo rešljivo tako, da bomo planirali ustrezna finančna sredstva in to zadevo tudi uredili.

Ko govorimo o delovnih pogojev pa ne morem mimo nujnosti nadaljnjega tvornega in odprtega socialnega dialoga. Ustrezne rešitve za to bomo iskali Predstavil v sklopu pogajanj med sindikati javnega sektorja in Vlado, kjer se nadejamo rešitev.

Birokratski in administrativni postopki morajo slediti načelom digitalizacije ob upoštevanju standardov sodobne informacijske varnosti države. Z digitalizacijo in poenostavitvijo določenih postopkov bo omogočeno, da bodo procesi na Ministrstvu za notranje zadeve tekli hitreje, učinkoviteje, pregledneje ter po načelu ekonomičnosti. Poleg tega se bom zavzel za optimizacijo postopkov javnega naročanja. Izboljšati je potrebno povezavo med različnimi evidencami in bazami podatkov, ki bo skrajšalo, izboljšalo in poenostavilo postopke javnega naročanja. Za nemoteno in visoko strokovno opravljanje nalog je pomembno investiranje v sodobni informacijski sistem Ministrstva za notranje zadeve. Vsi načrti in cilji pa so vendarle pogojeni z javno-finančnimi okoliščinami, ki se jih še kako dobro zavedam.

Priča smo dogodkom, ki so v svetu in Evropi znatno zaznamovali odnos do varnosti problematike v širšem pomenu. V mislih imam predvsem sodobne oblike kibernetske ogroženosti, nevarnosti terorističnih aktivnosti ter varnostno izpostavljene kritične infrastrukture državnega pomena. To so področja, ki zahtevajo medresorski pristop ter veliko mero usklajenosti med pristojnimi organi. Prizadeval si bom, da bodo ta področja ustrezno zastopana s cilji in krepitve visokih standardov varovanja ljudi in premoženja.

Izpostaviti želim, da se soočamo tudi z vse bolj prefinjenimi oblikami kršenja človekovih pravic. Na globalni ravni izkoriščevalska nagnjenja, izguba vrednot potrošniške družbe in naraščajoče povpraševanje po ceneni delovni sili se odraža skozi novodobne oblike suženjstva in trgovine z ljudmi. V skrajni pojavnosti že omenjene migracijske problematike. Tudi to je področje, ki zahteva več plasten pristop in proaktivnejšo vlogo preostalih resorjev, ki so pod koordinacijo Ministrstva za notranje zadeve, zagotavljajo evropske in mednarodne standarde h katerim smo se kot država zavezali. Poleg gonilne vloge morajo ostali resorji aktivneje prispevati k obravnavanju problematike.

Tako kot je medresorska odraz notranje učinkovitosti države, je vprašanje mednarodnega sodelovanja, predvsem pa sodelovanja na področju EU zadev. Odraz vpetosti v tovrstna, če hočete globalna okolja.

Kriminaliteta in varnostne grožnje preraščajo koncept nacionalnih meja, zato še toliko bolj izpostavljajo različne oblike operativnega, strateškega in seveda tudi političnega sodelovanja. Tako v okviru evropskih integracij in širšega mednarodnega prostora, kot tudi z državami regije JV Evrope odkoder tovrstne oblike kriminalitete kot migracijska problematika prihaja.

Glede na opredeljene naloge s področja notranje varnosti in migracijske problematike, je tudi tu v neki meri potrebno slediti načelom in standardom skupne EU politike. Hkrati ponovno proaktivno oblikovati nacionalna stališča in jih tudi uveljaviti. To se bo predvsem odražalo na pripravah za predsedovanje Republike Slovenije v EU, pri čemer bo s strani Ministrstva za notranje zadeve potrebno vložiti dodatne kadrovske napore. Izzivov na Ministrstvu za notranje zadeve ne bo zmanjkalo tudi v prihodnosti.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane članice in člani Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. V svoji prestavitvi za kandidata za ministra za notranje zadeve Republike Slovenije sem predstavil svoje videnje vodenja ministrstva. Prioriteta ministrstev vsekakor ostaja zagotavljanje varnosti in premoženja ljudi ter obvladovanje migracijskih tokov.

Prizadeval si bom za zagotavljanje kadrovskih virov, opremljanje in usposabljanje in razvoj policije ter debirokratizacijo, modernizacijo in digitalizacijo Ministrstva za notranje zadeve, da bodo procesi dela tekli učinkoviteje, predvsem pa hitreje. Zavedam se, da je varnost naša skupna dobrina za razvoj in blaginjo Republike Slovenije. Prizadeval si bom, da se bodo ljudje počutili varne in da bo Slovenija še naprej znana kot varna država. Verjamem in zaupam v svoje znanje, moje osebne lastnosti in lastno integriteto, da bom zmogel zaposlenim na Ministrstvu za notranje zadeve in policiji zagotoviti še boljše pogoje za delo, strokovno rast in povečanje ugleda institucije v javnosti. Zelo dobro se zavedam, da bom pri tem potreboval vašo podporo in razumevanje in nanjo tudi računam saj kot sem dejal je varnost vsem nam skupna dobrina.

Spoštovani, hvala za vašo pozornost.

Ja, hvala lepa tudi za to predstavitev kandidatu za ministra za notranje zadeve.

Sedaj pa prehajamo na drugi del, predno pa pridemo na ta drugi del še dve obvestili. Naknadno sem bil obveščen, da se je seje opravičila kolegica poslanka Anja Bah Žibert, zaradi tega, ker sodeluje na drugem odboru, ki poteka istočasno in prejle sem med nami opazil poslanca Andreja Rajha, za katerega predvidevam, da nadomešča Petra Jožefa Česnik, tega obvestila še nismo prejeli, ko ga bomo, vas bom tam tudi uradno obvestil.

Torej tako kot rečeno, v nadaljevanju imate besedo kolegice in kolegi, k besedi se je že prijavil mag. Branko Grims in Jernej Vrtovec in potem tako kot se boste prijavljali. Predlagam tudi, da se ne zgubi nit oziroma, da ne zgubimo tega vsebinskega sosledja, da kandidat sproti odgovarja na vsako posamezno vprašanje, mislim, da bo to bolj enostavno in tudi lažje bomo spremljali sam »hiring«.

Branko Grims, izvoli, beseda je tvoja.

Hvala, vsem prav lep pozdrav.

Spoštovani gospod kandidat, živimo v nenavadni državi v kateri se pojavijo kakšne slike ljudi, ki korakajo, ampak kaj pa, če se potem kasneje kdaj izkaže, da je med tistimi na sliki tudi kakšen sodelavec policije, recimo plačan sodelavec kriminalistične policije in iznenada to zasije v povsem drugačni luči in potem bi se govorilo o policijskem provokatorju pa o temu v kakšni čudni državi živimo, to samo postavljam kot vprašanje, ne vam osebno, kajti nanj bodo morda lahko odgovorili čez čas kolegi iz KNOVS-a, v katerem zdaj jaz nisem več, ki bodo lahko tole tudi preverili, če je kaj na tem. Kajti, če se izkaže, da je kaj na tem, potem bo seveda tudi jasno zakaj se take slike pojavijo ravno v času najhujšega škandala v zgodovini samostojne Slovenije, ko nastajajoča vladna koalicija pod taktirko Levice izganja najuspešnejše slovenske podjetnike iz Slovenije in govori celo o nasilju, poziva k nestrpnosti, k nasilju, nacionalizacijo, revoluciji, o bajonetih pa še čem takem, kar je seveda, tukaj se bova oba strinjala, očitno kaznivo dejanje preganjljivo po uradni dolžnosti in najbrž je naloga policije, da to do konca in dosledno razišče in, da tiste, ki to počnejo tudi kaznuje, ker ne gre za bagatelno kaznivo dejanje, nastaja zato milijonska morda celo potencialno milijardna škoda za Slovenijo in to je nepopravljiva razvojna škoda, se pravi to vsekakor pravo zelo ustrezno obravnava in tudi sankcionira, policija pa je tista, ki je dolžna to raziskati.

No, ampak vam pa postavljam danes naslednje vprašanje. Tajne policijske sodelavce in njihovo financiranje urejata dva akta, ki sta tajne narave in to verjetno nista edina tajna akta policije, nad tema dvema smo se srečali pri delu KNOVS-a v minulem mandatu, in kaj se je zgodilo? Z neskončno muko smo po dveh letih uspeli enega dobiti na vpogled v celoti, drugega pa nikoli, tako ni bilo možno niti oceniti ali gre za akt, ki bi moral biti objavljen, ker posega na področje človekovih pravic ali pa je tak, da pač z njim res samo ureja interna razmerja policija. Ker je bila v končni fazi to tudi odločitev celo Vlade, ne več samo policije in ministrstva kot na začetku, sem pripravil tudi ustavno obtožbo, ki pa žal potem ni več prišla na vrsto. No, ampak vas pa vprašam, kaj menite o obstoju takih tajnih aktov, kako boste ravnali in ali bo vsaj parlamentarno telo nadzora, ki je edino, ki ima vso pravico vpogleda imelo ves vpogled v vse tajne akte in pravilnike policije?

Hvala lepa. Najprej, da vam odgovorim o aktualnem primeru, ki se je zgodil. Kot ste slišali je policija javnosti že sporočila, da je začela s preiskavo. Jaz popolnoma zaupam v zakonitost, strokovnost policije in verjamem, da bodo opravljali v skladu s svoji mi policijskimi pooblastili nalogo. Kot minister, če bom seveda izvoljen v Državnem zboru, pa pričakujem, da me bo generalni direktor policije natančno seznanil kaj je bilo v tej zadevi.

Sprašujete me tudi o tajnih aktih, ki so v policiji. Policija je organ v sestavi. Ima določeno stopnjo avtonomije. Jaz se bom tudi v tem primeru podučil v prejšnjem mandatu kaj pravzaprav je bilo na tej stvari in vas pravzaprav seznanil na eni od naslednji naših sej. Kajti, morate me razumeti, da moje vedenje o notranjem resorju ni še takšno danes, kot bo takrat, ko bom svoje mesto na resorju zasedel. Hvala lepa.

Izvolite, Branko Grims.

Hvala. Poglejte, delo tajnih služb je izjemno pomembno, tudi zaradi varovanja meje, zaradi vseh nevarnosti, ki jih prinašajo novi varnostni izzivi, o katerih ste v uvodnem delu že govorili, predvsem so to seveda ilegalne migracije, pa delno tudi legalne v tistem delu, ki zajemajo ljudi, ki so radikalizirani s strani islama. Da to lahko maksimalno učinkovito deluje je seveda v prvi vrsti potrebno zaščiti slovenske meje. V koalicijski pogodbi ste zapisali, da boste ostranili tehnične ovire takoj, ko bo to mogoče. Po drugi strani je jasno, da je rezultat tega, da se je nelegalno, protizakonito, očitno protizakonito spustilo čez slovenske meje pol milijona ilegalnih migrantov in potem še cel dež naknadno, da je to sedaj povzročilo, da smo praktično, kar se tiče svoboda gibanja izločeni iz Schengena. V soboto smo imeli na Gorenjskem 11 kilometrsko kolono pred predorom Karavanke. In ne boste verjeli še skoraj 5 kilometrov dolgo kolono pred predorom Ljubelj, ki se ga je potem celo zaprlo zaradi tega, ker so Avstrijci seveda poostrili kontrolo, ki je, če bi Schengen še veljal, tako kot smo bili navajeni nekoč v času vlade pod vodstvom SDS, ki je Schengen dosegla in to ni bila mala stvar, vsega tega sploh ne bi bilo. To vam je najbrž jasno. To se pravi, treba bo zaščititi meje. Vprašam, kako gre sedaj to dvoje skupaj, da napovedujete odstranitev tehničnih ovir in po drugi strani zaostritev varovanja meje. Ali vas koalicijska pogodba zavezuje? In ali ste prepričani, da vsi v vladne šesterčku, tako Levica, ki vam je pogodbo narekovala in vi, ki jo boste izvajali razumete vsa ta določila na isti način?

Izvolite.

Hvala lepa. Kar se tiče koalicijske zaveze, da se bodo tehnične ovire na meji odstranile takoj, ko bo to mogoče, tehnične ovire v tem današnjem varnostnem okolju in tej varnostni situaciji se ne bodo odstranile dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji, da se to lahko tudi naredi in zato dana tudi politična odločitev.

Kar se tiče prostora schengenske meje Slovenija oziroma Ministrstvo za notranje zadeve bo po nalogi v zvezi z varovanjem schengenske meje dosledno izvajala in od tu ni nobenega odstopanja, v skladu z schengenskimi standardi.

Kar se pa tiče kontrole južne meje je pa policija opravila svojo nalogo, tako kot sem že povedal, zakonito, strokovno in v skladu s svojimi pooblastili. Je pa res, da se pravzaprav na južni meji krepi migrantski tok, ki pa ga zaenkrat Slovenska policija še obvladuje. … /oglašanje iz klopi/

Samo trenutek, izvolite Tina Heferle.