5. nujna seja

Odbor za zunanjo politiko

12. 12. 2018
podatki objavljeni: 12. 12. 2018

Transkript

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pričenjam s 5. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.  Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestni članice in člani naslednji poslanke in poslanci. Opravičen je dr. Anže Logar, namesto njega je danes z nami mag. Karmen Furman. In namesto gospoda Zmaga Jelinčiča je z nami gospod Dušan Šiško. Vse vabljene na seji in prisotne lepo pozdravljam. Predlagatelj zahteve Danijel Krivec, vodja Poslanske skupine SDS, Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije, ki se je za to sejo opravičil, dr. Miroslav Cerar, minister za zunanje zadeve – namesto njega je med nami danes tukaj državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve gospa Simona Leskovar, ki jo lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.  Dobil sem še eno pooblastilo, in namreč namesto mag. Andreja Širclja je z nami gospod Boris Doblekar.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O OBRAVNAVI MIGRACIJ. Prejeli ste zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora. Besedo dajem mag. Branku Grimsu, da v imenu predlagatelja, poda dopolnilno obrazložitev.  Mag. Branko Grims, beseda je vaša. Izvolite.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav. Slovenija je država, ki je nastala na osnovi pravice do samoodločbe slovenskega naroda.  Pravica do samoodločbe je neodtujljiva pravica in izhaja iz ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Ta pravica seveda ni izčrpana z ustanovitvijo države, še več, takrat pravzaprav šele zaživi, kajti z ustanovitvijo svoje države, z uresničitvijo pravice do samoodločbe narod postane nacija. Narod s sojo državo.  Profesor dr. Ernest Petrič, ki je danes svetovalec predsednika država, sicer pa izjemno ugleden poznavalec področja mednarodnih odnosov je v zvezi s tem v eni od odločb Ustavnega sodišča, ki mu je predsedoval zapisal: Suverenost ni le pravna kategorija, pravna vrhovnost in neodvisnost države oblast, temveč tudi dejanska vsebina. Ta izhaja že iz pravice naroda do samoodločbe, ki je praviloma uresničena v njegovi suvereni državi.  Nesporno je in to je eksplicitno izraženo v vseh najpomembnejših mednarodnih aktih, ki opredeljujejo pravico narodov do samoodločbe, določanje po lastni volji, torej svobodno, ne le lastnega političnega statusa, temveč tudi gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja. To je bistvo pravice do samoodločbe in posledično vsebina suverenosti države, potem ko je narod uresničil pravico do samoodločbe z vzpostavitvijo lastne suverene države. Točno o tem, gospe in gospodje, ker je tako odlično zapisal profesor dr. Ernest Petrič v svojem mnenju v odločbi Ustavnega sodišča - pravzaprav danes govorimo.  Gre za predlog, da naj razpiše Državni zbor posvetovalni referendum o globalnem sporazumu o varnih, urejenih in zakonitih migracijah oziroma o Marakeški deklaraciji, kot ji popularno rečemo, kajti iz tega dogovora izhaja politika, ki množične migracije obravnava kot nekaj zelo pozitivnega, kot generator razvoja, kot nekaj, kar prinaša mir in blagostanje in daje dejansko prednost migrantom, celo pred pravicami lastnih državljank in državljanov.  Pod vprašajem so zaradi tega, če do množičnih migracij še naprej prihaja in očitno je to namen tega globalnega dogovora, pa ne samo da do teh prihaja, ampak jih celo pospešuje, ker jih šteje kot nekaj pozitivnega, da se bo bistveno spremenilo okolje v katerem živimo, da se bo bistveno spremenila slovenska država, katere ustavni temelj poleg same ustanovne listine Organizacije združenih narodov je prav pravica do samoodločbe slovenskega naroda in slovenski narod je neločljiv konstitutivni temelj te države, ker izhaja iz same ustanovne - ustavne materije, da je to država slovenskega naroda, v kateri uresničuje svoje pravice, vključno s to neločljivo pravico do samoodločbe. Nadaljnji razvoj dogodkov, kot v smeri, kot je to zapisano v globalnem dogovoru pa bi ogrozil vprašanje kulture, tradicije, vrednot slovenskega naroda.  Torej to ni samo vprašanje, ki zadeva to, ampak tudi naslednjo generacijo. Velikokrat se postavi vprašanje, tudi o tem smo že nekaj slišali, če, tak referendum bi bil odločanje o človekovih pravicah.  To seveda je popolno nepoznavanja prava, ali pa zavestno zavajanje, odvisno od tistega, ki to reče, namreč vse človekove pravice so vsakomur na ozemlju Republike Slovenije zagotovljene z veljavnim pravnim redom. Z zavezujočimi pravnimi akti, Ustavo, zakoni, podzakonskimi akti, ratificiranimi mednarodnimi predpisi, ki zavezujejo državo Slovenijo.  Vsi imajo enake temeljne človekove pravice in to se v ničemur, tega o čemer danes govorimo, sploh ne dotika. Vsaj, ko gre za migrante, zagotovo ne.  Vprašanje pa je, ali bi ob celotni uresničitvi globalnega dogovora še bile spoštovane vse človekove pravice v sedanjem obsegu avtohtonih prebivalcev države Slovenije. Se pravi, Slovenk in Slovencev, vseh državljank in državljanov, ki tu živimo. Ker gre torej za temeljno vprašanje o nadaljnji smeri razvoja Republike Slovenije – ali bo šla v smeri krepitve migracij ob nadaljevanju dosedanje politike in celo njenem pospeševanju, ki izhaja iz Globalnega dogovora, ali pa bo obrnila smer, tako kot so že storile zdaj praktično vse sosednje države in Slovenija s podporo marakeški politični deklaraciji ostaja osamljen otoček, če želite – vrh balkanskega žepa, kar je izjemno slaba popotnica, izjemno škodljiva okoliščina za nadaljnji razvoj Republike Slovenije. In bo torej Slovenija šla v smeri krepitve migracij, v smeri zagotavljanja, da vsakdo, ki pride, ima dosegljive, ne glede na status migranta, praktično vse bonitete, vse pravice, lahko gre za združitev družine in tako naprej, vse, kar je zapisano v tem globalnem dogovoru. Ali pa bo šla v drugi smeri. Da bo krepila blaginjo svojih državljank in državljanov in da bo zagotavljala njim dosledno varnost in bo pa seveda morala spremeniti politiko, okoliščine, ki bodo šle v smeri pač spoštovanja življenja, tega, da bodo otroci znova postali vrednota, da bodo otroci razumljeni kot najpomembnejša naložba za prihodnost države in nacije na osnovi neodtujljive pravice do samoodločbe ustanovljene Republike Slovenije. Vse to smo do zdaj žal v zadnjem obdobju še posebej pogrešali.  Gre torej za vprašanje prihodnosti. Za vprašanje odnosa do lastne domovine in do naslednjih rodov. Za temeljno vprašanje razvoja. Gre za prav tisto uresničevanje pravice do suverenosti v državi, ko je enkrat ustanovljena na osnovi pravice do samoodločbe, o kateri je govoril dr. Ernest Petrič. Ta pravica ne zastara, je neodtujljiva in pomeni dejansko udejanjenje samoodločbe. To se pravi, če še enkrat citiram – da ima pravico narodov, da po lastni volji, svobodno državljanke in državljani določajo ne le lastni politični status, temveč, citiram, tudi gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja. To je bistvo pravice do samoodločbe. Zaradi tega, gospe in gospodje, je edino demokratično, edino pravilno in tudi edino skladno z načeli in vrednotami, na katerih je bila ustanovljena samostojna država Slovenija, da bi odločitev o tako pomembnem vprašanju prepustili državljankam in državljanom Republike Slovenije. Da o tem odločijo neposredno.  Glede na oblike referenduma, ki jih pozna trenutna pač pravna ureditev oziroma pravni red Republike Slovenije, je o tem možno razpisati samo posvetovalni referendum. Toda tudi razpis posvetovalnega referenduma je smiseln samo v enem primeru. Ki bi moral biti v normalni demokratični državi samoumeven. Ustava Republike Slovenije itak na prvo mesto postavlja neposredno uresničevanje oblasti z referendumom. Kajti oblast po Ustavi ima ljudstvo. Nihče drug. Samo ljudstvo ima oblast, vse drugo so oblike uresničevanja te oblasti. Iz načela demokratičnosti pa bi morala izhajati vnaprejšnja zaveza, da bo izid referenduma dejansko upoštevan. Referendum je izjemno pomemben demokratični institut. V obliki plebiscita je bil podlaga za nastanek naše domovine Slovenije, samostojne slovenske države, ki smo jo potem tudi obranili. Žal se je velikokrat kasneje referendumsko voljo ljudstva – tudi takrat, ko je bila formalno zavezujoča – izigralo. In ljudje so izgubili zaupanje v ta institut. Torej za nadaljnji razvoj demokracije – slabo. Usodno slabo. In zato bi bilo prav, da se omogoči, da se o tako pomembnem vprašanju dovoli in dopusti – torej omogoči ljudem, da se izrečejo sami, da pa se hkrati vsi akterji politike zavežemo v naprej, da bomo odločitev ljudstva na referendumu tudi dosledno spoštovali.  Nič ni zamujeno, tudi če je bil zdaj že razglašen globalni sporazum, tudi nič ne bo zaradi tega se spremenili, če bo o tem potekalo glasovanje, kajti gre za njegovo uresničevanje, za uresničevanje politike, o čemer bo kasneje odločal Državni zbor v obliki zakonov in vseh drugih predpisov iz svoje pristojnosti in takrat se bo v resnici odločalo o tej smeri, v kateri gremo.  Od spora se bo prej ali slej odstopilo, to vam zagotavljam, vprašanje je samo kdaj in koliko časa bo do takrat trajalo in koliko škode bo do takrat zaradi njega že nastalo, zato bi bilo smiselno in tudi edino politično modro in če želite edino državniško, če bi vsi zmogli to moč, da bi stopili ta korak nazaj in da se enkrat dogovorimo, da o tem temeljnem vprašanju obstoja in nadaljnjega razvoja obstoja civilizacije, kulture, naše identitete, blaginje ljudi, kajti že Nobelov nagrajenec je rekel, da odprte meje, ali pa če želite množične migracije, niso združljive z državo blaginje. Ali imaš eno, ali imaš pa druge. Ne moreš imeti pa oboje hkrati, ker gre to res za temeljno vprašanje, ki zadevajo bit in bistvo življenja ljudi in so usodnega pomena za razvoj slovenskega naroda in slovenske državnosti, bi bilo smiselno to prepustiti torej referendumu ob pogoju na prejšnje zaveze, da bo volja dejansko upoštevana.  Še enkrat povem. V vsaki normalni državi bi bilo to vnaprej samoumevno. V Sloveniji žal ni zaradi izkušenj, ki so bile v preteklosti. Ljudje so izgubili zaupanje v ta institut, ker je absurd. Gospe in gospodje, to je institut na osnovi katerega je slovenska država, samostojna slovenska država sploh nastala.  Gre za vprašanje, ali zmoremo vsi v slovenski politiki toliko demokratičnosti in odgovornosti, da najprej dovolimo ljudem, da se o tem izrečemo in drugič, da se vnaprej zavežemo, da bo volja ljudi dosledno spoštovana. Samo to je demokracija in predlagam, da gremo v tej smeri.  To je tudi bistvo predloga Slovenske demokratske stranke in vseh predlagateljev, ki smo podpisani pod ta predlog.
Želi besedo tudi državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospa Simona Leskovar? Izvolite, imate besedo.
Simona Leskovar
Hvala, gospod predsednik.  Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki je bil slavnostno sprejet včeraj na medvladnem vrhu Organizacije združenih narodov v Maroku, bo formalno potrjen v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov predvidoma naslednji teden.  Vlada je podporo globalnemu dogovoru izrekla na svoji 8. redni seji 15. novembra in svoja stališča večkrat pojasnila Državnemu zboru.  Globalni dogovor določa seznam skupnih ciljev za varne, urejene in zakonite migracije, pri čemer pa ne vzpostavlja nobenih pravnih obveznosti na podlagi nacionalnega ali mednarodnega prava, kot tudi ne posega v nacionalno suverenost na področju migracijskih politik. Dogovor ni pravno zavezujoč akt, eksplicitno poudarja suvereno pravico držav, a določajo lastno nacionalno migracijsko politiko, pogoje za vstop, prebivanje in delo, ter da v okviru svoje suverene jurisdikcije ločujejo med legalnimi in nelegalnimi migracijskimi statusi.  Če dovolite, bi tukaj samo spomnila na točko 15 iz dogovora, ki govori: Z globalnim dogovorom ponovno utrjujemo suvereno pravico posameznih držav, da v skladu z mednarodnim pravom oblikujejo svojo nacionalno migracijsko politiko in upravljajo migracije v okviru svojih pristojnosti.  Države lahko v skladu s svojim suverenim pravnim redom in upoštevanju mednarodnega prava razlikuje med statusom regularnega in neregularnega migranta, tudi pri sprejemanju zakonodajnih in političnih ukrepov za izvajanje globalnega dogovora, pri čemer upoštevajo različne nacionalne razmere politike prednostne naloge in zahteve za vstop, bivanje in delo v svoji državi.  Slovenija je vedno zagovarjala stališče, da je za naslavljanje migracij potreben celovit in kooperativen pristop, to je tesno sodelovanje med državami izvora, tranzita in cilja skupaj z relevantnimi mednarodnimi organizacijami in regionalnimi povezavami.  To vidimo tudi, kot temeljni namen globalnega dogovora. Hvala.
Kolegice, kolegi, odpiram razpravo. Predstavnik predlagatelja mag. Branko Grims želi besedo. Izvolite, mag. Grims.
Ja, globoko obžalujem tole stališče, ki ga je zdaj predstavila predstavnica Vlade, kajti v ničemer se ne dotika tistega bistva, o katerem sem govoril jaz v uvodu. To je bilo zdaj birokratsko predstavljeno kje je ta postopek, na kateri točki, sem pa že povedal, da gre za zadeve, ki bodo dolgoročno izjemno pomembno vplivale na življenje, blaginjo in varnost ljudi vseh, ki živimo na ozemlju Republike Slovenije. Za kaj torej v resnici gre? Marakeška deklaracija oziroma globalni sporazum o varnih, zakonitih in urejenih migracijah, kot ste ta zmazek v resnici bombastično imenuje in to zavajajoče imenuje, ima v resnici še kako zavezujočo vsebino. Seveda ni pravno iztožljiv na nekem sodišču. Toda praktično vsak odstavek tega akta se začne z: Zavezujemo se, bomo, sprejeli bomo tako in tako zakonodajo, zaveza naša in tako dalje in tako dalje. Mislim, da je »zavezujemo se« 45-krat navedeno v tekstu, če berete original tega sporazuma. Nekatere stvari so izjemno ostro zavezujoče in sicer recimo ravno, ko gre za vprašanje, ki se dotika dejansko področja človekovih pravic pa tudi področja samih temeljnih vrednot demokracije. Iz akta namreč izhaja obširen namen cenzure in rano ta del se začne z: "Podpisnice se zavezujemo, da bomo sprejele, uveljavile in obdržale,« če citiram točno tisti uvodni del.  Potem pa zakonodajo s katero se bo preganjalo, potem so pa vse razne ksenofobije naštete in pol se to še raztegne na: Vse kar je temu podobno, kar mimogrede seveda daleč presega pravo, ampak gre na eno področje čisto nepravnega in trdim, da tudi področje z vidika varovanja človekovih pravic izjemno problematičnega širjenja možnosti cenzure. Sam osebno menim, da je pravzaprav največji interes tistih, ki se danes še vedno zavzemajo za ta akt prav to, da bi uveljavljali cenzuro, ker očitno drugače svoje politične oblasti niso možni obdržati. Kam pripelje pretirana migracija in kako se to konča, da se konča z nasiljem in uveljavljanjem policijske države, se je zdaj izredno grdo videlo v Franciji.  V Franciji so ljudje zaradi vsega kar prinaša globalizacija, vključno z migranti in z vsem, kar izhaja iz globalnega sporazuma šli na ulice, tam je bilo uporabljeno očitno pretirano policijsko nasilje, videli ste lahko posnetke 80 let stare ženice, ki so jo policisti najprej udarili nekajkrat s pendrekom, da je bila vsa krvava in nato še polili s solzivcem. Ne da bi ona karkoli slabe storila. Imela je en transparentek majhen pa hodila je tam.  Pa vlekli so recimo eno dekle po tleh za lase, ki je kričalo na pomoč in tako dalje. To ni več policijsko posredovanje, to je zastraševanje ljudi in tukaj je temeljni problem tega sporazuma. Ta globalni sporazum, ki se je bobastično sprejel z nekaj minutnim ploskanjem tistih, ki so bili tam, sami sebi, ker dobro vedo, da jim, ko se bodo vrnili domov, nihče drug ne bo več ploskal.  Ima ta problem, da ne upošteva realnosti tistih, na katere se primarno nanaša. Namreč migracije. Dokler gre za običajne migracije, tako kot so bile v preteklosti, za pač tiste, ki potujejo bodisi dnevno na delo, odhajajo na, kot se je temu včasih reklo, gastarbajt delo v tujino za krajša obdobja, se vrnejo potem domov. Ali pa za tiste, ki pač v tujino odpotujejo, najdejo partnerja, tam ostanejo – to so običajne migracije. To so res nekaj pozitivnega, ja. Ampak danes pa govorimo o množičnih migracijah. In kar je še huje – ta sporazum se primarno nanaša na področje Arabije in Afrike. Na področje radikalnega islama. Radikalni islam pa s tem, kar mi razumemo kot Evropo, kar mi razumemo kot evropske vrednote, s pravno državo – ni združljiv. Je popolnoma nezdružljiv. Še več – absurd Evrope danes je, da že – še pred tem sporazumom – že sama dopušča uvajanja šeriatskega prava, nekatere države dopuščajo delovanje šeriata, da ljudje kar sami izberejo, ali bo uporabljen šeriat ali pa zakonodaja države. Veste, kaj to v praksi pomeni? Tista država, ki to dovoljuje, že krši mednarodne sporazume, že krši lastno ustavo in že krši načela pravne države. Kajti potem za prebivalce, za ljudi, ki v tej državi živijo, za državljanke in državljane ne veljajo več isti zakoni. Kar pa je temelj delovanja pravne države. In ta Globalni sporazum to samo še potencira. Kam to potem pripelje se je tragično videlo zdajle v manj kot 24 urah. Manj kot 24 ur nazaj so ljudje ploskali v Marakešu sami sebi, da so sprejeli Globalni sporazum. Potem je v Strasbourgu včeraj zvečer nek islamist, teroristični radikalec islama ustrelil več ljudi, trije so zdaj uradno potrjeni kot mrtvi in več jih je v kritičnem stanju, več kot deset je hudo ranjenih, nihče ne ve, kako se bo to končalo. In kaj ta zgodba pove? Ta postavlja vse izhodišče, na katerem je ta Globalni sporazum narejen, popolnoma na laž. Kot velikansko neumnost. Ker izhaja iz ocene, da so migracije, tudi množične migracije, vedno nekaj pozitivnega. In da se potem ljudje integrirajo in da ni nobenega problema – to sploh ni res. Problem je, da udari ta stvar v steno, ki se ji reče radikalni islam. In tega islama je danes milijarda in pol na tem svetu. In ravno na to območje se ta Globalni sporazum najbolj nanaša.  Namreč v čem je problem radikalnega islama? Da se nikoli ne integrira. Ne integrira se ne prva generacija, ne druga, ne tretja, nobena. Teh primerov imate, kolikor hočete, gospe in gospodje.  Džihad Joe, tisti razvpiti klavec, ki je rezal vratove Isisu dol na področju Isisa in bil potem v njihovih spotih, dokler mu niso Američani z 20 kilometrov poslali ene rakete v glavo – v glavnem – a verjamete, da je bil to izjemno uglede angleški otroški kirurg? Živel je v hiši za 2 milijona funtov. Funtov, ne evrov. Bil je tretja generacija, rojena v Veliki Britaniji. Ampak iz pakistanske družine radikalnega islama. Pa je šel v džihad in je dol rezal vratove. In to se vleče, če hočete, od primera Džihad Joe pa do tega Cherifa C, kot smo lahko prebrali zdajle v Strasbourgu.  Nič ne pomaga, če daš tem ljudem vse bonitete. Če jim omogočiš vse storitve, tako kot to izhaja iz tega globalnega sporazuma, ker se ti ljudje ne integrirajo. Sami sebe getoizirajo in predstavljajo trajen problem. Varnostni problem, socialni problem, siceršnji problem.  Še nekaj je treba povedati. Vedno se reče – ta sporazum ločuje begunce, ilegalne migracije, legalne migracije – ja, dejansko jih pa izenačuje. Formalno jih, ja, ločuje – po nazivu. Potem pa imate štiri točke, ki so ključne notri, v tekstu, kjer pravi – ne glede na status migranta, ima vse iste pravice, so mu dosegljive vse iste bonitete, ima vse isto, vse isto, vse isto. S tem si morda nekdo naivno predstavlja, da se pospešuje integracija. S tem se v resnici jemlje blaginja državljankam in državljanom ciljnih držav, med katerimi je žal zdaj tudi Slovenija. Samo to se jemlje.  Izraz, ki bi manjkal v tem, bi moral biti socialno migrantstvo. Socialni migranti so danes to, ki prihajajo. To niso migranti, ki bi prišli kot ekonomski migranti z željo, da bi delali. Da bi pripomogli tudi s svojim delom, znanjem, k bogatitvi ciljne države. Oni pridejo zato, da živijo na osnovi sociale. Koliko od tistega velike migrantskega vala danes dela? Od – po uradnih podatkih – od milijona in pol – tam nekje, ene 33 tisoč naj bi jih menda bilo nekje kot zaposlenih, pa še od teh v resnici nihče ne dela. Hodijo pa recimo tisti, ki so imeli priznano pravico do azila. In ker menda, da jim, ne vem, kaj grozi v matični državi – hodijo v matično državo zdaj veselo na dopust. A to ste vedeli? Zato pravim, da je socialno migrantstvo edini pravi izraz.  Drugi, ki bi še bolj pravilno opisal to, do česar prihaja – in to masovno – je pa socialni parazitizem, gospe in gospodje. Zaradi katerega se rušijo socialne države, tudi najbogatejše, kot je Nemčija, kaj šele uboga Slovenija – in zaradi tega zmanjkuje denarja za človeka vredne penzije, za šole, za vrtca, za otroke, za vse. Socialna država v Evropi je zdajle v zadnjih vzdihljajih. Zato ker je preobremenjena. Zaradi socialnega parazitizma. In to hoče ta sporazum še pospeševati. Ker da je to nekaj pozitivnega. Izhaja iz popolnoma zgrešene predpostavke, da se bomo – tisti, ki v Evropi živimo – prilagajali tem, ki pridejo. Tega imate notri, kolikor hočete. Ne bo dopustno kakršnokoli drugačno mnenje. Samo nekaj, če boš kaj grdega rekel o migrantih, boš že ostro kaznovan. Ker tu notri piše – boš penaliziran. In tukaj je zaveza države, da se bo to storilo. Kot pravite – ni zavezujoč. Ja, ni iztožljiv pred sodiščem. Je pa politično še kako zavezujoč. Še kako zavezujoč. Vsak odstavek se začne z »Zavezujemo se«. In v tem je problem tega sporazuma. Da je na napačnih temeljih.  Kot rečeno, se je tragično izkazalo v manj kot 24 urah! Ko se je videlo, kako je s to integracijo in kako je s tem, če se – niti ni več bistveno. So legalne ali ilegalne migracije – dovoljuje migracije iz področij, ki dejansko imajo tako drugačno kulturo, tako drugačno – tako drugačne vrednote, tako drugačno življenje, da je to z Evropo popolnoma nezdružljivo. Predvsem pa je napačen princip, ki predvideva, da je možna multikulturnost. To, kar se je zgodilo včeraj v Strasbourgu je multi-kulti happening v resnici. Pred tem je bil pa en v Bataclanu v Parizu. Tam so okoli 100 ljudi ne samo zverinsko pobili, ampak so jih še grozljivo mučili, če ne veste tega. Lahko vam opišem, kako je to izgledalo, sem bral zaupne zapisnike. Pred tem je bil – potem, recimo, tak multi-kulti happening v Barceloni. Ko se je z avtom vozilo po mladih dekletih. In podobno.  Zaradi tega je to, kar izhaja iz tega Globalnega sporazuma, veličastna neumnost. Je pa to za nekatere biznis. Izjemno dober biznis. Ampak ta biznis, gospe in gospodje, je eden najbolj podlih v zgodovini človeštva. Ker je to biznis, s katerim zelo redki služijo, večina jih je v tisti vlogi, ki jim rečejo Američani z zelo lepim izrazom useful idiots – uporabni idioti, ker z dobrimi nameni dejansko pomagajo stvari spremeniti v pekel. Ampak na ta način se uničuje to, kar smo mi dolžni zapustiti svojim otrokom. To je pa Evropa, ki bo varna, ki bo bogata, ki bo ohranila kultura, ki bo ohranila identiteto, ki bo ohranila tisto demokratično izročilo, na katerega bi morala biti Evropa upravičeno ponosna. In ga širiti. Ne pa krčiti. In se sama sebi v nekem, ne vem, mazohističnem krču tej svoji kvaliteti – tej enkratni, neponovljivi evropski civilizaciji in njenim vrednotam – odpovedovati. Zaradi tega je ta akt tako škodljiv. In zaradi tega je to tisto temeljno vprašanje o smeri, v katero bo Slovenija šla. Ali v smeri, ki izhaja iz politike Globalnega sporazuma, nekritično uvažanje migrantov, s tem tudi uvažanje dejansko radikalnega islama in vsega, kar to za sabo potegne. Kar pomeni seveda v principu izginotje vsega, kar danes razumemo kot samoumevno, vključno s človekovimi pravicami – v perspektivi. Ali pa bo ohranila to, kar ima. Temelje, na katerih je bila vzpostavljena samostojna slovenska država pred četrt stoletja. Na osnovi neodtujljive pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki izhaja iz Temeljne listine Organizacije združenih narodov in iz ustavnih temeljev samostojne Slovenije. Ko gre za ta vprašanja, je točno – vsebina, ki jo je opredelil v svojih besedah dr. Ernest Petrič, tista, o kateri bi ljudem lahko - in trdim, da moramo omogočiti, da se odločijo sami. Ker gre za dejansko nadaljevanje uresničevanja načela samoodločbe. Ali pa, če želite, za vsebinsko uresničevanje načela samoodločbe slovenskega naroda. Tako kot je on zapisal. Da narod sam odloča tudi o vseh temeljnih vprašanjih razvoja slovenskega naroda. Da torej odloči neposredno na referendumu. Samo to je demokratično in samo to je demokratično ob pogoju, da se vnaprej zavežemo, da bomo tako voljo, izraženo na referendumu, vsi tudi dosledno spoštovali. V bodoče.  V SDS smo to pripravljeni storiti, to je naš predlog. To je bistvo našega predloga. In upam, da zmoremo toliko državniške moči vsi, da to storimo. Ne samo zaradi nas, ki tu živimo, ampak tudi zaradi naslednjih generacij.
Kolegice, kolegi, razprava je odprta in vabljeni, da se nanjo tudi prijavite. Kot prvi dobi besedo gospod Robert Pavšič. Izvolite.
Hvala za besedo. No, človek mora prav zajeti sapo in se malo umiriti, preden začne odgovarjati na vse te trditve o nekem demokratičnem duhu.  Ampak najprej moram pa povedati. Če je edino referendum oziroma plebiscit izraz demokracije, potem smo mi vsi tukaj – nedemokratični. Pa smo bili izvoljeni na demokratičnih volitvah. Ampak to je že neka druga tematika.  Na začetku, ob predstavitvi sem bil prav zadovoljen. Ker bi se pogovarjali dejansko o tem, ali gre ta tematika lahko na posvetovalni referendum ali imamo mogoče kakšno drugačno mnenje. Potem pa se je po uvodnih predstavitvah spet usul plaz klasičnih manter, kot smo jih bili vajeni že v zadnjem mesecu. In bom, tako kot sem zadnjič, nas mantral še naprej – pa še enkrat bi najraje izpustil v tej besedi eno črko vmes.  Gre za dramatizacijo nekih mednarodnih dokumentov, trivializacijo, ne vem, kakšne besede bi še uporabil – ampak dejansko se odmikamo od tistega, kar dejansko ta dokument zajema. To, da bi se obravnavalo vprašanje in problem migracij na en celosten način – na celotni verigi.  Ja, res je, da ljudje izgubljajo zaupanje v politiko, ampak tudi zaradi takih zadev, kot jih imamo danes tukaj. In ko govorimo o cenzuri – oziroma ko gospod Grims govori o cenzuri – jaz to nameno oziroma to željo v tem dokumentu vidim predvsem po tem, da bi se v poročanju izpostavljalo poštenost, resnicoljubnost pa korektnost. Ne pa, da bi se uporabljalo razne lažne novice, lažne profile, samo zaradi tega, da se dosegajo posamezni politični cilji.  Ko govorimo o deklaracijah in njihovi zavezujočnosti – kaj je potem z Deklaracijo o neširjenju jedrskega orožja? Kaj je potem s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah? Tako kot je gospod Brglez pred nekaj tedni govoril – če bi danes te dokumente sprejemali, zagotovo ne bi bili sprejeti. Zato ker je zgodovinski spomin predaleč od nas, da bi se spomnili vseh tistih grozot, ki so bile z nami v zadnjem stoletju. In ki so z nami v tem stoletju. In ko govorimo o evropskih vrednotah – gospod Grims, kdo postavlja evropske vrednote? So to samo krščanske? Evropske vrednote so lepo zapisane v temeljnih aktih Evropske unije. Človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država i človekov pravice. In v tem okviru se mi lahko pogovarjamo o tem, kako bomo razvijali svoje življenje, pravica do samoodločanja ni pod vprašajem, to bi še lahko tudi sam osebno podprl. Vsebina je pod vprašajem. Govorite o množičnih migracijah in o dokumentu in interpretirate posamezne vsebine iz tega dokumenta vedno po svoje. To pravico imate. Jaz jih vidim drugače in jim zaupam, ker če to sprejema ves svet pa neka peščica ljudi temu ugovarja, potem ne vem kdo ima prav, kdo ima narobe, to je stvar lastne interpretacije. Predvidevate neke posledice, ki so na osnovi teh vaših interpretacij tudi relativne.  Govorite o kulturi. Kultura ima neko določeno časovno distanco, kar je bilo včeraj kulturno, danes ni več, če že trivializiramo besede in pomene besed. Tradicijo. Tradicijo ustvarjamo vsak dan.  Vrednote. Vrednote se pa tako ali tako v tej družbi izgubljajo. Poglejmo samo na svetovni splet, družbene medije. Ustvarjamo toleranco do nasilja, saj samo glavo obrnemo proč. Smo desenzibilizirani popolnoma, verjamemo vsem novicah, ki jih vidimo na internetu in tudi to ni prav.  In ko govorite o islamu in islamizaciji je tukaj še ena zelo velika nevarnost, sploh v Sloveniji, da boste stigmatizirali tistih 6 odstotkov Slovencev, ki so že danes deklarirani kot islamske oziroma muslimanske veroizpovedi in od vas je to skrajno ne fer.  Ko govorite o masovnih migracija - že zadnjič sem vam povedal - kaj pa je v tem bil eksodus?  Je bil osnova zahodne civilizacije. Res pa je, da je tudi ta eksodus imela za staroselce katastrofalne posledice, tukaj vam dam pa prav. Že Prešeren govori o temu v Krstu pri Savici in o tem, kako so se stari Slovenci upirali nasilnemu pokristjanjevanju. Valhun, Avrelij, Roh.  In če gremo potem naprej - dogajanje v Franciji ste zdajle uzurpirali za vsebinsko primerjavo z migracijsko politiko.  Dogajanje v Franciji nima nobene zveze z migracijami. Sami poročajo o tem, da ne protestirajo zaradi visokih cen goriva, to je bil samo povod. Protestirajo zaradi tega, ker zahtevajo dostojno življenje. O tem bo mogoče kolega iz Levice malo bolj ideološko zajel, spopad med kapitalom in dostojnim življenjem.  Tudi v Franciji so bili visoki vložki v reševanja bančnega sistema. V Franciji so se podjetja zavezala, da bodo zaposlovala na novo milijon ljudi v zadnjem obdobju v kriti, zato so dobila kar množične davčne odpustke pa se potem to ni zgodilo.  Protestirajo tudi zaradi prenizkih plač. Te nimajo zveze z migracijami, ampak z migracijsko politiko posamezne države. V Sloveniji v zadnjem letu je bilo 55 odstotkov zaposlitev novih, v bistvu 55 odstotkov novih zaposlitev so bili tujci. Torej ti tujci, ki so bili v zadnjem letu zaposleni zdaj prispevajo v slovenski proračun in to, da lahko izvajamo socialno politiko.  Če gremo iz Slovenije naprej na Madžarsko, danes ste jo verjetno namenoma izpustili, ker so bile čez konec tedna velike delavske demonstracije zaradi namena vlade, da bo dopustila 400 nadur na leto in 3 leta za izplačilo teh nadur. Madžarski delavci in študentje zahtevajo, da se podpiše sporazum in da se Soros vrne z brezplačnim šolstvom in fakultetami na Madžarsko. Zdaj ali jim bo to uspeli ali ne, ne vem.  In tudi ko gremo na področje Brexita vidimo, ravno danes so novice, tudi Brexit je bil namreč posledica po mnenju gospoda Grimsa: Zgrešene migracijske politike. Pa vidimo, da bo britanski zdaj glasoval o   (nadaljevanje) nezaupnici premierki. Tako je vse to pod vprašajem.  Če zdaj skrčim celotno zgodbo na enega ali pa dva stavka, dajmo se mi pogovarjat o čem bolj pametnem kot o teh mednarodnih dokumentih, ki so v bistvu pametni, ampak jih mi steriliziramo do te meje, da ustvarjamo samo še poglobljeno sovraštvo in delamo točno tisto, česar ne bi smeli. Pa zdaj pričakujem spet pogrom z vaše strani.  Hvala lepa.
Še pred tem mi dovolite, da vam sporočim, da je z nami gospod Jurij Lep, ki nadomešča gospoda Ivana Hrška.  Besedo ima predstavnik predlagatelja mag. Branko Grims.
Hvala. Spoštovanega kolega pač res ne morem razočarati. Zdaj, če so zanj resnica in dejstvo pogrom, potem bom pač v celoti upravičil njegovo pričakovanje.  Če greva po vrsti. Najprej ste postavili vprašanje legitimitete tistih, ki sprejemajo odločitve v zvezi z marakeško globalno zadevo v Sloveniji. Glejte, kar se tiče te legitimitete, je to zelo spolzek teren. Kajti, ravnokar so za nami lokalne volitve, na katerih je največja vladna stranka LMŠ dobila tam okoli 2 % podporo in nima niti enega samega župana. V normalni demokratični državi, kjer se spoštuje načelo legitimitete, bi bilo samo še vprašanje, kateri dan bodo razpisane predčasne državnozborske volitve. Toliko o legitimiteti, kajti taka stranka nima nobene legitimitete več za vodenje Vlade oziroma države, če je seveda država demokratična.  Potem ste se dotaknili vprašanja Splošne deklaracije o človekovih pravicah Organizacije združenih narodov. Ne boste verjeli, da ste zadeli v črno, ampak ravno na nasproten način, kot ste hoteli, kajti ta deklaracija je bila v resnici nekoč sprejeta kot resolucija in, pazite, kot nezavezujoč akt Organizacije združenih narodov. Danes seveda še kako zavezuje, vsi gledamo celo ustave, ali so v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, to je kriterij, po katerem gledamo demokratičnost ali nedemokratičnost posamezne države in vse ostalo. To se pravi, ko govorimo danes spet o tem globalnem sporazumu, je na nek način zelo očitno, da se zgodovina ponavlja. In lahko se danes vsi izgovarjajo, da ni bil to njihov namen, ampak ali res verjamete, da je bil slučaj, da so za razglasitev tega globalnega sporazuma izbrali Marakeš na dan 10. december. 10. december je dan človekovih pravic. Ves čas je bila v ozadju želja - danes jo seveda uradno vsi zanikajo, ker jih je sram -, da bi se pravica do migracije vzpostavila kot neka nova človekova pravica. Pa to nikoli ni bila in nikoli ne sme postati, ker potem imamo socializem na globalni ravni, enakost v revščini vseh in vsakogar; vsakdo lahko pride, se k tebi naseli, zahteva zase bonitete, ti pa to plačaj. Socialni parazitizem na globalni ravni je potem to, kajne. To je problem tega sporazuma.  Če greva naprej. Kolega je omenil francoske demonstracije, da je to nekaj drugega, kot sem jaz predstavil. Veste, demonstranti so korakali - to lahko zdajle poiščem pa vam pokažem sliko, ste jo pa zagotovo vsi videli - z orjaškim napisom »Marakeš Non«, smo proti Marakešu, proti globalnemu sporazumu. To je zelo zanimivo z vidika, da si zdaj že levičarji lastijo rumene jopiče. Ali vi veste, da je Antifa, se pravi, levičarski fašisti, napadla rumene jopiče, imam posnetek na svoji Facebook strani, greste lahko pogledat. Pa takih primerov je bilo zabeleženih več kot sto, po uradni statistiki francoske policije. Levičarski skrajneži so rumene jopiče napadali, gospe in gospodje, da ne bo nesporazuma. Ti, ki so korakali, so v bistvu izrazili svoje nasprotovanje globalizaciji, če želite, kot celoti, v tistem najbolj   (nadaljevanje) izvornem sprenevedanju, v katerem se za krinko podnebnih sprememb in vsega ostalega nabija nove in nove davke, uničuje praktično srednji sloj, ki je skozi vso zgodovino bil motor razvoja, uničuje male podjetnike, jih preobremenjuje z davki, znižuje kvaliteto življenja ljudi. Zato se pa potem uvaža migrante, in seveda, ker to od neke točke naprej ni več možno brez nasilja, se potem hoče vzpostaviti še cenzure in načela policijske države. To je v Franciji vse že dejstvo, to je že na ulicah. Do tega pripelje ta stvar, če jo dosledno izpeljemo. In jaz upam, no, upam, da si nihče v Sloveniji ne želi živeti v taki državi. Zaradi tega je treba enkrat s to norostjo presekati. Zaradi tega je treba ljudem dovoliti, da se sami izrečejo; če to res želijo, potem naj to imajo. Ampak jaz sem trdno prepričan, da ljudje tega ne želimo, zase vem, da ne, ne zase ne za svojo družino, ne za otroke ne za vse moje prijatelje, kar jih imam, in verjemite, da jih imam veliko, da ne želimo živeti v taki državi. Morda pa večina odloči drugače, pač, večina ima pravico, da se odloči, tako ali drugače. Vprašanje odgovornosti politike je pa, ali sploh to priložnost da ljudem, da se sami odločijo, to je pa vprašanje demokratičnosti politike. In tu je zdaj velikanska skušnjava ali pa, če želite, preizkušnja slovenske politike. Sprejema se nekaj, kar bo usodno zaznamovalo Slovenijo. Danes se tudi Evropa, ne glede na to, kaj si mi želimo - jaz osebno bi si želel, da je Evropa čim bolj povezana, ampak povezana kot skupnost držav, kjer vsakdo spoštuje vsakogar, tudi na nacionalni, državni ravni, vsestransko. Ne, da se to poskuša poenotiti v neko rjavo čorbo, iz katere ne bo ničesar več, predvsem pa ne razvoja, ker pač to nekaterim za dvigovanje profita, in to, zanimivo, tistim najbolj levičarskim finančnim špekulantom, ustreza, ker na tem kujejo fantastične profite. To je v resnici ta zgodba, s katero se danes soočamo. In ta zgodba je popolnoma nasprotna temu, žal, kar je kolega hotel povedati. Vsako od teh dejstev se da preveriti, vsako od teh dejstev. Tudi sami verjetno dobro veste, gre samo za to, ali potem na teh dejstvih tudi sprejmemo nek skupen sklep, da se stori ta korak nazaj, da se ljudem omogoči, da se izrečejo, in da potem nadaljujemo v smeri, o kateri bo odločil tisti, ki ima po ustavi edini pravico oziroma edini oblast - to pa je narod, ljudstvo na referendumu.
Kolegice in kolegi, vabim vas k razpravi, nimam prijavljenih razpravljavcev. Ali želi kdo razpravljati? Besedo želi mag. Branislav Rajić.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Jaz razumem, zakaj je ta tema danes. Seveda, vsak ima pravico, da izpove svoje mnenje. Nekaj glede same formulacije referendumskega vprašanja, ki se predlaga sploh za razpravo: »Ali ste za to, da Slovenija pristopi h globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in nelegalne migracije?« Namreč, tu sta dve kontradiktornosti. Prva, »ali ste za to, da Slovenija pristopi«, ne more biti kredibilno, ker Slovenija je včeraj pristopila k temu dogovoru. Tako bi vprašanje vsekakor moralo biti spremenjeno in ta tema tudi spremenjena. In drugo, tu je neka nekredibilna formulacija v zadnjem delu tega vprašanja, kjer pravi, da ta dogovor izenačuje legalne in nelegalne migracije, ker to preprosto ni res, to je vsiljevanje neresnice, ki se je ljudem enostavno potem kot referendumsko ne more zastaviti, ker udeleženci referenduma naj bi bili vsi državljani in državljanke, ne samo tisti, ki podpirajo desno politično opcijo, ki bodo pač prikimali vsemu, kar se jim napiše s strani desne politične opcije, jasno. Mene to vprašanje zdaj spominja na neko formulacijo, kot da bi rekli, ali ste za to, da se božič, 24. december, proslavlja kot dela prost dan, ko je v Sloveniji poletje, recimo ta tip nekorektnosti zastavljanja vprašanja. In to bi, recimo, tudi če bi se odločili, da podpremo kolege, morali se strinjati, da je treba spremeniti. Ampak referendum na to temo ni v pristojnosti Državnega zbora, ker se tudi v Državnem zboru ne potrjuje. Strinjam se pa v enem s kolegom Grimsom, da vsi smo mi proti omogočanju socialnega parazitiranja, ampak ne vidimo ga na enak način. Mi seveda temu nasprotujemo in ne bi pustili, da bi se na kakršenkoli način tu trume ljudi navalile in potem začele sesati ta sistem, ker, kot je znano, tudi ta dogovor, kot vsi ostali dogovori in regulacije na to temo pravijo, da je vsaka država sama, samostojna v tem, da določa svojo politiko migracij.  In če se vrnem k referendumu, ta ponavadi stane okoli 3,4 milijone evrov. In jaz ga res ne morem podpreti zato, ker ga ne vidim kot smiselnega, ampak bolj kot propagando in kot zlorabo za ustrahovanje in manipulacije. Žal, tu se res ne morem strinjati. Vidim ga tudi kot določeno obliko fitnesa za krepitev mišic desne politične opcije in ne vidim nič več domoljublja in nič več skrbi in nič več iskrene in srčne politike kot jo ima sredinska ali leva opcija. In zato mislim, da je ta razprava res samo en beljakovinski preparat za bildanje podobe. Samo veste, ni prav, da se plačuje s strani vseh ljudi. Ker če gremo na procente samih volitev, 60 % volivcev se je odločilo, da da svoj glas nekomu drugemu, ne pa strankam, ki se skušajo prizadevati za ta referendum. Zato tudi jaz mislim, da nima smisla, da bi ga podprli. Hvala.
Besedo želi predstavnik predlagatelja, mag. Branko Grims.  Izvolite, imate besedo.
Hvala. Najprej kar se tiče vprašanja. Že ko smo predstavljali predlog za ta referendum smo povedali, da vprašanje je stvar dogovora. Da to je popolnoma nepomembno, da pa mora biti seveda jasno zastavljeno in da ga lahko kadarkoli spremenimo. To sploh ni nobeno vprašanje, zato je ta polemika čisto odveč. Če kdo želi predlagati boljšo formulacijo, samo da bo jasno o čem se odloča, ali smo za politiko, ki izhaja iz globalnega sporazuma ali smo proti njej, da bo odločitev torej ljudem jasna. Tukaj je vsaka polemika čisto odveč. Če ima kdo boljši predlog naj ga predlaga, ni nobenega problema.  Drugo pa je, tukaj moram pa reči, da dejstva, žal, spet govorijo drugače, ko je kolega tako vehementno rekel, da ne podpirajo socialnega parazitizma. Poglejte, dam konkreten primer, če želite. Po Sloveniji ta trenutek se sprehajam Ahmad Shamieh, ki ima že, ne vem koliko mesecev pravnomočno odločbo, da bi moral biti prestavljen v sosednjo državo, pa mu je tako prejšnja vlada kot sedanja omogočila, da v Sloveniji ostane in lepo veselo naprej živi na račun slovenskih davkoplačevalcev. On po lastni besedi je zapustil družino in več majhnih otrok. Dol je vojne že zdavnaj konec, tam se vse stvari obnavljajo. On pa ostaja tukaj. To je tipičen primer socialnega parazitizma. Gospe in gospodje, in to z uradno politiko vlade, ker je to prav Vlada omogočila, prejšnja in sedanja. To je konkreten primeri, pa najbrž ni edini, ampak za tega pač vsi vemo, ker je zelo znan. To se pravi, ravno tisto kar je bilo zanikano je neizprosno dejstvo.  In govoriti o stroških referenduma, poglejte, Vlada v prejšnjem mandatu, ki ste jo vi vodili, je v enem samem letu, takrat, ko so stvari postavili transparentno, to je bilo leta 2016, v proračunu namenila za migrante 123 milijonov evrov. Dejansko so stroški še neprimerljivo višji, ker teh 123 milijonov ne zajema še vseh tistih storitev in vseh stvari, ki so povezane z migracijami. To primerjati, pazite, še enkrat, 123 milijonov proti stroškom enega referenduma. Koliko je potem ta referendum? Manj kot 5 %. Statistika pravi, da kar je manj kot 5 % je statistično zanemarljivo, ampak to v enem samem letu. To je iz leta v leto, iz leta v leto. In če bo uveljavljen globalni sporazum bodo ti stroški samo še naraščali. In v resnici tudi naraščajo. In zakaj? Zaradi tega, ker postaja Slovenija ciljna država. Ni več samo tranzitna, sedaj to ni več samo vprašanje sprejema, hitrega transporta, pa seveda zagotavljanja neke temeljne varnosti kot je bilo takrat v tistih letih, kar je bilo sicer vse nelegalno, ampak to vas ne skrbi. Ampak problem je, da sedaj postaja Slovenija ciljna država in bo čedalje bolj. Kajti, zgodilo se je ravno nasprotno od tistega, kar ste tudi nekateri, ki ste sedajle že govorili, opozarjali v narekovajih v minulih tednih, ko ste rekli, ja, če bo Slovenija odstopila od globalnega sporazuma o migracijah bo ostala, citiram, »osamljen otoček«. Ne, gospe in gospodje, zato, ker ni odstopila je sedaj Slovenija ostala osamljen otoček, ciljni otoček za vse migrante. Kajti, od globalnega sporazuma so odstopile Madžarska, Avstrija in Italija. Se pravi, vse severne sosede. In danes je dejansko Slovenija vrh balkanskega žepa, točno v najslabšem možnem položaju, pred katerim sem toliko let svaril, zato ker ni odstopila od tega sporazuma. Kako razumejo tisti, na katere se nanaša ta globalni sporazum ? Kot obliko vabila. To lahko stokrat zanikate, ampak to je neizprosno dejstvo, ga imate zapisano zapisanega tudi v poročilih raznih tajnih služb. Vsak tak znak, vsak tak sprejem, seveda, ljudje tam doli razumejo kot dodatno vabilo, celo kot izziv, da se odpravijo spet na pot, kar seveda povečuje stroške. In zaradi tega povem, da govoriti o stroških. Danes meče Evropa stotine milijard evrov skozi okno za norost imenovane množične migracije in za vse, kar je s tem povezano, za varnost, za zagotavljanje raznih storitev in tako naprej. Zadeva je abotna. Od začetka se je sicer govorilo o beguncih, saj poznamo tisto »ubogi begunci« pravljica. Beguncev ni mimogrede. Begunci so tam v Ukrajini, tisti, ki so pobegnili pred nasiljem proruskih enot, ampak tistih pa Evropa ne obravnava kot begunce, ki jih ima 2 milijona sedaj že mimogrede Poljska. To pa so begunci. Ampak zakaj tako poudarjam? Ker vsa ta zadeva se je končala z ogromno količino stroškov. Ali veste koliko je to v resnici Evropo stalo? Stalo na varnostnem področju, stalo na področju kvalitete življenja. In obstaja študija narejena na Oxfordu, človeka, ki je zaslužen profesor ekonomije, ki je dokazal, da bi za isti strošek kot se enega migranta uvozi v Evropo in se potem tukaj skrbi zanj z vsem, kar je to povezano, lahko tam od koder ti ljudje prihajajo, preživelo vsaj 10, pod določenimi pogoji pa celo sto ljudi daljše časovno obdobje. Kar seveda pomeni, da to sploh ni nobena pomoč, ampak to uvažanju tujih vojsk in tujih vojn na evropska tla je popoln evropski samomor. To ni pomoč. To sploh nima več veze z ničemer. To tudi ne rešuje vprašanja migracij. To kratkoročno morda malo razbremeni izvorne države, zato so seveda izvorne države še kako zainteresirane za globalni sporazum, ne reši pa ničesar v Evropi. Ravno nasprotno, samo odpira nove in nove težave in nova vprašanja. In govoriti, da je to nekaj pozitivnega je že iz ekonomskega vidika, da ne govorim o varnostnem, socialnem, kulturnem in sicer, že iz ekonomskega vidika čista norost in popolna laž. To je dokazano znanstveno. Za isti strošek kot ga tukaj porabi Evropa, da enega migranta sem uvozi, pa ga tukaj preživlja, bi lahko tam od koder ti ljudje prihajajo preživeli desetkrat toliko ljudi. Zanimiv podatek, ali ne? In zakaj potem se vse to dogaja? Ker v resnici to poganjajo finančni interesi, osebni interesi in politični interesi. Eni vidijo tukaj nove volivce, drugi vidijo tukaj zaslužek. Postaja vse skupaj v pošastni biznis, ki sega tjale gor do Bruslja, v njem so vpleteni nevladniki, vse živo se s tem služi in vsi se delajo kako je to nekaj humanitarnega. To je lažni humanizem, ki vodi v totalitarizem. V Franciji te dni se to, žal, zelo jasno vidi.
Kolegice, kolegi, ker ne vidim več želje… Vidim, da je želja po razpravi… Torej, dajem besedo Borisu Doblekarju.  Izvolite.
Spoštovane, spoštovani! Lep pozdrav vsem skupaj! Hvala lepa za besedo.  Bolj ali manj je kolega Grims že vse povedal in razložil. Mislim, da bi moralo biti že vsakemu dovolj jasno, da ni potrebno še kakšnih podvrstic oziroma drobnega tiska, ampak kljub temu sem rekel, da se bom oglasil za kratek čas. Kajti, rad bi poudaril par stvari, ki se mi zdijo zelo pomembne pri tej tematiki.  Ravno prej, ko sem prihajal v Ljubljano, sem poslušal na poročilih, da se danes sprejema evropski proračun in tako naprej. To verjetno vsi veste. In koliko več denarja se bo namenilo za migracijske probleme, za migracijske tokove, za zaščito in tako naprej, skratka, vse okoli migracij, mnogo mnogo denarja, mnogo več kot doslej. Po drugi strani pa za kmetijstvo, na primer, in za ostale zadeve, ki so mnogo bolj pomembne za prihodnost te Evrope pa mnogo manj denarja. To je zelo žalostno. In ljudje pač to poslušamo, poslušajo. In vsakomur je hitro jasno, da to ne pelje nikamor oziroma da pač to ni dobro. Če bi, pa ne bom, nisem odvetnik Madžarske, niti ne bi želel popularizirati te zadeve, ker verjamem, da se bodo na nasprotnem polu, kot je prej eden od razpravljavcev omenjal in delil levo, desno, levi pol, desni pol, levi blok, desni blok, kar mislim, da pri tej tematiki okoli migracijske problematike ni na mestu, da govorimo o nekem deljenju na levo in desno, ampak da delamo v korist in dobrobit vseh državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev in vseh državljanov. No, in kot sem hotel omeniti, če bi Evropa oziroma evropske države, vključno z nami, ki si tako želimo teh migrantov in ki nimamo kakšnih posebnih zadržkov niti do ilegalnih migrantov, nikakor pa seveda nismo nikoli rekli Slovenija, ali pa vsi skupaj, da imamo kakršnekoli zadržke do beguncev. In tukaj smo se tudi dobro odrezali in to vsi tudi vedo in nam tudi priznavajo kot Sloveniji, da smo bili izrekli dobrodošlico beguncem, ampak beguncem.  In še enkrat, če se vrnem nazaj, če bi tako delali kot je naredila Madžarska, potem ne bi bilo drugih stroškov kot za tisto ograjo, pa za poostritev nadzora. In da se točno ve kdo, kdaj, kako na kakšen način pride v državo. To bi bil ves strošek. Sedaj pa gredo milijarde in milijarde za to problematiko in vedno več jih bo šlo za to, kar je zelo zelo žalostno.  Nekatere evropske države so izrekale različna vabila in dobrodošlice migrantom, ampak spet bo izvzel begunce, lepo prosim, ne govorim o beguncih, ampak o migrantih, predvsem o ilegalnih migrantih, o ljudeh, ki nekako so neupravičeno zapustili svoje države in pridejo sem brez da vedo kdo je, kje je rojen, kdaj je rojen in tako naprej, dobijo neke dokumente, neko legitimacijo in se potem prosto sprehajajo okrog. To se pravi, s temi vabili in dobrodošlicami in tako naprej, tudi zadnje čase lahko beremo in poslušamo kako je neka evropska poslanka celo iz naše države izrekala dobrodošlico in skratka hvalospeve tem ilegalnim migrantom, potem pa čez par ur ali pa dan, dva za tem pa smo vsi na varnem, super se imamo, zaenkrat ni problema in tako naprej. Veste, ljudje to gledajo, berejo in jaz bi predlagal in prosim, da tukaj nismo,   (nadaljevanje) kako bi rekel, levi in desni, ampak da delamo vse v korist, dobrobit državljank in državljanov Republike Slovenije in resno vzamemo to temo. Dajmo ljudem priložnost, možnost - vemo, da obstajajo zakoni, da obstaja ustava, Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, in se mi zdi to tako pomembna tema za trenutno stanje in za vse prihodnje rodove v Sloveniji -, dajmo ljudem to priložnost in možnost, da se o tem vprašanju tudi izrečejo. Jaz sem zelo malo zasledil kakšnih anket, zelo rade te medijske hiše in različne agencije delajo take in drugačne ankete, včasih o tako nepomembnih vprašanjih, da se človek samo vpraša. Veste, koliko denarja gre za te ankete - ogromno denarja. In ta denar ne pade »iz lufta«, ampak prihaja od gospodarstva, prihaja od ljudi, ki delajo in služijo, od tam prihaja ta denar za te ankete, ki jih je na tone in na milijone in so popolnoma nepomembne oziroma včasih celo služijo kot neko orodje za marsikaj; vsi poznamo, vemo, kako to poteka. In potem, konec koncev, se še celo zgodi, da bomo še ukazali, kdo bo kje reklamiral oziroma kakšne ankete bomo delali. Dajmo naredit, če že ni bilo teh anket, o tem tako pomembnem vprašanju, ali smo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani Republike Slovenije za ta Marakeški sporazum, ali smo za krepitev teh migracijskih tokov, ali smo za to, da prihajajo ljudje v takem številu k nam, ali smo za to, da se tukaj integrirajo, da živijo z nami, da uživajo vse možne ugodnosti, od socialnih zadev naprej, ali smo za to ali nismo za to. In mislim, da bi bilo prav, da se da to priložnost ljudem, da se o tem tudi izrečejo. Veste, ni to zraslo, ta ideja oziroma pobuda o tem referendumu, kar v nekem zaprtem krogu Slovenske demokratske stranke pa Nacionalne stranke, saj to lahko dnevno poslušamo po cesti, v pogovorih med ljudmi, med vsemi, saj si nismo tega mi kar sami od sebe spomnili. Delamo pač vsi za ljudi, vsi, poslanke, poslanci, vlada, predsednik države, vsi delamo v dobro in korist ljudi. In morali bi slišati ljudi, ki imajo pomisleke o tem, in jih tudi uradno povprašati o tem, kaj si mislijo, in potem temu primerno tudi postopati za naprej. Saj ima vsak možnost delati kampanjo, predreferendumsko, vsak lahko svoje pove. Povejmo ljudem, kaj jih čaka, kakšna je njihova oziroma naša prihodnost, če se odločimo iti po tej poti, za katero so se nekateri odločili.  Na koncu te razprave bi res samo še enkrat dal te osnovne, bistvene poudarke, ki sem jih tudi želel, da preveč denarja gre za te migracijske tokove in za vse to, kar se okrog tega dogaja, preveč to napihujemo, dajmo signal tudi ostalim in nikakor ne dopustimo, da gre vedno manj denarja za kmetijstvo, za mlade, za infrastrukturo in vedno več za te migracijske tokove, nehajmo izrekat razna vabila in dobrodošlice tem migrantom. Še enkrat pa, točno se ve, kdo je migrant, kdo je begunec in nikoli nismo ne v Slovenski demokratski stranki niti sam osebno nisem nikoli imel nič proti beguncem in sem vedno pripravljen in tudi v Slovenski demokratski stranki bomo vedno pripravljeni tudi pomagati, ne pa tem migrantskim tokovom in takim milijardam, ki gredo v to smer.   (nadaljevanje) In še enkrat, ker nisem zasledil teh anket o tem, kaj ljudje mislijo, kaj ljudje mislimo, o tem migracijskem vprašanju, o Marakešu, o vem tem, kar sem govoril, o integracijah, o socialnih transferjih za te ljudi - če ni bilo anket, naredimo pač ta referendum in bodimo vsi enkrat skupaj, zato da se to tudi naredi in dobimo neko končno mnenje vseh državljank in državljanov. In naj ne bo cena, ki je bila izpostavljena za ta referendum, nikakršna ovira, kot je že tudi kolega Grims pojasnil, koliko milijonov je šlo za migrante in koliko jih bo še šlo naprej, je to kaplja v morje. In zelo pomembno bi bilo, da bi prepustili to odločitev vsem državljankam in državljanom, kajti zadeva je zelo, zelo pomembna za našo prihodnost, kako bomo živeli naprej, kam bomo dajali denar, kako se bo država razvijala in tudi signal ostalim okrog nas; če dajejo nekatere druge države, sosede, nam neke obetajoče signale, da gredo v pravo stran, v pravo smer, dajmo se tudi mi na to odzvati. In še enkrat, ne dopuščajmo, da se razvijajo razni protesti in demonstracije in da gremo v smer, po kateri gre trenutno Francija, in se ta val lahko razširi tudi drugam. Dajmo biti demokratični, spoštujmo ustavo in zakone in dajmo ljudem priložnost, da se o tem tudi izrečejo in odločijo, in bo za vse nas mnogo, mnogo lažje. Hvala lepa.
Besedo ima gospod Aljaž Kovačič. Pripravi naj se mag. Karmen Furman.
Hvala za besedo, gospod predsednik.  Zdaj v tej populistični razpravi je težko biti v svoji, tudi ne bi sledil temu vzorcu, ampak vseeno bi na začetku povedal nekaj dejstev, ki jih je predstavila tudi Vlada Republike Slovenije. In sicer, v 4. točki je jasno zapisano, da gre za dve ločeni skupini, se pravi, migrant ali begunec, katerih status urejajo ločeni pravni okvirji, ter tudi, da nobena država na svetu ne bi pristala na zmanjševanje suverenih pravic odločanja na tem področju. Ter tretja zadeva, ki jo želim poudariti, dogovor ne podeljuje nobenih dodatnih pravic nezakonitim migrantom.  Veliko je bilo danes govora tudi o referendumu, kaj sploh referendum je. Referendum je demokratični postopek, v katerem lahko sodelujejo vsi državljani z volilno pravico in podajo svoj glas o referendumskem vprašanju. Seveda pa to ne pomeni, da bi državljani o vseh zadevah, ki se odvijajo v parlamentu, odločali na referendumu. Že same številke referendumov v nekih resnih državah v Evropi govorijo nekoliko drugače. Se pravi, Danska je v zadnjih 25 letih imela deset referendumov, Francija sedem, Avstrija, Velika Britanija in Španija pa mislim, da manj kot tri. Od osamosvojitve smo v Sloveniji, mislim, da imeli okrog dvajset referendumov. V zgodovini smo imeli tudi referendum, na primer, o arhivih, ki sem se ga udeležil takrat še kot študent zgodovine, in moram povedati, da čeprav sem se za to zanimal, niti nisem imel pojma, o čem odločam. Se pravi, ta referendum in tudi kasnejši referendumi, na primer, o zakonski zvezi in zadnji referendum o drugem tiru so bili popolnoma populistični, ni bilo neke strokovne debate in dejansko so ljudje bili zmedeni, o čem naj se sploh odločijo. Retorika, ki jo predstavljate predlagatelji današnjega referenduma, je na las podobna retoriki, ki so jo imeli v Veliki Britaniji - vsi, ki so zagovarjali izstop Velike Britanija iz Evropske unije, kot nekdanji londonski župan Boris Johnson ter predsednik stranki UCIP, so dejansko takoj, ko so dosegli svoje, se pravi, da so prebivalci Velike Britanije izglasovali izstop iz Evropske unije, se dejansko umaknili v ozadje in ne sprejemajo odgovornosti za to, kar so s svojo retoriko storili.  Kar se tiče podatkov, ki jih imate, gospod Grims, jaz se včasih vprašam, ali ste kak tajni agent, ker kolikor podatkov imate, mislim, da nima nobena obveščevalna služba na svetu. Velikokrat tudi govorite, da ne podpirate sedanjega predsednika, gospoda Junckerja, ki prihaja iz vaše družine v Evropskem parlamentu, ob tem pa pozabite povedati, da tudi novi kandidat za predsednika Evropske unije, če bo ta največja zunanja stranka izvoljena, gospod Veber, s katerim ste se tudi tako lepo slikali, je bil vaš podpornik vaših županskih kandidatov, dejansko tudi podpira vstop oziroma podpis tega sporazuma. Veliko se tudi govori, danes ste veliko omenili včerajšnjo tragedijo v Strasbourgu. Naj povem, da je človek bil rojen leta 1989 v Franciji, iz katere družine prihaja ne vem, očitno imate spet vi ta podatek. Naj pa opomnim, da Hitler in Mussolini nista bila migranta, se pravi dva največja klavca 20. stoletja. Kar želim povedati je, da ljudje o vprašanju, da ne morejo ljudje na referendumu odločati o vseh vprašanjih, govorili ste o formulaciji tudi vprašanja kakšen bi naj bil, ne vem, saj tudi najverjetneje, če bi dali na referendum ali podpirate ukinitev katere stranke, ne vem, na primer SDS, je tudi najverjetneje sporno, da bi tako vprašanje bilo na referendumu. Hvala.
Replika, potem bom dal pa besedo predstavniku predlagatelja.  Gospod Doblekar, izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo. Ne bom kaj posebnega repliciral, ampak predhodnik oziroma razpravljavec pred menoj se je nekako dotaknil moje oziroma naših razprav kot populistične. Jaz bi samo tukaj prosil, da to besedo čim manj uporabljamo, ker nisem nič razpravljal populistično, ampak sem samo orisal dejstva in povedal tisto kar si želijo ljudje, nič drugega.  Kar pa se tiče referendumov, predlog je in še tukaj okoli tega, ko je gospod govoril, referendumi so za marsikatera vprašanja tudi mnogo mnogo manj pomembna kot je vprašanje migracij. Kot sem prej govoril o raznoraznih anketah, ki jih delajo različne družbe in to z denarjem iz gospodarstva z denarjem od delavcev, od reklam in tako naprej. V Švici, samo za primerjavo, ki se je distancirala od Marakeša in vsega tega o čemer mi izgubljamo ure, dneve, tedne, mesece razprav tukaj in milijone. V Švici imajo referendum o tem, ali bodo imele krave rogove odrezane ali ne. Mi pa…
Gospod Doblekar se opravičujem, replika 3 minute. Vas lahko dam tudi…
…bom zaključil…
… na seznam za razpravljavce.
Zaključujem v tem trenutku. Samo toliko. Hvala lepa.
Okej, saj ne želim omejevati razprave, tako da vas vabim v kolikor želite, da se prijavite k razpravi.  Besedo želi predstavnik predlagatelja mag. Branko Grims in potem nadaljujemo s seznamom prijavljenih razpravljavk in razpravljavcev.  Mag. Grims, izvolite, imate besedo.
Hvala. Saj ob teh temah, ki so usodnega pomena za Slovenijo dolgoročno pač bi res vsaj prosil, da prisluhnemo eden drugemu. Jaz sem prej povedal, da ta dogodek, tragičen dogodek terorističnega napada v Strasbourgu je seveda postavil v pravo luč in spodnesel temelje tega globalnega sporazuma na tisti točki, na katerega ves čas opozarjam. Globalni sporazum izhaja iz predpostavke, a so migracije vedno nekaj pozitivnega. Problem s katerim se sooča Evropa je to, da večina teh, ko gre za množične migracije, prihaja iz območja radikalnega islama. Radikalni islam se pa ne integrira, ne prva generacija, če ponovim, kar sem rekel, ne druga, ne tretja, nikoli. Taki primeri so od tistega džihat Joe, ki je bil v resnici v Angliji rojen mladinski kirurg, pa če želite do tega šerifa C, ki je včeraj pobijal po Strasbourgu. To so ljudje, ki so rojeni v Evropi. Ampak ker so pripadniki po svojem rodu radikalnega islama se ne v drugi, ne v tretji, ne nikoli generaciji ne integrirajo. In zato je to nekaj, kar Evropo dolgoročno spreminja. Zato, ker Evropa pa obenem s sprejemanjem takih zavez, kot so tukaj notri, daje prednost tem, ki   (nadaljevanje) prihajajo, pred svojimi lastnimi državljani, in izhaja iz popolnoma zgrešenega koncepta multikulturnosti, ki ga nikoli ni bilo in ga nikoli ne bo, v tej obliki ne, ker je nemogoč. Islam kot radikalni islam, tu je treba ostro ločnico potegniti, od tega, ki ste ga mnogi navajali, recimo, ko gre za Bosno in podobno, kjer ima drugačne osnove, drugačno zgodovino, to ni isto. Ampak radikalnega islama, gospe in gospodje, je milijarda in pol, vseh teh evropskih oblik je pa mogoče nekaj milijonov. In zaradi tega je strahotna zmota izhajati iz ocene, ko poznaš tega, da je to enako onemu. Radikalni islam temelji na šeriatskem pravu, na dobesednem uveljavljanju šeriatskega prava, ki je popolnoma nezdružljivo z moderno evropsko državo, v katerikoli obliki, to je popolnoma nezdružljivo. Še več, s tem, ko Evropa, žal, že pristaja, da v posameznih primerih se lahko izbira, v nekaterih primerih, med šeriatskim pravom in pravom države, ruši načelo pravne varnosti, ruši načelo ustavnosti, ustavnega reda, ljudje niso več enaki pred zakonom; to je katastrofalna napaka. In treba je vedeti, da šeriatsko pravo z demokracijo nima popolnoma ničesar skupnega. Če vam začnem te stvari pravit, kaj je po šeriatskem pravu kaj, saj ne boste verjeli. Vprašajte dr. Cerarja, ki je bil moj profesor, pa vam bo on razložil, on zelo dobro ve, za kaj gre, in jaz se samo čudim temu, da te stvari dopušča. Zdaj pa, če grem na bistvo, s katerim sem začel. Ko gre za vprašanje referenduma, Slovenija kot demokratična država je nastala na osnovi plebiscitarne, torej referendumske odločitve, torej na osnovi neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe. Ta je utemeljena na Ustanovni listini Organizacije združenih narodov in na ustavnih temeljih Republike Slovenije. Ko pa gre za uveljavljanje te iste pravice do samoodločbe v vsebinskem smislu, pa vam moram še enkrat prebrati besede prof. dr. Ernesta Petriča, pa so bile pred mnogo leti zapisane, ki so napisane, kot bi bile napisane za ta primer danes: »Suverenost ni le pravna kategorija, torej pravna vrhovnost in neodvisnost državne oblasti, temveč ima tudi dejansko vsebino. Ta izhaja že iz pravice naroda do samoodločbe, ki je praviloma uresničena v njegovi suvereni državi. Nesporno je - in to je eksplicitno izraženo v vseh najpomembnejših mednarodnih aktih, ki opredeljujejo pravico narodov do samoodločbe - odločanje po lastni volji, torej svobodno, ne le lastnega političnega statusa, temveč tudi gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja. To je bistvo pravice do samoodločbe in posledično vsebina suverenosti države, potem ko je narod uresničil pravico do samoodločbe z vzpostavitvijo lastne suverene države.« To je točno točka, na kateri danes v resnici smo, pa je bilo to napisano pred mnogo leti, kot bi bilo vizionarsko, dobesedno za ta primer. Danes se odloča, v katero smer bo razvojno Slovenija šla. In zato bi bilo edino demokratično, da se to odločitev prepusti ljudem neposredno, seveda ob predhodni zavezi, da se vsi zavežemo, da bomo voljo referenduma spoštovali v svojem nadaljnjem ravnanju pri odločitvah, ki jih bomo potem sprejemali v Državnem zboru glede te smeri, o kateri bi se odločili.  In zdaj, ker ste nekateri vendar postavljali referendum kot vprašaj. Že na začetku sem povedal, da problem referenduma v Sloveniji je, žal, to, da kljub temu, da je to tisti temeljni demokratični institut, na katerem je nastala samostojna država slovenskega naroda, na temelju pravice do samoodločbe, se je potem zlorabljal, se je izigraval, v tem smislu, da se je ljudem dalo možnost, da so se o nečem izrekli na referendumu, potem se pa te odločitve ni upoštevalo, ampak se jo je izigralo. In zaradi tega so ljudje izgubili zaupanje v referendum. Zato je vprašanje demokratičnosti, vprašanje tega, ali smo državniki ali nismo. Tisto, ali smo se sposobni zavezati, da bi odločitev ljudstva o tako pomembni zadevi, ki dejansko predstavlja uresničevanje samoodločbe, pravice do samoodločbe, v tem smislu, kot jo je opredelil prof. Petrič v tekstu, ki   (nadaljevanje) sem ga prebral. Ali smo to sposobni prepustiti ljudem in se hkrati zavezati, da bomo to dosledno spoštovali. V demokratični državi bi bilo to samoumevno, v Sloveniji je taka vnaprejšnja zaveza nujna. Ampak v tem primeru je tak referendum ne samo primeren, pač pa trdim, da je tudi edino demokratično sredstva. Kar se pa tiče odnosa do referenduma, pa trdim, da bi se moral spremeniti. Švica je Švica, ja, ampak Švica je zato, ker tam ima dejansko oblast v rokah ljudstvo; kdo jo ima v Sloveniji, o tem bi se dalo pa precej razpravljati.
Preden dam besedo gospodu Robertu Pavšiču za repliko, mi dovolite, da pozovem poslanke in poslance, če je kdo, ki še ni razumel mag. Grimsa, kaj je želel povedati, naj dvigne roko, kajti v tretje že poslušamo ene in iste stvari. Torej predlagam, če kdo ni razumel, da dvigne roko, da damo besedo mag. Grimsu, da še v četrto ponovi ene in iste stvari.  Torej replika, gospod Robert Pavšič, izvolite. / oglašanje v ozadju/ Postopkovno, mag. Branko Grims, potem bom dal pa besedo za repliko gospodu Robertu Pavšiču.
Ja, jaz razumem vašo stisko in željo, da bi omejili razpravo, ampak, glejte, jaz se zavedam, da je tu precej levičarjev in da jim je treba nekajkrat ponoviti, z željo, da bi razumeli. Zato pač tako ravnam.
No, saj ravno zato sem pozval vse tiste, ki mislijo, da niso razumeli, da z dvigom rok ocenijo, ali je treba še enkrat slišati ali ne. / oglašanje v ozadju/ Gospod Robert Pavšič, imate postopkovno, če boste želeli repliko, boste pa dobili še priložnost za repliko.
Prosim, da opozorite gospoda Grimsa, da je to, kar je na koncu zdajle izrekel, huda žalitev za nas, ki sedimo za tem omizjem. / oglašanje v ozadju/
Postopkovno. Jaz upam, da se razumemo, kajne, da se lahko neposredno slišimo, torej verjamem, da je mag. Grims v tem primeru tudi slišal. Mag. Branko Grims, imate besedo za postopkovni predlog, če se ne motim. Izvolite.
No, ne bi rad kvalificiral vodenja seje od predsednika odbora, ampak najbrž se bova oba strinjala, da je bila moja reakcija popolnoma ustrezna glede na njegove predhodne besede in je zajela bistvo zgodbe.
Želite repliko, še prejšnjo repliko? Replika na prejšnje izvajanje, izvolite, gospod Robert Pavšič, imate besedo.
Najlepša hvala. V treh minutah bom zagotovo zaključil.  O mojih intelektualnih sposobnostih in sposobnostih razumevanja ne bomo za tem omizjem, ker je itak nesmiselno.  Najprej replika gospodu Doblekarju. To je malo shizofreno, po eni strani trdite, da nimate podatkov, ker ni anket, po drugi strani pa - poglejte si magnetogram vašega današnjega ekspozeja - pa navajate dejstva. Oboje skupaj ne more iti, eno so dejstva, drugo je pa pomanjkanje podatkov. In zaradi tega je zdaj referendum upravičen, s tem bi se mogoče celo na koncu strinjal.  Kar se tiče ekspozeja gospoda Grimsa. To, kar ste spet zlorabili, včerajšnjo tragedijo v Strasbourgu, ko sploh še ni preiskava, je pa skrajno nedostojno. Na osnovi vere oziroma porekla ste vi diskriminirali oziroma ste - ne najdem besede -, ste direktno obtožili določeno strukturo Evropejcev, da počenjajo ne vem kakšne grozote v imenu vere, terorizma in ne vem česa še. Poglejte samo slovenske medije! »Slovenec odrezal glavo lastni materi,« pa verjetno ni muslimanske veroizpovedi. Da ne govorimo o množičnih pobojih, tudi Breivik ni bil priseljenec, pa vemo, kaj je naredil v imenu vere. Tako lepo prosim, ne posploševati zadev in ne biti trivialen, to so hude stvari.  Hvala lepa.
Replike na repliko ni, lahko se pa… / oglašanje v ozadju/ Ja, predlagatelj ima prednost. Lahko se pa prijavite na razpravo; replike na repliko ni.  Mag. Branko Grims, predstavnik predlagatelja, imate besedo, izvolite.
Govoril sem o radikalnem islamu. Problem radikalnega islama vsi poznate. / oglašanje v ozadju/ Spoštovani kolega, če ne razumete vprašanja načela varnosti Evrope, Evropa bo varna samo, če radikalnemu islamu enkrat za vselej pokaže vrata. Evropa je nastala na osnovi obrambe pred radikalnim islamom. Če ne bi bilo zmage Johna Sobieskega 1683 pri Dunaju pa zmage kranjskih vitezov pod vodstvom Adama Ravbarja pri Sisku potem Evrope in njene civilizacije nikoli ne bi bilo. Nikoli. To morate vedeti in zato se je treba tega tudi zavedati in to odgovornost imeti tudi do naslednjih generacij. In stvari je treba imenovati s pravim imenom, kajti sicer se sploh ne more poiskati pravih rešitev, če se teh stvari ne pogleda s pravim obrazom.  Kar se pa tiče vsega, kar se dogaja pa pri tem nimamo kaj si zakrivati oči, to je neizprosno dejstvo. Ni prvo, ni zadnje, žal, in gre za vprašanja odgovornosti tistih, ki kaj dovoljujejo. Recimo, čez Slovenijo je šlo 530 tisoč ilegalnih migrantov, nekateri od teh so bili dokazano, ne samo eden, vpleteni v nekatere najhujše teroristične napade potem po Evropi. Kaj že pravi Kazenski zakonik? Če nekdo z opustitvijo dolžnostnega ravnanja omogoči, da nastanejo okoliščine, ki privedejo do zločina je za zločin soodgovoren. To pa je realno stanje. Ampak danes ne odločamo o tem. Odločamo pa o tem, ali bomo omogočili ljudem, da sami izberejo pot nadaljnjega razvoja Slovenije, ali jim omogočimo v vsebinskem smislu besede, da uresničijo svojo pravico do samoodločbe, ki izhaja iz Ustave in ustanovne listine Organizacije združenih narodov.
Dajem besedo čakajočim. Mag. Karmen Furman je naslednja, pripravi naj se gospod Janez Janša.  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Dejstvo je, da Slovenija je pravna država in da v Sloveniji ima oblast ljudstvo in vsi moramo to tudi dosledno spoštovati. Mi tukaj izvoljeni smo predstavniki ljudstva in sprejemali in izvrševali naj bi takšne odločitve, ki so navsezadnje dobre za našo državo in ki so dobre za naše državljanke in državljane. In mi v Slovenski demokratski stranki smo se zato vedno zavzemali in se za to bomo dosledno zavzemali tudi za naprej.  Tukaj nam je danes očitano z vaše strani nekakšen populizem. Spoštovani kolegice in kolegi, ne gre za populizem, gre pa za varnost. Za varnost naše države, za varnost naših državljank in državljanov. In dogodki, ki se v zadnjem času odvijajo po vsem svetu, nenazadnje to tudi potrjujete, pa če vi hočete to priznati ali ne.  Jaz sama iz svojih izkušenj vam moram povedati, da naši ljudje so zaskrbljeni. Ko tako hodiš med njimi po terenu te marsikdo vpraša kaj se dogaja in zakaj sploh Vlada želi pristopiti k temu sporazumu. Imajo eno takšno čisto preprosto vprašanje, zakaj želi politika nekaj sprejeti, kar pa si naše ljudstvo ne želi. In ne glede na vse obrazložitve, ki jih danes tukaj predstavljate, spoštovani kolegice in kolegi iz koalicije, dejstvo je, da v ponedeljek ste imeli pred Državnim zborom proteste in tudi tukaj se je nekako prikazala volja ljudstva, da si tega ne želijo. Zakaj si ne želijo? Ker navsezadnje moramo si priznati, da to, kar je v tem sporazumu pripravljeno ni najboljše za našo državo, za našo prihodnost in gre tukaj za varnost, varnost nas sedaj in tudi varnost naših otrok v prihodnosti. Navsezadnje ne vidimo nekega utemeljenega razloga zakaj ne bi o tem odločalo tudi navsezadnje ljudstvo na referendumu. Kajti, tako kot sem začela bom tudi zaključila, ljudstvo je tisto, ki ima oblast. Mi samo izvršujemo voljo ljudstva. In dajmo jim prisluhniti in naj konec koncev sami odločijo na referendumu. Hvala lepa.
Besedo ima gospod Janez Janša, pripravi naj se dr. Milan Brglez. Izvolite.
Hvala lepa. Referendum je po slovenski ustavi pač eno od temeljnih svoboščin, ki je ustavno zagarantirana. Ne samo v tistih členih, ki govorijo o referendumu, ampak tudi tam, kjer pravi, da ima v Slovenijo oblast ljudstvo, ki   (nadaljevanje) to oblast uresničuje neposredno in preko volitev. Se pravi, najprej je neposredno izvrševanje oblasti in vsak zakonodajalec bi moral to razumeti in je zelo težko poslušati ta podcenjujoča mnenja o referendumu. Ne nazadnje, če ne bi bilo referenduma, tudi Slovenije ne bi bilo, ker smo se pravzaprav s tem osamosvojili. Ne nazadnje nekateri levičarji v Sloveniji povzročili mednarodni škandal, ko so očitno preveč obljubljali kolegom iz Katalonije, in zdaj cela Španija o tem razpravlja. Očitno jim niso povedali, da je v Sloveniji 20 % prebivalcev, ki so imeli tu stalno bivališče, glasovalo za samostojno državo, in brez tega je vprašanje, ali bi kdo, ki se danes o tem zelo omalovažujoče izraža, sploh bil poslanec tukaj; mogoče bi bil, ampak v kaki drugi državi in ne poslanec. Tako s tem, ko branimo pravico do referenduma, branimo same temelje te države in slovenske ustavne ureditve. In ne glede na to, ali je referendum obvezujoč ali posvetovalni, mora imeti politično isto težo, se pravi, to, kar ljudje odločijo, je pač treba upoštevati, ne samo spoštovati, ampak tudi upoštevati. Verjamem pa, da Vlada in vladna koalicija, ki ima težave z odločbami Ustavnega sodišča, ima seveda težave tudi s temelji ustavne ureditve.  Če bi bila ta Marakeška deklaracija oziroma globalni dogovor o migracijah tako dober, kot smo tu poslušali s strani Vlade in vladne koalicije, potem jaz verjamem, da če bi verjeli v to, kar govorite, potem bi se tepli za to, kdo bo šel v Marakeš tja ploskat, pa sem videl, da je bil velik problem o tem, kako določiti neko, bom rekel, žrtveno jagnje, ki bo šlo tja. Karkoli si mislimo o nemški kanclerki, bila je toliko korajžna, da je šla tja in zagovarjala svojo odločitev in se ni skrivala za funkcionarjem Nemčije, ki je 56. po rangu, tako kot slovenski predsednik države, vlade ali pa zunanji minister. Ne vem, ali je še kje kakšna bolj nazorna ponazoritev hipokrizije kot v tem konkretnem primeru.  Zdaj od te naše razprave, ki smo jo imeli na temo tega nesrečnega globalnega »compacta«, smo v slovenskih medijih, »mainstream« medijih, ki jih prisilno ali pa prostovoljno moramo vsi plačevati, doživeli marsikaj, tudi manipulacijo o tem, da smo v naši stranki trdili, da migranti nimajo človekovih pravic in da smo odrekali ljudem, določeni kategoriji, človekove pravice. Čeprav smo mi takrat, ko smo te zadeve predstavljali, natančno povedali, da je jasno, da imajo vsi ljudje človekove pravice, da pa migracija ni človekova pravica. In potem smo poslušali s strani Vlade zatrjevanje, kako ta »compact« daje migrantom pravice v tem smislu, da je pravica do migriranja človekova pravica, kar seveda ni, ker imamo temeljno listino človekovih pravic, 70 let je bilo od sprejetja, in tam jasno piše, kaj so po razumevanju OZN človekove pravice. Ampak, glej, glej, v ponedeljek so klubi OZN po slovenskih šolah delili letake, na katerih je pisalo »migracija, človekova pravica«. Se pravi, nek skriti namen vsega tega početja se je pač jasno izrazil in to na propagandni način med populacijo, kjer se to nikoli ne bi smelo zgoditi; in če bi bili država, ki ima vladavino prava, bi nekdo ugotavljal odgovornost za to.  Kar se tiče same te listine, smo o njej veliko povedali na izredni seji.   (nadaljevanje) Vsak lahko najde o njej stavek, ki si ga želi, ampak tisto, kar je pomembno, je celota. In ta celota je sporna, ni sporna samo za nas, ki smo predlagali posvetovalni referendum, sporna je za dve tretjini Evropejcev, tudi Slovencev ali pa prebivalcev te države. Ni slučaj, da je samo ena televizija objavila anketo o tem, kaj si slovenska javnost misli o tej tako imenovani Marakeški deklaraciji. Zakaj nacionalna televizija, ki jo plačuje, bom rekel, naš denar, Nina mediji ali kateri že agenciji za redne ankete in raznorazna vprašanja, tudi o tem, kdo bo župan v neki, bom rekel, obmejni občini, ni objavila ankete o tem, kaj ljudje mislijo v Sloveniji o tej listini. Zakaj tega ne objavi največja komercialna televizija, Delo, Dnevnik, Večer, Primorske novice - Siol, objavlja ankete o najmanjših stvareh, o cenah solate na trgu, o tem pa nobene ankete, jaz dvomim, da je niso naredili. Samo ena televizija je objavila dvakrat anketo in ta jasno kaže, da je v Sloveniji razpoloženje do te prevare približno takšno kot drugod po Evropi. Se pravi, 70 % ali pa dvotretjinska večina najmanj Evropejcev nasprotuje temu, tej listini, zaradi tega, ker je kot celota, če gremo posamične stavke ven trgat, kar mediji delajo zadnje čase v Sloveniji, pač sporna. Neko jasnost, nek pravni red, ki ga v Evropi imamo, v Dublinski uredbi in v schengenskih dokumentih, na nek način degradira, briše mejo med legalnimi oziroma med zakonitimi in nezakonitimi migracijami in skuša migracije narediti za človekovo pravico, kar nikoli ni bilo in nikoli ne bo, ker je pač to čista norost; to je nekaj takega kot tisti zakon v času prejšnje vladne koalicije ali pa Vlade, ki je ukinjal spol, približno enaka neumnost je to. V vsakem primeru pa je to tudi po posledicah, ki so zdaj nastale, zelo nesrečna listina, ki ne bo imela nobene koristi, deli svet, deli Evropo, deli države, deli politiko, deli, recimo, Evropsko unijo v času, ko bi najbolj potrebovala enotnost pri nekih temeljnih vprašanjih, deli posamične stranke, skratka, ena sama škoda je od tega. In tudi obstajajo delitve, na katere, recimo, v Sloveniji nihče ni opozoril oziroma so se nekateri zelo potrudili, da bi jih zamolčali - ta dokument deli tudi Afriko. Se pravi, tisto celino, ki naj bi ji najbolj pomagal, po tem, kar smo poslušali v ponedeljek od nekaterih v Marakešu. Tisti, ki malo bolj spremlja slovenske medije, ve, da se je tudi Afrika tu razdelila na dva dela. Imate afriške države, ki to zagovarjajo na polno silo, tako kot slovenska Vlada, in imate afriške države, ki so zelo skeptične do tega dokumenta, in nekatere so to tudi povedale v ponedeljek v Marakešu. Zakaj? Tisti starejši se boste spomnili, če ne drugače, iz pripovedovanja staršev, kaj je Jugoslavija naredila v 60. letih, ko so imeli »boom« prebivalstva in ko ni bilo delovnih mest, plansko gospodarstvo, bom rekel, na robu propada, začetki socialnih nemirov, celo stavk, ki se niti niso smele tako imenovati takrat, v podjetjih zaradi nizkih plač - takrat je jugoslovanski režim odprl meje. Tako je šlo takrat v 60. letih več kot milijon Jugoslovanov, jugoslovanskih državljanov, delat v Nemčijo, na Švedsko, v Avstrijo in tako naprej, v kapitalistične države. Na ta način so zmanjšali brezposelnost in ljudje so pošiljali domov devize. Sedaj približno enak motiv je v številnih afriških državah, kjer je velika brezposelnost, ogromno mladih, ki nimajo dela, ali če ga imajo so plače mizerne. To seveda povzroča tudi socialne in politične napetosti in diktature ali pa pol diktature v Afriki skušajo pač tukaj dvigniti lonec in spustiti paro in naganjajo ljudi ven. In tega je zelo veliko, ker takih držav je pač v Afriki še posebej tam, kjer je nekdanja neuvrščenost, bom rekel, zasejala ideologijo socializma, bom rekel, na desetine. Potem so države, ki pa so, na žalost, v manjšini, kjer pa pravijo, s tem kar Evropa počne, nas samo siromaši. Mi ne potrebujemo Evropo odprtih mejah, ampak Evropo odprtih trgov. Odprite vaše trge za kmetijske izdelke iz Afrike, pa se bo splačalo marsikaj pridelovati tudi v Afriki. In tako se pač ne splača, ker pač tretjina proračuna Evropske unije gre za subvencije. In zaradi tega nič kar se proizvaja v Afriki na evropskem trgu, ki je ogromen, pač ni konkurenčno. Ta debata poteka že nekaj desetletij, pa se ni premaknila niti za en milimeter. Slišali smo afriške voditelje, ki so rekli, s tem ko vi vabite najbolj usposobljene, najbolj kreativne ali pa, če hočete, avanturistične ljudi iz naših držav, nam delate škodo, ker pač ostajajo manj izobraženi, manj pogumni, manj podjetni in zaradi tega se ne bomo nikoli razvili. Če hoče kdo ugotoviti pravi motiv za forsiranje tega dogovora s strani nekaterih evropskih držav, predvsem Nemčije, naj si ogleda debato v nemškem Bundestagu pred kakšni 10 dnevi, kjer je nemški parlament odločal o tej temi. Tam je nemška kanclerka rekla, podpis in podpora temu dogovoru je v nemškem nacionalnem interesu, kajti ne želimo, da je edino Nemčija tarča teh migracij, naj se to porazporedi tudi na druge. Sedaj pa jaz sprašujem slovensko vlado ali je to tudi v slovenskem nacionalnem interesu? Nemčija je v veliki meri sama kriva s kršenjem pravnega reda leta 2015, da je postala taka tarča. Sedaj bi pa rada to seveda razporedila tudi na druge in to, delno to drži. V nemškem nacionalnem interesu je, da ni ves pritisk na njih, da gre tudi drugam. Veliko vprašanje je, koliko je v našem interesu, da posvojimo druge nacionalne interese in delamo v lastno škodo.  Glede na klimo, ki se je sedaj vzpostavila v Evropi v zadnjem letu, tukaj bi opozoril tudi kolege iz, bom rekel, socialistične grupacije, naj si malo ogledajo kaj je bilo v Madridu na kongresu evropskih socialistov. Naenkrat je tudi, bom rekel, ta politična grupacija, ki je, kot je zapisala gospa podpredsednica Tanja Fajon pred meseci, mi smo edina politična sila, ki zagovarja politiko odprtih vrat, refugees welcome, in tako naprej. No, če pogledate sporočilo iz Madrida, na prvem mestu je bila naenkrat varnost, zavarovali bomo Evropo, zavarovali bomo meje. Bejž no!? Kaj je povzročilo to veliko spremembo? Ja, pač evropske volitve, ki prihajajo maja naslednjega leta in razpoloženje med Evropejci, ki pač pomanjkanje varnosti, situacije, ki nastajajo pod takšnih terorističnih napadih kot je bil včeraj, razumejo kot prvi problem Evropske unije. Poglejte si raziskave, vprašanje varnosti je daleč najvišje na lestvici problemov,   (nadaljevanje) ki jih ugotavlja javno mnenje po celi Evropi v seštevku pred evropskimi volitvami maja naslednje leto. No, in zdaj naenkrat namesto »refugees welcome« - »security«, se pravi, treba je vseeno nekaj dobiti tudi na teh evropskih volitvah, in samo floskule tule najbrž ne bodo dovolj. Tako bo do maja naslednjega leta, kot se vidi iz osnutkov dokumentov, ki jih ima v tem trenutku Evropska komisija na dnevnih redih različnih institucij, Evropa sprejemala dokumente, ki bodo krepili zunanjo mejo, ki bodo zagotavljali dodatna sredstva in ljudi za institucije, ki se na evropski ravni tako ali drugače ukvarjajo z varnostjo, zaščito meja, bojem proti terorizmu in tako naprej. Ne dvomim, da bo ta včerajšnji dogodek, ki je bil v neposredni bližini ene od dveh lokacij Evropskega parlamenta, te napore še povečal. Tu imate delno prav tisti, ki pravite, da iz te deklaracije vsaj zaenkrat kaj veliko ne bo, v smislu tega, da bi se to prelivalo v regulativo, v zakonodajo in tako naprej, zaenkrat, kajne. Dvomim pa, da nima nekdo kasneje nekih konkretnih namenov tudi iz tega. Ampak v tem trenutku to ni glavna skrb. Glavna skrb je sporočilo, ki ga ta dokument daje okolju, iz katerega prihaja največji migracijski pritisk. To sporočilo je pa »welcome«, se pravi, vabilo. Mogoče je kdo opazil, včeraj so se pojavili zemljevidi na spletu v raznoraznih jezikih, seveda tudi v arabščini, kjer so narisane države, ki podpirajo ta globalni »compact« - se pravi, v teh državah ste dobrodošli, če boste prišli, in Slovenija je tu zraven. Torej ne govoriti o tem, da to ne bo imelo nikakršnih posledic. Ne govoriti o tem, da je to nekaj, kar je, ne vem, nepomembno. Če bi bilo to res, zakaj smo potem zraven, če je čisto nepomembno in nima nobene zveze, zakaj je bil tak problem, kdo bo šel dol. Tako je to, bom rekel, nesrečen dokument, ki ima takoj za posledico nov zemljevid Evrope, kjer so države, kamor se splača iti in prositi za azil, in kjer so države, kamor se ne splača. In Slovenijo ste postavili na zemljevid držav, ki so zdaj zaželene tarče.  Veliko sprenevedanje - nekaj tega smo poslušali tudi v prejšnjih razpravah - je trditev, da migracije nimajo nobene zveze s terorizmom. Jasno je, da ni vsak migrant, ne glede na to, iz kakšnih razlogov želi priti v Evropo, že terorist ali pa da so vsi potencialni teroristi. Je pa jasno, da se masovne migracije izkoriščajo kot krinko za uvoz terorizma. Imate kolikor hočete teh praktičnih dokazov in ne vem, zakaj se tu sprenevedamo. Nekaj dni nazaj je eden od vodilnih iranskih klerikov - izjavo si lahko ogledate na spletnih straneh bolj resnih svetovnih medijev, vsekakor je ne boste našli na MMC RTV Slovenija - dejal naslednje: »Zahod je potrebno preplaviti z mamili, begunci in kriminalom. To je del naše strategije.« Tega ni rekel nekdo, ki je med tresi tam nekje v zakotju Pakistana, to je rekel eden od vodilnih klerikov države, ki je ena največjih sponzorjev   (nadaljevanje) mednarodnega terorizma. Mimogrede, danes mineva natančno deset let, odkar je Nova Ljubljanska banka ob vednosti slovenskih oblasti, ob podpori in preprečevanju kakršnekoli resne preiskave, začela prati tisto milijardo evrov za iranske teroriste. Zakaj je ta deseta obletnica pomembna - zaradi tega, ker je v bančni zakonodaji treba določene podatke hraniti deset let. Od danes naprej se ti dokumenti očitno uničujejo, ni več zakonske obveznosti hranjenja. In, glej, glej, ali imamo kakšne rezultate policijske ali pa sodne preiskave, ki je bila obljubljena potem, ko je parlament v prejšnjem mandatu soglasno sprejel poročilo Logarjeve komisije. Ste seznanjeni s kakšnim rezultatom te preiskave? Je pa danes minilo deset let in ko bomo naslednjič vprašali NPU pa tožilstvo, ali so kaj preiskali, bodo rekli, »veste, ni dokumentov, deset let je minilo in banka tega več ne hrani.« Je bila kakšna preiskava tam, so kaj zasegli? Nič. Ena milijarda evrov! Veste, koliko terorističnih akcij lahko Iran organizira z milijardo evrov - na stotine! In v letu 2017 je bilo več kot dvesto terorističnih akcij na osnovi radikalnega islama v državah Evropske unije, več kot dvesto. V nekaterih medijih niti niso poročali, ni pa možno seveda zatajiti takšnega, ki se zgodi na božičnem sejmu, deset minut od Evropskega parlamenta. Zdaj ne videti tu neke povezave, je seveda zelo, bi rekel, posebna sposobnost.  Glejte, jaz vem, da se je koalicija odločila, da ne bo podprla predloga za posvetovalni referendum. Bom rekel, nelegitimna oblast se ničesar bolj ne boji kot glasu ljudstva, to je znano že od nekdaj. In tudi glede vseh posledic poslušamo trditve v tem smislu, pač, okej, saj tudi kak terorističen napad je sem in tja, takšne in drugačne posledice bodo, na to se je treba pač navaditi. No, jaz tu izjavljam, da se mi na to ne nameravamo navaditi. In tisti, ki to zagovarjate, boste imeli s tem v prihodnje velike težave. In na koncu bom rekel še to, da ne drži ta argument, da je to zdaj zvonjenje po toči, organizirati referendum po tem, ko se je to že podpisalo ali z aklamacijo sprejelo, ali pa ko se bo to izglasovalo naslednji teden na Generalni skupščini Združenih narodov, zdaj to seveda ni nikakršen argument. Vsaka država, tako kot lahko pristopi k nekemu takšnemu dogovoru, lahko od dogovora tudi odstopi. In ta trend odstopanja se bo v prihodnosti nadaljeval ravno zaradi razlogov, o katerih sem prej govoril, in tudi Slovenija bo od tega tako ali drugače odstopila. Dvomim, da se bo to naredilo s ploskanjem, bo pa slej ko prej prišla slovenska Vlada, ki bo skušala to škodo popraviti. Bo pa seveda morala uveljavljati tudi odgovornost za tisto škodo, ki se je ne bo dalo popraviti in bo na osnovi takšnih neumnosti nastala v tem vmesnem času.
Besedo ima dr. Milan Brglez. Pripravi naj se gospa Lidija Divjak Mirnik.
Najlepša hvala.  Saj ne vem pravzaprav, kje bi začel. Mogoče bi skupni imenovalec vsega lahko bila beseda »zloraba«. Zakaj mislim »zloraba«? Danes je tema obravnava predloga za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij, pa vemo, da bomo zaradi   (nadaljevanje) določil oziroma pravil, ki jih spoštujemo, glede samih referendumskih in ostalih stvari to temo še enkrat obravnavali. Gre v bistvu za sistematično zlorabo tega, in kar je bilo tudi zelo strateško najavljeno, do evropskih volitev lahko pričakujemo številne tovrstne seje. Saj sploh ni važno, kaj in kako se bo določenemu predlogu reklo, pomembno je zgolj to, da bo tisto, kar bo vzbujalo pri ljudeh strah in igranje s čustvi. To je prva in osnovna zadeva. Jaz, ko srečam tragedijo, običajno, ja, poskušam sočustvovati, ne pa v trenutku zlorabiti zadeve, še zlasti takrat, ko še nimam vseh podatkov. Nikoli ne moreš, pa tudi če bi, ni vse dopustno v politiki. Ker če bi bilo vse dopustno v politiki, nas že zdavnaj ne bi bilo. Zato bom pazil v bistvu na nekatere izraze, ki jih bom izrekel, ampak vseeno mislim, da marsikaj od tega, kar je bilo danes o samoodločbi povedano in tudi v naši ustavi, je v bistvu poskus sistematičnega mučenja tistih, ki o tem nekaj vemo, vztrajno ponavljanje teh zadev in konstantno ponavljanje teh zadev. Najprej glede samoodločbe. Samoodločbe ne boste mogli direktno izpeljevati iz Ustanovne listine Združenih narodov, bo pa res treba malo preštudirati zadeve, in tudi iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah, zaradi tega, ker se v mednarodnem pravu uveljavlja kasneje. Deklaracija, ki je govorila o podelitvi statusa oziroma neodvisnosti kolonialnim deželam in ljudstvom - ljudstvom, samoodločba ljudstev obstaja v mednarodnem pravu in je zelo jasno povedano, »peoples« je vedno tam noter, v našem prevodu, seveda v evropskem kontekstu govorimo o narodih -, v 60. letih prejšnjega stoletja, torej leta 1960, potem pravzaprav že sprejeta ta deklaracija, ko je proces dekolonizacije v bistvu že stekel, v osnovi že stekel. Potem imate zapis pravice do samoodločbe v obeh paktih, torej državljanskih in politično-ekonomskih, socialnih in kulturnih, torej v obeh paktih, in prva generacija in druga generacija, obakrat je 1. člen, identični 1. člen kot pravica. Še vedno je vprašanje, v bistvu nekateri skušajo iz tega izpeljevati pravico, nekateri govorijo o načelu, zaradi tega, ker to spada med temeljna načela Deklaracije sedmih načel v 70. letih, spet sprejete v Generalni skupščini, ki pa nekako izhajajo iz same ustanovne listine. Torej, za nazaj smo to zadevo dobili v samo ustanovno listino. Samoodločba kot taka je predpostavka, normalno, normalno naj bi bila predpostavka vsake suverene države, na vse te mednarodne dokumente, ki so nastali najprej v dekolonizacijskem kontekstu, se je seveda možno sklicevati. In inovativno se je bilo sklicevati tudi v našem kontekstu šele ob razpadu večnacionalnih držav, po koncu hladne vojne pa se je ta samoodločba priznavala - in bil je pravi čas, da se je priznala tudi v nekolonialnem kontekstu, in to je ta evropski kontekst. Samo toliko, da ne bi čisto vsega pomešali med sabo, ker res ni dobro teh stvari mešati preveč in iti - lahko bi šli v detajle tega, zakaj je pisalo »ljudstva« in zakaj ni pisalo »narodi«, ja, ampak zaradi tega, ker je to globalna zadeva in ni možno preprosto evropskih vzorcev prenašati na vse ostalo; sploh pa tam, kjer teh kontekstov pravzaprav niso poznali. To je zdaj prvi del zgodbe. Drugi del zgodbe je naša sama ustava. Če boste zelo natančno brali našo ustavo in tudi najprej temeljno ustanovno listino, Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, boste čisto v prvi preambuli - je treba le prebrati vedno celoto, ne kar nečesa izpustiti. »Izhajajoč iz volje slovenskega naroda in prebivalcev Republike Slovenije, izražene na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije…« in tako naprej. Ta je bila osnova, prebivalci so bili tu dodani. Gremo pogledat samo ustavo in bomo prišli do tega najprej, da člen, na katerega se sklicujemo, zaradi tega, da bi iz tega naredili največjo možno zadevo, ga deloma navajamo in sploh ne gremo pogledati kaj je pred tem. In če gremo pogledati kaj je pred tem, pa poskušamo vsaj minimalno razumeti tisto kar beremo, bo najprej 1. člen, da je Slovenija demokratična republika, kar pomeni, da ima svojo Ustavo, in da to vsi spoštujemo, za začetek.  Drugo. Da je Slovenija pravna in socialna država, in potem pride tisto odločilno in tudi to je treba brati v celoti. Namreč 3. člen pravi, Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na tajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Oboje je pomembno. Prvi in drugi del. In potem v nadaljevanju, istega člena, v drugem odstavku, »v Sloveniji ima oblast ljudstvo«. Naslednji stavek znotraj istega odstavka, »državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno«. In rabimo samo toliko prebrati, pa pogledati ta predlog in se vprašati o pristojnostih Državnega zbora za karkoli takega. In zdaj imamo razpravo o tem, da spodbujamo to, da naj se to naredi, potem bomo imeli še eno razpravo o tem, kaj se s samim predlogom kot, torej akt razpisa, kaj se z njim pravzaprav zgodi in dejansko je to strategija ohranjanja teme, ki bodo služila vsa dejanja, ki se bodo kjerkoli zgodila in se jih bo poskušalo interpretirati na ta način. To je en del zgodbe in seveda za mene so takšne zlorabe nesprejemljive in to je tisto kar, zaradi česar sem se sploh oglasil. Najprej se sploh nisem želel, ker je zadeva takšna, da res, če nekaj veš o teh stvareh, je zelo zelo težko poslušati.  Imam pa samo še dve, znotraj te razprave, dve repliki, glede na to kaj, s čemer vse je bila ta zadeva primerjana, dajmo tako reči, ali pa, kako jo ocenjujem. Kar se tiče samega globalnega dogovora, smo to razpravo že imeli in smo takrat celovito naslovili zadeve, ampak vseeno toliko celovita, da smo opazili, da obstaja samo en globalni dogovor, dejansko sta dva. Eden je o migracijah, drugi o beguncih. Seveda ta drugi ni problematičen, ker bolj ali manj reproducira tisto kar je že itak obstoječi mednarodno pravo. Po drugi strani pa v bistvu ta prvi predstavlja, vsaj zame, edini okvir, ki je globalni in globalni problemi se lahko rešujejo zgolj na globalen način, ki omogoča, da sodelujejo vsi, tako države iz države izvora, tranzitne kot ciljne države, če jih tako poimenujemo, in seveda tudi družbe oziroma skupnosti. Ščiti in ne daje nobenih dodatnih pravic, tako da ta izjava, da to pomeni simbolno, ja, če ustvariš mnenje, da to simbolno predstavlja ne vem kaj, potem to simbolno predstavlja ne vem kaj in v tem oziru je vsaka politična intervencija in vsak politični govor zelo pomemben. Odgovornost za to kaj se naredi. Včasih in dokazano tudi v naši zgodovini preprosto stvari uidejo izpod kontrole tudi tistega, ki vse skupaj ustvarja in tega se pa lahko vsi bojimo. Ja. In tega se pa lahko vsi bojimo. Pa ne samo v zgodovini drugih, tudi v lastni zgodovini smo že imeli take primere, na vso srečo malo bolj lokalizirane, ampak smo jih imeli, ko v bistvu, ja, ko v bistvu, dobesedno pozivaš v nasprotno smer od tiste, ki bi tako ali drugače zadevo uredila.  In še čisto zadnjo. Kar naprej se ponavlja to, kazniva dejanja so bila storjena takrat, ko se je čez Slovenijo šlo. Če so bila storjena, jih naznanite, ker ste to dolžni narediti. Ampak zavedate se nečesa in jaz mislim, da se zavedate tega, če to naredite, najverjetneje bo nasprotna stran v trenutku imela možnost, da vas toži za zlorabo takšne naznanitve, ker je tudi to kaznivo. Ampak ne konstantno ponavljati nečesa, nečesa kar niti ni v naši pristojnosti, ker mi nismo tožniki in sodniki, mi smo zakonodajna veja oblasti in dajmo se temu primerno in v skladu z našo Ustavo tudi vesti.  Hvala.
Besedo želi predstavnik predlagatelja, mag. Branko Grims. Izvolite, imate besedo.
Hvala.  Najbolj sem bil vesel besed predgovornika, ko je dejal, Ustavo je treba spoštovati z gromoglasnim poudarkom. Tukaj, se upam, vsi strinjamo, in seveda eden od neločljivih delov Ustave je tudi načelo ustavnosti in zakonitosti. Kaj to v praksi pomeni? Slovenija je pravna in socialna država, se glasi citat 2. člena slovenske Ustave. Če je pravna država, to vsebuje veliko dimenzij. Med ostalim tudi to, da velja pravo za vse na enak način in seveda, da vsakdo skladno s pravnim redom opravlja svoje delo. To velja tudi za predsednika Državnega zbora v obdobju, ko gre ilegalno preko meje 530 tisoč ilegalnih migrantov, in nekateri vpijemo in javno naznanjamo to policiji, policija ne ukrepa, predsednik Državnega zbora pa tudi ne. Tako, da s tega vidika je ta razprava neka nova dimenzija, ki jo pozdravljam. Ampak kako smo prišli do situacije, da danes šele obravnavamo vse te dimenzije globalnega sporazuma. Iz preprostega razloga, zaradi tega, ker do pred kratkim zanj nihče ni vedel. Ker je ta zadeva nastajala nekje daleč in ko govorimo o zakonitosti, poglejmo kaj pravi Zakon o zunanjih zadevah v 3. Členu. Sami ste pa poudarili, da je Ustavo treba spoštovati. Ministrstvo za zunanje zadeve obvešča Državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike. Konec citata. Kaj pravno pomeni ta člen? Da je dolžna Vlada obveščati Državni zbor o vseh pomembnih zadevah s področja zunanje politike, ne da ima pravico, dolžnost ima, ga »ni lahko obvešča«, potem bi bilo pač možnost, ampak obvešča, mora obveščati. Da gre za pomemben akt, ste poudarjali sami zdajle cel mesec dni vedno znova in znova, od zunanjega ministra do predsednika Vlade do razpravljavcev v Državnem zboru do vseh tistih, ki so se seje udeležili, recimo dr. Ernest Petrič, ki je bil na eni od razprav v imenu predsednika države, ste se strinjali, da gre za pomembno zadevo. Torej gre brez dvoma za 3. člen zakona, ki je bil očitno kršen, gospe in gospodje. Kje pa je zdaj tukaj načelo pravne države, spoštovanje ustavnosti, zakonitosti, vse ostalo kar sodi zraven in kdo je za to odgovoren, da to ni bilo tako? Verjetno v prvi vrsti tisti, ki je na čelu izvršilne veje oblasti in seveda tisti, ki na čelu zakonodajne veje oblasti tako stanje dopušča. To je pa že večji problem. in potem, če gremo naprej. Prej sem že nekajkrat poudaril, da ko gre za vprašanje odločitve o takih zadevah, je to odločitev, ki zadeva delo, nadaljnje delo v Državnem zboru. Se pravi, gre brez dvoma za pristojnosti, ki so v pristojnosti zakonodajne veje oblasti kot je sprejemanje zakonov, drugih predpisov, vsega kar sodi v pristojnost Državnega zbora in vse to je zajeto v tem globalnem sporazumu na način, ki je seveda izjemno širok, kajti ta način ob njegovi uveljavitvi bi pomenil praktično spremenitev vsega na čemer temelji samostojna Slovenija. Je pa, sami ste poudarili, princip po katerem vi menite, da bi bilo to možno urejati, edino globalni. Ampak gospe in gospodje, tega globalnega v tej dimenziji pa ni, kajti ta sporazum ima samo bombastičen zavajajoč naslov, to sem že uvodoma povedal. Globalni sporazum. Tisti hip, ko so se Združene države Amerike umaknile iz tega sporazuma, lahko samo rečem, hvala bogu, da imamo Trumpa,   (nadaljevanje) ampak ker če bi bil danes Barack Obama, vprašanje, kje bi bile ZDA, in bi bila ta razprava, se bojim, bistveno drugačna. No, ampak, ker so se ZDA umaknile, to seveda ni več globalni sporazum. In sedaj se umikajo po vrstnem redu tudi večje evropske države, razen tistih, ki jim je to v edinem interesu. Zakaj je pravzaprav nastal ta globalni sporazum - a veste, samo zato, ker ni bil sprejet Dublin 2, ki bi prerazporedil ta zgodovinski kiks gospe Angele Merkel, ko je povabila migrante neomejeno na ozemlje Evropske unije in potem dosegla, da se je dvignilo pravni red in da se je spustilo te ljudi čez mejo. In ker je to padlo v vodo, se je šlo delat ta globalni sporazum, da se razporedi obremenitev. In zdaj slišim, da bo Nemčija odstopila od zahteve za obvezne kvote - ja, seveda, saj je dobila globalni sporazum, saj jih ne rabi več, kajne. V tem je vsa finta - vse, kar imaš, kar je ilegalnega, razglasiš za legalno, mu izenačiš pravice, preneseš svojo obremenitev še na druge, tudi tiste, ki nismo za to dejansko bili nič krivi, v Sloveniji v prvi fazi nihče ni vabil migrantov, kajne, to je treba reči. In to je, recimo, tak lep balkanski način delovanja, »brigo moja pređi na drugoga«, se je temu reklo na Balkanu. Ampak človek v mednarodni politiki razume tistega, ki ta ravna, kajne, če ima seveda toliko neumnih okoli sebe, da temu sledijo. Vendar kje, za božjo voljo, je vitalni interes države Slovenije, da tako neumnost sprejema! Sprejema neko zavezo, neko obremenitev, sprejema nekaj, kar potem povzroči neskončne polemike, cepi politiko, cepi vse po dolgem in povprek po državi, prinaša samo stroške, obremenitve, nevarnost, vse, kar za sabo potegnejo množične migracije, prav nobene koristi. Ko je bila tu razprava par tednov nazaj, smo slišali, ja, da edina korist je pa to, da bomo za to morda dobili tudi nekaj denarja od Evropske unije. Ja, pa saj ga Evropska unija ne dela iz zraka, saj to je denar slovenskih davkoplačevalcev, ki se pač vplačuje tudi tja, pa seveda tudi denar drugih, ampak tudi če je njihov ali pa če je iz našega proračuna, to je denar, ki bi bil lahko uporabljen za zdravstvo, za šolstvo, za ceste, za infrastrukturo, za razvojne projekte, za zdravje ljudi, za vse, kar je tisto, kar bi normalna država morala najprej poskrbeti, za svoje državljanke in državljane. Zdaj ga pa meče v neskončnih količinah skozi okno, na način, ki je problematičen in ki je neracionalen, tudi ekonomsko. Če vse druge okoliščine izpustimo, celo varnost, pa trdim, da je to prva vrednota, ampak je to iracionalno, ker obstajajo študije, ki brez dvoma znanstveno dokažejo, da bi z istim denarjem, če bi ga vlagali tja, od koder ti ljudje prihajajo, lahko omogočili preživetje in normalno delo bistveno večjemu številu ljudi. Se pravi, to ne rešuje ničesar, pač pa uresničuje določene želje, apetite in predstavlja uresničevanje nekega mehanizma, ki je v resnici najbolj umazan biznis, kajne, to je biznis z ljudmi, z življenjem, z varnostjo in, če želite, s prihodnostjo Evrope na najbolj neprimeren način. Ampak zakaj Slovenija temu sledi? Če pa res kdo verjame, da je to pozitivno za Slovenijo, jaz trdim, da če bi verjel, bi se šel zagotovo zdajle slikat dol v Marakeš, ampak če pa res kdo verjame, pa da je tukaj, pa ni problema - dajmo to v roke ljudem, pa naj ljudje sami odločijo. Kajti, če ponovim še petič, uresničitev načela samoodločbe, tistega temeljnega načela, na osnovi katerega je nastala samostojna Slovenija, je prav v tem, da se omogoči ljudem, da se sami suvereno, torej na referendumu odločijo o vseh vidikih nadaljnjega razvoja Slovenije, o vprašanju razvoja, sociale, ekonomije, vsega tistega, kar je najpomembnejše za obstoj te družbe. In vse to je neposredno ali posredno zajeto v tem globalnem »compactu«, ki prinaša ogromne stroške dolgoročno, prinaša politične zaveze za še kakšno obširno spreminjanje zakonodaje in po drugi strani predstavlja dejansko grožnjo, neposredno grožnjo varnosti ljudi,  (nadaljevanje) kulturi, nacionalnim državam, obstoju vsega tistega, kar se nam zdi danes samoumevno, tistih temeljnih vrednot, na katerih je bila vzpostavljena slovenska država, tistih temeljnih vrednot, na katerih je nastala združena Evropa, tistih temeljnih vrednot, ki so zajete v vsem izročilu, če hočete, v tradiciji, kulturi, vsemu, kar danes sestavlja to enkratno evropsko civilizacijo. Vse to se postavlja s tem pod vprašaj. In če kdo ima pravico o tem odločiti, je to ljudstvo samo neposredno. Tudi zaradi zgodbe, ki smo jo zdajle povedali, tudi zaradi tega, ker je ta postopek, ki je potekal, bil očitno neskladen z ustavo in zakoni, zlasti z Zakonom o zunanjih zadevah. Tudi zato, ker vsi dobro veste, da iz tega kaj veliko ne bo, prej ali slej bo država odstopila, to sem povedal že na začetku, vprašanje pa je, koliko škode bo do takrat. Gre samo za vprašanje, ali bi zmogli toliko tiste državniške modrosti, da bi se zmenili in prepustili to odločitev ljudstvu neposredno in se zavezali samo to, kar bi v demokraciji moralo biti samoumevno, da bomo odločitev ljudstva na referendumu dosledno spoštovali, kajti v Sloveniji ima po ustavi oblast ljudstvo.
Dovolil si bom samo kratek komentar za tiste, ki ne vedo, kakšna je razlika med Salvinijem in Orbanom, ta se namreč začne pri razporeditvi bremen. Torej, politika z enako vizijo, se ne strinjata v tem, da Madžarska bi pomagala Italiji pri razbremenitvi z migranti.  Besedo dajem gospe Lidiji Divjak Mirnik.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Bom zelo kratka pravzaprav, ker je bilo ogromno že povedanega, dosti enako ponovljenega.  Migracije bodo vplivale na življenje ljudi v Sloveniji, je bilo povedano. Res je, absolutno bodo vplivale. Vplivale bodo tudi na Evropsko unijo, tudi to je res. Vendar migracije so pač danes dejstvo. Dejstvo je tudi to, da se Evropska unija oziroma prebivalstvo vedno bolj stara in da primanjkuje delovne sile. To so dejstva, če je to nam všeč ali pa ne.  Jaz ne morem mimo tega, da ne bi omenila tega, kar je gospod Grims povedal, da je referendum vprašanje odnosa do lastne domovine - drži. Zame je tudi nenehno sejanje strahu pred drugačnostjo hujskaštvo, tudi to zame pomeni odnos do domovine. S tem pravzaprav kažete, da tega odnosa nimate, ker če bi imeli ta odnos, tega verjetno ne bi počeli. In to poglobljeno sovraštvo pravzaprav že cel čas ustvarjate v Sloveniji in nas delite ali pa delite prebivalce Slovenije na naše, vaše, tiste, ki so za tiste grde lumpe migrante, ki samo hočejo Slovence izžeti in jih izkoristiti, v resnici so pa eni lenuhi, ki tako ali tako ne želijo nič delati. In treba vam je priznati, da ste res mojster tega. Vendar vam moram povedati, da je to slabo, to je slabo za nas, za vaše otroke in za moje otroke in za naše zanamce. Zato vam dajem zelo kratek predlog, temu se pa reče, prenehajte s tem, s tem strašenjem. To je to, kar sem morala povedati.  Zdaj pa nekaj o referendumu oziroma o tem predlogu posvetovalnega referenduma oziroma tudi o sklepih, o katerih bi naj danes glasovali. Kolega Rajić je o tem že govoril, da pravzaprav v teh sklepih je kar nekaj neresnic oziroma zagotovo vsaj v enem, zato jaz o takem sklepu seveda ne morem glasovati pozitivno. Imam pa še en predlog, namesto da cele dneve razmišljate o tem, kaj bi storili tej hudobni Vladi, ki je prevzela oblast v tej državi, ker so ljudje, kot ste sami prej povedali, izbrali, in sicer izbrali so na demokratičnih volitvah leta 2018 v mesecu juniju in so pač izbrali tako, kot so, spet, če je vam to všeč ali pa ne. Ampak tudi to je spet dejstvo. Zato nobenega razloga ni, da bi še enkrat šli na nek posvetovalni referendum, ki bo pač povedal, kar bo povedal,   (nadaljevanje) v resnici je pa namen samo eden in izključen, to je strašiti ljudi, ker če ljudi strašiš, potem pač dosegaš to, kar želiš dosegati. Zgodovina je o tem že marsikaj rekla, pa ne bom tega ponavljala. Predlagam, da ta denar, ki bi ga dali za ta posvetovalni referendum, ki bi se ga, če bi se zgodil, verjetno udeležilo 15 % ljudi ali pa še manj, pa tako ali tako ne bi bilo iz tega nič, da ta denar namenimo za spodbude mladim, prodornim, ki bodo ustvarili neko dodano vrednost za nas in za naše zanamce. V Mariboru imamo teh mladih prodornih ogromno, pa marsikdo nima denarja, da bi lahko nekatere svoje ideje uresničil. Lahko pa teh par milijonov damo tudi za mariborsko knjižnico, ki jo rabimo in je nujna, da bomo ohranili svojo kulturo, slovensko, ali pa, ne vem, infrastrukturo na Pohorju, da bomo ohranili Mariborčane in vse ostale v dobri kondiciji, ker bodo hodili smučat, recimo, za to lahko damo ta denar.  To je to, ne bom več nadaljevala. Hvala lepa.
Besedo želi predstavnik predlagatelja mag. Branko Grims.
Hvala. Glejte, ko pravite, za spodbudo mladim. Ravno obremenitev z migranti je eden od razlogov, da danes postavljajo vse države čedalje višje in višje davke in Slovenija je glede tega že res ekstremen primer. V Sloveniji je - v polovičarskih vladah, tudi zaradi takega metanja denarja skozi okno, o katerem danes govorimo - obremenitev z davki tako velika, da perspektivni mladi odhajajo v tujino. Odhajajo najbolj podjetni, najbolj šolani, najbolj perspektivni, do 10 tisoč na leto. In potem dobiš tvit Tanje Fajon, »kaj pa je to problem, bomo pa vzeli 10 tisoč migrantov, migracije so nujnost,« citiram po spominu…
Mag. Branko Grims, mislim, da premorete več, kot navajati osebo, ki je ni danes z nami. Tako vas prosim, lahko navajate mene ali kogarkoli drugega, nenehno pa vlečete ljudi, ki niso prisotni. S tem jemljete sami sebi kredibilnost.
No, gospod predsednik, če bi vi nevtralno vodili to sejo, bi bili tudi bolj kredibilni, kajne, pa še spoštovali bi poslovnik, kar bi vam lahko šteli v velik plus, zadnje čase vas večkrat takole zanese. Ampak, saj vas razumem, to je pač… saj oba veva, kaj je sovražni govor za levičarje - vse, kar se zgodi takrat, ko zmanjka argumentov, se potem razglasi za sovražni govor in to je treba preganjati.  No, gospa prej je omenila, da gre za sejanje strahu pred tujci; temu se reče ksenofobija s tujko. Zdaj si bom pomagal s primerom, ki je precej slikovit, ampak sem ga že velikokrat navedel. Glejte, kdor začne s takimi pravljicami, da je problem v tem, da bi sejali strah pred tujci, naj se malo sooči z realnim stanjem. Kdo je edini begunec v Evropi - Ukrajinci, tisti, ki so ušli pred nasiljem proruskih enot iz Ukrajine. Sprejela jih je Poljska, evropske institucije jih sploh ne obravnavajo kot begunce. Pa lepo so se integrirali, ker gre seveda za podobno kulturno in siceršnje okolje. No, ampak če bi Evropska unija obravnavala te ljudi kot begunce in za njih razpisala kvote, potem bi imeli precej drugačno sliko, kot jo imamo zdaj. Primer, ki ga navajam, sem povedal enkrat v Velenju, kjer so se bali, da dobijo 120 mladih Afričanov in drugih ljudi z območja radikalnega islama, in je bila vmes tudi navržena ravno taka opomba, da gre za ksenofobijo, strah pred tujci, sejanje strahu pred tujci. Sem rekel, glejte, danes so tamle zunaj tudi ljudje, ki imajo civilno iniciativo proti prihodu teh migrantov. Sem rekel, kaj pa če bi Evropska unija bila enakopravna in bi Ukrajincem priznala status beguncev in bi zdajle sprejemali tule v Velenju 120 mladih Ukrajink - grem stavit, da bi bila civilna iniciativa malo drugačna, za vesel in radosten sprejem, kajne. To se pravi, ni vprašanje tega, da prihajajo tujci…
Ali imate kaj proti Ukrajinkam ali kaj, gospod Grims?
… to nima nobene zveze s ksenofobijo. Gospod predsednik, ali lahko končam…
O ksenofobiji govorite vi…
Ravno ko pridem do povezave, pa mi vi posežete v besedo…
Vas moram opozoriti, ko preidete mejo zdravega razuma, mag. Grims. Pa prosim, da znižate ton, da se umirite in da uporabite besedišče, primerno Državnemu zboru Republike Slovenije in vašemu statusu znotraj njega. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik. Jaz pa vam predlagam, da vodite sejo nevtralno in da dovolite, da se na očitke, ki so nesramni, ki jih je dala gospa, da so očitki o sejanju strahu in ksenofobiji odzovete vi. Njen niste posegel v besedo, niste jo opozoril, ko jaz pač dam en tak primer, da je vsakomur jasno za kaj v resnici gre in ta primer je preprost, zato da ljudje razumejo, zato da razumejo, da sejete strah vi v resnici, strah pred drugimi, ki se potem odraža tudi v nizki politični kulturi. In pridem spet na to kar je gospa govorila, če bi bili mi demokratična država, niste vi zmagovalci volitev, gospa. Zmagovalka volitev je ena sama in nesporna in to je SDS, Slovenska demokratska stranka, ki je dobila dvakrat več od prvega naslednjega na volitvah, ampak ravno to sejanje strahu in nizka politična kultura pri levičarjih se je razvila že v volilni kampanji. Ali ste že kje na svetu videli volilno kampanjo, da bi v vseh javnih medijih spraševali samo to ali boste vi s tem sodelovali ali boste vi s tem sodelovali…
/ nerazumljivo - govorita oba hkrati/… dnevnega reda.
…počakajte gospod Nemec, to je nizka politična kultura, ki jo tudi vi zdajle kažete. In zakaj je to pomembno? Zaradi tega, ker odraz nizke politične kulture je tudi odrekanje ljudstvu, pravice do tega, da bi samo odločalo o svoji usodi, češ ali da ni kompetentno ali pa, da stvari, ki naj bi o njih odločali, niso primerne za to odločitev. Ali pa, ko dostikrat celo slišimo, kar je najbolj nesramno, da ljudje ne vedo zadosti, da bi se o nečem odločali. Ljudje se odločajo o čemerkoli. Ljudje so zelo pametni, samo treba jim je naliti čistega vina, povedati dejstva in dovoliti možnost, da se sami izrečejo, da sami odločijo dejansko o svoji usodi. In seveda biti toliko demokrat, da se tako odločitev tudi spoštuje. Ravno to pa je tisti demokratični deficit, ki ga žal tukajle ni bilo in ki ga ni bilo tudi pri oblikovanju slovenske Vlade, in ki ga ni bilo že v predvolilni kampanji, tudi v največjih medijih ne. Še enkrat povem, odraz popolne zblojenosti, pomanjkanja temeljnih vrednot je, če so vodi volilna kampanja tako, da se sprašuje kdo bo s kom sodeloval. Ljudstvo ima pravico odločiti karkoli in se odločiti za kogarkoli in tisti, ki dobi največ, je zmagovalec. In če ostali rečejo, da z zmagovalcem ne bodo sodelovali, pomeni da niso demokrati, da ne spoštujejo volje ljudstva, da voljo ljudstva izigravajo, gospe in gospodje. In problem tega globalnega sporazuma ali pa marakeške deklaracije je o tem, da se je skrivala pred javnostjo, da se je tudi na ta način ravno tako samo v drugem oziru izigralo voljo ljudstva, ker ljudje za to sploh vedeli niso, pa gre za nekaj kar bistveno vpliva na njihovo življenje. Danes, ko je stvar javna, ko so dejstva na mizi, je pa odprto vprašanje ali jim bomo dovolili, da potem sami odločijo o tem skladno z načeli Ustave in demokracije, saj je samo ljudstvo tisto, ki ima oblast, ali se bo pa šlo naprej, tako kot je bilo enkrat arogantno rečeno, ljudje naj Twittajo pa govorijo kar hočejo, mi gremo pa naprej, karkoli že. Točno takole je bilo navrženo. Gospe in gospodje, to je konec demokracije, če se enkrat tako nastopi. Samo ljudstvo je tisto, ki ima oblast, vse ostalo so oblike uresničevanja oblasti. In seveda voljo ljudstva je treba spraševati, pa naj bo odločitev kakršnakoli že. lahko se z njo strinjamo, lahko se ne strinjamo, ampak ljudstvo ima vedno prav, samo to je demokracija.
nadaljujemo z demokracijo. Namesto gospoda Janeza Janše je z nami gospa Nada Brinovšek.  Besedo pa dobi mag. Andrej Rajh, pripravi naj se gospod Jožef Horvat.  Gospod Rajh, imate besedo. Izvolite.
Hvala lepa predsedujoči, vsi prisotni!  Bom probal biti zelo kratek. Današnja opozicija je do sedaj sklicala oziroma je omogočila izvedbo dvanajstih posvetovalnih referendumov. Ta predlog povišuje to število na 13. Kaj je skupno vsem tem dosedanjim referendumom, je zelo nizka udeležba. Opozicija je velikokrat izpostavila volilne rezultate in / nerazumljivo/ je bilo prav tudi to udeležbo v tem kontekstu pogledati, mislim pa, da pot, ki smo ji danes priča, ni prava pot, da se jo moramo v bistvu v prihodnosti oziroma bodočnosti ogibati.  Hvala lepa.
Kolegice, kolegi, ker vidim, da ni… Predstavnik predlagatelja želi besedo, izvolite. Je to zaključna misel, mag. Branko Grims. Izvolite.
Vsekakor bi bilo zanimivo slišati nadaljevanje tega kar je bilo zdajle rečeno, da to ni prava pot. Mene pa izredno zanima kaj je potem prava pot. Jaz trdim, da nobena pot ni bolj demokratična kot to, da ljudem samim daš možnost, da odločajo o svoji usodi, zlasti takrat, ko gre za te temeljne dileme, za različne smeri razvoja, ko gre za dejansko uresničevanje pravice do samoodločbe o vsebinskem pomenu besede, tako kot je to opredelil prof. dr. Ernest Petrič. Ko gre za uresničevanje tistih temeljnih odločitev, ki se dotikajo razvoja, sociale, vsega ostalega kar oblikuje moderno družbo. tukaj je vse to zajeto v tem globalnem sporazumu. Ta globalni sporazum ni bil sprejet po legalni poti, gospe in gospodje, kar se je kršilo 3. člen Zakona o zunanjih zadevah. To je nesporno.  Drugo kar je, sprejemala ga je zdajle Vlada, enkrat ena v odstopu, kasneje druga, ki ima zelo vprašljivo legitimiteto. Ne govorim o legaliteti, govorim o legitimiteti. Ali gremo spet na rezultate lokalnih volitev? 2 % pa nobenega župana. V vsaki normalni državi bi imeli predčasne volitve, danes pa se odločamo o usodi naroda ne samo za ta mandat, ampak lahko za izjemno dolgo obdobje. Vprašanje je kaj se bo vse dogajalo v naslednjih letih. Vsi, ki ne razumete psihologije tistih, ki čakajo, da bi prišli v Evropsko unijo, ti ljudje gledajo. To ni res, da je to neka amorfna množica, to so ljudje, ki so organizirani, ki so povezani, ki jih povezujejo danes sredstva moderne komunikacije in oni so še kako dobro informirati o vsaki državi posebej kaj lahko tam dosežejo in kaj ne. In, se spominjam leta 2015, ko sem bil v ZDA, pa smo se pogovarjali o tem problemu s takrat še Obamovo administracijo, pa so bili zraven tudi republikanci, tam ne izločujejo nikogar, gospe in gospodje, to je prava demokracija, sami povabijo predstavnike različnih opcij, pa smo bili na nekem mednarodnem srečanju in je bilo prvo vprašanje vsem Američanov, zakaj tako ravnamo. Sem rekel, kako bi ravnali vi, eni in drugi so se strinjali v prvi točki, nehajte jih vabiti. Dokler boste vabili, bodo prihajali in to bo neobvladljiva množica, ker je Evropa majhna, Afrika, bližnji vzhod, vse te množice so pa bistveno večje. Tega nihče ne more preživeti, tega nobena država ne more prenesti. Tukaj so bili čisto enotni. In tako deklaracijo, njen sprejem kot je globalni sporazum o varnih migracijah oziroma marakeška deklaracija, oni razumejo kot vabilo in ni slučaj, da so se prvi dan, ko je bila deklaracija razglašena v Marakešu, po internetu že pogovarjali, zato so začele krožiti skice katere države so in katere niso, so se že pogovarjali kam se zdaj splača iti. In Slovenija se je s tem sama ponudila kot tarča, njen položaj je pa dvakrat izjemno problematičen, ker je majhna in ker je vrh balkanskega žepa, v tem žepu je pa najbogatejša država. Tukaj proti severu nihče ne bo mogel naprej na tak način kot je bilo to do sedaj v navadi. Garancija zato so, da te države, ne Italija ne Avstrija ne Madžarska niso pristopile h globalnemu marakeškemu paktu in kar je pomembno, vse tri imajo desne Vlade. Kar pomeni, da ne samo, da bodo bolj odločno vračale in se bo to samo stopnjevalo, zdajle še zlasti, ko se bližajo evropske volitve, ampak bodo tudi začele vračati v Slovenijo in to se že dogaja, tisti ki se s tem ukvarjate zelo dobro veste. Na srečo v majhnem obsegu, ampak pretok z ene strani, vračanje z druge, ljudje pa tukaj ostanejo. Kdo bo vse to plačal? Slovenija danes nima denarja, da bi poskrbela za 300 tisoč svojih državljank in državljanov, ki po uradnih podatkih živijo pod nivojem človeka vrednega življenja. Po podatkih nevladnih organizacijo je bilo lansko leto 30 tisoč otrok, ki niso morali iti na moje, je pa zato slovenska Vlada takrat peljala migrante na morje pa se je slikala z njimi. To pomeni, da so popolnoma zgrešeni principi, da so popolnoma zgrešene vrednote. V Sloveniji imamo penzionerje, ki so 40 let gradili svojo domovino, to državo, s svojim delom, bogatili jo, pa životarijo s 300, 400, 500 evri na mesec. S tem se ne da živeti, bodimo realni, vsaj ne človeka vredno življenje. In za to je treba najprej poskrbeti, ne pa se ukvarjati z nekimi globalnimi migracijami in govoriti pravljice o tem kako prihajajo ti ljudje zato, da bodo delali tukaj, da bo nekdo lahko delal. Veste kaj potem to pripelje, taka politika. Poglejte Švedsko. Na Švedskem danes staroselci, pravi Švedi, imajo že podaljšano delovno dobo tja nekje do 70. leta starosti, ker so jim jo morali podaljšati, ker imajo toliko socialnega parazitizma novodobnih migrantov, ki so socialni migranti, ki niso prišli z željo, da bi pomagali graditi Švedsko, da jih drugače ni več možno preživeti. In kaj se dogaja iz nekoč države, ki je bila sanjska za vse, tudi ko sem bil jaz majhen smo rekli, Švedska, to je pa pojem kako je treba organizirati državo, ki je tako bogata, ki je tako super. Danes mladi ven uhajajo. Isto kot v Sloveniji, zato ker je tam nevzdržno. Tam imaš geta, 52, 54 get je, kamor policija ne upa iti, kjer gorijo ponoči avtomobili po ulicah. Ali kdo hoče to iz Slovenije narediti? To je tisto po čemer se danes odločamo v katero smer bomo šli. In zaradi tega je to odločitev, ki je po teži taka, da jo je primerno dati ljudem na referendum, ki trdim, da je edino demokratično jo prepustiti, ljudem na referendum tudi zaradi napak, ki so bile v postopkih, ki so pripeljali do sedanjega stanja in zaradi katerih po mojem mnenju je to itak pravno milo rečeno vprašljivo koliko ta stvar sploh lahko velja, ker je bil kršen zakon v postopku njenega sprejemanja. To je nesporno dejstvo, pa se lahko o tem pogovarjamo kolikor hočete. In zdaj se bomo vedno znova in znova srečevali s to dilemo, ne vemo, ali pri vsakem zakonu ali kako bo zdaj to potekalo, kar ni dobro. Lahko bi enkrat za vselej odločili o smeri, samo vprašanje je tistega temeljnega načela ali smo toliko demokrati, da to dopustimo, da damo to odločitev v roke ljudem, in da se zavežemo, da bomo to odločitev spoštovali. V SDS to predlagamo, se za to zavzemamo in bomo to tudi spoštovali, vsi ostali pa pač povejte svoje mnenje, svojo odločitev.
S sklepno mislijo predlagatelja zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje o predlaganih sklepih. Predlagam, da glasujemo o vseh sklepih posebej. Če želite, pa jih, ker predlagatelj jih ni, jih tudi preberem ali v kolikor ni potrebno tudi ne, ni potrebno.  Torej na glasovanje dajem predlagane sklepe. Glasujemo.  Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da sklepi niso sprejeti.  S tem tudi zaključujem to točko dnevnega reda in s tem tudi 5. nujno sejo odbora ter vsem prisotnim zahvaljujem za sodelovanje.  Hvala lepa. Vsem želim miren in strpen dan. Hvala lepa in lep pozdrav.