4. nujna seja

Odbor za zunanjo politiko

16. 11. 2018
podatki objavljeni: 16. 11. 2018

Transkript

Spoštovane kolegice, dragi kolegi. Začenjam s prekinjeno 4. Nujno sejo Odbora za zunanjo politiko. Naj omenim, da imam nekaj pooblastil in sicer je tu z nami gospa Nada Brinovšek namesto magistra Andreja Širclja ter Lidijo Mirnik nadomešča Karla Urh.  V nadaljevanju bomo še nekaj pooblastil dobili pa jih bom kasneje navedel. Ugotavljam, da smo sklepčni in nadaljujemo z razpravo poslank in poslancev. Kot prvi dobi besedo magister Branislav Rajić. Pripravi naj se gospod Aljaž Kovačič.  Gospod Rajić, izvolite, imate besedo.
Hvala, gospod predsednik. dober dan vsem. Današnja tema - Marakeška deklaracija seveda govori o tem, da bi te migracije bile varne, urejene in zakonite.   In zakaj Slovenija soglaša z načeli Marakeške deklaracije? Zato, ker temeljijo na solidarnosti, na krepitvi dialoga, na spoštovanju človekovih pravic, na zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, na preprečevanju nezakonitih migracij, na preprečevanju trgovine z ljudmi in na vračanju migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah Evropske unije.   Torej, popolnoma je jasno, da ni nič slabega, če se ta deklaracija podpira in je popolnoma nerazumno, da bi se zapuščala skupina, velika skupina držav, ki to deklaracijo podpira.   Tudi Vlada SDS v letih 2006 in 2007 je imela zavezo, da Slovenija mora vsake dve leti sodelovati pri oblikovanju in izvajanju akcijskih načrtov zvezi s sporazumom o rabatu in o migracijah v razvoju.   Zdaj pa tudi leta 2018, danes, ko se pogovarjamo o deklaracijo z Marakeša, ki je praktično nadaljevanje tega sporazuma iz Rabata vidim, da tu lahko potegnemo eno lepo analogijo, če hočemo potegniti. Če pa nočemo, potem pa jasno, da gre za odpiranje tem, ki se zlorabljajo, ali teme, ki se zlorablja v notranje politične namene, ker operiramo z eno notorno lažjo, da bi z aklamacijo podprli to deklaracijo s čim bi, in tu je zdaj največji, kot rečejo »catch«, da bi status nezakonskih migrantov bil izenačen s statusom zakonitih migrantov. In to je seveda popolnoma - to ne drži.   Deklaracija ja pravno nezavezujoča in to je danes izpostavljeno velikokrat in ta dokument ni v nobenem, na noben način, v nobeni obliki ena nova obveznost za Slovenijo.   Tema te seje so enostavno, ne morem drugače reči, kot mokre sanje pobudnika, ki v vsaki seji parlamenta najde način, da najeda o migracijah pa tudi, če govorimo o poslovniku, o davku na dodano vrednost, o žledu, o vsem.         Vedno se nekako pride s te strani na migracije, ker je to seveda hvaležna tema, da se seje strah med ljudi in da se izpodkopava stabilnost te države, ki je končno potrjena pravzaprav.   Odstopanje Avstrije, kar je najbolj zaželen argument, ko gre za Marakeško deklaracijo, za nasprotovanje pristopu oziroma podpori Marakeški deklaraciji, odstopanje Avstrije od tega je enostavno zaradi notranjepolitične narave dogodkov v Avstriji po volitvah in razdelitve moči. To se pri nas k sreči ni zgodilo, tako se na Avstrijo ni treba v tem smislu ozirati. Po drugi strani pa, zakaj pa bi sploh Slovenija se zgledovala po drugih državah, ker na nek način caruje avtokracija ali tudi, če hočete, v nekaterih profašizem, po državah, kjer ženske niti nimajo pravice do razpolaganja z lastnim telesom ali planiranja družine. In ne nazadnje tudi Bolgarija, kot napoved, da bo mogoče še Bolgarija se odločila za ta korak, v čem pa, če dovolite, je Bolgarija sploh elementarno primerljiva s Slovenijo, da bi bila merodajna, da bi se na tak način odločalo in se zaradi Bolgarije tako odločalo. Slovenija bo zagotovo ostala varna pred nezakonitimi migranti, zato ker se budno varujejo schengenske meje. V Sloveniji bodo vedno, tudi ko gre za migrante, veljali slovenski zakoni. Kot veste, vsaka država ima suvereno pravico, da sama oblikuje lastno migrantsko politiko. Torej, kje pa sploh vidite nevarnost, to je glavno vprašanje, in zakaj ta strah, ki ga tako sistematično sejete med ljudi, zakaj ga na vsak način hočete izpostaviti. Ker tisti, ki ga vzbujate, počnete to pravzaprav iz lastnih političnih razlogov, iz želje po destabilizaciji in kot neko potrebo, da se verjetno doseže tisto, česar niste uspeli doseči na volitvah. Ta strah jaz vidim kot nek skoraj infarkt demokracije, zato ker ta strah se tudi seje na druge načine. Imamo podatke danes, da pred volitvami, recimo, ljudje dobivajo sistematične sms-e, v katerih se od njih zahteva, da se fotografirajo glasovnice, da se pokažejo. In če to ni dovolj, da se dokaže, da tu gre samo za vsakovrstno sejanje strahu, potem pa res ne vidim, kaj bi drugega bilo. Zame in za vsakega normalnega človeka je podpora tej deklaraciji edino poskus, da nikoli več ne vidimo otroških trupel, naplavljenih na obalo Sredozemskega morja. In pri tej točki bi se enostavno tudi ustavil, ker mislim, da hujšega ne more biti.   Hvala.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Besedo ima gospod Aljaž Kovačič. Pripravi naj se Primož Siter.    ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, gospod predsednik.   Na začetku bi rad povedal, ker je bilo kar nekaj govora o interpretiranju različnih zadev, da je moje stališče, kar se tiče migracij, kot je bilo danes že večkrat omenjeno, da te morajo biti varne, urejene in seveda zakonite. Naloga države pa je, da zagotovi varnost vsem državljanom in ob tem tudi zagotovi človekove pravice, ki pa so seveda univerzalne. Veliko je bilo danes govora o tem, da nekatere evropske države omenjeno zadevo podpirajo, nekatere pa ne. Pri tem bi rad poudaril, da so evropske države velikokrat tudi glede drugih stališč neenotne. In tudi kar se tiče človekovih pravic, je kar nekaj evropskih držav, ki ne gledajo na človekove pravice tako kot Slovenija. Ker če pogledamo, ne nazadnje je Evropska komisija sprožila, mislim, da že dve pobudi glede odvzema glasovalnih pravic članicam. Vemo pa, kam spada glede človekovih pravic Slovenija.   Strinjam se z govorniki, ki so omenili, da je izvor problema v teh državah, od koder begunci prihajajo. In menim, da tudi Slovenija oziroma celotna svetovna javnost mora narediti vse, da tem ljudem pomaga tudi v njihovih državah.   Dotaknil bi se pa tudi nekega strahu, ki je prisoten v Sloveniji, in nekega bega ljudi, da so zmedeni. Moram povedati, da je tudi mene strah, ko poslušam take razprave, kot so bile v prvem delu seje. Kot zgodovinar lahko povem, da je razprava na nivoju, kot so bile razprave najverjetneje pred drugo svetovno vojno. Ne nazadnje se        na raznih družbenih omrežjih pojavljajo tudi slike Adolfa Hitlerja, kjer se nekateri posamezniki sprašujejo, zakaj nimamo v današnjem času Adolfa Hitlerja, da bi poskrbel za te begunce. Meni je takšna retorika zavržena, od nje se tudi ograjujem in si ne želim živeti v državi, kjer je taka retorika sprejemljiva.   Predlagatelj je veliko danes citiral Boštjana M. Zupančiča, tako me malo žalosti, da ga ni povabil sem in bi dejansko on govoril v svojem imenu. Bi si pa tudi sam dovolil in bi citiral enega slovenskega politika, ki je pred dobrim desetletjem v enem izmed svojih govorov povedal: »Človekove pravice so nedeljive, njihovo spoštovanje pa je temeljni princip vsake humane družbe. Migracije so poseben izziv za naše partnerstvo. Dobro urejene so priložnost za vse, za države izvora in ciljne države, in tudi za migrante in skupnosti same. To je tudi vodilo globalnega pristopa Evropske unije k migracijam. Ne smemo se navaditi na podobe obupanih in izčrpanih migrantov, pogosto naplavljenih na obale Sredozemlja. Te podobe pričajo o nekih drugih partnerstvih, takšnih, ki izkoriščajo nesrečo drugih. Afriška in evropska stran morata vzpostaviti učinkovit dialog, da se lahko skupaj lotita obojega, teh partnerstev in vzrokov za njihovo nevarno privlačnost.« Zdaj, če bi bil - a, je že prišel -, bi predlagatelja vprašal, ali se strinja s tem citatom, ki sem ga pravkar prebral, kajti to je pred desetimi leti povedal predsednik vaše stranke.   Hvala.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Besedo ima gospod Primož Siter. Pripravi naj se Jani Möderndorfer.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.   Lep pozdrav tudi z moje strani!   Spoštovane kolegice in kolegi, dobrodošli na predvolilnem zboru SDS. Stvar je v bistvu zelo enostavna: globalni dogovor, o katerem danes govorimo, je, verjamemo, pomemben korak v pravo smer na področju migracij. Žalostno je edino, da ga desnica zlorablja, tudi tokrat, kot že mnogokrat prej, v svoje propagandne namene, katerih edini cilj je na eni strani nabiranje političnih točk, na drugi strani pa krepiti javni diskurz sovraštva, ustrahovanja in tako naprej. V bistvu je stvar zelo enostavna… / oglašanje v ozadju/ Smem? Hvala. Stvar je v bistvu zelo enostavna. Če pogledamo prvi del, gre za dve različni stvari, torej to Marakeško deklaracijo, sprejeta je bila na evro-afriški konferenci, Evropska unija sklepa glede migracij različne dogovore z različnimi državami. Tu ne gre za nič novega, gre samo za umestitev v predvolilni čas celo to kampanjo histerije. Nič novega. Poznamo Budimpeški proces, kjer je šlo za ene vrste dogovor, Praški proces, tam so bile vključene države z Balkana, iz Azije, tudi Rusije in Turčije in tako naprej. Enaki dogovori se sklepajo tudi z afriškimi državami na različnih koncih, te stvari niso zunanji politiki nobene države tuje. Tehnično pa je sestavni del teh dogovorov dvoletni akcijski načrt, ki se sprejema od leta 2006. In danes smo že slišali, Rabatski sporazum oziroma proces je bil prvi v seriji teh z afriškimi državami. V imenu Slovenije, smo tudi že danes slišali, oziroma, natančneje, v imenu Vlade Janeza Janše, je Slovenijo zastopal Dragutin Mate, SDS-ov minister za notranje zadeve. Se pravi, kolegice in kolegi iz SDS, dobro veste, kako in kaj, kdaj in na kakšen način se sklepajo tovrstni dogovori, tovrstni akcijski načrti, to vam ni tuje.   Drug dokument, ki je za desnico sporen, pa je ta Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki se pripravlja v okviru Združenih narodov. Tudi tu gre za pomemben korak v pravo smer. Na globalni ravni bodo začrtane neke osnove, neki skupni cilji na področju migracij. In v dokumentu ni zapisanega nič takega, kar ne bi bilo sicer zapisano v že obstoječih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Nič šokantnega, nič, zaradi česar bi morali, recimo,         spreminjati ustavo. Tako še enkrat, te v navednicah »šokantne« ugotovitve predlagateljev niso nič drugega kot laži in zavajanje. V tem dokumentu, recimo, samo za oris, so zabeležene zaveze glede deljenja odgovornosti, posebna skrb za otroke. Zelo zanimiva točka: zaveza k zmanjšanju razlogov, zaradi katerih ljudje bežijo od svojih domov, kjer naj opomnim, da ima Slovenija s svojimi partnerji iz Nata še največ zaslug; boj zoper trgovino z ljudmi, boj zoper tihotapcev, okrepljena integracija in tako naprej. Skratka, verjamem pa, da lepo paše v kontekst predvolilne kampanje, tu pa ni dvoma.   V Levici pričakujemo, da se bo Vlada udeležila te konference v Maroku, in ne samo, da se bo deklarativno udeležila, ampak da bo aktivno sodelovala pri sprejemanju globalnega dogovora. Prav tako pa še bolj pomembno, na tej točki še bolj alarmantno, pa od Vlade pričakujemo, da se zoperstavi temu sovraštvu v javnem diskurzu, brezkompromisno. Ljudem se ni treba bati beguncev, lahko pa se bojimo tega diskurza, lahko se bojimo tega fašizma, tega vzpona skrajne desnice, konfliktov, ki pridejo s spodbujanjem sovraštva, in tako naprej.   Preden zaključim, bi se dotaknil samo še parih stvari, ki jih je predlagatelj omenil in jih povsem ne razumem. Dnevne migracije, če to vključuje migriranje dnevnih delavcev v tujino, to je problem za slovensko družbo. Slišal sem s strani predlagatelja, to je okej, to je normalno, to je nekaj, s čimer se moramo sprijazniti. Jaz sedim v teh klopeh slabega po leta in tisočkrat smo izpostavili ta problem in vedno smo rekli, to je problem, ker mi bi si želeli gospodarstvo v Sloveniji krepiti. Jaz mislim, da smo tu vsi na istem bregu in te dnevne migracije v tujino vidimo kot izziv, ki ga je treba nasloviti in proti njemu z nekimi praktičnimi ukrepi tudi ukrepati.   Ena malenkost, »veliko revščine na kupu ne da bogastva«, je bila še taka lepa točka, sicer v kontekstu tega, ali naj vabimo tujce ali ne. Dajmo poskrbeti, da ne bo veliko revščine naših ljudi v Sloveniji. Dajmo potem podpret, proaktivno podpret predloge po dvigu minimalne plače, recimo, in jih ne bojkotirati zopet z nekimi predvolilnimi urnimi postavkami, ki ne delajo drugega, kot krepijo prekarno delo. Dajmo se potem raje odločit, da ne bomo dajali milijard za neko oboroževanje, ampak jih bomo investirali v razvoj, v socialo in tako naprej.   Še ena točka, uvoz tujih vojska na evropska tla je zločin. Se strinjam, uvoz katerekoli vojske, tuje vojske na katerakoli tla, je zločin. In zopet iz tega gledišča lahko razmislimo, kaj je potem izvoz naših, Natovih vojska v njihove domovine. Dajmo se vprašat, koliko smo aktivno vlogo igrali tudi Slovenci v kreiranju te težave, zaradi katere vojni begunci bežijo pred vojno in pred revščino. In dajmo se vprašat, če za zaključek uporabim besede kolega Grimsa, ali je naše postopanje v tem kontekstu znak neumnosti ali znak zavajanja državljanov.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Preden dam besedo predstavniku predlagatelja, mi dovolite, da preberem še nekaj pooblastil, ki smo jih ravnokar dobili, in sicer gospod Jani Möderndorfer nadomešča gospo Moniko Gregorčič, gospoda Janeza Janšo nadomešča gospa Alenka Jeraj, namesto mag. Mateja Tonina je z nami gospod Blaž Pavlin in namesto dr. Milana Brgleza je danes z nami gospod Predrag Bakovič.   Kot že rečeno, besedo dobi predstavnik predlagatelja mag. Branko Grims.     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.  Vsekakor je kolega, ki je zdajle govoril, povedal nekaj izredno zanimivih misli, češ,         stopimo skupaj in krepimo domačo ekonomijo, saj smo vsi isti. Gospe in gospodje, nismo vsi isti. Nastanek te Vlade in njen začetek, sedanje Vlade, ki nastaja pod okriljem in nadzorom Levice, saj je Mesec njen glavni koordinator, je zaznamovala gonja proti podjetnikom - vi ste izganjali najuspešnejše podjetnike v tujino. Eden od poslancev koalicije je napisal, da je treba podjetnike z bajoneti naterat v morje. Vodja ene od poslanskih skupin koalicije, tisti nadkoalicijski, je lagal, da pomeni izplačilo dobička davčno utajo, ne moreš si enega evra izplačati, dokler ne poravnaš vseh stvari do države. Vašo Vlado in njeno koalicijsko pogodbo zaznamuje samo ena rdeča nit: dvigovanje davkov. To pomeni zatiranje domačega podjetništva, uničevanje domačega razvoja. To se pravi, nismo vsi isti, in vse to, kar ste v tem smislu povedali, ste samo ponovno potrdili tisto, kar je povedal Nobelov nagrajenec von Hayek: »Če bi levičarji imeli kaj pojma o čemerkoli, zlasti pa o ekonomiji, sploh nikoli ne bi bili levičarji.«   Kar se tiče vprašanja beguncev. S tem se seveda manipulira in se je manipuliralo v minulih letih, v nobeni naši sosednji državi ni vojne. Ko je bila vojna na Balkanu, smo Slovenijo odprli, odprli meje, sprejeli preko 70 tisoč beguncev, ki so bili res begunci, to so bile mame in otroci in starejši ljudje, in ni bilo s tem nobenih težav. To, gospe in gospodje, kar pa zdaj prihaja, pa seveda niti slučajno niso begunci. V glavnem prihajajo za boj sposobni in usposobljeni moški, mlajši moški, ni ne otrok ne žensk ne starejših, kar jih je, so v zanemarljivem številu. Velikanska večina je za boj sposobnih in usposobljenih zdravih moških. Kdor ni opazil, je ravno v tem obdobju propadel ISIS oziroma samozvana Islamska država. In vse tajne službe, kar jih je, opozarjajo, da se med temi, ki se zdaj vračajo, seveda na veliko švercajo bojevniki ISIS, to se pravi, teroristi, in tudi večina tistih družin, ki jih je, je povezanih s tem. Tudi Slovenija ima kakšen tak problem, gospe in gospodje, kar pozanimajte se dobro, pa še potem lahko kakšno rečemo na to temo. Predvsem pa to, kar se dogaja z migracijami - in danes ne govorimo o aktu o beguncih, ampak o aktu o migracijah -, zdaj to sprenevedanje z begunci očitno ni več potrebno niti na ravni OZN in vseh tistih, ki s tem služijo, kajti za to v resnici gre. To skrivanje za begunci ni več potrebno. Celega tega toka niti slučajno niso, in zdaj pa sploh ne, poganjale vojne, ta tok poganjajo finance, finančni interesi, denar velešpekulantov Sorosovega tipa pa Arabcev, in seveda politični interesi tistih, ki vidijo v teh, ki prihajajo, nove volivce, in pa tistih, ki iz bodisi uničevanja Evropske unije bodisi iz uničevanja vseh vrednot, na katerih je moderna Evropa utemeljena, vidijo pač svojo politično priložnost. In s tem služijo mafije vsega sveta, mafije tiste, ki so na nekaterih vladah, ki so direktno povedale, da uvažajo migrante, mafije tistih, ki so tamle gor do Bruslja in ki so se ves čas sprenevedali, kako rešujejo uboge begunce, prihajali so pa ljudje iz Alžirije, Maroka, Pakistana in tako dalje, da jih ne naštevam naprej, skratka, iz držav, kjer niti slučajno ni nobene vojne. Ampak nekateri so s tem fantastično služili. In seveda služile so njihove nevladne organizacije, ki so pobirale denar od Evropske unije, od držav, od posameznikov, ki so jim dajali v dobri veri denar, da rešujejo človeška življenja, pa še migrantom so zakasirali, ko so stopili na njihov krov. Kar berite zapisnike tistih ladij, ki so sodelovale v tem, pa boste prebrali marsikaj zanimivega, tudi to, kako so, recimo, ko se govori o familijah, migranti ravnali z otroki, ker seveda to niso bili njihovi otroci, te otroke kar poberejo, ženske so pa v glavnem tiste, ki so žene za eno noč. In kaj se je zgodilo - to so uradni         zapisniki, gospe in gospodje, preden o tem govorite, se pozanimajte, kako je ladja ustavila polno ladjo migrantov iz Libije, čez tisoč, tisti so dojenčke dali v viharno morje čez rob, pa so rekli, odvlecite nas v Italijo na Lampeduso ali pa jih spustimo noter v hladno morje…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: V redu, smo razumeli poanto, mag. Branko Grims, zelo sočno opisujete… / govorita oba hkrati/    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): In so… Spoštovani gospod predsednik, točno…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: … vsak trenutek, ampak…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): … točno o tem govorimo, vi nimate pravice…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Ampak, glejte, tudi jaz si lahko izmišljujem zgodbo o rdeči kapici in babici… / govorita oba hkrati/    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): … omejevati te razprave…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: … v parlamentu. Prosim, bodite človeški. Hvala, mag. Branko Grims…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Jaz navajam dejstva, ki so…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Prosim…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): … v dokumentih, in jih lahko skupaj greva pogledat, zdajle, če želite…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Ah, meni ni potrebno tega storiti, hvala.     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): No, potem pa se lahko umirite, gospod predsednik…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Jaz vas prosim, da se umirite, no…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): … in bom jaz naprej govoril, ker imam vso pravico povedati naprej stvari, kajne…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Tudi jaz jo imam.     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): No… / oglašanje v ozadju/ Ne, ne, on je dolžan spoštovati poslovnik na seji. Saj vam bo uspelo, gospod Nemec…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Vi pa človeško dostojanstvo, mag. Branko Grims.    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Ja, tudi vaše človeško dostojanstvo, gospod predsednik, potem pa lahko postaviva stvari tudi takole - prejle je bilo rečeno ubogi begunci in da je ne vem kaj, fašist in izdajalec tisti, ki govori o tem, da je kaj narobe z migracijami. Jaz pa pravim, da je največji fašist in izdajalec tisti, ki izda svoj lasten narod in njegove vitalne interese. Pa mimogrede, ko je gospod pred mano tako veselo govoril o volitvah in nabiral, da je tole predvolilni shod, o čemer nihče od nas ni govoril, jaz pa prav zagotovo niti besede do zdajle, se vprašajte, kakšno sporočilo je on dajal. Jaz ga nisem dal, vi ste ga dali. To sporočilo je: Kdor bo volil za SD, za Levico, za Alenko Bratušek, za Desus, za Levico, za vse levičarje pa vse njihove derivate in njihove kandidate na županskih ali pa svetovnih volitvah zdajle na občinskih volitvah, bo glasoval za to, da se jim občino nafila z migranti.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: To lažete, mag. Grims, lažete in zavajate… / govorita oba hkrati/    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): To sporočilo ste vi dali…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Primož Siter je poslanec Levice, vi pa zavajate…    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Vi ste ga dali ravnokar, jaz vam samo pomagam, kajne…    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: … in mečete vse v isti koš. Prosim! Lepo vas prosim, uokvirite se in bodite človeku spoštljivi. Prosim!     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Glejte, jaz razumem, da vam popuščajo živci, ker vam debata ne paše, ker levičarja najbolj boli resnica, kajne. No, in zaradi tega je jasno, da izgubljate živce v tem trenutku.   No, zdaj pa pojdimo naprej. Ko se govori o teh stvareh, je treba vedeti, da migracije torej poganjajo finance, politični in osebni interesi. In zaradi tega je to problem. Kaj pa te masovne migracije v resnici prinesejo, je povedal že Nobelov nagrajenec, ki je dejal, da ali imaš odprte meje in neomejene migracije ali imaš pa državo blaginje, varno državo blaginje torej. Tudi varnost je pomemben del razvoja, ker ste prej omenjali varnost. Denar se že v tem trenutku seli v tiste države, in podjetniki in mlade družine, kjer se počutijo varne. Poglejte si primer Švedske! Iz Švedske se mlade družine, predvsem najbolj premožnih, izseljujejo v tiste države, če želite, tudi v Madžarsko - kar preverite, če ne verjamete -, kjer se ljudje počutijo varne, ker se zaradi ogromnega dotoka migrantov v lastni domovini ne počutijo več varne. Slovenija pa je še mnogo bolj ranljiva kot druge države, zato bi morala biti še toliko bolj občutljiva. In še enkrat opozarjam na tisto, kar je povedal predsednik Ustavnega sodišča in predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič: »Nehajte govorit o tem, da ta sporazum Slovenije ne zavezuje, zavezuje jo k spreminjanju lastne zakonodaje, in to v smeri, da bo omejena svoboda javne besede.« Točno to, kar vi tudi zdajle tule poskušate narediti. Kajti, kaj v resnici pravi: da bo sprejela država, ki bo potrdila ta globalni sporazum oziroma Marakeško deklaracijo, da bo sprejela, uveljavila in obdržala zakonodajo, ki bo penalizirala, torej kaznovala vsako izražanje, potem pa našteva vse od sovražnega govora tja do ksenofobije in potem še nadaljuje naprej v naslednjih členih, do tistega, kar je temu podobno. To sem že parkrat opozoril, taki členi so raztegljivi, pomenijo lahko karkoli, trdim, da so očitno protiustavni glede na slovensko ustavo, in seveda omogočijo, da se uveljavi diktatura. In točno to se v tem trenutku poskuša. Kaj je v resnici ta dokument? Ta dokument poskuša legalizirati tiste napake, ki so bile narejene v minulem obdobju z uvažanjem migrantov na evropska tla, ker so, žal, še vedno v večini prestolnic iste vlade, v Sloveniji je pa derivatna vlada, ki je praktično         ista, kot je bila, zdaj naprej na oblasti in zaradi tega ima interes, da se to sprejme. Ampak s tem ne boste ničesar potlačili pod preprogo.  Se pa ob tej debati pokažejo dejstva in, poglejte, prvo in osnovno dejstvo, ki bi ga morali imeti vsi v izhodišču je, da je treba spoštovati pravno državo. Če bi bila pravna država v Sloveniji spoštovana, se nič od tega, kar se je v zvezi z migranti zgodilo, v minulih treh letih sploh ne bi moglo zgodit.  Ne bi bilo imigrantskega toka, meje bi bile varovane, ljudje bi bili varni. Ne bi bilo tistih dopisov gospoda Židana, kako je treba pazit na živino, zaradi tega ker migranti prenašajo nalezljive bolezni. Zanimivo pa da se potem Levičarji delajo norca, kadar se opozori, da prenaša nalezljive bolezni tudi za ljudi. Pa gre kakšna skupina migrantov čez Slovenijo in je potem izbruh lepre in vseh drugih nalezljivih bolezni, tamle v sosednji Avstriji, ampak vi se še kar delate norca. V bistvu se ne delate norca iz nas, ki na to opozarjamo, delate se norca iz lastnega naroda, pa seveda, iz demokracije.  In potem se postavi vprašanje varnosti, preko Slovenije je dokazano šlo več ljudi, ki so bili vpleteni potem v organizacijo ali izvedbo terorističnih dejanj in tisti, ki proti pravnim(?) omogoči neko dogajanje, recimo, odpre mejo in se zato zgodi nek zločin, je soodgovoren za zločin, gospe in gospodje. Berite Kazenski zakonik pa mednarodno pravo. O tem pa nihče noče govorit, ne, ko se pa o tem spregovori, se pa poskuša odvzeti svobodo javne besede.  Prvo in osnovno, če se želi resno soočit s tem, s čimer se Evropa sooča, sooča se pa z vprašanjem svojega obstoja, blaginje, varnosti, ohranitve identitete, ohranitve temeljnih vrednot, na katerih je nastala in Evropa je v našem skupnem interesu. Slovenija je izvozna država, vpeta je v Evropo, nam, ji mora biti cilj, da se Evropa ohrani.  Prvo in osnovno, kar za to potrebujemo je popolna svoboda javne besede. Že to je temeljni, osnovni in zadosten razlog, da se Marakeška deklaracija zavrne.
Imamo eno repliko. Primož Siter, izvolite.
Ja, hvala lepa.  Vesel sem, kolega Grims, da ste omenili dejstva in bi na tej točki pozval, da razprava tudi naprej sloni na dejstvih. Ena stvar, ki še posebej štrli iz vaše razprave je to, da ste celi demografiji rekli ženske za eno noč. To je nedopustno. Ne moremo temu reči dejstva, ne more biti cela skupina, skupina žensk za eno noč. To ni niti podkrepljeno z dejstvi, niti človečno, niti moralno.  Prosim lepo in hvala predsedniku, da ste kolega opozorili, srčno prosim no, da operiramo, pri očitno tako kočljivi temi, da operiramo z dejstvi. Hvala lepa.
Jaz bi tudi želel in poskušam, v kolikor je v moji moči. Opažam izjemne razlike, za razliko iz preteklega mandata, kako je sovražen govor postal samoumeven. Ali pa nespoštljiv govor, da me ne bo kdo jemal za besedo. Jaz mislim, da bi pričakovali, slišim sicer že oglašanje iz leve strani naše dvorane, človek ne more nekaj v miru povedat, da bi bil obravnavan kot enakopravni sogovornik v tej razpravi.  Razumem, da imamo različna stališča. Dajmo se poslušat, bodimo spoštljivi. Lahko jim imamo različna stališča, ampak, si pa ne smemo jemati pravice, da smo nespoštljivi do kolegic in do kolegov.  Tako da, slišim, gospod Jelinčič, če želite kaj povedat, ker se držite za glavo? Prosim, vam dam besedo, pa dajte me prosim popravit, če sem kaj napačno povedal, ampak mislim, da imamo postopkovno še pred vašo intervencijo.  Mag. Branko Grims, izvolite, imate besedo.
Hvala, gospod predsednik.  Velja za vas in za vse, ki bi to želeli, poglejte, jaz vas prosim, dajte omogočit vpogled vsem v zaupne dokumente, bodisi v poročila tujih in tajnih služb, bodisi v tisto, kar je pošiljala naša vojska, ko je sodelovala v akcijah, pa si preberite, kaj vse tam noter piše. Tudi, konec koncev, ta splošna, sicer mnogo manj natančna poročila o varnostni situaciji, povedo marsikaj.  Pa boste videli, da se je izkazalo zelo hitro v mnogih evropskih državah, da tisti mladoletniki, ki so prihajali, sploh niso bili mladoletniki, vsaj ne vsi. Da mnoge od žensk niso bile žene tistih, ki so prihajali, ampak so bile točno to, kar sem opisal in še marsikaj drugega se je izkazalo.    ŠPE) – 14.35    Skratka, to je ena globalna politična igra, v kateri je treba biti izjemno previden, previden zaradi razloga odgovornosti do lastnih ljudi, do lastnega naroda, do lastne države. Zaradi tega, ker vse to, kar se dogaja ni naključno, ampak je bilo pripravljeno in je organizirano in še enkrat povem – to poganja predvsem interesi in denar in se pravi ogromne količine denarja. Danes je vsa ta zgodba z migranti eden od največjih svetovnih ali pa če želite, vsaj evropskih poslov in je izjemno profiten za marsikoga, nekateri celo trdijo, da je po profitnosti primerljiv s »švercem« z drogo in to je katastrofa za človeštvo, kajti ta trgovina, bodisi iz finančnih ali pa iz političnih interesov, je trgovina z življenjem in trpljenjem ljudi in je trgovina s prihodnostjo Evrope, s prihodnostjo naših otrok, s prihodnostjo naslednjih rodov.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Potem po tem takem razumem, da je to bila razprava mag. Branko Grims. Jaz sem vas razumel, da je postopkovni predlog.  Zmago Jelinčič Plemeniti je to postopkovni predlog ali je razprava? V kolikor je razprava, replika na izvajanje moje ali koga drugega? Okej, replika Zmago Jelinčič Plemenititi, izvolite, imate besedo.     ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Hvala lepa.  Jaz samo ne vem, zakaj je prepovedano predočiti dejstva? To je edino vprašanje. Ali je to že tista cenzura, ki je v skladu s tem dokumentom, s tem globalnim dogovorom? Ali ste že dobili komando iz Bruslja ali od Sorosa(?) ali od koga, da morate to upoštevati ali je to zraslo na vašem zelniku?    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Vam odgovorim takoj. V kolikor dejstva pomenijo zmerljivke, psovke, potem to ni primerno, v kolikor so pa tako kot je tudi moj predhodnih Sitar jih omenil, jih izpostavil dejstva, potem je to del dialoga.     ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Proceduralno.    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Proceduralno gospod predsednik.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Kateri od vaju želi postopkovno? Damo dami prednost, mag. Grims se strinjate z mano, da damo gospe Anji Bah Žibert prednost? Gospa Anja Bah Žibert izvolite, imate postopkovni predlog, izvolite.    ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala predsedujoči. Poglejte, res je bilo prej povedanih par besed, ki so krute, ki so neprijetne, ko jih slišimo, ampak to ne pomeni, da niso resnične. To se z ljudmi dejansko dogaja. Tisto, kar je bilo povedano o ženskah in tako naprej, to je resnica in ne vem zakaj bi to jemali kot sovražni govor in neprimeren govor, če se govori o tem kakšna so dejstva. Meni je tudi hudo, ko to slišim, ampak glejte, pred tem ne moremo mižati, še manj pa zato, ker nam mogoče ne paše in jaz prosim predsedujoči, glejte, če boste ugotovili, da nekdo govori sovražni govor kot tak zaradi sebe, če pa nekdo govori o nekih dejstvih, potem pa res to ni za prekinjati. Čeprav je mogoče kruto slišati, ker drugače ne more biti take stvari, ker so krute same po sebi. Jaz prosim, da se takrat res ne prekinjamo in je prav, da ljudje vejo – glejte premalo je informacij, tudi zato danes o tem razpravljamo, ampak to več potem v moji razpravi.  Hvala lepa predsedujoči.
Preden dam besedo gospodu Janiju Möderndorferju, moje izvajanje je bilo na splošno mišljeno, ne pa na izrečene besede kogarkoli danes tukaj. Sem primerjal dva mandata prejšnjega in zdajšnjega mandata v Državnem zboru.  Gospod Jani Möderndorfer, imate besedo. Pripravi naj se… / oglašanje iz dvorane/ - dovolite mi, Janiju Möderndorferju sem dal besedo, potem pa postopkovno dobili. Izvolite, Jani Möderndorfer, imate…
Hvala lepa predsednik. Meni bi bilo čisto vseeno, če govori, ker itak bo za mano spet govoril in tako naprej, saj nima nobenega smisla. Vsak mora dobiti svoje in on se je zgleda odločil, da je to njegova domača naloga, ki jo mora izpolniti, ker mu je šef tako naročil in mora zapeljati do konca celo zgodbo.   Zdaj seveda tisto, kar je problematično v tem mandatu, ker se bom na vas navezal predsednik, za razliko od prejšnjega je to, da če smo včasih govorili, da je to neresnica ali pa, da gre za napačen podatek, danes na glas rečemo temu laž. Če smo prej zelo previdno, v prejšnjem mandatu govorili, da je nekdo sovražnik, danes že slišimo besedo fašist – še več, kar sami sebe poimenujejo tako. Vsaj danes sem dvakrat že to slišal. Tisto, kar pa je za mene problematično pa je, da je to postalo družbeno sprejemljivo.         In to vedno ob teh kočljivih temah, za katere je leta 2007, kar sta ugotovila že dva poslanca in danes v Dnevniku objavljen tekst iz leta 2007 od Janeza Janše, na katero seveda Grims kolegu ne želi odgovoriti kako komentira, ga bom še enkrat vprašal jaz. Zato, ker mogoče je pozabil, ker smo imeli vmes pavzo pa veliko ima za govoriti, pa saj je možno, da človek spregleda, da je imel vmes kakšno vprašanje.   Janez Janša je rekel zelo lepo in zelo jasno v letu 2007 določene stvari, katere se z današnjim njegovim nastopom, žal ga ni danes tukaj več popoldne, ker je sovje izgleda opravil, svojo domačo nalogo.   Namreč, prišel nam je povedati, da je še Kitajska in, kaj je že rekel? Kitajska in Brazilija sta že blizu tega, da bosta zavrnila ta sporazum. Seveda ima ta podatek samo on, kje ga je dobil, ne vemo, ampak pač on veliko ve.   Je rekel leta 2007 - to je treba zelo pomenljivo prebrati in zelo jasno, zaradi tega, da razumemo njegova sporočila, ki niso bila kar tako.   To je govoril kot predsednik Vlade republike Slovenije:   »Človekove pravice so nedeljive. Njihovo spoštovanje pa je temeljni princip vsake humane družbe. /.../ Migracije so poseben izziv za naše partnerstvo. Dobro urejene so priložnost za vse. Za države izvora in ciljne države. In tudi za migrantske skupnosti same. To je tudi vodilo globalnega pristopa EU k migracijam. Ne smemo se navaditi na podobe obupanih in izčrpanih migrantov, pogosto naplavljenih na obale Sredozemlja. Te podobe pričajo o nekih drugih partnerstvih. Takšnih, ki izkoriščajo nesrečo drugih. Afriška in evropska stran morata vzpostaviti učinkovit dialog, da se lahko skupaj lotita obojega: teh partnerstev in vzrokov za njihovo nevarno privlačnost.«   Kako daljnosežen je bil v teh svojih tekstih. Tako, bom rekel, vizionarski, da so v bistvu tudi kot predsednik Vlade in na njegovem tekstu nastali današnji akti oziroma bom rekel sporazumi, o katerih mi danes razpravljamo in jih zanika!  On zanika sam sebe! Iz 2007. To je svojevrstna preobrazba, ki jo človek težko razume, zato je treba te stvari počasi prebrati in povedati. Seveda je pa tisti, ki pozna politiko in se gre to kot obrt in vi se zagotovo greste in jo tudi obvladate, sistematična priprava obravnave tega je seveda zelo jasna.   Najprej v ponedeljek s svojim predsednikom kot zainteresirana oziroma zainteresiran odbor najavite v bistvu uvod v današnjo celodnevno razpravo o tej temi in seveda pokažete vse svoje zmožnosti v katero smer bo šlo. Seveda je Grims še v ponedeljek trdil neko definicijo o državi, katero danes še ni omenil, ker mu je verjetno postalo nerodno, ker ta definicija nikjer v nobenih učbenikih ni zapisana.Namreč, zakaj država obstaja? Zato, da ne bojo horde hodile v našo državo, zato, če poenostavim. Je povedal pa še bolj sočno, kot sem to zdaj jaz povedal.   Drugo, kar se mi zdi grozljivo pri celi zadevi je to, da se vračamo v leto 1992.   To gospod Zmago Jelinčič zelo ve, Plemeniti, zelo dobro ve, zaradi tega, ker takrat je pokojni Jaša Zlobec nekoga poklical kot fašist, ki je, to je bil čist točno Schwarzbartl, takratni župan, ko so poslanci še lahko bili župani, župan Domžal, občine Domžale in istočasno je bil tudi poslanec, je razlagal definicijo, kakšne vrste žensk poznamo. Rekel je, da poznamo ženske in ženske.   Torej, ženske matere, ki rojevajo in ženske, ki z njimi ni nič. Pokojni Jaša Zlobec je takrat zelo jasno in na glas povedal in se zadrl čez celo dvorana, staro skupinsko dvorano še in mu je jasno dal vedeti, da je fašist.   Jaz tega danes ne bom uporabil glede na definicijo, ki jo je uporabljal gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Ne, ne bom tega uporabil, ker mi ni         potrebno. Zaradi tega ker govorica, ki si jo poslanec privošči v parlamentu na način, da reče, da ljudje, ki nimajo potomcev in jim je mar in jih postavi na dve različni kategoriji. Kdo lahko odloča in ima smisel za razvoj ali pa, bom rekel, za prihodnost, da se bori za državo, za narod in kdo ne? Se mi zdi v 21. stoletju, ko smo že prešli vse te travme in bolečine, malce podcenjujoče za to hišo, za to sobo in za nas vse skupaj. Mislim, da smo prerasli te zgodbe. To so delali v 19. stoletju, ne v 21.  Seveda, ves čas se ponavlja ena teza, ki jo poslanec, mag. Grims ves čas ponavlja, to je, kdo to spoštuje in kdo ne in kdo je izdajalec slovenskega naroda, če bo seveda spoštoval takšne dogovore? In potem se zraven reče, seveda, Slovenci, ki kaj takšnega rečejo oziroma podprejo, so podprli tudi možnost.  Predsednik, moti me, saj če bi bila kakšna druga dvorana, je ne bi jaz slišal.
/ oglašanje iz dvorane/ Aha, ali naj grem ven, ker te motim ali kaj?
Ja, seveda, zaradi mene, meni je vseeno kaj, samo, mir bi prosil no, da jaz lahko razvijem svojo tezo.
Gospoda, dajmo se umirit.
/ oglašanje iz dvorane/ Kaj sem pa rekel? Proti meni mahaš, da te motim, pa sem čisto tiho.
Glej, kolega Zmago.
Gospod Jelinčič.    ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Meni je prav žal, tebi to sploh, tebi sploh to ni bilo namenjeno in to dobro veš. Ker / nerazumljivo/ nekdo drug.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: OK. Gospod Möderndorfer, izvolite, imate besedo.
In, tisto kar je, najbolj pomembno je, da seveda se ves čas upravlja samo s temi besedami, češ, da se posega v naš pravni red. Ampak zanimivo, da to moti samo in so prepričani, da to dela samo Slovenija narobe, vse ostale države, ki pa vedo, pa kaj takšnega ne bi dopustile.  Zdaj bom pa zelo plastičen, da si bodo ljudje znali predstavljati. Evropska komisija je podprla takšen dokument, gospod Tusk prav tako, gospod Juncker zelo izrecno eksplicitno je poudaril, da podpira takšen dokument, gospa Merklova podpira. Zakaj to naštevam, bom kmalu povedal. Celo Špic(?) kandidat, ki se zdaj, bom rekel, je to zelo moderno in popularno, Manfred Weber je jasno povedal, da podpira tovrsten dokument. Namreč, to so vsi člani lepe velike družine EPP.  Če je temu res tako, kot vi trdite, potem boste v EPP morali resno zamenjati vse te ljudi, ker ogrožajo Evropo. Ali se motim? Nič, to niso levičarji, kot reče Grims. Zadrti, »zagamani« levičarji, ki imajo v genski zasnovi vcepljeno sovraštvo proti samemu sebi ali kako bi vi to razjasnil? Vaš najbolj priljubljen stavek, ki ga venomer ponavljate, ne, saj ne vem kje sem prebral, je včasih pisal, da ste pravzaprav včasih pa govoril namesto levičarji, komunisti. Zdaj ste samo besedo zamenjal. Ker komunistov je premalo, ne, levičarjev je pa preveč. Pa ste moral zdaj preusmeriti zgodbo.  Jaz bi seveda na koncu rekel samo naslednje. Jaz sem vesel, da je tudi nova vlada, v bistvu ni spremenila stališča, ki ga je sprejela že prejšnja vlada in da so stvari jasne. Si pa ne domišljam, da je tu konec zgodbe.  Strah me je nekje, nečesa drugega, kar je bolj pomembno od tega, kaj je vlada sprejela in kaj ne. Strah me je, ker ne vem, kaj vas poganja, katero zlo in sovraštvo, vam je bilo dano v otroštvu, da vas preganja ta želja po tem, da je treba strašiti ljudi, kako nevarno in grozno živijo v tej družbi. In da je samo še vprašanje časa, kako jih bo neka golazen zaradi revščine in z ne vem s čim in s svojimi problemi pravzaprav pohodila in povozila.  Kaj vas je kot kristjana namenilo, da lažete, kar je ena od desetih zapovedi, da naj ne bi počeli? In istočasno, da še strašite ljudi.         Ne vem, ali je to naše poslanstvo, poslancev v Državnem zboru Republike Slovenije, da strašimo ljudi, da je to edino vodilo, v imenu in v vzkliku, da gre za narod! Kje smo to že poslušali? Jaz sem enkrat že povedal, kdo je 32. leta strašil in prepričeval narod, kdo je kriv za kakšno stvar. Vendar potem so se zgodile neke druge grozote, s katerimi se danes noče nihče poenotiti in bežijo vsi od njih stran, ampak, zanimivo, počnejo pa iste vzorce, in tega me je najbolj strah. Žal, velja, zgleda, rek naših starih očetov, zgodovina se ponavlja. Vendar jaz v tej zgodovini nočem in ne bom sodeloval.   Hvala.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Dovolite mi, da preberem še dve pooblastili, in sicer namesto dr. Anžeta Logarja je z nami gospa Anja Bah Žibert in gospa Iva Dimic nadomešča gospoda Jožefa Horvata.   Besedo ima mag. Andrej Rajh. Pripravi naj se gospa Anja Bah Žibert. Gospod Rajh, izvolite. / oglašanje v ozadju/ Postopkovno želite? Postopkovno, mag. Branko Grims… / oglašanje v ozadju/ Mag. Branko Grims, predstavnik predlagatelja, ima besedo.     MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala.  Zdaj govorim kot predlagatelj. Najprej imam kot predlagatelj postopkovni predlog. Spoštovani gospod predsednik, jaz razumem, da vas resnica boli, ampak vas lepo prosim, zaradi integritete Državnega zbora, da vodite sejo skladno s poslovnikom. Samo eden je do zdajle uporabljal psovke, zmerjal kolege direktno, in to je bil predstavnik Levice. Niste ga opozorili, potem pa ste to uporabili drugače, na to sem vas hotel že prej opozoriti.   Zdaj pa glede na to, kar je bilo zdajle povedano v zadnji razpravi. Glejte, jaz bi lepo prosil, da se pri stvareh, ki so res pomembne, vsaj med seboj poslušamo, kajti na vse to sem odgovoril že v samem uvodu. Sem povedal, da tam nekje do leta 2012 se je pač izraz migracije in procese, ki so takrat potekali, dogovarjanja, bodisi znotraj OZN, z eno izjemo, o kateri sem tudi povedal, bodisi tisto, kar je potekalo med Evropsko unijo in Afriko oziroma Bližnjim vzhodom, razumevalo drugače. Vsi ti procesi, tudi tisti, ki so bili prej našteti, so potekali z enim samim ciljem - da se omogoči ljudem tam, kjer živijo, človeka vredno življenje, da se migracije čim bolj omeji in da do vsega tega, kar je pač negativnega, jaz upam, da nikomur ni cilj, da bi gledal tiste, ki se utapljajo in podobno, da do tega sploh ne pride, da se odstranijo torej okoliščine, ki pripeljejo do takih stvari. In to dajati v kontekst sedanjih razprav, je, milo rečeno, neprimerno sprenevedanje, da ne rečem manipulacija oziroma bi lahko uporabil še mnogo hujši izraz, pa upam, da je vsem jasno, za kaj v resnici gre. Kajti danes se dela točno nasprotno - danes se pa s tem aktom Globalni sporazum o varnih, zakonitih in urejenih migracijah ali, po domače, Marakeškim sporazumom hoče doseči ravno nasprotno, da se migracije dejansko pospešuje. Da se omogoči, da potekajo čim bolj tekoče, da se ustvari migrantski tok, in taki izrazi so tudi noter v tem samem aktu. Tu ne gre več za omejevanje migracij, tudi same temelje problematike, to se pravi, odstranitve razlogov, zaradi katerih je do migracij prihajalo v preteklosti, se to komaj v eni točki tamle oziroma v enem poglavju dotakne. Vse ostalo je pa samo, kaj so dolžne storiti države, katere so tiste, preko katerih gre tok, da je treba vsem zapreti usta, ki bi imeli kakršnekoli pripombe, da se o migrantih sme pisati in govoriti samo pozitivno, da je treba poudarjati samo pozitivni vidik migracij in da je to edina resnica. Mislim, ljudje božji, to, prvič, ni niti resnica, drugič gre pa za očitno omejevanje svobode javne besede. Vedno znova potem slišimo tudi to, da nas to ne zavezuje. Jaz ne vem več, kolikokrat bom moral še tole ponoviti - v pravnem smislu tekst, tak kot je v tem Marakeškem sporazumu, ni zavezujoč, da bi bil iztožljiv na sodišču, zavezuje pa seveda politično. Vsaj 45-krat oziroma         46-krat se pojavijo besede, da se države zavezujejo, da bodo nekaj sprejele, da bodo sprejele zakonodajo. Nekateri najbolj sporni členi so izjemno jasni. Recimo, ko gre za uvedbo cenzure v korist migracij in migrantov, je izrecni uvod, da se države zavezujejo v izhodišču, da bodo sprejele, uveljavile in obdržale zakonodajo, ki bo omejevala svobodo javne besede, povedano v enem stavku. Pa ne potem govoriti, da nas to ne zavezuje, da nikogar ne zavezuje. Vsi ti dokumenti so nastali zato, ker je spodletela sedanji politični garnituri, ki je na čelu Evropske unije, Dublinski sporazum številka 2. In so pač skozi stranska vrata, za hrbtom javnosti - zato se je to skrivalo, ker je bilo ljudi sram, tiste v Bruslju in te v Sloveniji, ki so sodelovali - hotelo to spraviti skozi stranska vrata. To se bo v kratkem spremenilo. Prej ste rekli, da se pričakuje, da se bo te zamenjalo. Ja, tudi jaz to pričakujem. Jaz se nikakor - tudi kolegom ne bi tega priporočal - ne bi skliceval na tistega, ki ima kronični išias, vsako jutro ga vzame iz omare, ne bi se skliceval na kakšno sodelavko Stasija, IM Eriko, recimo. To so ljudje, na katere se jaz res ne bi skliceval. Pač so se nekateri razkrili s svojim delom, razkrili so se podatki o njih, ki jih morda prej kdo ni vedel, in ti ljudje bodo morali zapustiti funkcije, ki jih imajo, in potem bo tudi Evropa drugačna. Če pa bi slučajno se končalo tako, da oni ostanejo, se bo pač najbrž zamenjalo kakšno politično skupino; tudi to je možno, ampak to je pač stvar, da počakamo, kaj se bo zgodilo na evropskih volitvah, ker jaz mislim, da bodo spremembe tako velike in tako daljnosežne, da si zdajle komaj nekateri predstavljate, kaj bo. In tudi tisto, za kar si zdajle prizadevate, recimo, za takle sporazum, bo verjetno naslednji dan po teh volitvah bolj ali manj končal kje v smeteh.   Glede tega, koliko je vseh tistih držav, ki so že odstopile, teh je v resnici po napovedih precej več. Ampak da ne bomo prehitevali in da se ne bi po nepotrebnem prepirali, kdo je in kdo ni odstopil od tega sporazuma, počakajmo še nekaj dni. Se pa zavedajte, da če odstopi Italija, bo situacija ravno nasprotna od tiste, o kateri ste nekateri govorili - ja, če ne bomo sprejeli tega pakta, potem bomo pa ostali osamljeni. Kakšen nesmisel je to. Gospe in gospodje, Madžarska, ki je soseda, je že rekla, da s tem nima nič, Avstrija, ki je soseda, je že rekla, da s tem nima nič, obe sta dokončno odstopili. To se pravi, v nobenem primeru ne moremo ostati osamljeni. Če pa odstopi zdaj še Italija, se bo pa - kaj zgodilo? Da bomo dejansko vrh tistega migrantom naklonjenega žepa, ki se bo ukvarjal s sistematičnim urejanjem migracij, in potem se najbrž Sloveniji ne piše kaj prav pretirano dobrega.   Zaradi vsega tega sem že prej ponudil nekajkrat, in to ponavljam ponovno, da bi morali tako odločitev zagotovo prepustiti ljudem, da se o tem odločijo neposredno na referendumu; to je pravno dopustno, ustavno dopustno, demokratično pa edino sprejemljivo. Kajti zdaj gre za izbiro smeri, v katero bo šla Slovenija, ali bo ostala to, kar piše v slovenski ustavi, ali bo postala nekaj popolnoma drugega. In še nekaj bi še enkrat opozoril. Milton Friedman, dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo, je povedal zelo jasno že mnogo let nazaj, da so odprte meje z neomejenimi migracijami in država blaginje nezdružljive, ali imaš državo z migracijami ali imaš pa državo blaginje. Jaz sem trdno prepričan, da mora biti Slovenija varna država blaginje za vse svoje državljanke in državljane.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Nadaljujemo z razpravo mag. Andreja Rajha. Pred tem mi pa še dovolite, da sporočim, da gospa Violeta Tomić nadomešča dr. Mateja T. Vatovca.   Gospod Rajh, izvolite, imate besedo. Pripravi naj se gospa Anja Bah Žibert.     MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani predsedujoči, hvala lepa za besedo.  Jaz bi želel poudariti, da se prvič v svetovnem merilu za to deklaracijo prepoznava izzive migracij.         Ta deklaracija predstavlja poskus urejanja razmer. Vemo, da danes te migracije potekajo predvsem neurejeno in nekontrolirano. Strinjam se, da je vzrok migracij revščina in beda. Evropska unija je zelo dejavna pri zagotavljanju humanitarne in strukturne pomoči v državah Severne Afrike. Pri tem bi rad opomnil tudi na številno slovensko gospodarsko delegacijo v Libiji pred časom, ko so številni slovenski gospodarstveniki šli v Libijo zaradi milijardnega posla. Ne smemo pozabiti tudi dolgoletnega gospodarskega sodelovanja še iz časa SFRJ. Čas povojne obnove v teh državah tudi prihaja, prav tako priložnosti za naša podjetja. Hkrati vemo, da Evropska unija želi v državah Severne Afrike vzpostaviti vstopne točke, to bodo edine točke, preko katerih bo v Evropsko unijo omogočen legalen vstop, tako o nekih masovnih, nekontroliranih tokovih v tem aspektu ni mogoče govoriti.   Osebno pa zavračam jezik ustrahovanja, zagrenjenosti in nestrpnosti. Hvala lepa.     PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Besedo ima gospa Anja Bah Žibert. Pripravi naj se gospa Violeta Tomić.    ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči.  Prej sem s svoje strani desnega pola poslušala oziroma bom rekla drugače, pravzaprav sem slišala tisto, kar je diskurz že znan s te strani - ko ste nezmožni debatirati o vsebini, takrat se vi poslužujete etiketiranja. In to seveda s takimi izrazi, da bi potem človek mislil, da se moramo tisti, ki mislimo drugače, braniti. In to je tipično vaše, mi smo tisti, ki bomo povedali, kaj je prav in kaj ne, kaj je sprejemljivo in kaj ne, če ne misliš tako kot mi, potem uporabljaš sovražni govor, potem si celo fašist, poslušam v tem prostoru, in tako naprej. Jaz v tem diskurzu ne bom nadaljevala, ker mislim, da je vsebina tista, o kateri se moramo pogovarjati in ki zanima državljanke in državljane. Bom pa rekla samo eno zadevo kolegu iz Levice: Preden uporabljate takšno izrazoslovje, se spomnite na begunce, katerih stranka naslednica ste vi, ki so jih še malo pred osamosvojitvijo streljali na mejah. Spomnite se na te ljudi! Naslednica stranke ste, tako je, Levica, levičarji, socializem in tako naprej! Vaš duh seje vse tisto, kar se v tej družbi ne bi smelo dogajati.   Zdaj pa naj grem k vsebini. Predstavnik Vlade oziroma zunanji minister do sedaj še ni odgovoril na preprosto vprašanje, zakaj dokument, ki je tako zelo pomemben, ne samo za Slovenijo, ampak tudi za širšo družbo, ni preveden. Zakaj ljudje nimajo možnosti, da se sami opredelijo do tega dokumenta, da pravzaprav vedo, o čem razpravljamo. Glejte, če bi dejansko z vaše strani vel en sam namen, kot vi pravite, da gre za pozitiven dokument, da gre za pozitivne rešitve, ki so dobre tako za Slovenijo kot tudi širše, zakaj potem preprosto ne pridete z argumenti tudi s strani držav, ki temu dokumentu nasprotujejo, in argumentirate, zakaj pa nimajo prav. Ali preprosto niste sposobni povedati, da tiste države, ki temu dokumentu jasno nasprotujejo        in vedno več jih je, nimajo prav in da imajo prav tiste, ki ta dokument podpirajo.   Zdaj, prej je bilo rečeno, da se ne sklicujmo na neke sosednje države, jaz se bom na sosednjo Avstrijo. Glejte, oni v svoji izjavi o tem, zakaj ne bodo podprli tega dokumenta, jasno govorijo, da je za njih nesprejemljivo, da se enači oziroma da se je načela manjšati ta razlika med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. In da so oni tisti, ki bodo odločali na kakšen način in v koliki meri bodo pomagali tem ljudem.   Opozarjajo na kar številne točke iz tega akta, kakorkoli že, ne moremo mu več reči globalni, ker države od njega odstopajo. Ampak opozarjajo konkretno na stvari, konkretno na stvari, ki so jih od tega dokumenta nekako, pač, so se odločili, da zraven ne želijo biti.   O tem se moramo pogovarjati.  Jaz bom pač nekatere od teh zadev izpostavljala. Boljše vključevanje ne trg dela.   Ja poglejte, mi imamo še s svojimi ljudmi težave. To se sosednja Avstrija zaveda, mi pa imamo očitno vsega dovolj, kajti oni v dokumentu tudi povedo, da bodo sami odločali o svojim financah, kako jih bodo razporejali in koliko bodo namenili za določeno vprašanje. Ustvariti prenos pravic do socialne varnosti v popolnoma - mi še za svoje državljane nismo poskrbeli, da bi bili socialno varni.   Zagotavljanje vseh šolskih virov, dostop do visokošolskega zavarovanja. Spoštovani, priznavanje kvalifikacij, ki niso formalno pridobljene.   Torej pomeni, da bo prišel tukaj gor zdravnik iz ene afriške države in vas bo jutri operiral. Me ne bo! / oglašanje iz dvorane/Gospoda Kučana pa Turka ne bo, ker bosta šla v tujino. Ampak tako to je. Naši državljani pa v čakalnih vrstah.   Olajšati zakon podjetij. Popoln dostop do zdravstvenega sistema.   V dokumentu celo piše, da je treba razširiti zdravstveni sistem, če je ta preozek, mi imamo pa ravno zdaj sočasno sejo, kjer se ukvarjajo z razmerami na srčni kirurgiji. In to, poglejte, tukaj ne govorimo o nekem političnem aktu, ampak o zavezah. Če bomo tukaj zraven, se zavezujemo, da bomo za te stvari poskrbel. Kako bomo poskrbeli za druge, če še za lastne ne moremo.   Potem, preganjanje zločinov iz sovraštva. Glejte, tukaj so se veliko ustavili tisti, ki se s tem ukvarjajo, kako bodo določili, kaj je zločin iz sovraštva.   Zločin je zločin. Vsak zločin, zakaj zločin iz sovraštva? Vsak zločin je nedopusten in tako naprej, ampak tisti, ki imajo pomisleke, se ukvarjajo tudi s takšnim vprašanje, na kakšen način se bodo te stvari sploh določale? Kdo bo te stvari ugotavljal?   Motivacija oziroma odkrivanje nestrpnosti. Glejte, ta dokument gre tako daleč, da vsak tisti, ki bo imel dvom v to tematiko, bo pravzaprav okarakteriziran, in to sem danes tudi slišala, da si nestrpen, da si ksenofob, da ne vem, drugih besed ne bom uporabljala, ker sem povedala, da se jih bom izognila.         Ampak jaz mislim, da ravno pogovarjati se moramo. Po drugi strani pa v tem dokumentu pravzaprav ne najdemo nič o tem, da bi bilo potrebno stvari reševati na samem izvoru. Da bi se dejansko države povezale v tem, da bi namenile sredstva in ostalo pomoč, da se stvari poskušajo rešiti tam, kjer je njihov izvor. Kajti poglejte, če bo prišlo milijone ljudi v Evropo zaradi tega, ker pravite, da bežijo pred bedo, bo tudi Evropa postala beda. Vsi skupaj bomo živeli v bedi. Jaz mislim, da je rešitev, da se tem ljudem pomaga tam, kjer živijo in tudi tisto področje dobro poznajo in tam so se tudi kulturno in siceršnjo tudi razvijali.  Kdo govori o tem, da tisti, ki ne zagovarjamo takšne rešitve, kot je v tem aktu, da smo nestrpni in da smo proti pomoči tisti, ki pomoči potrebujejo. Ni res, mi se pa razlikujemo po tem, na kakšen način to zadevo rešiti. Mi trdimo, da je edina prava pot, da se jo v izvoru rešuje. Vi pa o tem, da spustimo vse skupaj in naj se preplavi tukaj gor cel drug kontinent. Ampak ne bo šlo, ker Evropa tega ne bo zmogla. Mi se borimo, poglejte, vsak mesec, ko se karkoli na seji predlaga, kje bomo dobili ficke, da bomo »zrihtali« tamle eno bolnišnico, kako bomo tam minus poravnali, komu bomo vzeli, da bomo lahko drugim dajali, ki tudi nič nima, po drugi strani pa se gremo spustiti v takšen akt, ki od nas zahteva tudi velike finančne posledice, ker to, kar v tem kar so zaveze, tega Slovenija ne zmore. Zakaj to državljankam in državljanom ne poveste, zakaj druge države odstopajo od tega dokumenta? Zakaj pravite, eh, saj jih ni veliko, tam nekaj jih je, pa jih naštevate? Glejte, to je glavni problem. Mi se pač v tem dokumentu enostavno se predstavniki Vlade ne upate pogovarjati. Vi samo trdite, da je dober, ne upate pa en argument povedati, zakaj je dober oziroma zakaj so države, ki mu nasprotujejo v zmoti. Dajte razsvetliti državljanke in državljane, če imate vsebino. Ampak jaz mislim, a veste, da tudi sosednje Vlade niso tako neumne, kot hočete nekateri tako prikazati in da tudi nekaj vejo.   Zdaj vam bom pa povedala samo za konec, ker pač tako radi govorimo o migrantih in o tem, kako hudo jim je.   Govorila sem s kolegom, ki se je pred časom vrnil iz Iraka. Tam je srečal človeka, ki živi dol, dela.   Ukvarja se s prevozi. Pogovarjala sta se kako in kaj, sam je rekel, da služi denar s prevozi, da kar nekako shaja.   Potem pa ga je malo povprašal o družini in je povedal, da ima tudi brata.   Ta kolega ga je vprašal: Kaj pa dela brat?   On je pa migrant, je odgovoril.   Veste, se tem ni sporočil, da je migrant, kot migrant, ampak da dela kot migrant. Zakaj? Zato, ker mu ta sporoča, kaj kot migrant dobi v neki Evropi. In je to smatral kot služba. Kajti dobi več sredstev, kot tistih seveda vseh ostalih ugodnosti, kot neko, ki tam doli dela. To ni izmišljena zgodba, to je povsem resnična zgodba. Samo želim vam povedati, samo želim vam s tem povedati, da pač ni tako vse enoznačno in         da najhuje, kaj je, kot še enkrat, pri tem dokumentu, je, da se meja med zakonitimi in nezakonitimi migracijami v bistvu hoče izničiti. To pa ne smemo dopustiti, ker to ni isto, ker gre za povsem drugo problematiko in tudi na drug način se jo je potrebno lotiti in tudi na drug način reševati.   Hvala.
Gospa Violeta Tomić, izvolite, imate besedo. Ne? Postopkovno? Primož Siter, repliko.   Primož Siter, izvolite, imate besedo, izvolite.
Hvala lepa.  Samo, vsak dan zvem nekaj novega o sebi in o skupini ljudi, ki me obkrožajo. Me samo v bistvu zanima, vprašanje bi rad izpostavil, nasledniki katere stranke, ki da je pobijala ljudi na mejah, smo v Levici, kakor jaz sam vem, slaba polovica vseh nas je tako ali tako veganov in težko vidimo kuro, ko umre, kaj šele, da bi povzročali kakšno drugo nasilje. Sam sem star skoraj 40 let, pa sem med starejšimi člani poslanske skupine, tako da nobene vojne nisem od blizu videl razen osamosvojitvene, pri čemer sem bil v osnovni šoli. In me resnično zanima, v kateri vojni in na kakšen način je v pobojih sodelovala Levica? To mi je res nedoumljiv pojem.  Hvala lepa.
Bi kdo znal to odgovoriti na to vprašanje? Ja.   Anja Bah Žibert, izvolite, imate besedo.
Preprosto. Pojdite, če… Vem, da ste bolj nova stranka, pa da se ne poznate med seboj. Pojdite malo drug druge kolege poslušat na prireditve, pa vam bo vse jasno. Vam bom pa odgovorila z vprašanjem. Tako kot se izmotavate tukaj, se izmotavate tudi pri drugih stvareh. Ko govorite o prekarcih in težavah prekarcev, ravno vaša poslanska skupina je največkrat vključena v petinsko delo poslancev. Tako da še tam žrete kruh.
Imamo še eno prijavljeno razpravljavko.  Gospa Violeta Tomić, imate besedo, izvolite.
Mislim, zdaj sem pa slišala res toliko neumnosti na kupu, da je treba odmetati z lopato. Zdaj ne, da je užitek tukaj sedeti od 8 zjutraj in poslušati te grozljive nebuloze, ampak ene stvari pa zahtevajo, da jih naslovimo, kajti, kot vemo, 100-krat ponovljena laž postane resnica, kar je že nek ideološki boter tega, kar danes poslušamo. Gospod Goebbels je jasno povedal, da je ljudem treba prodajati zelo velike laži, kajti velikim lažem verjamejo zato, ker oni niso sposobni tako enormnih laži, majhnih laži pa vsak. Skratka danes, če zamenjamo besedo begunec z besedo Jud, imamo situacijo iz 1938. In to je boleče in to je žalostno. In kako dobro in prikladno, da imamo begunce. Danes vemo, da so naši gozdovi od vedno odlagališče smeti na veliko žalost nas ekologov, ampak zdaj, ko imamo begunce, so tudi tega krivi oni, čeprav ne verjamem, da pod Šmarno goro ali pa za Savo se kaj dosti sprehajajo. Ko govorimo o socialistih, ja, mi smo socialisti, tudi vrednote NOB bomo vedno branili, kajti vemo, zakaj tukaj govorimo slovensko danes. Ne zaradi izdajalcev, ne zaradi kolaborantov, ampak zaradi partizanskega boja. Če ste to mislili, kolegica Anja Bah Žibert, potem stojim za tem. Ja, rdeča zvezda nam je izborila svobodo. Zdaj socialist, biti socialist po SSKJ, pa si preberite, to je gospodarsko družbena ureditev, v kateri proizvajalna sredstva so v družbeni lasti, to je nazor, katerega cilj je uveljaviti ekonomske, politične in kulturne pravice delavcev. In zdaj vas sprašujem. Ves čas govorite, poskrbimo najprej za naše, potem bomo za begunce ali pa za druge. Mi se ves čas trudimo, odkar smo prišli v Državni zbor, da bi poskrbeli za tiste najbolj revne, za naše ljudi. In kje ste bili, ko smo skupaj s Petko za nasmeh nahranili lačne slovenske otroke? Bili ste na strani kapitala, izkoriščevalcev in privilegirancev. Kje ste bili, ko se borimo za dvig plač in pokojnin? Na strani kapitala, privilegiranih in izkoriščevalcev.         Kje ste, ko skupaj z Borisom Krabonjo in upornikom mariborskim Levica zbira denar, da bi preprečila deložacije? Ogromno smo jih preprečili.
Gospa Violeta Tomić, jaz vas prosim samo za temo, da se držimo teme.
To je tema… / oglašanje iz dvorane/ In vedno na strani kapitala. Zakaj? Zato, ker je lačne ljudi, revne ljudi lažje manipulirati. In zdaj seveda ste rekli, zakaj, da se vrnem na to temo, je dokument dober, zakaj jim ne pomagamo tam, da ostanejo. a ste vi prebrali ta dokument? Vam bom zdaj prebrala, zakaj je ta dokument dober. Med cilji dogovora so denimo zmanjševanje razlogov, ki ljudi prisiljujejo k zapuščanju svojih držav. Ste slišali? Zmanjševanje razlogov, reševanje migrantskih življenj in vzpostavitev mednarodne mreže za iskanje pogrešanih migrantov, okrepitev boja proti tihotapstvu prebežnikov, koordiniran nadzor mejnih prehodov. Slovenija sama ne more naslavljati globalni problem migrantskih kriz, ampak na način ustrahovanja ljudi, rušenja vsake normalne pobude tudi ne bomo dosegli ničesar razen anarhije, predvsem pa ne zaradi pozivanja h kakršnimkoli oboroževanjem. Ves čas smo poslušali in s strani tudi predlagatelja o neki globalni zaroti, slovenska zarota je Kučan, globalna zarota je Soros. Super, gospod Orban jim je povedal, kdo je glavni cilj. Ampak poglejte, kdo je glavni cilj globalnih zarot. Gruevski, veliki desničar in vodja Makedonije je pobegnil na Madžarsko k vašemu prijatelju Orbanu preko Albanije z lažnim potnim listom in to z linijo letalsko, ki je bankrotirala že leta 2012. Ampak spet je to politično preganjanje, tako kot imamo tukaj, desnico ves čas politično preganjajo, kadar ljudje zahtevajo pravico. Zato, ker si je gospod zaželel, to smo danes brali na MMC, za 600 tisoč evrov svoj osebni avtomobil. Ja, res grozno. Davkoplačevalci, reveži, makedonski državljani so gospodu morali kupiti za 600 tisoč evrov avtomobil. In zdaj je to zarota levičarska?
Tema, gospa Tomić. Lepo vas prosim.
Govorim vam, vedno so levičarji krivi in je velika zarota. Zato vso to manipulacijo, ki jo danes poslušamo, poslušamo preko njihovih medijev in ves čas je samo v smislu propagande, kajti ne pozabite, da imamo volitve čez 2 dni. In desnica mora strašiti, zavajati in lagati, zato ker nima programskih osnov. Ljudem ne ponujajo nič drugega kot strah, strah pa je zelo dobro lepilo. In tukaj na tem odboru smo že videli mini predvolilno kampanjo 3 SDS kandidatk za županjo, ki so pod krinko nekih civilnih iniciativ zganjale gonjo proti beguncem. Ampak danes se ta šov nadaljuje na tej seji že od 8 zjutraj. Naslednji teden bomo imeli spet sejo Odbora za zunanjo politiko, pa še seji Državnega zbora, ampak takrat bo že po volitvah in takrat, zato smo morali danes sedeti, ker je treba izkoristiti tole kamero, da ljudje slišijo, da edino desnica jih lahko reši migrantskega vala. Ne, samo organiziran, organiziran in sistematičen, sistematično naslavljanje migrantske problematike lahko pomaga nam in celi Evropi, da na pravi in adekvaten način naslovi migrantsko problematiko.  Hvala.
Želel bi dati besedo še dr. Ernestu Petriču, ampak preden to storim, bi prosil, če ima še kdo željo po razpravi, kolegice in kolegi. / oglašanje iz dvorane/ Mag. Branko Grims kot predlagatelj bo zaključil današnjo misel oziroma sejo z lastno mislijo.   Dr. Ernest Petrič, izvolite, imate besedo.    DR. ERNEST PETRIČ: Gospod predsednik, hvala.  Jaz upam, da ne izzivam vašo nepotrpežljivost, ampak ko sem govoril s predsednikom, gospodom Pahorjem in ga informiral o dopoldanski debati, mi je rekel, da ne bi bilo slabo, če se še enkrat oglasim in z vašim dovoljenjem in dovoljenjem seveda udeležencev te seje to storim. Gospe in gospodje, ta debata je izjemno pomembna. Gre za pomembno zadevo, pomembno zadevo za Evropo, za svet in za našo državo in za naš mali narod.        Dopoldan sem govoril, tem migracije niso nekaj, kar bo minilo od danes do jutri.   Milijoni razmišljajo o tem, da bi si iskali pot za boljše življenje. S tem problemom smo in bomo soočeni, hočemo ali ne.   Ampak seveda, soočeni smo pa tudi s tem, kako bomo mi ravnali v odnosu do tega problema in to verjetno zahteva od nas neko trezno, domišljeno, korektno, tolerantno in tako naprej razpravo, da najdemo najboljše odgovore za naše ravnanje. Danes sem slišal veliko zelo zanimivih stvari, ampak ne zamerite mi gospod predsednik, če rečem, tudi marsikaj, česar bi bil po svojem vesel, če ne bi slišal. Ampak slišal sem in vse kar slišiš je navsezadnje poučno.   No, ampak da pridem k temu, kar je bil razlog za to, da je predsednik menil, da bi bilo dobro, da rečem par besed.  Ta dokument, ta kompakt, k tej besedi se še vrnem, bo po vsem sodeč, ne glede na to, ali se Slovenija srečanja v Marakešu udeleži, ali ne, ne glede na to, ali podpira ali ne podpira, ta dokument bo po vsem sodeč v Marakešu z aklamacijo sprejet.   Morda bo ostalo doma 5, 10, 15 držav, morda bodo nekatere šle in tam izrazile svoje zadržke, ampak to je svetovna konferenca, tam bo velika večina držav, ki so seveda nekako na drugi strani reke, ki nas razdvaja in preko katere migranti hočejo iti in ta dokument bo, po vsem sodeč, z aklamacijo sprejet. Nekatere države, mislim, da bo med njimi, po informacijah, ki jih imam, vsaj Avstrija, pa še druge bodo, bodo že tam povedala svoje zadržke. Ko se odloča za aklamacijo ni treba da dvigneš roko, večina zaploska, dokument je sprejet.   Ampak ta dokument bo potem sprejet in bo kot tak šel januarja na zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, kjer bo o njem tekla debata in kjer bo sprejet v obliki deklaracije, kar pomeni, v obliki resolucije, kar pomeni, v obliki priporočila. Vse resolucij Generalne skupščin imajo značaj priporočila.   To bo spet priložnost. Nekateri, sosednja Republika Avstrija, po informaciji, ki jo imam, se bo vzdržala.   Vzdržali se bodo mogoče tudi nekateri drugi. Nekateri bodo mogoče glasovali proti, verjetno bo večina, živimo, pač, v tem realnem svetu, glasovala za. Ampak to bo spet priložnost, da se ob tem dokumentu določene stvari rečejo in da se v odnosu do njega precezira naše stališče, kako ga mi vidimo, kako ga mi razumemo, kaj iz tega dokumenta nas morda moti in kaj mogoče celo posebej podpiramo. To bo druga taka priložnost.   Vi se boste odločili, nazadnje, po razpravah, ki so, ali se bo šlo v Marakeš, verjetno se bo šlo, vi se boste odločili, kako bomo glasovali v Generalni skupščini, ampak kakorkoli se bomo že odločili, treba je, da izrabimo priložnost, ki jo imamo, in je posebej na nek način napelo našega predsednika, da ob tem rečemo, povemo, kot stoji v njegovi izjavi, ki sem jo prebral danes zjutraj, naj Slovenija sporoči svoje zadržke, ali dodatna pojasnila k dogovoru. To je pa verjetno tista minimalna naša obveza. Dvomim, da lahko preprečimo, tudi če bi hoteli, ampak ne me razumeti, da jaz za to navijam, daleč o tega. Ampak v vsakem primeru, ta zadeva bo tekla, lahko pa preciziramo naše stališče, našo pozicijo. Tudi zaradi tega, kar sem rekel že zjutraj, ker prihodnja leta bodo debate o interpretaciji tega dokumenta.   Eni bodo trdili: To je bolj zavezujoče, drugi bodo trdili, to ni nič zavezujoče, tretji bodo trdili to, zelo dobro bo imeti neko svoje stališče, ko bomo rekli, mi smo že takrat povedali, da to smatramo kot za nas nesprejemljivo.         Tako, da te razmisleke mi je naročil predsednik, da naj vam jih povem. Še par besed dodatno.   Dokument se imenuje: Global compact.   Dolga leta, za docenta sem bil izvoljen za mednarodno pravo leta 1964. Večina vas, takrat se še rodila ni. Se ukvarjam z mednarodnim pravom. Kompakt, zanesljivo ne pomeni tisto, kar razumemo pod dogovor ali pogodba. Tisti, ki bodo to prevajali v slovenščino bodo morali zelo dobro razmisliti, kako bodo to prevedli.  Ali bodo rekli stališče, ali bodo rekli usmeritev, ali nekaj podobnega. Najti bodo morali nek drug izraz. Govoriti o tem, da je to dogovor, je napak.   To ni dogovor. Pravniki, če že marsikdaj ne vemo, ampak vemo vsaj to, da je treba biti pri teh stvareh natančen.   Tako, da to ni dogovor, to ni pogodba.   Mogoče bodo tendence v bodočnosti, da iz tega nastane dogovor, ampak takrat bo debata o vsakem členu, takrat bodo diskusije, takrat bo težko najti kakšno soglasje, pa celo, če bi se tak osnutek dogovora pripravil čez leta, ga država, ki ga ne bo hotela, ne bo ratificirala in je ne bo zavezoval. Tako, da želim reči,tu gre za neko politično naravnanost, ki se bo uporabljala, ki pomeni politično zavezo, to pa drži, ampak daleč od tega, da bi ta dokument že iz imena izhajajoč pomenil kakršnokoli pravno obvezo.  Kot sem že rekel, naj zaključim s tem, da pravzaprav gre za res pomembno stvar. Stvari bodo šle na nek način svojo pot. Slovenija je eden od igralcev v družbi 193 držav. Ne najpomembnejši, ampak gotovo toliko pomemben, da lahko vedno ob vsaki priložnosti izpostavi svojo pozicijo, izpostavi svoje interese in svoje razumevanje nekega političnega dokumenta, ki ga OZN prejema. In mislim, da bi bilo dobro, nekako vaših nadaljnjih razpravah razmišljati v to smer. Spet, če mi dovolite, gospod predsednik, malo sem že mogoče star in betežen, v to naj bi bila usmerjena naša debata. To je tisto bistveno, o čemer naj bi se ta cenjeni odbor in vi, gospe in gospodje, kot predstavniki ljudstva, ker gre za izredno pomembno zadevo, dolgoročno zadevo.   V to smer naj bi šle vaše debate. Hvala lepa.
Hvala lepa doktorju Ernestu Petriču, naj vas obvestim, da imam še eno pooblastilo in sicer: namesto magistra Andreja Širclja je z nami poslanec Franci Kepa.   Vprašanje za magistra Branka Grimsa, želeli ste besedo kot zadnja, dovolite, da dam besedo še pred tem ministru, boste vi zaključil misel. Spoštovani minister, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo. Zanjo sem se javil zato, ker je zdaj spregovoril ponovno doktor Petrič v imenu predsednik Republike in tudi v svojem strokovnem imenu in bi želel pojasniti ene dve, tri stvari, zelo na kratko. Pravzaprav bi jih želel ponoviti tudi zaradi naše, torej zaradi javnosti, ki morda spremlja to naše srečanje danes tukaj, ta naš razgovor.   Naj najprej vas obvestim vse skupaj, da so vsa pojasnila, ki smo jih danes že dali s stani ministrstva zdaj tudi objavljene na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve.   Skratka, pojasnjujemo zakaj je sprejem, ali podpora temu globalnemu stališču, ali globalni usmeritvi o migracijah za Slovenijo pozitivna, zakaj jo Vlada podpira. Pojasnjujemo zakaj Slovenija pri tem ohranja vse suverene pravice, vso svojo pravno ureditev, zakaj bomo tako lažje preprečevali nelegalne migracije, zakaj bomo tako bolje svetovali na svetovni in evropski ravni pri preprečevanju ilegalnih migracij.  To ponavljam predvsem zato, ker je razprava že dolga in morda nekateri niso zjutraj poslušali te razprave, ko sem v imenu Vlade pojasnjeval, da je ta, torej, dogovor ali sporazum, ali stališče, kakorkoli že, za Slovenijo smiseln. Želel sem pa dodati to, ponovno, da ravno v tem duhu,       ki ga je na nek način zdaj ponovno nakazal predsednik republike preko spoštovanega dr. Petriča, je tudi, kot sem že povedal, Vlada sprejela neke elemente, pojasnila, torej pojasnilne izjave, ki jo bomo podali ob potrjevanju tega dokumenta bodisi v Marakešu bodisi v New Yorku, ko se bo to dokončno sprejemalo, in bodisi na obeh forumih. In seveda glavne elemente te izjave sem na nek način že tu tudi dopoldne predstavil, bomo pa to še v skladu s strokovnimi izhodišči in z vsemi temi dilemami, ki so bile danes tukaj tudi izražene, kar je dragoceno, še precizirali zato, da bo res tako naši javnosti kot tudi svetovni javnosti jasno, da Slovenija pristaja na ta globalni, bi rekel, dogovor ali to globalno usmeritev samo na ta način, kot smo ga danes vladni predstavniki razlagali in kot je za Slovenijo dober in koristen.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Mag. Branko Grims, izvolite, imate besedo.    MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala za besedo.  Akt, ki je danes pred nami, popularno imenovan marakeški sporazum oziroma marakeška deklaracija, s pompoznim naslovom Globalni sporazum o varnih, zakonitih in učinkovitih migracijah je izjemno pomemben. O tem se vsi strinjamo. In prav zato, ker je izjemno pomemben, je dejstvo, da o tem ni razpravljal Državni zbor in da celo danes razpravljamo že post festum v bistvu brez slovenskega prevoda, prvovrsten škandal. 3. člen Zakona o zunanjih zadevah se glasi: »Ministrstvo za zunanje zadeve obvešča Državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike.« Državni zbor o tem besedilu nikoli ni bil obveščen do takrat, ko je bilo besedilo že usklajeno in potrjeno. In seveda danes se ga ne da z naše strani več spreminjati. Lahko eventualno da Slovenija kakšen pridržek, velikansko vprašanje je, kaj se potem s tem pravzaprav doseže. Pomen tega dokumenta pa je večplasten. Po eni strani se odloča o tistem, kar danes cepi Evropo. Evropa je v slovenskem interesu. Slovenija je izvozna država, to se pravi naš cilj bi moral biti, da tudi Evropska unija ostane kot celota skupaj. Žal se je Brexit že zgodil. Zgodil pa se je prav zaradi vprašanja, ki se ga dotika ta akt. To je vprašanje migracij. Zaradi tega, ker je ena vrednota, ki jo ljudje čutijo, ki se jo ljudje zavedajo in do katere imajo vso pravico, to je vrednota, da ljudje živijo varno. Ta vrednota je zagotovo v zavesti ljudi temelj vsega. Vse drugo zbledi, če ni varnosti. In prav zaradi tega se je Brexit zgodil in prav zaradi tega so se marsikatere stvari v politiki zelo spremenile. Sam ta sporazum, marakeška deklaracija popularno imenovan, je nastal v resnici zato, ker Evropski komisiji ni uspelo s spremembo Dublinske uredbe, da bi prešli na tisti tako imenovani Dublin 2, ki bi v praksi odprl vrata množičnim migracijam. Zato so poskusili narediti »bypass« preko OZN in si za to nekateri izjemno prizadevali, vendar danes ta naslov 'globalni' ne ustreza več resnici. Že samo ZDA, ki so odstopile, seveda pomeni, da je ta naslov napačen. Še mnoge druge države, ki so bodisi že odstopile od njega bodisi napovedale, da razmišljajo o tem, seveda pričajo o tem, da zadeva ne bo v tej obliki uspešna. Še dobro, da je tako, kajti zadeva temelji na napačni predpostavki, na predpostavki, ki je zgodovinsko dokazano povsem napačna. To je, da so migracije temelj blaginje in temelj razvoja. Tukaj se s pojmi manipulira in se je tudi pojem migracije tja nekje do leta 2012 ali pa mogoče kakšno leto pred tem uporabljalo v drugačnem smislu, kot se danes. Ko se je takrat govorilo o migrantih, se je govorilo o tistih, ki bodisi hodijo na delo ali dnevno ali         za neko daljše obdobje, grejo kot gastarbajterji, se je temu včasih reklo, ali pa za tiste migracije, ki so temeljile na normalnem življenju, osebnih zvezah ljudi. Nekdo je pač nekoga spoznal, da je pripeljal v neko drugo državo in s tem kakšnih velikih težav ni bilo. Problem se je pojavil z množičnimi migracijami. Te množične migracije, ki jih poznamo v Evropi od leta 2015, pa seveda niso proces, ki bi nastal kar sam od sebe, in še najmanj je to proces, izzvan z vojnami in z osebnimi stiskami, kot se to prikazuje. Daleč od tega. Tisti prvi tokovi so bili povzročeni z izrecno propagando, ki so jo vrtele turške televizije, in potem se je obljubljalo migrantom ne vem kaj, v bistvu so bili izigrani, ko so šli na pot, vendar se jih je po drugi strani nagradilo, kajti stvar, o kateri se ne govori, je, jaz sem nekajkrat poudaril, da ta tok poganjajo politični interesi, osebni interesi in pa denar v resnici, da se je mnoge migrante nagradilo že, ko so šli na pot, pri mnogih se to še vedno dogaja, mnoge je tudi na cilju čakal denar. Nobena skrivnost ni, da ne bo spet kdo protestiral, da so službe, tudi slovenske službe, ko so opravljale svoje delo, pri migrantih našle neke neverjetne vsote denarja, tudi po 300 tisoč evrov gotovine, ki jih je tovorila ena oseba pri sebi. Ubogi Slovenci, ki smo pač dobronamerni, dobrodelni, smo pa zbirali denar in si odtegovali od ust za te ljudi, on je imel pa 300 tisoč evrov pri sebi. Da boste razumeli, o čem se govori. To so vse popolni absurdi, ki smo jim priča danes. Potem dogaja se z migracijami stvari, ki so pravzaprav nerazumne in seveda v temeljnem nasprotju z vrednotami, ki so temelj Evropske unije, pa, če želite, tudi temelj samostojne Slovenije. Po eni strani se pač državljanke, državljane Evrope, če želite, tudi mati samohranilka v Slovenija z 2 otrokoma vrže iz stanovanja, se ne najde denarja za to, da bi se pokrilo stroške malice pri tistih družinah, ki ne zmorejo sprotnega plačila teh malic in se potem dela cela znanost iz izterjave teh stroškov, po drugi strani vlada v istem trenutku razpiše 5-milijonski ali pa več milijonski znesek za pač prehrano za ilegalne migrante. To seveda nima več nobene zveze ne s humanizmom, nima nobene zveze več s temeljnimi vrednotami, ampak gre za čisto nekaj drugega. In enako je s tem aktom. Veliko govora je, kako je to namenjeno pomoči, ampak dejansko gre za nekaj popolnoma drugega. Veliko govora je, da gre za človekove pravice, ampak gospe in gospodje, človekove pravice vsakomur, ki stopi na ozemlje Republike Slovenije, so garantirane s pravnim redom Republike Slovenije, bodisi z Ustavo in zakoni Republike Slovenije bodisi z mednarodnimi akti, ki so pravno zavezujoči, jih je Slovenija ratificirala in to področje nesporno dobro urejajo. To se pravi iz tega vidika je ta dokument popolnoma nepotreben. Zdaj, kaj ta dokument v resnici prinaša. Glavni argument Vlade, ki smo ga slišali tako od predsednika Vlade, pa potem še neštetokrat v razpravi, je, da saj nas ta dokument ne zavezuje. To, oprostite, gospe in gospodje, preprosto ni res. Seveda ta dokument ni iztožljiv na sodišču, ampak ta dokument nas zavezuje politično. V tem dokumentu je neštetokrat uporabljena beseda, da se država zavezuje, da bo sprejela, uveljavila, spremenila določeno zakonodajo. Takih zavez je noter več kot 40. Po drugi strani so še dodatno nekatere zaveze, ki so implicitne: »Države bodo dosledno in brezpogojno izvedle…« in tako naprej. Se pravi, če bi vse to šteli, bi lahko ugotovili, da praktično ni poglavja, v katerem ne bi bilo izrecne zaveze za bodisi sprejem določene zakonodaje bodisi sprejem in uveljavitev določenih ukrepov v korist migrantov in migracij. Vse to seveda odpira velikansko vprašanje, kaj pravzaprav lahko od migracij pričakujemo. Kot sem dejal, danes se migracije obravnava drugače, danes govorimo o množičnih migracijah. Nekoč posamične migracije so res izpolnjevale tiste kriterije, ki so napisani tukaj v izhodišču, da so pomenile na nek način normalno življenje,        bogatitev, razvoj in tako naprej. Tudi, če so šli ljudje v gastarbajt so svoje znanje prenesli nazaj s seboj, tudi denar, in so pač gradili doma. Ampak danes, množične migracije, ki smo jim priča, so čisto nekaj drugega.   Skozi vso zgodovino, brez izjeme, so množične migracije pomenile konec nekih nacij, so pomenile propad civilizacije, so pomenile razpad in propad posameznih držav in ničesar drugega.   Eden od kolegov prej se je delal norca, ko sem opazil, da zgodovina uči, da je bil eden od razlogov, zaradi katerih so nastale države prav to, da so se oblikovale meje, da so se te skupnosti zaščitili znotraj meja. Da se horde migrantov torej niso mogle več prosto valiti in ropati, si prisvajati, bodisi tuje ozemlje, tuje ženske, tujo lastnino, vse, kar so ti ljudje takrat, v tistem obdobju premogli. Zgodovina pa je zato, gospe in gospodje, da se iz tega kaj naučimo.   Če želimo pomagati komurkoli, je treba pomagati tam, od koder te ljudje so in tak sklep je sestavni del gradiva, ki ja danes pred vami.   Po drugi strani pa je nevzdržno in nesprejemljivo, da bi sprejemali za hrbtom ljudi, kajti tako v resnici je, povedal sem kaj govori tretji člen o sodelovanju z Državnim zborom.   Še enkrat citiram: »Ministrstvo za zunanje zadeve obvešča Državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike.«  To se ni storilo. Še danes nimamo prevoda. Prejle je bilo rečeno, zdaj bomo še objavili našo obrazložitev. Oprostite, vaše obrazložitve nikogar ne zanimajo, če ni zraven tudi osnovnega temeljnega akta. Z dobrim uradnim prevodom, da imajo ljudje pravico, možnost, dejansko možnost, da si sami pogledajo ta dokument. V celoti. In si sami ustvarijo svojo sliko. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Se pravi imajo ljudje vso pravico vedeti, tudi po Ustavi sami, kaj v dokumentu piše, kaj lahko pričakujejo in se do tega opredelijo. Bodisi pozitivno, bodisi negativno, bodisi sami oblikujejo določene pridržke.   Vsaka demokratična oblast bi za tovrstno razpravo poskrbela.   Poskrbela bi pravočasno, preden bi bil tak dokument usklajen v javnosti. Kajti danes, ko se govori, da nas to ne zavezuje, lahko odgovorim samo z besedami nekdanjega Ustavnega sodnika in predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča, ki je na argument v narekovajih Vlade, da »dogovor držav ne zavezuje k spremembam zakonodaje« odgovoril, da tole je, ali znak neumnosti, ali pa zavestnega zavajanje državljanov Republike Slovenije in posebej poudaril:   Pakt tudi »forsira« cenzuro nasprotnih mnenj. In jaz osebno imam, ko telo poslušam, precej občutka, da se prav iz tega razloga tako »forsira« ta dokument, ker nekaterim dejstva niso všeč. Ta dokument sam pa je napisan tako, da pravi, da se o migrantih lahko poroča samo še pozitivno, da je sicer svoboda govora, ampak da se podpira izključno tiste, ki bodo govorili pozitivno o migrantih in migracijah, kdor bo pa kritičen se ga pa kaznuje. Če bo pa medij, se mu pa ukine vsake javne doklade oziroma sredstva davkoplačevalcev, ki bi jih lahko prejel na kakršenkoli način. to je pa res demokracija in svoboda javne besede. Se bi človek kar zjokal. Potem naprej.   Slovenija je nastala na osnovi pravice ljudi do samoodločbe.   Ta pravica je neodtujljiva, je zapisana v temeljnem aktu Organizacije združenih narodov in je sestavni del ustavnih temeljev Republike Slovenije. Ko gre za to vprašanje, v katero smer bo šel razvoj je edino pravilno in trdim, da edino demokratično, da bi o tem povprašali ljudi.   To bi bil tudi lep izhod za vse tiste, ki ste bili kakorkoli vpleteni, da pač končno vključitev, prepustimo ljudstvu.   Ampak to je seveda smiselno samo pod pogojem, a se vnaprej opredeli, da se bo to odločitev spoštovalo. Pa če bo to posvetovalni referendum, plebiscit, ali kakorkoli se bo že temu reklo, kajti tak referendum, ne samo, da bi bil možen,         tak referendum je tudi ustavno dopusten, tudi o tem je povedal gospod Boštjan M. Zupančič, da seveda referenduma na primer o uvedbi smrtne kazni ne more biti, ampak kar se pa tiče izjav, da referenduma o Marakešu po Ustavi ne more biti, pa to ne velja, za Marakeš in migrante to ne velja, ker ne odločamo o njihovih človekovih pravicah, odločamo o pravicah ljudi, ki tu živijo, o pravicah, da imajo državo blaginje, da živijo varno, da živimo mi varno, da imamo pač svojo identiteto, jo ohranimo, da ohranimo slovenski jezik, slovensko kulturo tudi za naslednje rodove. O tem v resnici odločamo v sklopu te razprave, zato je ta razprava tako pomembna. In edino pravilno bi bilo, da se tudi ljudem omogoči, tako kot nekoč na plebiscitu, da se sami izrazijo, da sami izberejo smer, v katero potem Slovenija gre. Da bi pa to omogočili, bi bilo potrebno sprejeti ustrezne akte, zato pa, ker je tukaj zdaj odločitev pred nami, pa smo predlagali 3 sklepe. V prvi vrsti, da se do tega akta opredeli Slovenija negativno in mu tudi aktivno nasprotuje, ker ne bo uredil ničesar, ne odpravlja temeljnega problema, ampak nasprotno, ta problem uvažanja drugih na ozemlje Evrope in Slovenije samo še potencira, organizira in ga celo prikazuje kot nekaj pozitivnega in namenja za to, noter ima tudi mehanizem, kako bi se to financiralo, pospeševalo in organiziralo in tako naprej. To seveda nima nobene zveze z državo blaginjo in vsem tistim, o čemer sem prej govoril. To se pravi, da se do tega opredelimo, do predloga marakeške deklaracije negativno in mu nasprotujemo. Drugi predlog sklepa je in izhaja iz samega zakona, prav žalostno je, da moramo vedno znova v Sloveniji sklepati o tem, da je treba zakone dosledno spoštovati, zlasti pa, ko gre za tako pomembne zadeve, da naj Državni zbor v bodoče Vlada sproti obvešča o vseh pomembnih, za življenje ljudi relevantnih pač zadevah s področja zunanje politike. To izhaja iz 3. člena nedoumno. Ta člen ne pravi, lahko obvešča, ampak je imperativen, zavezujoč: »Ministrstvo za zunanje zadeve obvešča Državni zbor.« Ampak to se ni zgodilo in zaradi tega predlagamo to kot poseben sklep, da se potrdi. In tretjič, da naj država Slovenija povsod, kjer ima priložnost, si prizadeva za to, da se pomaga odpravljati temeljne razloge za migracije, da se torej migracije zmanjšuje, ne pa organizira in pospešuje, da se pomaga ljudem tam, od koder prihajajo, da imajo tam spodobno in varno življenje, da tam ustvarjajo pogoje za gospodarstvo in da tam pač normalno živijo. Potem tudi Slovenija s tem zaščiti sama sebe, ohrani svojo integriteto, ohrani vse tisto, kar se nam danes zdi samoumevno z varnostjo na čelu. Varnost pa je tako kot ostale pravice in, če želite, tako kot zdravje ena in nedeljiva. Kaj pomeni, se zavedaš šele takrat, ko to izgubiš. / oglašanje iz dvorane/
Postopkovno, Jani Möderndorfer. Naj vas obvestim, da smo tik pred zadnjim in sklepnim dejanjem.  Jani Möderndorfer, izvolite, imate besedo.    JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS SMC): Prav zato, ker smo pred zadnjim in sklepnim dejanjem, mene zdaj zanima, a Grims niti ne ve, kaj je predlagal, ali imam jaz napačno gradivo. Ves čas govori o nekih sklepih, jaz pa pred sabo berem priporočila. Razlika je seveda očitna. O priporočilu glasujemo enkrat, o sklepih 3-krat oziroma kakšnega lahko sprejmemo, kakšnega ne. Tako da jaz ne vem. Mogoče Grims je zamešal sejo.    PREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC: Najverjetneje je prišlo do manjše napake, ampak glasujemo o vsem. Če mi dovolite, preden preidemo na sklepno dejanje, mi dovolite, da preberem še zadnji 2 pooblastili, in sicer namesto gospoda Janeza Janše je danes z nami gospa Nada Brinovšek in Boštjan Koražija pa nadomešča dr. Mateja T. Vatovca.   Kot že rečeno, prehajamo na sklepni del. Obveščam vas, da je bil rok za vlaganje amandmajev na podlagi drugega odstavka 129. člena poslovnika do danes, 16. 11. 2018, do začetka obravnave predloga priporočila. Ugotavljam, da v poslovniškem roku ni bilo vloženih amandmajev k predlogu priporočila.         Razpravo smo tako opravili in jo s tem tudi zaključujem.   Na glasovanje tako dajem predlog priporočila, kot je bil priložen. Prosim, da glasujemo o predlogu priporočila. Glasovanje poteka.  Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da priporočilo ni bilo izglasovano.  Torej na podlagi razlage Komisije za poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora z dne 9. december 2009 ugotavljam, da je obravnava predloga priporočila v zvezi z Globalnim dogovorom o varnih, urejenih in zakonitih migracijah ter obveščanju javnosti in Državnega zbora Republike Slovenije o mednarodnih zavezah, ki se nanašajo na meddržavne nezakonite migracije, s tem zaključena.   S tem zaključujem drugo obravnavo predloga priporočila na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerem bo to ugotovitev vključil in ga posredoval Državnemu zboru. Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora. Če se strinjate, predlagam, da sem kot predstavnik odbora sam jaz. Zaključujem… Potemtakem ugotavljam, da se strinjate.    S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 4. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko in vsem skupaj želim lep, sončen vikend.  Hvala lepa.    Seja se je končala 16. novembra 2018 ob 15.56.