Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 1. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil član odbora Boštjan Koražija. Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastili ni nobenega. Na sejo odbora sem k 1. točki vabil kandidatko za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Ksenijo Klampfer. Dobrodošla!

Na seji odbora je prisotna tudi zainteresirana javnost. lepo jih pozdravljam in tudi vse prisotne in hkrati obveščam, da imajo danes na odboru besedo samo članice in člani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, tako kot je to določeno v 230. členu Poslovnika. Pozdravljam vse prisotne, še posebej pa kandidatko. S sklicem seje ste prejeli tudi naslednji dnevni red seje odbora, to je predstavitev mag. Ksenije Klampfer, kandidatke za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ker v poslovnem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - TO JE PREDSTAVITEV MAG. KSENJE KLAMPFER, KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI.

Predsednik Vlade Republike Slovenije, Marjan Šarec, je predsedniku Državnega zbora mag. Dejanu Židanu na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade. Predsednik Državnega zbora je Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imenuje mag. Ksenijo Klampfer. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem tako sklical današnjo sejo na kateri se nam bo predstavila predlagana kandidatka ter odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Odbor mora po opravljeni predstavitvi predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade poslati mnenje o predstavitvi predlagane kandidatke. Uvodni predstavitvi kandidatke bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatk in seveda njeni odgovori. Vprašanje članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlagam, da članice in člani odbora najprej postavijo določen sklop vprašanj, kandidatka pa odgovori. Predlagam ta sklop vprašanj, deset. Bo v redu tako, da boste lahko sledili, potem sledi naslednji sklop.

Mag. Ksenijo Klampfer, kandidatko za ministrico prosim, da se predstavi odboru.

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, člani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, drugi gostje, lepo pozdravljeni!

Hvala za priložnost, da se vam predstavim in pojasnim svoje videnje resorja za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zavedam se, da je pred menoj, če mi boste izkazali zaupanje, izjemno zahteven izziv. Resor, ki ga nameravam voditi, je v vseh pogledih kardinalnega pomena za razvoj Slovenije kot socialne države. Razumljivo je, da so vaša pričakovanja na tem zaslišanju visoka, in da od mene ne želite slišati pavšalnih navedb. Priprav na zaslišanje sem se zato lotila z vso odgovornostjo in skrbnostjo, zavedajoč se, da se v delu javnosti in verjetno tudi med vami gotovo pojavljajo pomisleki, češ kako bom lahko uspešno vodila ta resor, ki je tako specifičen in zahteven, če na njem doslej nisem delala. Zato mi najprej dovolite, da pojasnim razloge zakaj sem sprejela povabilo, da kandidiram za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Prihajam iz delovne družine, delim usodo številnih otrok v Sloveniji, ki niso bili rojeni z zlato žličko v ustih. Enim so take razmere odvzeme zalet za življenjske podvige, drugim so dale navdih za to, da so bili pri sprejemanju z življenjem odločnejši in močnejši. Pri tem, komu je, kot radi rečemo, v življenju uspelo, imela mnogokrat veliko tudi država, vsem njenim sklopom storitev pomoči, podpor. Velik del takih otrok sem bila tudi sama, ki jih je sistem zajel in njim bil kot varna okna, vseh žal ne. za vsakega nam je lahko in nam mora biti žal. Za vsakogar, ki ga breme socialnih okoliščin v katerih je rojen, vleče k tlom. Bogatejša za to izkušnjo in pogled v socialni portret naše države vidim ta resor, ki ga bom vodila, če mi boste to zaupali, drugače kot ga vidijo uradniki, drugače kot ga vidijo teoretiki in drugače kot nanj gledate politiki. Nanj gledam kot človek, državljanka države, ki je po svoji ustavi socialna in v kateri naj bi imel zaradi socialnih okoliščin niti en sam otrok ne bi smel ostati na dnu stopnic vzpona skozi življenje. Sem dobra poznavalka sistema javne uprave, izkušena v vodenju občutljivih procesov, ni me strah izzivov in težavam znam pogledati v oči. Zato sem sprejela to povabilo, da kandidiram za ministrico in zato sem danes tukaj. V nadaljevanju želim pojasniti svoj pogled na nekatera temeljna področja delovanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ministrstvo pokriva zelo široko področje, in sicer področje dela, zaposlovanja, socialne politike in enakih možnosti. Ko govorimo o ministrstvu, govorimo o resorju, ki je izjemno pomembno za vsakodnevno življenje državljank in državljanov, naših otrok, upokojencev in ranljivih skupin. Navedeno pomeni in to bi želela poudariti takoj na začetku, da morajo biti vsi ukrepi učinkoviti, da morajo zagotavljati socialno varnost, pravičnost, da morajo voditi k sooblikovanju solidarnosti vsakega izmed nas in družbe kot celote. V nadaljevanju bi želela izpostaviti ključne prioritete dela ministrstva v naslednjem mandatu. V tem trenutku ne morem omeniti vseh področij, kar pa ne pomeni, da niso enako pomembna, bom pa vsem poskušala posvetiti v odgovorih na vprašanja skozi razpravo.

Če pričnem najprej s trgom dela. Kot vemo, Zakon o minimalni plači določa, da je delavec upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če je pri delodajalcu zaposlen za polni delovni čas. Trenutno znaša minimalna plača 638 evrov oziroma 842 evrov bruto. Pri tem se bom zavzemala o preučitvi možnosti preoblikovanja minimalne plače v skladu z načelom »minimal wage«, ki pomeni oblikovanje minimalne plače, ki omogoča osnovno, vendar dostojno življenjsko raven. Prizadevala si bom, da se bo v naslednjih dveh letih dvig minimalne plače gibal v dinamiki 4,5 % vsako leto, potrebna pa bo tudi nova formula za izračun minimalne plače, katere uporaba pa seveda mora biti pogojena z določenimi razmerami v gospodarstvu in na trgu dela. Iz definicije minimalne plače bo potrebno tudi izločiti preostale dodatke kot so dodatki za delovno uspešnost, posebne pogoje dela in podobno. Poudarjam seveda, da bo uspeh takšnih sprememb predvsem odvisen od konstruktivnega socialnega dialoga, ki ga nikakor ne velja zanemarjati ali podcenjevati in v to bo potrebno vlagati maksimalne napore. Takoj se moramo lotiti odprave prekarnosti. Namreč prekarnost je postala velik družbeni problem. V Sloveniji je tako velik, da enostavno nimamo niti enotne definicije prekarnosti, zato je tudi statistika precej negotova. Zakaj pravzaprav je prekarnost tako zelo nevarna? Pomeni namreč veliko socialno negotovost, prekarni delavci imajo bistveno manj pravne, socialne in ekonomske varnosti od delavcev znotraj standardnih oblik zaposlitev. Prekarni delavec je pravzaprav nekdo, ki se je znašal med brezposelnostjo in pogodbo za nedoločen čas, zato bomo takoj začeli s pripravo strategije boja proti prekarnosti in ustanovili medresorsko delovno skupino za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti. Ob tem je potrebno opolnomočiti tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Urediti moramo položaj agencijskih delavcev. Zagotovo to gre eno izmed prekarnih oblik dela. V Sloveniji je zelo velik problem nadzor nad temi agencijami, imamo jih preko 100, mogoče za lažjo predstavo povem v Italiji jih imajo samo 13, zato bomo za njih uvedli institut minimalne plače za čas, ko so na čakanju. Prav tako je na tem področju treba intenzivneje aktivirati delo Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Potrebno je urediti zagotavljanje zdravstvene in socialne varnosti samozaposlenih oseb, tukaj mislim eno osebne espeje, kjer je nujno potrebno najti rešitev za prvih trideset dni seveda na način, da ne bo prihajalo do zlorab, ker je še posebej pereče pri mladih samozaposlenih mamicah. Tukaj moramo sodelovati z Ministrstvom za zdravje, kjer na ta ukrep - po mojem mnenju - ne smemo gledati kot strošek, ampak kot na investicijo v ljudi, kajti ti ljudje, če ne bodo šli k zdravniku lahko državo čez čas stanejo bistveno več. Delo Inšpektorata za delo. Trenutno je v Sloveniji nekaj več kot 210 tisoč poslovnih subjektov. Inšpektorat za delo pa v letu 2017 je opravil 14 tisoč 500 inšpekcijskih pregledov, kar je absolutno premalo upoštevajoč dejstvo, da pokriva tri pomembna področja poleg delovnih razmerij še varstvo pri delu in socialno varnost. Inšpektorat mora postati učinkovitejši tudi s povečanjem števila inšpektorjev. Trenutno jih je 80, kar je bistveno premalo, zato je potrebno pogledati tudi kadrovske rezerve po ministrstvu, govorim o rešitvi na kratek rok in uslužbence poslati na opravljanje izpita za inšpektorja in s tem opolnomočiti inšpektorat kasneje pa tudi seveda spremembo skupnega kadrovskega načrta ob sprejemanju proračuna. Pristopiti moramo k oblikovanju nacionalne sheme pripravništva, nujno. Vanjo moramo vključiti obvezno vsa pripravništva. Del sredstev za plačilo pripravnikov bi se tako lahko zagotovilo sredstev iz evropskih strukturnih skladov in del iz proračuna. Plačilo pripravnika ne sme biti nižje od minimalne plače, o tem pa bi moralo pri pripravniku biti zagotovljeno tudi socialno zavarovanje, povračilo stroškov v zvezi z delom ter plačilo nadur. Prav tako je potrebno urediti študentsko delo. Študentje moramo dobiti povrnjene stroške za malico in stroške prevoza za delo. Vpeljati je potrebno tudi pisni dogovor o delu med delodajalcem in študenti z namenom preprečevanja zlorab.

Kar se tiče področja družinske politike. Družinska politika v Sloveniji temelji na celostnem in vključujočem pristopu, kar pomeni, da vključuje vse vrste družin, upošteva pluralnost družinski oblik in različnih potreb, ki iz njih izhajajo. Spoštuje avtonomnost in individualnost njenih posameznih članov, ščiti otrokove pravice, družin in širše ter postavlja v ospredje varstvo in kakovost življenja družin in otrok. Upam si na tem mestu trditi, da v naši državi zagotavljamo visoko stopnjo varovanja pravica otrok na področju družinske politike. Je tako Republika Slovenija dosegla dobre rezultate? Novi Družinski zakonik prehaja v fazo implementacije. Sprejeti moramo še strateški dokument resolucija o družinski politiki za leto 2018 do leta 2028 z naslovom »Vsem družinam prijazna družba«, ki določa meri razvoja posameznih delov družinske politike, ki so v pristojnosti različnih ministrstev. Družinska politika je sicer samostojna, vendar je neločljivo povezana tudi z ostalimi politikami, socialno, zdravstveno, stanovanjsko, izobraževalno. Pomemben del tega področja v mandatu bo prav gotovo spremljanje izvajanje že sprejetih zakonodajnih rešitev z namenom preverjanja ali cilji, ki smo si jim zadali v normativnem delu se tudi uresničujejo v praksi. na področju družinske politike je v prvi vrsti potrebno ustvarjati pogoje, da se bodo mladi lažje odločali za otroke. Predvsem bo potrebno urediti porodniško nadomestilo. Vsem porodnicam, državljankam Republike Slovenije ne glede na njihov status. Potrebno je ustanovitev tudi enotne informacijske in svetovalne točke za pomoč pri posvojitvah otrok, tako iz Slovenije kot iz tujine. Primerjalno, od leta 2005, ko imamo matični register in do leta 2017 imamo v Sloveniji izjemno malo posvojitev, cca. 50 na leto. Tudi mednarodnih posvojitev imamo zelo malo. Trend od leta 2012 do 2017 tudi zelo pada. Zato je nujno potrebno skrajšati in poenostaviti postopke posvajanja, urediti sporazume za posvojitve otrok iz tujine, seveda ob visoki stopnji upoštevanja pravic in koristi otrok. Trenutno na posvojitev v Sloveniji čaka 560 parov. Prav tako je tukaj potrebna sprememba kazenske zakonodaje, odpustitev noseče delavke mora biti hud prekršek sankcioniran z visokimi sankcijami za delodajalca. Tukaj bo potrebno sodelovanje z Ministrstvom za pravosodje.

Področje socialne politike. Znižanje splošne revščine mora biti prioriteta vsake razvite družbe in dostojno življenje je treba zagotoviti vsem. Od leta 2014 dalje se stanje po krizi sicer postopno izboljšuje, stopnja tveganja revščine se je znižala na 13,3 % v letu 2017, povprečje Evropske unije je 17,35. Sistem socialnih transferjev v primerjavi z EU je relativno učinkovit glede zmanjšanja revščine, hkrati pa moramo tudi tukaj paziti, da imamo pravo ravnovesje med prejemniki socialnih transferjev in prejemniki plač z namenom spodbujanja za delo sposobnih državljanov. Ne glede na splošno dobro relativno sliko glede evropskega povprečja pa je stopnja tveganja revščine problematična predvsem med starejšimi. Imamo nekaj čez 600 tisoč upokojencev in kar petina jih živi pod pragom revščine, najbolj na udaru so starejše ženske. Tako bo potrebno v naslednjem mandatu širiti krog upravičencev do varstva, do varstvenega dodatka, izpeljavo večje diskrecijske pravice uslužbencev na centrih za socialno delo. Veljava državnih štipendij kot individualnih pravic ter več spodbud za kadrovske štipendije. Okrepiti bo potrebno programe socialne aktivacije. Prejemnikom socialne pomoči tudi na način z javnimi deli, da se čim prej vključijo na trg dela. Problem so predvsem težje zaposljive kategorije, nezaposleni kot na primer starejši nezaposleni nad 55 let in dolgotrajno brezposelni. Potrebno bo dokončati začrtano reorganizacijo centrov za socialno delo, normativni del že velja, operativni se prične s 1. oktobrom 2018 in predvideva drugačno organizacijo CSD, vpeljavo informativnih izračunov in programov na področju socialne aktivacije. Učinke reorganizacije bomo postopno merili in po potrebi anomalij korigirali z namenom doseganja kakovostnejših upravnih storitev. Potrebno je seveda nadaljnje urejanje statusa invalidov, implementacija zakona o osebni asistenci, dosledno uresničevanje Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, dostopnosti ter spodbujanje zaposlovanja invalidov.

Področje pokojnin. Pokojnine morajo zagotavljati dostojno življenje upokojencev in upokojenk. V sedanjem pokojninskem sistemu je nujno izvesti popravke in nadgradnjo seveda ob upoštevanju širšega družbenega konsenza in finančne vzdržnosti. Pri sprejemanju ukrepov ne sme biti naglica, da bi spodbudila strah zaradi katerega bi se nekateri še prej upokojili. V 90. letih prejšnjega stoletja je na enega upokojenca bilo 3,3 delovno aktivnih državljanov, danes je to razmerje precej slabše. In sicer, na enega upokojenca je 1,5 aktivnega državljana, zato se bom zavzemala za takojšnjo realizacijo 79. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu v skladu, s katerim se bo moral KAD preoblikovati v neodvisen in avtonomen demografski rezervni sklad. Nemudoma bomo pristopili k razpravi o zasnovi, vsebino in načinu delovanja in opravljanja demografskega sklada, pri čemer bo Zakona o demografskem skladu zagotavljal neodvisnost ter avtonomnost sklada pri opravljanju njegovih naložb in bistveno povečanje vrednosti premoženja sklada s prenosi premoženja sklada ter z dodatnimi stalnimi viri financiranja kot so deleži odkupnin pri prodaji državnega premoženja in dividend in sicer s ciljem pomembne okrepitve vloge sklada pri zagotavljanju dodatne pokojninske varnosti v prihodnost. Pripraviti moramo tudi strategijo ekonomskih migracij. V primeru primanjkljaja domačega kadra olajšati pridobivanje ustreznega kadra iz tujine in ga učinkovito vključevati v našo družbo ter tako izboljšati razmerje med zavarovanci in upokojenci. Soočamo se s pomanjkanjem domače delovne sile. Država mora, zato nujno postati privlačnejša za tuje ekonomske migrante. Stimulirati moramo podaljševanje delovne aktivnosti in spodbujanje dviga upokojitve starosti. Prav tako bomo spodbujali tudi delo upokojencev. Upokojencev bomo po izpolnitvi pogojev starostne in pokojninske dobe za starostno pokojnino ob upoštevanju seveda ustreznih varovalk o ponovni vključitvi v delovno aktivnost omogočili prejemanje celotne pokojnine ob pogoju vplačevanja vseh prispevkov za socialna zavarovanja. Zavzemala se bom za dodatno izredno usklajevanje pokojnin vezano na neusklajevanje v času gospodarske krize. Ob gospodarski rasti več kot 3 % se bodo pokojnine usklajevale 1 % ob 4 odstotni gospodarski 1,5 % in ob 5 odstotni gospodarski rasti 2 %. Nujno je tudi poenotenje zavarovalnih podlag in zmanjšanja njihovega števila, kar bo pomenilo veliko razbremenitev prav tako tudi poenotenje obdobij zavarovanja in prilagoditev sistema odmere pokojnin. Ukinili bomo sedanje pojme delovne pokojninske in posebne dobe ter uvedli novo univerzalno pokojninsko dobo. Na ta način bo postal pokojninski sistem tudi bolj transparenten. Zavzemala se bom, da se bo minimalna pokojnina ob upoštevanju seveda sorazmernosti vplačanih prispevkov skladno z javnofinančnimi zmožnostmi postopno dvignila za pol pokojninsko dobo čez prag revščine. Prav tako se bom zavzemala, da se odmeri odstotek za 40 let pokojninsko dobo postopno določil v višini najmanj 63 %, ob enem pa se prizna višji odmerni odstotek za skrb za otroke. Invalidske in vdovske pokojnine je treba na novo sistemsko urediti in dvigniti na nivo, da omogoča vsaj minimalne življenjske standarde. Ureditev vdovskih pokojnin s tem mislim predvsem prevetritev sistema vdovskih pokojnin še posebej zavedajoč, da revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Najnižja vdovska pokojnina mora biti na ravni minimalne zagotovljene pokojnine. Del vdovskih pokojnin pa se naj zviša s 15 na 25 % po pokojnem partnerju.

Toliko uvodoma z moje strani. Z veseljem vam bom v nadaljnji razpravi odgovorila na vaše vprašanje.

Zahvaljujem se mag. Kseniji Klampfert za predstavitev.

Dajem besedo članicam in članom odbora, da kandidatki postavijo vprašanja. Do sedaj se je prijavilo 10 razpravljavcev.

Prvi na vrsti je Marijan Pojbič.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik!

Najprej seveda moram povedati, da je po tem, kar smo sedaj slišali eno govoriti drugo pa narediti. Zakaj to trdim? Neverjetno je slišati s strani kandidatke za ministrico, da je praktično treba skoraj vse spremeniti ali pa nadgraditi in tako dalje. In, gospa, vi ste bili v Vladi Mira Cerarja, ki je imela praktično, lahko rečem, celo absolutno večino, imela jo je v koaliciji. In neverjetno je, da po štirih letih vladanja ali pa treh in pol vi pridete s takšnim programom, kjer praktično izhaja, kot sem prej uvodoma povedal, da je treba skorajda vse spremeniti, da je skoraj vse narobe in tako dalje in tako dalje, ker sem vas zelo pozorno poslušal pri vaših trditvah. Ne vem, ali ste kot državna sekretarka - mislim, da ste bili državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo - bili absolutno sestavni del Vlade prejšnje koaliciji, na tak ali drugačen način povezani z njimi. In resnično ne vem, ali gre ponovno s tem, kar ste sedaj povedali, za všečne besede, stavke, in na koncu bomo ostali pri tistem, kjer smo bili pred štirimi leti. S tem da se proračun zapravlja, denar odhaja, odteka, veliko preko takih in drugačnih korupcijskih škandalov, ljudje pa od tega nimajo nič ali pa bore malo, razen seveda ozko izpostavljenih privilegirancev, ki na račun ubogega človeka, o katerem ste vi danes poskušali nekaj povedati, živijo kot mali bogovi. To sem povedal velikokrat na teh naših sejah, zaradi tega, ker sem kar nekaj časa že tukaj in moram reči, da sem izjemno razočaran že tretji mandat praktično, ko poslušam floskule. Ko poslušam obljube, ko poslušam stvari, ki bi morale biti že zdavnaj narejene, zato ker ste imeli politično moč in vse tisto, kar je bilo potrebno, vse resurse, da bi te stvari izpeljali takrat, ko ste imeli štiriletno Vlado. In zdaj ste poskušali, se pravi, z ukradenimi volitvami - to so ukradene volitve ker ta koalicija ni legitimna, vsaj po moji osebni oceni, zato ker sestavljali vlado tako, kot ste jo sestavljali. In tisti, ki ste soodgovorni za stanje v tej družbi, in to je SMC, definitivno, SD in pa Desus, poskušate sedaj nas prepričevati, da štiri leta ste bili na oblasti samo zato, da ste pobirali denar. Zdaj boste pa vi vse spremenili, vse naredili drugače, kot ste delali v preteklem štiriletnem mandatu, sami združili lastno Vlado. In zdaj vsi tisti akterji, ki ste sami zrušili lastno Vlado zato, da bi ponovno pretentali slovensko ljudstvo, sedaj pridete s takimi rešitvami, ki bi jih morali takrat sprejeti.

Zdaj pa bom nadaljeval z drugimi zadevami.

Spoštovana gospa kandidatka, jaz sem vas poslušal. Med drugim ste rekli: »Jaz imam drugačen pogled, kot nanj gledate politiki.« In vas iskreno prosim, da to svojo trditev podkrepite z ustreznimi argumenti. To ste sami povedali, sem si zapisal vaš citat. Ker me je to prizadelo, ker ste s tem postavili nas, politike vseh političnih strank, ne glede na barvo, v drugorazredno stanje, češ da smo politiki tisti, ki očitno nismo dovolj sposobni, dovolj razgledani, da bi razumeli, kaj je treba v naši družbi narediti pravilno. In zato pričakujem konkreten odgovor na to trditev, ker to je za mene direktna žalitev. In če za kogarkoli, ki sedi sedaj v tem parlamentu, to ni žalitev, potem je z nami, tistimi, za katere je to žalitev, nekaj narobe. Ker tega si pa jaz ne dovolim, da boste vi obrnili prst na politiko pa rekli, »politiki, vi ste krivi, vi drugače gledate na to zadevo kot jaz.« Spoštovana gospa, vi ste bili tudi državna sekretarka v prejšnjem mandatu. Kaj to pomeni? Kaj to pomeni? Ali ste bili politik ali niste? / oglašanje v ozadju/ To je pomembno vprašanje, glejte, tu je gospa, to so trditve, ki jih moramo razčistiti. Če vam to ni v koaliciji, se pravi, zaradi tega, ker imate velike težave sami s seboj, ne z mano… / oglašanje v ozadju/ To je kultura dialoga, da vsak izmed nas pove to, kar misli, pa s tem ne žali nikogar. / oglašanje v ozadju/ Glejte…

Gospod Pojbič, bi vas prosil, da preidete k vprašanjem…

Ja, prosim, da želim odgovore na to, kar je. Trditve, ki jih je izrekla kandidatka za ministrico, ali to ni pomembno, primerno vprašanje, lepo vas prosim, spoštovani gospod predsedujoči. No, glejte, je pa treba že malo razumeti, kaj se tu pogovarjamo. Želim samo odgovor na to trditev, želim konkreten odgovor na to trditev. Potem, spoštovana kandidatka, nekaj kratkih vprašanj, naprej na začetku splošnih. Vi ste danes govorili o tem, da vi danes nam predlagate svoj program kako vidite rešitve na tem področju, vas sprašujem kako je to mogoče, če pa to poteka v ozadju koalicijsko usklajevanje? Se pravi vi morate prisluhniti koalicijskim strankam, se pravi ne more biti vaša, ampak je lahko koalicijsko usklajen in tako dalje. Se pravi to me zanima. Zanima me tudi, ker ste veliko govorili o tem kaj vse je potrebno narediti in ni bilo narejeno v prejšnjem mandatu, kakšno je vaše mnenje o vodenju tega resorja v prejšnjem mandatu v katerem je bila stranka v SMC ključna stranka, skupaj z Desusom in SD, kakšno mnenje je o vodenju v štirih letih te ministrice? Vaše mnenje kako je ona vodila ta resor? Še posebej vas bom pa zdaj tukaj opozoril in to je prav, slovenska javnost to pozna, področje sociale, ravno celotni ta podsistem je pod praktično popolno oblastjo SD, in me zanima kako boste vi kot resorna ministrica tukaj izpeljali rešitve, če imate ključne na vseh pozicijah postavljene tiste, ki so do sedaj peljali to politiko in jo peljali na tak način, da je, ne vem, ogromno stvari ostalo odprtih ali pa veliko stvari bilo zapeljanih v napačno smer in nobena ključna stvari v prejšnjem mandatu v štirih letih ni bila izpeljana tako kot bi morala biti. Torej gre za, po moji osebni oceni, potem kar ste vi govorili za ukrepe, ki bodo imeli za seboj izjemno velike finančne posledice, sprašujem vas ali ste z Ministrstvom za finance uskladili vse to kar ste danes povedali? In seveda ne samo z Ministrstvom za finance, tudi z Ministrstvom za zdravje in tako dalje, ker je pač to, ni možno izpeljati samo na enem ministrstvu, ker so to stvari, ki so zelo širokega pomena, to ste sami na začetku povedali. Sociala pokriva se pravi kompletni podsistem zelo, zelo, zelo veliko pomembnih stvari. Zanima me čisto konkretno več konkretnih stvari, saj potem bomo vam postavili vprašanja zelo podrobno. Kakšen je vaš pogled na razvoj pokojninskega sistema v Sloveniji? Ki je še kako pomemben sestavni del tega ministrstva. Potem na področju Ministrstva za delo spada tudi Zakon o reprezentativnosti sindikatov, je iz leta 93, torej brez spremembe že 25 let. Glede na to, da ne odgovarja več razvoju na tem področju bi ga bilo potrebno spremeniti in, če ga bi bilo potrebno, kako? Kaj bi bilo treba spremeniti na področju invalidskega varstva? Neke stvari na kratko ste povedali, ampak zelo konkretno sprašujem. Je sistem dolgotrajne oskrbe za kandidata, torej za vas, vprašanje zdravstva ali sociale? Tudi to vprašanje je pomembno. In prosim vas, da mi razložite kako si vi predstavljate medgeneracijsko sodelovanje, medgeneracijsko solidarnost, se opravičujem, ker bo delovanje koalicije temeljilo na načelih medgeneracijske solidarnosti, katera načela so to me zanima. To je za enkrat. Se pravi še eno vprašanje, kako ocenjujete to stanje na področju reorganizacije centrov za socialno delo? Ali je stanje dobro? Če ne, kaj bi bilo treba spremeniti? Tukaj moram dodati pri tem to, da me ogromno tistih, ki so sedaj vključeni v to reorganizacijo opozarja, da je reorganizacija sestavljena tako, da je lupina, znotraj pa brez vsebine. In lepo prosim vas, danes me dobro poslušajte, povprašajte tiste, ki to vodijo, kaj je treba narediti, da bodo lahko to reorganizacijo speljali in kdo so tisti, da bodo vam dali ustrezna, torej ustrezna napotila kako je treba to narediti, ker do tega trenutka to ni bilo narejeno, so verjetno direktorji centrov za socialno delo in vsi tisti, ki vodijo to reorganizacijo, prosim, da se z njimi posvetujete in boste dobili isti odgovor kot ga vam jaz zdajle polagam na srce, da se tega poslužite, ker vam bo to koristilo. Kakšni so razlogi, da mladi bežijo v tujino? Tudi to vam prosim za konkreten odgovor vašega videnja.

Za začetek toliko. Hvala lepa za odgovore.

Hvala za vprašanja.

Najprej pa dajem besedo, preden dam ministrici, dajem besedo Janji Sluga, postopkovno vprašanje, če sem razumel dobro.

Tako je, predlog gospod predsednik.

Predlog.

Mi smo, vi ste na začetku zelo lepo opozorili kaj je današnji dnevni red in kaj je namen današnje seje. In vas lepo prosim, to kar je gospod Pojbič je resnično nezaslišano. Kandidatka za ministrico seveda ni mogla do zdaj na tem področju še ničesar narediti in zato bo danes povedala kakšni so njeni pogledi. In gospod Pojbič je zelo neumestno napadel kandidatko še preden je sploh prišla do besede, da bi lahko karkoli odgovorila na naša vprašanja, zato vas lepo prosim, omejite razpravljavce na tisto kar je namen današnjega odbora, to je, da zastavljamo vprašanja in, da se s kandidatko pogovarjamo.

Hvala lepa.