2. redna seja

Odbor za gospodarstvo

13. 2. 2019
podatki objavljeni: 13. 2. 2019 v pregledu

Transkript

Spoštovane in spoštovani, vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam in pričenjam 2. sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti naslednja člana, in sicer dr. Franc Trček in pa gospa Suzana Lep Šimenko. Kot nadomestni član se pa, bo pa danes namesto mag. Meire Hot, gospod Predrag Baković iz SD-ja. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red in sicer, pod 1. in edino točko: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Zato tudi prehajamo na obravnavo 1. IN EDINE TOČKE DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019. K obravnavi točke so bili vabljeni s strani Vlade - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa Ministrstvo za finance. Kot gradivo ste prejeli Predlog rebalansa proračuna, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom Odbor za gospodarstvo obravnava Predlog rebalansa proračuna kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, torej le tisti del predloga, ki se nanaša na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Odbor lahko vloži amandmaje samo k tistim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz državnega proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer se lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju »poravnoteži« s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Zdaj pa uvodno besedo dajem predstavnici Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, še prej pa Ministrstvu za finance, pa prosim gospo, da se predstavi. Hvala lepa.
Mojca Pirnat
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani. Sem Mojca Pirnat in prihajam iz Ministrstva za finance. Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javno finančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, zato bi vam želela na kratko predstaviti samo ključne okvire, v   (nadaljevanje) katerih je bil pripravljen predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019 ter višina oziroma večje spremembe načrtovanih sredstev predloga rebalansa glede na sprejeti proračun 2019. Vlada je v predlogu rebalansa proračuna zaradi boljše gospodarske napovedi, v primerjavi z napovedjo pri sprejemanju proračuna za leto 2019, predvidela višje prihodke, upoštevala je tudi sprejete ukrepe glede povprečnine, letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnin, dogovora o politiki plač v javnem sektorju, višjega minimalnega dohodka in višjo minimalno plačo.  Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov, so bile upoštevane tudi vse zakonske obveznosti, kot strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov. S predlogom rebalansa v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo proračunski presežek za državni proračun v višini 193, 6 milijona evrov oziroma 0, 4 % BDP. Prihodki državnega proračuna so ocenjeni na 10, 3 milijarde evrov in so glede na sprejeti proračun za leto 2019 višji za 6, 2 %, v primerjavi z realizacijo iz leta 2018 pa za 3, 5 %. Odhodki so načrtovani v skupni višini 10, 16 milijarde evrov, kar je za 4, 8 % več od odhodkov v sprejetem proračunu za leto 2019, oziroma v primerjavi z realizacijo iz leta 2018, za 7, 4 %. Največji porast odhodkov proračuna se načrtuje na politiki, socialna varnost in izobraževanje in šport. Porast odhodkov pa je načrtovan tudi za politiko podjetništva in konkurenčnost. Za politiko podjetništva in konkurenčnost je načrtovanih 42, 7 milijonov evrov več, kot v sprejetem proračunu za leto 2019. V računu finančnih terjatev in naložb so prejemki načrtovani v višini 9, 6 milijona evrov in izdatki v višini 415, 4 milijona evrov. V računu financiranja pa se v predlogu rebalansa proračuna 2019, načrtuje za 2, 85 milijarde evrov odplačil dolga, za financiranje načrtovanega primanjkljaja izračuna finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna zadolžitev v višini 1, 89 milijarde evrov.  Toliko bi bilo na kratko iz moje strani vse. Hvala.
Najlepša hvala gospa Pirnat. Predno dam besedo kolegom iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, še eno pooblastilo in sicer poslanca Franca Kramarja nadomešča poslanec Vojko Starović. Besedo dajem državni sekretarki na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospe Evi Štravs Podlogar. Izvolite.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa za besedo predsednik. Dobro jutro vsem prisotnim. S predlaganim rebalansom proračuna za leto 2019, so se na MGRT povečala sredstva v celotni A bilanci in sicer za okoli 48 milijonov evrov, glede na že sprejeti proračun 2019. Od tega je potrebno poudariti, da je kar preko 42 milijonov evrov namenjeno Eu sredstvom in pa slovenske udeležbe, da to povečanje gre na račun Eu sredstev in povečanje slovenske udeležbe, saj to predvideva plan letošnje izrabe kohezijske politike in pa v skladu z zadnjim sprejetim INOP-om. No, integralna sredstva se ravno tako povečajo v višini nekaj več kot 5 milijonov evrov. Povečanje pa predvsem na račun povečanja stroškov dela zaradi dogovorov s sindikati, zaradi dviga povprečnin občinam in seveda za izvajanja ZFO-ja ter odprtje dveh novih postavk in to je postavka vezana na predsedovanje v letu 2021 in Expo Dubai 2020. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo pri pripravi rebalansa proračuna za leto 2019, sledili seveda usmeritvam vlade za pripravo rebalansa ter pa svoji osnovni viziji, podpori, nadaljnji krepitvi  (nadaljevanje) mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij in ofenzivnemu spreminjanju strukture slovenskega gospodarstva v strukturo, čim bolj prilagojeno zahtevam globalne ekonomije. Kot sicer veste, ampak vseeno zelo na kratko, na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je organizacijsko opredeljenih 5 direktorat, torej Direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo, Direktorat za regionalni razvoj, Direktorat za les, Direktorat za turizem in Direktorat za notranji trg. V okviru ministrstva imamo tudi 3 organe v sestavi, ki izvajajo naloge na področju intelektualne lastnine, tržne inšpekcije in pa meroslovja, ter 10 izvajalskih institucij. Za… Tudi v B bilanci je predvideno povečanje v rebalansu, povečanje za slabih 22 milijonov evrov.  Tako da glede na sprejet predlog razreza sredstev ministrstva smatramo, da kljub povečanju, da bodo potrebna še nadaljnja usklajevanja med MGRT in Ministrstvom za finance v teku leta za izvajanje, za pridobitev integralnih sredstev in za izvajanje že sklenjenih pogodb za investicije na osnovi sklepov Vlade Republike Slovenije. Tako da… Hvala lepa. To je bilo na kratko.
Najlepša hvala državni sekretarki. Obveščam vas, da do tega trenutka predlogi za amandmaje odbora, ki bi bili v pristojnosti odbora, niso bili predlagani, zato odpiram razpravo o tej točki. Tako da, bi želel kdo razpravljati? Izvolite, kolega.
Hvala za besedo. Jaz bi pa vprašal, kot rečeno, bo država iz naslova subvencij in transferjev zasebnim podjetjem in zasebnikom namenila okrog 200 milijonov evrov javnega denarja več kot lani. Zdaj pa imam vprašanje. Zakaj je potrebno tako obsežno večanje sredstev za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom, v tej postavki? Ker je zanimivo, da je že lanski proračun predvideval, da bodo ti izdatki porasli za podoben znesek, a se to ni zgodilo. Največji del teh izdatkov so v bistvu… Samo malo. Ja, to je to. Hvala.
Hvala lepa, kolega Koražija. Ima še kdo kakšno vprašanje? V kolikor ne, dajem besedo kar vladni strani za pojasnilo. Izvolite.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa. Zdaj znesek, ki je bil izpostavljen, velja za v celoti, ne samo za ta del, ki ga ima MGRT. Gre pa za v veliki meri evropske razpise. Na razpise se seveda v skladu s sprejetimi izhodišči prijavljajo mala, srednja, velika podjetja, mala, srednja in mikro MSP. Glede na to, da je to v tej finančni perspektivi bil tudi eden od prioritet spodbujati MSP za rast, za boljšo konkurenčnost, za boljše nastope, tako na domačih kot na mednarodnih trgih. Vsi ti razpisi so seveda javno objavljeni in podjetja se prijavijo, če ustrezajo pogojem. In smo lahko samo veseli, da se ta planirana sredstva tudi pametno razdelijo med podjetja. Ampak, kot sem pa poudarila, je pa v delu MGRT pa pomembno imeti potem zagotovljeno tudi to slovensko udeležbo, zato da se lahko razpisi izvajajo. No in tukaj je pač ta naš največji tudi del povečanja preko 42 milijonov.
Najlepša hvala. Okej, gospod Pogačnik, pa mislim, da je bilo še eno na koncu. Izvolite, gospod Pogačnik, z besedo.
Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovana državna sekretarka. Saj zelo na kratko. Zdaj iz predloga rebalansa proračuna, vsaj za področje  gospodarstva, lahko vidimo, da je dejansko na vseh postavkah pridobivate. Tu je, bi rekel, verjetno tako pozitivno, bi rekel, sporočilo, bi rekel, tudi za podjetništvo. Jaz sem prepričan, da pač podjetništvo je tisto, ki bi moglo biti temeljna hrbtenica, predvsem pa, bi rekel, tukaj z rastjo z novimi trgi in pa z odpiranjem novih delovnih mest. Zdaj, mene zanima, bi rekel, za katere dele, bi rekel, ne vem - podjetništvo in konkurenčnost, poslovno okolje za podjetništvo in konkurenčnost še 36 milijonov spodbude, za rast in razvoj podjetij 45 milijonov, recimo, iz te postavke, se vidi. Generalno – za katera področja bodo ta sredstva uporabljena? Predvsem me pa zanima, ali imate v okviru Ministrstva za gospodarstvo, bi rekel, tudi, bi rekel, ekipo ali oddelek, ki skrbi, bi rekel, predvsem za učinkovitost porabe teh sredstev. Zanima me, na kakšen način, bi rekel, spremljate, ali so sredstva, ki so s strani davkoplačevalcev, namenjena za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti, na kakšen način spremljate, bi rekel, da so ta sredstva res porabljena učinkovito, in ali delate, bi rekel, ne vem, kakšne analize tudi za nazaj? Dejstvo je, da v Sloveniji smo večkrat imeli odprte teme, subvencije – da ali ne, subvencije - na Ministrstvu za gospodarstvo je bilo v, recimo, obdobju zadnjih petnajstih let razdeljenih ogromno. Zanima me pa – te subvencije, ki so bile dane, ali, bi rekel, se mogoče potem čez pet let, čez tri leta, čez dve leti - pogleda, kaj je s temi subjekti, ki so bili upravičeni iz takšnega ali drugačnega razloga, da / nerazumljivo/.
Hvala lepa, mag. Pogačnik. Jaz predlagam, da kar odgovorite. Izvolite.
Eva Štravs Podlogar
Ja, hvala lepa za vprašanje.  Res je, pravzaprav stotine milijonov grejo te številke sredstev, ki so se lahko pridobila s strani evropskih skladov in integrale na podlagi razpisov - mala in srednja podjetja v preteklosti.  V zadnjih treh letih je bila na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ustanovljena posebna služba, ki je tudi po kadrih relativno številna v primerjavi z ostalimi. Imenuje se Služba za razvojna sredstva, ki dejansko spremlja potek razpisov. Pomembno je že tudi, da smo zelo aktivni pri pripravi razpisov, ker dober razpis lažje pripelje do realizacije dobrih projektov. Ta služba je tudi v stalnih dnevnih kontaktih s Službo Vlade za – SVRK – za kohezijsko politiko, za razvojna sredstva in vsak tak projekt ima seveda svojega skrbnika. In trudimo se, da je skrbnik tudi – poleg seveda, da skrbi pravno-formalno, za to, da postopki potekajo v redu in da je vse v skladu z razpisom in zakonodajo – da tudi po vsebini pozna projekte, ki jih je Vlada oziroma država podprla, da ni – večkrat podpiramo tudi obiske na terenu. Ker je vseeno tudi razlika, ali v pisarni spremljaš projekt ali pa vidiš, kaj dejansko pomeni v nekem okolju. Tako da - in pet let je v skladu z zakonodajo potrebno zelo – ampak tudi še kasneje – s tistimi dobri projekti, jih z veseljem pohvalimo oziroma prepoznamo sinergijske učinke. Žal pa – to seveda, to pa tudi moramo priznati – da kakšni projekti pa se tudi končajo na sodišču. Ampak pri – glede na množico je - nekako se zgodi tudi to. Ampak osnovni odgovor na vaše vprašanje je, da imamo res posebno službo, da se zavedamo odgovornosti in da sledimo projektom tudi po tem, ko so že narejeni v naslednjem obdobju.
Hvala lepa državni sekretarki. Besedo dajem gospodu Polnarju. Izvolite.
Hvala, gospod predsednik. Gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Mislim, da je za izhodišče najprej vendarle potrebno vzeti pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo realizacijo proračuna, ki je bila uresničena v letu 2018 in je 188 milijonov. Pa potem s tem primerjati tisto, kar je predvideno v rebalansu za 2019. leto, kjer je predvidenih 274 milijonov evrov. To pomeni, da gre za razliko približno 86 milijonov evrov in to je tisto, kar je na prvi pogled vsaj impresivno in kaže na izrazito rast. Znotraj celotne strukture se mi zdi pomembno poudariti predvsem, na katerim programih oziroma predvsem podprogramih, so tiste rasti, ki so najbolj izrazito uresničene. Gre predvsem za dve področji in sicer za poslovno okolje, za podjetništvo in konkurenčnost in pa na podprogramu gospodarska infrastruktura in razvojni centri. Tukaj imamo v enem letu, tu pa zdaj govorim v primerjavi z veljavnim proračunom, ki je bil sprejet novembra 2017 leta, imamo tudi kar precej izrazite rasti v absolutni vrednosti okrog 20 milijonov evrov. In tu se zdaj zastavlja vprašanje, ali je ta strategija oziroma ta odločitev za odhodkovne povečane, za izrazito povečane odhodke, pravilna? To se pravi, ali lahko mi v spreminjanju strukture našega gospodarstva dosežemo s takimi odhodki kakšne učinke? Gre za to, ali bomo strukturo gospodarstva spreminjali v povezavi s tistim, kar velja kot etabrirano(?) slovensko gospodarstvo, vključno z njegovimi zbornicami in združenji ali pa bo država s svojo politiko to počela mimo tega obstoječega gospodarstva, nikakor ne proti njemu, brez dvoma pa mimo njegovih interesov in zahtev in nepovezano z njim. To se mi zdi ključno. Namreč, ne gre za to, kaj potrebuje gospodarstvo, marveč za to, kakšno bodoče drugačno gospodarstvo potrebujemo in s tem vidika se mi zdi pomembno investirati zlasti v podjetništvo in konkurenčnost. Zakaj? Konkurenčnost je namreč stalna tema o kateri v gospodarstvu v slovenski Republiki poslušamo in sicer poslušamo predvsem v primerjavi s tem, da smo z mednarodnim poslovnim okoljem nekonkurenčni. Toda, če pogledamo podatke, smo mi v primerjavi s tistimi poslovnimi partnerji, s katerimi največ poslujemo, kar precej, da ne rečem celo izrazito, konkurenčni po stroških dela, predvsem pa po stroških javnih storitev na zaposlenega, smo pa izrazito nekonkurenčni, zlasti po konkurenčnosti menedžmentov in poslovnih elit, popolnoma pa zaostajamo v produktivnosti. To pa je ravno zaradi tega, kar sem zdaj omenil – zaradi nekonkurenčnosti menedžmentov in poslovnih elit in to se mi zdi pomembno poudariti, ko govorimo o proračunskih odhodkih na področju investicij v gospodarstvu. Ko poslušam predstavnike ministrstva, gospo državno sekretarko, tudi razumem določeno, malo bolj zadržano držo, ne glede na zelo visoke odhodkovne postavke, ker tudi vsi ti povečani odhodki ne odpravljajo enega od temeljnih problemov. Temeljni problem pa je odnos med zastavljenimi nalogami in pričakovanimi cilji, na podlagi teh zastavljenih nalog. Vsi operativci na ministrstvu, od državnega sekretarja navzdol oziroma v tem primeru od državne sekretarke, so namreč soočeni s težavami pri izvedljivosti teh zastavljenih nalog, zato, ker je javnega denarja preprosto premalo, neodvisno od zelo visokih vrednosti, če vzamemo celotne prihodke in odhodke, se pravi, 602 milijona evrov na nivoju celotnih prihodkov v rebalansu 2019 na osnovni proračun in 463 milijonov na nivoju celotnih odhodkov, tudi v primerjavi rebalans in veljavni proračun, smo praktično ne samo na tem ministrstvu, katerega danes obravnavamo, ampak na skorajda vseh ministrstvih, mislim, da lahko kar skupni imenovalec potegnemo, soočeni s tem, da je javnega denarja premalo. In neodvisno od tega, da je javnega denarja premalo, se mi zdi, da je ključno, ključna drža, ki jo moramo zavzeti, da ne glede na pomanjkanje javnih sredstev, to pomanjkanje ne sme opravičevati pomanjkanja občutka za pravo mero in pa smisla za zdrav razum in to se mi zdi da je tudi temeljno vodilo pri nadaljnjih ukrepih na področju vodenja fiskalne in ekonomske politike te naše države. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Polnar. Želite besedo?
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa. V bistvu je bilo zelo lepo povzeto, prizadevanja Slovenije k še povečanju internacionalizacije in mednarodne konkurenčnosti, glede na to, da se vsi zavedamo, da je naša gospodarska rast povezana, mislim, najbolj nujen predpogoj je(?) internacionalizacija in da je 80 % z ukrepi, ki jih imamo na Ministrstvu za gospodarstvo, želimo spodbujat res tudi MSP-je za prestop v internacionalizacijo, v mednarodni prostor z svojimi storitvami ali produkti, saj je kar 80 % slovenskega GDP-ja že preko »povezanj«(?) z izvozom, s tem, da je pa znotraj teh 80 % pa 80 % vezanih na EU trg. Zato spodbujamo tudi podjetja, da pogledajo tudi preko meja EU-ja, v želji po razpršitvi naših možnosti, v gospodarski rasti.
Hvala lepa za ta pojasnila. Bi želel še kdo od kolegov razpravljat? Torej(?) imamo še 3 razpravljavce. Torej, če sem prav videl, je bil najprej gospod Reberšek, potem gospod Breznik in potem še enkrat gospod Koražija, pa, ok. Torej, najprej dajem besedo gospodu Reberšku, izvolite.
Hvala lepa za abecedo, predsedujoči. Spoštovana državna sekretarka, zanima me, zakaj še vedno dajete stotine milijonov evrov subvencij in to samo določenim podjetjem, ker vemo, da lahko pride tukaj do različnih manipulacij. Zakaj raje ne znižamo davčnih stopenj za vsa podjetja, kar se mi zdi veliko bolj pravično in pa enostavno? Hvala lepa.
Hvala lepa. Predlagam, ker nas je, ker je želja po razpravi s strani večih članov odbora, da zberemo nekaj vprašanj, pa potem predamo besedo vladni strani, tako da, dajem besedo gospodu Brezniku pa potem še gospodu Koražiji in potem še gospodu Staroviću(?) / izklop mikrofona/.
Ja, najlepša hvala. Glejte, prva zadeva, malo bom popravil kolega pred mano, zdaj glede konkurenčnosti. Glejte, da je Slovenija pač konkurenčna, seveda, v določenih panogah je konkurenčna. Povezava je bila konkurenčnost in produktivnost. Drugi pojem produktivnost. Slovenija ni po produktivnosti problematična zaradi slabega menedžmenta, morda delno. Največji problem Slovenije je, da je desetletje bila podcenjena slovenska tehnična inteligenca, slovenski inženirji tehniki. Da niso dobili besede niti pri, lahko rečemo, pri teh, niti v političnih vodah in kot takšno, glejte, je naša dodana vrednost še vedno izredno majhna. Pa v tem(?), da dajemo milijarde evrov v monopolni, vzgojno izobraževalni sistem, katerega je Ministrstvo za gospodarstvo, je(?) moralo biti prvo, ki bi dvignilo glas ravno v času, ko gospodarstvo potrebuje približno 30 tisoč delavcev in jih ne dobi in jih ne dobi niti s tujine, niti z naše bližnje okolice. Bi bil glas za to, da se količina denarja obrne v prekvalifikacije ljudi, ki so na borzah, v številne mlade, ki so jih pod prejšnjo vlado in tudi sedaj, zaposlujejo preko nekih napotnic, ki so nekonkurenčni, nimajo znanja in so za določen čas, lahko rečemo, z subvencijo zaposleni in glejte, če pogledamo našo poslovno okolje in če povzamem tudi kolega Pogačnika, ki mi je prej, še, enkrat spomnil, glede izjave, včerajšnje, ko smo imeli sestanek s fiskalnim svetom, kjer smo se vsi držali za glave, potem je popolnoma drugače se svet vrti kolegi in kolegice, kot si ga mi predstavljamo. Slovenija je na dobri poti, da po ohlajanju v Evropi, bo postala evropska Venezuela. Zelo na dobri poti je. Večina slovenske tehniške(?) inteligence, dobra podjetja se selijo v tujino. Tisti, ki so še vložili, se držijo za glavo glede slovenske razbohotene birokracije in če pogledamo zaposlitev v času digitalizacije, v času razcveta 4. Industrijske revolucije – 10 tisoč ljudi v javnem sektorju pomeni samo,  (nadaljevanje) da gremo torej v teh razmerjih do popolnega absurda. Vse bi kontrolirali in zato poberemo vse davke, vse trošarine, samo zato, da bi kontrolirali vsakega do konca. In glejte, v tej kontroli, kjer je kontrolorjev več kot tistih, ki realno se borijo in so realno konkurenčni s svojimi produkti, s svojo dodano vrednostjo v produktih, glejte, imajo Slovenije poln kufer vsi. In to se bo tudi zgodilo. Upam, da to posnamejo, da čez 2 leti, v 2021, 2022 se bo zgodilo. Kaj se dogaja? Dogaja se izrazite tehnološke spremembe, kolegi. Jaz sem bil pred nekaj dnevi skupaj z enim izmed izvršilnih direktorjev grupe Volkswagen, 2021, 2022 bojo številna naša podjetja izgubila številna naročila, številni podizvajalci, ravno najhujše v avtomobilskem sektorju, zato ker nova generacija avtomobilov, ki prihaja, predvsem elektromobilnost, ki prihaja z razcvetom 2021, 2022, bo Slovenija postala nepripravljena. Iz 5 tisoč rezervnih delov ali pa 5 tisoč sestavljivih delov povprečnega avtomobila bojo ti avtomobili imeli tisoč 500 sestavnih delov. Nobenih sklopov menjalnikov, nobenih odlitkov menjalnikov, nobenih gumic in vse ostalo, vse to bo odpadlo. In mi smo nepripravljeni, da ne govorim, da če elektromobilni sistem pride v Slovenijo, se nam popolno energetski sistem zruši, ampak to je stvar že za drugo ministrstvo. Škoda bi bilo s tem utrujat. Ampak v celoti Slovenija, tudi Fiskalni svet sploh nima srednjeročne strategije, kako peljati vse te politike, tudi proračunsko, ker se pogovarjamo vseeno o rebalansu proračuna za 2019, in ga bi morali nakazati. Potem monopoli, nadaljevanje v plinih. Jaz se 2 leti skoraj zdaj že ukvarjam z monopolom v plinih. Tudi to se, kar se gospodarstva tiče. Jaz sem zadnjič postavil vprašanje, torej Agencija za varstvo potrošnikov, predvsem pa za varstvo konkurence ne reagira že 2 leti, govorimo o utekočinjeni ceni, o utekočinjenem naftnem plinu, kjer sta samo 2 ponudnika, in v Nemčiji je cena med 38 in 52 centov, v Sloveniji je cena 1 evro za 1 liter utekočinjenega naftnega plina. Leta 2019 po 27 letih samostojnosti imamo popolnoma tipični šolski primer kartelnega dogovora samo 2 ponudnikov in ljudje sredi kurilne sezone imajo 70 % dražje cene, tudi številni podjetniki na podeželju, kjer je utekočinjen naftni plin, kjer nimajo dostopa do mestnega plina in tako naprej. Torej popolnoma nič se ne dogaja. In kaj se dogaja? Dogaja se to, da mediji, ta popolnoma zaprti medijski prostor in potem si čez vikend izmišljujejo neke nove teme, ki so nepomembne za Slovenijo. Recimo včeraj smo ravno skupaj z Novo Slovenijo imeli temo recimo na Poljskem, torej ta govedina. Ugotovimo, da v Sloveniji to v bistvu ni afera, tudi tuji mediji o tem ne poročajo, Nemci so te poljske govedine kupili 100-krat več in vsi ostali. Mi se ukvarjamo že cel teden z nekim umetnim problemom, ki v bistvu ne obstaja v Sloveniji. Ne ukvarjamo pa se s tem, spoštovani kolegi, pa vas ne obsojam, ne kažem na nobenega, kar je pa nujnost v tem trenutku. Prvič, možnost razmaha konkurence v Sloveniji recimo, zdaj sem dal en primer še naftnih derivatov, zmanjšanje trošarin, včeraj smo pogledali tiste kazalnike tudi Fiskalnega sveta. Torej zgodila se je na tej Lafferjevi krivulji točka prevoja že davno, kar smo opozarjali, najbolj kolega Pogačnik, pa mislim, da tudi ostali, pa jaz sam. Torej več pobiramo preko trošarin, predvsem pri gorivih, manj dobimo v proračun, manj dobimo v proračun in noben ne odreagira. Vse države okrog nas imajo tako zvane dinamične modele, kjer na dnevno preračunavajo, dnevno izravnavajo cene, celo imajo do 12. ure nekega, eno ceno, recimo Avstrija, popoldne drugo. Torej mi še vedno živimo na nekih naravnih monopolih iz preteklosti, izrivamo vso konkurenco iz Slovenije in damo vedeti, ne hodite v Slovenijo. Isto je z nekim, lahko rečem, tudi mojim, delno mojim, lahko rečemo, projektom, ker sem ga tudi sam začel že v 2012, prihod Magne. In lahko rečem, čestitam, po eni strani ministrstvu, tudi Počivalšku, ker se je trudil, ampak poglejte, kaj se dogaja. Financirate, zato da imate neko volilno bazo, številne neke nevladne organizacije. Oprostite, spoštujem civilno družbo, sem demokrat,   (nadaljevanje) ampak a se vam zdi normalno preko proračuna vzdrževat neke 6 vaških posebnežev še zbere s 3 filozofi in se organizirajo v neko kvazi civilno družbo, v nevladnika, ki nadzorujejo vhod ene multinacionalke, ogrožajo prihod še katere ali pa tudi pri Magni zdaj drugo in tretjo fazo. Pa saj nas imajo poln kufer, ljudje božji. Mi moramo prihajati v zdravo kmečko pamet, v inženirsko, naravovarstveno, predvsem v to logiko tehnične inteligence in začeti ustvarjati in pogledati, kaj je bistveno in kaj ni bistveno. Slovenija lahko preživi samo z našim znanjem v drugi smeri, v kmetijstvu pa smo na ravni kmetijstva. In naše znanje in naše hitro prilagajanje na trenutne spremembe, predvsem te tehnološke, o katerih govorim, je ključna pot slovenskega uspeha in ključna pot slovenskega preživetja tudi v tem ohlajanju, ki se dogaja. In poglejmo, danes že v Financah zjutraj – mislim, da so si že večinoma prečitali – lahko gledam, kaj se dogaja okrog, Nemčija v bistvu je ravno še toliko, da je še nad mejo torej recesije. Italija je že zdrsnila, kot druga naša največja trgovinska partnerica. Francija in vse ostalo, kar prihaja, poglejte, so kazalniki, da moramo biti pripravljeni. In brez reform, že od leta 2008 smo mi brez kakršnekoli resne reforme, glejte, druge krize, ki nas bo pričakala, nimamo več, kot bi rekli Nemci, »spielrauma« v okviru zadolževanja. Mi smo z 22 zelo rapidno se zadolževali v krizi, torej ljudi pustili na borzo, nismo odprli niti nekih javnih velikih investicij, zaprli vse in se rapidno zadolževali, lahko rečemo, eksponencialno je rasel naš dolg. In pribitki na slovenske obveznice so lahko čez 2 leti, kolegi in kolegi, že spet 4, 5, 6 %. In pri takšni dodani vrednosti, ki jo imamo v Sloveniji, na izdelkih in storitvah, je za nas 5 % zadolževanja ali pa tudi 4 katastrofa. In to se nam je dogajalo in to se nam je dogajalo in ta čolnič, ki zdaj pravi, da plava proti dobremu pristanu, in mislimo, da je to naša, to je bila naša zasluga politike, se pač motimo. Velika ekspanzija gospodarska v Nemčiji je narekovala, da tudi Nemci niso imeli zadostno število, lahko rečemo, neko delovno silo, ki bi temu lahko sledila, in zato so tudi naša številna podjetja dobila naročila, nekatera tudi zaradi tega, ker so kvalitetna, se držijo rokov, imajo kvaliteto, vsa ostala so pa dobila naročila tudi posledično, ker so jim Nemci to pač recimo kot največji izvozni partnerji dobesedno dali, zato ker sami niso imeli recimo zadosti delovne sile. Recimo Bavarska ima v tem trenutku odprtih tudi, mislim da, 35 tisoč vajeniških delovnih mest, po zadnjih podatkih. Torej sami imajo velike probleme. Tako da, glejte, en obrat, ki se mora slediti. In zakaj jaz, Ministrstvo za gospodarstvo, glejte, je v zadnjih vladah tudi glede svojih pristojnosti, če pogledamo, odkar je energetika odšla s tega ministrstva, lahko bi rekel, delno brezzobi tiger. Jaz nikoli ne kažem najbolj s prstom na ministra, tudi na njene sekretarje, kot veste, poskušamo biti proaktivni tudi poslanci, ki smo v opoziciji. Ampak želim pa, da bi bil gospodarski minister tisti tretji ali četrti minister vlade, ki bi dirigiral ostale politike, ki bi dajal pobudo ostalim, recimo vzgojno-izobraževalnemu sistemu. Glejte, pogovarjamo se v prejšnjem mandatu o dualnem šolskem sistemu. Nujno ga potrebujemo, nujno. Zdaj končno je prišlo do te debate, ampak zdaj smo že, glejte, v problemu. Če bi pred 5 leti uvedli dualni šolski sistem po vzoru Bavarske ali pa Avstrije, bi danes imeli vsaj nekaj tisoč ljudi tega kadra, ki bi bilo danes v tem trenutku zmožno poprijeti za to delo. In hitro preoblikovanje, hitro reagiranje Slovenije kot male države na tendence, na trende, na vse ostalo lahko botruje našemu velikemu uspehu in naši veliki konkurenčnosti. In skupaj za tam, kjer pa nimamo dodane vrednosti, kjer tega znanja še nismo absolvirali v svoje izdelke, kjer nismo razvojni dobavitelji v teh izdelkih, tam pa je seveda potrebna produktivnost. Produktivnost pa se kaže v proračunih preko predvsem financiranja avtomatizacije, industrije 4.0, kot radi govorimo, pametne proizvodnje, povezave, pametne proizvodnje s pametno logistiko, razvoj pametnih mest, pametnih vasi, pametne infrastrukture, v katero so vnesena številna elektronska pomagala z induktivnimi zankami in vse ostalo, kar sledi, kar bo trend v naslednjih 5 letih in čemur se bo prilagajala tudi ne nazadnje arhitektura in vse ostalo. Torej svet je zašel v neko novo fazo, večji del tega sveta je že v tej fazi torej in Nemci  (nadaljevanje) govorijo že o industriji celo ne 4.0, ampak 5.0 in tako naprej. To je, to so zgodbe prihodnosti, to so zgodbe sedanjosti in prihodnosti in če želimo biti konkurenčni, obstati in preživeti tudi naslednjo ohlajanje – jaz upam, da sne bo takšno kot leta 2008, je sedaj čas spoštovani kolegi, tisti, ki ste sedaj v koaliciji, da se dogovorimo. Mi imamo številne rešitve, predloge in ne da povozite karkoli je… mi smo lahko zdaj še recimo… odločili smo se, da bomo tri, štiri, pet mesecev smo lahko tiho, ne vlagamo ničesar, ampak glejte, jaz sem včeraj na kmetijstvu pogledal, pustimo ministrico na miru, ampak Ministrstvo za kmetijstvo ima do konca leta v predlogu zakona vlade, dva zakona – dva zakona. Sam si bom očital, tudi če vas pustim na miru, pa sem dobrosrčen človek, da se nič ne bo zgodilo do konca leta. Jaz mislim, da tudi kolegi iz Nove Slovenije podobno razmišljajo in glejte, navijati davke do konca, trošarine do konca, govoriti, da imamo(?) v proračunu 86 milijonov več, ampak zakaj?  Recimo Lipica, zdaj pogledamo Lipico. Sem bil zadnjič na Krasu, evo še Lipico dajmo / nerazumljivo/. Lipico turizem so združili v prejšnji vladi ponovno skupaj v javni zavod. Popolnoma nekonkurenčno podjetje, ki bi že davno moglo zaiti na trg in iti v stečaj. Torej združijo denar, ki ga mi dajemo za javni zavod, za lipicance, za razvoj lipicance, za pasmo lipicanca. Mi dajemo nekonkurenčno podjetje v Lipica turizem, šestim natakarjem, ki so prišli leta 83´, ki prodajajo končni produkt pica, šunka, sir, gobice, hot dog. Na drugi strani pa imamo vrhunsko zgodbo lipicancev, hotel klub, ki je popolnoma zaprt, hotel Maestoso, ki je ostal v koncu 80-ih let, če je to razvoj Lipice, glejte, potem je škoda vsega denarja. Zakaj ni prihoda tujega partnerja v / nerazumljivo/ hotel klub, sem spraševal v Sežani, dali so mi prav… evo, bili smo v petek glede terana dol na eni okrogli mizi – vsi so mi dali prav. Večinoma tistih dejavnikov, ki sodelujejo rabijo nekega resnega vlagatelja, ki razume visoki turizem, kateremu pritičejo tudi lipicanci in denar, ki ga bomo metali v Lipico, zato, da bomo z Lipico javnega zavoda financirali neuspešno podjetje Lipica turizem, ki je zdaj skrito v javnem zavodu, glejte ta denar tudi v tem rebalansu, oprostite dobronamerno do Lipice, ampak to je denar, ki ga mečemo na cesto. Če želimo resen preboj višjega turizma tudi na tem področju, glejte, mi potrebujemo resne partnerje. Vsaj hotel klub morda, v eni veliki hotelski verigi, ki ima znanje, ki ima socialno mrežo, ki se zna it velike zgodbe in to je recimo glavna zgodba, glavna tarča lahko potem nekega turizma lahko rečemo na tretji, četrti prestavi, ne pa v drugi.  To so moderni pristopi in ni problema, če je več denarja, lahko pohvalimo – 86 milijonov več Ministrstvu za gospodarstvo, super, ampak struktura tega denarja, kam odhaja. Ali je to več za birokracijo, ali je to več za neke subvencije, za podjetja, za katera v bistvu jih ne bi potrebovala ali pa so na umetni hrani, pa ne bo nikoli nič z njih, je to vedno vprašanje. Ampak na drugi strani se moramo zavedati, da pa tisti, ki so na realnem delu gospodarstva, za ta denar, za teh 86 milijonov več, krvavi pot potijo, plačujejo nenormalne prispevke, davke, državljani plačujejo 22 % DDV… višje, tudi nižje, mi smo predlagali še tisto vmesno(?) stopnjo za knjige in za vse ostale tiste minimalne potrebščine, ki bi naj bile – nič od tega.  Torej razbremenitev gospodarstva ni sledila gospodarski rasti in s to razbremenitvijo bi Slovenija morda dobila še nekaj več tujih vlaganj. Morda nekaj več multinacionalk v Slovenijo, podjetij, ki so navadno stabilna tudi v gospodarskih krizah, to je tisto pomembno. S tem bi si morda naredili lahko rečemo neko garancijo, ker večinoma naših podjetij na žalost je na koncu te dobavne verige in vsaki večji gospodarski krizi, ta naročila med prvimi upadejo. Toliko z moje strani, jaz upam, da nisem bil predlog, ampak poskušal sem nanizati, pri tem / nerazumljivo/ realnosti, ki se dogaja v Evropi, na katero smo enkrat padli že v letu 2009 in jaz upam, da se to ne ponovi. Jaz upam, da še nekaj časa, da zavihamo rokave in da poskušamo lahko rečemo   (nadaljevanje) z neko drugačno politiko kot zadnjih 20 let, združiti moči tako opozicija, kot koalicija in narediti ukrepe, s katerimi bo slovensko poslovno okolje, slovenski gospodarski prostor nekako odpreti tudi za ljudi, ki imajo večji kapital, ki še iščejo naložbe ob relativno ugodnih obrestnih merah še v tem trenutku in mislim, da imamo še to leto dragoceni čas do konca leta, da to izkoristimo. Najlepša hvala.
Hvala kolega Breznik. Nanizali ste precej enih vprašanj, tako da sprašujem vladno stran, če bi želeli odgovoriti takoj, ali damo besedo še preostalim? Okej. Kolega Koražija, izvolite besedo.
Hvala. Imam vprašanje za ministrstvo. Zanima me, zakaj je za kreiranje delovnih mest, ki bi seveda koristila delavcem oziroma delavstvu, namenjen samo en in edini podprogram, ker pa tudi sredstva se zmanjšujejo, se pravi kot za kreiranje teh novih delovnih mest. Tako da prosim, če mi odgovorite na to vprašanje. Hvala.
Hvala lepa. Še kolega Starović je želel besedo. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Mogoče bi samo iztočnico uporabil, kar je kolega Breznik govoril.  Gospodarska zbornica in v nedavnem intervjuju, če ste brali Boštjana Gorjupa, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, je govoril o stabilnosti nekega okolja in stabilnost nekega okolja je tudi v tem socialna, da so… je zelo pohvalil, da so Slovenci v velikem delu lastniki stanovanj. Normalno bi bilo, da bi bili slovenski skladi zavarovalniški, pokojninski, tudi lastniki hotelov, ker lastniki hotelov so po svetu čez 90 % razni skladi, ki vlagajo v nepremičnine, torej trajne naložbe, druga je pa, kdo vodi te hotele. Ali so v neki verigi, ali so povezani, ali so to Marriott Holiday Inn. In te verige hotelske v glavnem absolutno niso lastniki hotelov, ampak samo upravljajo hotele. Zato se mi zdi iniciativa, ena od iniciativ Ministrstva za gospodarstvo dobra, da konsolidira lastništvo teh hotelov. Tudi Lipica je tu problem, tudi bohinjski hoteli so tu problem. V portoroškem smo videli, kaj se je zgodilo – moram povedati, to je malo moja bolečina in jo bom še enkrat tu povedal. 10 let sem bil direktor Metropol hotelov, postavili smo ga na višjo raven, 5-zvezdnični tisto, tretje in potem je šel v špekulantske roke – komu? Družbam za upravljanje, ki je bila čisto zgrešena zadeva. Finančniki pač gledajo, hočejo svoj kos mesa takoj, ne glede na to, ali krava crkne ali ne, ampak je še hujša zadeva, tudi tega se zadeva ne, ko to dela. In potem je šlo troti(?) in je šlo enemu v roke, nekemu hotelskemu podjetju iz sosednje države, ki sploh nima referenc. Če bi kdo šel tja vprašati, bi videl, da ne znajo upravljati in se uničuje tisto, kar smo vlagali, prodali smo pa za dva bela, pa za dva, tri črne in to se nam še zdaj dogaja v hotelirstvu, zato ta podjetniški pristop Ministrstva za gospodarstvo pozdravljam, ker Ministrstvo za gospodarstvo mora biti podjetniško, ker ne more vse tržni sektor narediti, mora tudi javni sektor oziroma netržni sektor svoje opraviti in biti tudi v podjetju, biti podjeten, imeti prave iniciative, tako kot je Breznik povedal, smeri pokazati, podpreti tisto, kar je treba podpreti in mislim, da je to prava smer. Zdaj, knjiga leta je bila lansko leto kot naša Gospodarska zbornica, jo je kot tako označila od ekonomistke iz Londona Mazzucato, Podjetniška država in mislim, da bi to koristilo mnogim, da si preberejo, da se mi zavedamo, kakšen pomen je države in kakšen je pomen države na inovativnosti in mislim, da je na gospodarskem ministrstvu tudi sredstva za inovativnost(?), bi rad to tudi dobil kakšen odgovor, koliko je temu namenjeno, ker brez vlaganja države v inovativnost, mi ne bomo imeli sloja znanstvenikov,   ki bi jih podpirali in držali. Zato se tudi – zato je inovativnost in znanje zelo pomembno, da imamo mi ta sloj ljudi, ki potem tudi konkretno je v podpori in ozadju podjetjem in njihovemu razvoju. Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Starović. Zdaj pa dajem besedo gospe državni sekretarki.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa za besedo. Hvala lepa za vse komentarje in zastavljena vprašanja.  No, najprej nekaj na temo nepovratnih sredstev oziroma razpisov. Ta nepovratna sredstva se pridobivajo na dva načina. Večinoma gre za evropska sredstva. Razpisi, kot že rečeno - pač namenjeno je vsem tistim, ki prepoznajo svojo priložnost in lahko upravičijo v sami prijavi. Imajo pač možnost za prijavo in v zadnjem obdobju se spodbuja mala in srednja podjetja k tej prijavi. V skladu z Zakonom o spodbujanju investicij se tudi večja podjetja po posebnem postopku z, seveda tudi ob upoštevanju posebnih kriterijev, lahko prijavljajo na ta nepovratna sredstva.  No, ampak – strinjam se, da je potrebno tudi imeti čim več finančnih inštrumentov za povratna sredstva, glede na to, da se je predvsem za investicije na določenih področjih – je teh nepovratnih sredstev vedno manj. In da je prav, da se podjetjem omogoči finančna sredstva za njihov razvoj in delovanje, vendar v povratnem smislu, zato posebni finančni inštrumenti, tako na SID banki kot seveda tudi naša – od ribniškega sklada za mala podjetja oziroma regionalni razvoj do SPS, ki ima posebne inštrumente za razvoj MSP.  Znotraj razbremenitev – omenili ste, kaj bi se vse dalo narediti z drugačno davčno politiko. Seveda je razbremenitev gospodarstva in davčne politike – pa je konstantni dialog, ga jaz razumem v slovenskem prostoru, kjer se pač iščejo možnosti in rešitve tudi za razbremenitev gospodarstva.  Strinjam se seveda z gospodom Breznikom, da so raziskave in razvoj vlaganje v ljudi, v talente, ki so, seveda, od bazičnih poklicev do najvišjih inženirskih poklicev, seveda ključni za nadaljnji razvoj Slovenije. In tudi veliko ukrepov, ki jih imamo na Ministrstvu za gospodarstvo je po eni strani namenjenih ravno raziskavam, projektom v raziskave in razvoj, po drugi strani pa res tudi spodbujati podjetja, da se internacionalizirajo. Na ta način seveda prenos tako znanja, izkušenj in pa ustvarjanje novih delovnih mest. Zavedamo se premajhne učinkovitosti tega dualnega sistema oziroma vajeništva, ki smo ga pričeli pred dvema letoma, in da bo tukaj potrebno še veliko napora za to, da bomo dejansko stopili v eno učinkovito obdobje tega vajeniškega sistema.  Glede lipice, no, bi vseeno želela poudariti, da smo jo na ministrstvu vzeli zelo zares. Da so sredstva, ki jih lahko pač vidite v tabelah – dobrih 4 milijonov evrov – namenjena izključno javni službi. Da je bilo ravno zato, da ne pride do pretakanja javnega in trženjskega denarja – ustanovljen Holding Lipic. Znotraj holdinga pa potem dve enoti, Kobilarna Lipica v javnem delu, ki dobi ta javna sredstva in jih seveda posebej vodi in jasno, da je transparentno, in pa ta trženjski del, ki absolutno mora postati uspešen, da se preživi sam, ima res vse možnosti za to, vendar pa moramo priznati, da bo to izvedljivo po obnovi hotela Maestoso. Obnova se planira v letošnjem letu   (nadaljevanje) in do velike noči prihodnje leto naj bi Hotel Maestoso bil prenovljen in seveda omogočal to večjo dodano vrednost in sinergijo z izjemno kulturno dediščino same Lipice, za to so tudi zagotovljena sredstva. Kot je bilo tudi že danes rečeno lastništvo hotelov, upravljanje hotelov je v svetu seveda so različni - tisti, ki so lastniki in tisti, ki opravljajo -, ampak pomembno pa je, da so obojni odgovorni, strateški in da vedo zakaj so ali lastniki enih hotelskih nepremičnin kaj šele, da so upravljavci, da obvladajo ta posel. Sedaj mogoče, če lahko gremo na to zadnje vprašanje, ki se je pa vseeno res prepletalo - ta povečana sredstva, ki so predvsem na račun evropskih sredstev. Mi na spletni strani našega ministrstva imamo seveda dnevno objavljene vse razpise, ažurirano kateri so v teku kateri so najavljeni in če lahko predsednik bi mogoče na odbor poslali še kakšne dodatne informacije vezano na razpise, ki so povezani, potem tudi kaj je na raziskavah in razvoj, kaj je konkretno na novih delovnih mestih. Tukaj je pač eden ukrep, ki je vezan samo na delovna mesta, zato je številka manjša v primerjavi z ostalimi. Jasno pa je, da pri večini razpisov so seveda kreiranje novih delovnih mest z višjo dodatno vrednostjo ena od prednosti pri razpisnih pogojih tako, da bomo poslali bolj podrobne informacije o tem, če lahko. Tudi je bilo že prej izpostavljeno sodelovanje - ali gre država svojo pot pa gospodarstvo ali pa zbornice. Ocenjujem, da je absolutno potrebno v dialogu in skupaj, če hočemo biti uspešni in to se tudi trudimo. Pametna podjetja oziroma odgovorna podjetja, ki jim je uspela ta velika rast v zadnjem obdobju imamo seveda izkušnje tudi iz pretekle krize. Mislim, da se zelo zavedajo kaj se v bližnji in daljni okolici v gospodarskem smislu dogaja. Vlagajo veliko naporov in znanja za to, da se njihova porast ali ne bi ustavila ali pa šla celo v negativno in zato je ta dialog toliko bolj pomemben, da mi na državnem nivoju pa znamo, potem suportirati z ukrepi na tistem področju, ki ga v tej novi realnosti najbolj potrebujejo. Bili smo pri hotelih. Naša želja, ki jo vedno znova oziroma ne želja, ampak odločnost, ki jo vedno znova tudi poudarjamo vezano na slovenska hotelska podjetja, ki so v državni lasti in so sicer v zelo razpršenem lastništvu tudi med državnimi skladi od SDH do DUTB, KAD tudi seveda ostalih podjetij kot so Slovenske železnice se zavedamo kako pomembno je konsolidirati to lastništvo. Turizem predstavlja 13 % BDP. Po podatkih Banke Slovenije za leto 2018 bomo presegli dve milijardi in pol priliva iz naslova izvoza potovanj. Cilj, ki smo si ga zapisali v strategijo je štiri milijarde iz naslova izvoza potovanj. Jasno nam je, da brez dobrega vodenja investicij, večje dodane vrednosti ne moremo priti do teh 4 milijard, zato je potrebno res strokovno, profesionalno upravljanje in pa absolutno lastništvo, ki se zaveda kako je treba investirati in kako pomembni so v storitvenih dejavnih kadri. Jaz upam, da sem kolikor toliko.  Hvala.
Hvala lepa državni sekretarki. Predno dam besedo naprej, nekaj odzivov in sicer, omenjali ste razpise, tako da materiali oziroma gradiva, vezana in na(?) razpise oziroma druge aktualne zadeve lahko brez težav pošljete, pa bomo potem posredovali članicam in članom odbora. Dobil sem eno pooblastilo in sicer namesto kolega Kramarja oziroma Starovića je zdaj z nami kolega Bandelli, ki je ravno tako zaprosil za besedo. Zdaj, če prav razumem, ste tudi vi želeli besedo? (Ja.) OK, v redu, velja. Gospod Bandelli, izvolite besedo.
Hvala predsedujoči, hvala za besedo. En lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovana državna sekretarka. Lipica je ena zadeva, ki mene izredno boli. Kot veste, sem kar 4 leta se trudil okrog Lipice, da bi naredili nekaj konkretnega iz tega projekta, ker to je en projekt, to je en velik projekt, slovenski projekt, nacionalni projekt, zanimiv projekt, razvojni projekt, pomemben projekt za Slovenijo. Ampak v 4 letih mojega županovanja, ki(?) sem tolikokrat povedal, da je treba vklopit popolnoma vse akterje, bivše, od kraških občin, noter v vodstvo, noter v nadzor, vsega tega nikoli do tega ni prišlo. Niti člana, ki je bil izvoljen zdaj iz občine Sežana, da bo kot predstavnik javnosti, še danes ni potrjen. Še danes ni potrjen. Zdaj, zakaj se tu zaustavljajo(?), zakaj so te reči, boste nam, sekretarka, povedala. Problem z Lipico je velik problem, velik problem. Problem z Lipico je problem vodstva. Gospa direktorica, kar je meni znano in kar vem, v prvi osebi, je zelo konfliktna oseba, tudi z domačini. Ne upošteva želje domačinov. Ne upošteva zgodovino same Lipice z domačini. Sodelovanje, ki je bilo predvideno in tu govorim glede razpisov sena, glede razpisov raznih / nerazumljivo/ pomeni(?) ekonomsko dobrino za vse tiste, ki živijo tam. Odpušča nezakonito, zaposluje nezakonito, brez razpisov, kar je tudi tu zelo sporno. Pa Lipica, veste je, ko sem prej povedal, je izreden pomemben projekt za celo Slovenijo. Ne razumem, kako da je, ali pa smo preslišali takrat to pogodbo z zunanjim dreserjem, če tako ga imenujemo – pogodba, ki je vredna 200 tisoč evrov, da pride petkrat do deset dni, od 5 do 10 dni na leto, v Lipico – 200 tisoč evrov. Popravite me, če sme zgrešil ali če sem prezrl ali nisem razumel dobro te številke, ker me je šokirala. Tudi zakaj? Pa nimamo več splošne šole. Glede na to, da smo dobili in bomo potrdili, seveda, tudi teh 21 % več sredstev, to se pravi, skoraj 50 milijonov, nas seveda zanima, malo več tudi, glede tega projekta. V glavnem, bi rad en odgovor, ampak zelo resen, glede, zakaj se je ustavila rekonstrukcija hotela, zakaj? - ker to mislim, da zanima tudi naše člane – in kakšne so vaše aktivnosti glede tega? Saj ste rekli, da bo hotel začel delati maja, bo, verjetno, ampak ne vemo, če bo. Nas pa zanima, zakaj se je ustavila zadeva, če je bilo tik pred zdajci, da se začne, pa smo rekli, da že prejšnjo sezono bi moralo to biti končano. Da ne govorim(?) o priznanjih Kobilarne Lipica, ki nihče ne dela na temu, nihče ne dela na temu, da bi / nerazumljivo/ to, je neko negiranje noter, ne vem zakaj je Republika Slovenija, se ne zavzame za to, ampak tu bodo potem(?) vprašanja za naprej, v bodočih sejah, ne samo. In tu je, kar se tiče Lipice, ker mislim(?), da je za nas, iz Krasa, veste jaz sem poslanec bil izvoljen na Krasu in kot tak moram tudi pokazat moje, ne samo za celo Slovenijo, ampak predvsem v tistem kraju, kjer sem bil izvoljen. Tako da mislim, da je Lipica eden od argumentov, pomembnih zame, pa tudi za naše Kraševce.  (nadaljevanje) Kar se tiče pa projektov, jaz v tistem malem času, ko sem bil in pregledal kakšni razpisi so in upam, da boste spremenili malo to mentaliteto razpisov, ker SVRK je tisti, ki nekako določi razpis v skladu s tistim, kar se zahteva iz Evrope, ampak večina takih projektov, so samo projekti »naredimo projekt, da bomo potrošili denar Evrope, ne naredimo pa projekta, ki bo razvojno naravnan in vzdržen«. Začnimo razmišljati o temu. Ne moremo delati neke vsebine… ne pomeni samo, da si zdaj izmislimo kako bomo pili to vodo in ko ne bomo imeli več denarja, te vode ne bomo pili več. Ni tako. Projekti, ki so financirani z evropskimi sredstvi, ki so še vendar naš denar, edini razvojni denar, ki ga imamo, si želimo tudi, da bi bil tako investiran, pa take projekte podpiral(?), da bi bil vzdržen, da bi bili sami financirani naprej brez države, brez pomoči. To pomeni razvoj, to pomeni strategija razvoja. Pomagamo, naredimo, subvencioniramo projekte, ki bi dodajali dodano vrednost, predvsem pa podeželju. In še zadnja zadeva, ki me zanima. Če je predvideno s temi sredstvi, ker nekaj je bilo govora z vašim direktorjem direktorata, če so predvidene investicije infrastrukture za obrtne cone? Je bilo predvideno, da bo še en razpis zunaj, čakali smo sredstva, potrdili vam bomo sredstva in to zanima marsikoga, če slučajno je predviden še kakšen razpis prav za investiranje v infrastrukturo za razvoj obrtnih con na podeželju?  Hvala lepa, predsednik.
Hvala lepa. Kratek komentar. Jaz mislim, da je Lipica pomembna ne samo za kras, ampak za celotno Slovenijo, ima en močan simbolni kapital Vseeno bi pa rad izpostavil, da smo danes predvsem tu, da se ukvarjamo s proračunom in bi prosil, da v prihodnje se izogibamo kvalifikacijam posameznikov in posameznic, ki jih danes ni tukaj z nami in ne morejo podati svojega pogleda na stvar, tako da tu se vam zahvaljujem že vnaprej in besedo dajem še kolegu Brezniku, ki je zaprosil zanjo. Izvolite.
Ja, hvala, da ste spomnili gospod predsednik. Kot veste se jaz izogibam teh kvalifikacij kolegov, še posebej, če jih ni tu. Lahko samo zdaj, ko ni kolega Starovića, mu pritrdim, da se strinjam v večini primerov kot dolgoletni tudi hotelir. Mislim, da je prepoznal in ima tudi tako kot je rekel rano, mislim da edinega resnega petzvezdičnega hotela na obali, ki smo ga pod mizo mafijsko prodali srbskemu lobiju. Hotel, kjer sta bila dva hotela, v katera je bilo vloženih več kot 100 milijonov, ki ga nismo znali upravljati in smo ga dali potem v skupino Kempinski, zato ker dejstvo je, da Slovenci na žalost še v tem trenutku en premoremo znanja upravljanja petzvezdičnih hotelov. Želel bi si, da bi nekoč, ne da bi podcenjeval slovenski menedžment, ampak treba se je zavedati, da resni petzvezdčni imajo recimo… samo en primer plastični naj navedem. V svetu imajo verige petzvezdičnih hotelov recimo službo samo za razvoj vonja v hotelskih sobah, recimo primer, poseben režim čiščenja sobe in tako naprej, da ne razlagam o vseh ostalih vidikih, ker bi porabil velik del časa. Želim si, da se s tega naučimo in glejte, koliko je prihajalo tujih vlaganj. Tako kot morda, upam, da bo tudi Magna uspela v vseh treh fazah, se bo morda s te multinacionalke tudi kaj naučili. Njihovega sistema, dela, glejte, prej, ko sem govoril recimo o ravno proizvodnji 4.0, ravno Magna uspeva pridobivati številne produkte, ki grejo preko te pogodbene proizvodnje ravno zaradi svojega izrednega znanja, torej notranje razporeditve(?) 4.0. proizvodnje, torej avtomatizirane, kjer se lahko hitro prilagajajo novim modelom, popolnoma lahko rečemo v roku pol leta, lahko začnejo proizvajati nove avtomobile in tako naprej. Zdaj, da se vrnem, ker moj drugi del tega izvajanja je mislim, da še en del mojega pogleda na Lipico. Da, naredili ste holding, še vedno sta tam dva stara hotela, večinoma sta bila zgrajena okoli na silo ob 400-letnici Lipice, brez da so karkoli vprašali resno arhitekturno stroko. Takrat še bivša politika je na silo tisto občutljivo kraško okolje vsilila ta dva hotela. Zdaj, glejte, zelo bom, zelo oseben, leta 2012, v času druge Janševe Vlade smo mi seveda že Lipico, turizem, spravili torej, bila je na, kot samostojna dejavnost in želeli smo ugasniti tisto Lipico turizem staro(?), začeti novo Lipico turizem. Problem hotela Klub(?), o katerem se nihče ne pogovarja, ki bi naj bil tisti hotel, za višjo dodano vrednost, tako kot sem šel do Magne(?), sem bil na Dunaju, pri takrat še / nerazumljivo/ torej lastnikom hotela Sacher, na Dunaju in v Salzburgu, kjer podajajo te zgodbe, tega Habsburškega obdobja. Žal Lipica je tudi del te njihove zgodbe in nek interes je bil tako pri družini Gürtler postavljen, torej to so lastniki, zdaj že druga, tretja generacija, Gerard(?) Gürtler je trenutno glavni menedžer teh dveh hotelov in takrat so pokazali / nerazumljivo/ nek interes, zato da dobijo morda en hotel Klub, ki je pred razpadom za 1 evro in da tja postavijo petzvezdični hotel, v tisto občutljivo Kraško okolje. Torej v nekem stilu in glejte, v kolikor bi se zdaj zgradil ta hotel, potem ne bi rabili imeti zaprtega dela obnavljati, imeti dodatne, jaz bi temu rekel, dodatne stroške s tem, da hotel se obnavlja, ampak bi se en hotel obnovil, tja bi dobili klientelo na višjem nivoju, kjer bi lahko prodajali vrhunske produkte z(?) tega kar je govoril pred mano kolega Bandelli. Jaz sem bil pred nekaj dnevi, kot(?) sem rekel prej, v, gost okrogle mize glede, pri gospod Colji(?), torej direktorju kraške, te, Sežanske kleti, ki ima, lahko rečem, izredne sposobnost(?) in tudi se mi zdi, da so Kraševci zbrali skupaj, zato, da naredijo tudi veliko zgodbo tega Terana, kljub temu, da jih je Bruselj prinesel okrog, ampak, da postavi neko zgodbo. In Lipica je del lahko te zgodbe, te gastronomske zgodbe, tudi Krasa, ki ima izjemno gastronomsko zgodbo lahko tu zadaj in glejte, to kar govorim, dobronamerno, jaz se bojim, da mi pač s hotelom Maestoso ne bomo reševali, ne bomo dvignili tega turizma, še posebej če ne bomo sodelovali, kot je rekel kolega Bandelli, s kraškim okoljem, s ponudniki tega okolja in to ni samo problem, veste, gospod Bandelli, Krasa, tudi našega okolja. Če gledam Radence, recimo hoteli, ki so last Save turizma, recimo popolnoma nočejo niti sodelovati z okolico Radencev, s ponudniki vina, kmečkim turizmom in vse ostalo. Želijo imeti goste tam zaprte, »Bog ne daj«, da bi kdo zapravil kakršenkoli evro izven teh turizmov(?). To je zelo kratkovidno in glejte, na takšen način, če pogledam prakse, spet lahko rečemo, držav s katerimi(?) se lahko naučimo - na žalost moram zdaj že priznati prakse Hrvaške, ne samo Avstrije, vseh ostalih držav, Italija, ampak predvsem zdaj že Hrvaške, kjer je sodelovanje, vso to sodelovanje rodi potem neko zgodbo. Zato moj predlog je, da resno razmislite, lahko rečemo, da je hotel Maestoso bil potrebno obnove, se strinjamo, ampak hotel Klub, razvoj, lahko rečemo tudi razvoj tega golf igrišča, jaz mislim, da tukaj bi mogli najti nek konsenz. Ljudje, ki pridejo v Lipico, glejte, Lipicanci so res ena izvrstna zgodba, kot je rekel gospod Bandelli, to je res ne samo slovenska zgodba, ampak / nerazumljivo/ celo evropska zgodba, da vrnemo to zgodbo, ta biser, ki ga imamo tukaj, ampak po eni strani, če ne sledi temu, da gastronomski del, ta gostinski del, ta turistični del, na tem nivoju tudi, ne da mi na drugi strani prodajamo v Lipici šunka, sir, gobice pico, »hot-dog« in »low-budget« zgodbe in da tja hodijo tretja liga italijanskih turistov, ampak, na drugi strani poglejte pa, Hrvati gradijo ta butični turizem tudi in na žalost sam sem del te ene polo asociacije, jaz bi, kolikor bi bil ta hotel zgrajen, bi po vsej verjetnosti, polo turnir, ki smo ga leta, pred 3 leti prinesli v hrvaški Rovinj, kjer so bili gostje od Ivane Trump in vse ostalih, VIP gostov, bi lahko to bilo vse v Lipici. Jaz moram to priznati, meni je na žalost, moji kolegi iz te polo asociacije, ki deluje, ki organizira večino polo turnirjev in kjer se je zbirala kvečjemu vsa, svetovni / nerazumljivo/, je na koncu pristala v Rovinju. Lahko bi to bilo v Lipici. Zdaj pa, ali bo Lipica naredila en korak? Jaz mislim, da se ta korak, če se, pride minister v Lipico in pove, iščemo nekega resnega  (nadaljevanje) tujega vlagatelja ali pa tudi domačega, ki bi imel znanja, zato da postavimo eden red, zato da iz Hotela Klub naredimo petzvezdnični hotel, da si postavimo ambiciozni cilj tako kot so si pred dnevi Kraševci na podlagi zgodbe o teranu. Da bodo skupaj stopili na reko Colja in to pozdravljam, da niti eden ne sme prodajati terana po tri evre, ker to je sramotna cena. Samo na takšen način, potem lahko teran, če ga bomo cenili tukaj ga bomo lahko prodajali v Hong Kongu lahko ga bomo prodajali na vseh ostalih vidikih na ostalih trgih, ki so željni kvalitetne vrhunske in tudi butičnih maloserijskih vin je tudi zgodba tega razvoja turizma. Turizem je velik del tudi Ministrstva za gospodarstvo. Jaz dobronamerno marsikdaj sem dal kakšen predlog resno razmisliti, da Hotel Klub, da se da nekaj iz tega narediti. Hotel Maestoso naj ostane, mislim da bo še naprej štirizvezdnični hotel tudi za te dnevne turiste. Nenazadnje kapaciteta mislim, da je bila 60 sob. A bi se povečala? Bi se povečala, ampak jaz mislim, da za ta drugi del turizma pa bi bilo mogoče resno za razmisliti o širitvi golf igrišča ambiciozne poteze in iskanja morda tudi resnega vlagatelja za eden evro tega hotela, da ga damo nekomu, da ga izgradi v neki kraški arhitekturi in da postavimo in da Kraševci dobijo tiste turiste, ki imajo bolj debele denarnice in lahko marsikaj se na podlagi tega lahko, potem na tem področju razvija. Jaz mislim, da imamo tukaj eno lepo zgodbo, da ne smemo ponavljati napak v preteklosti predvsem pa, da pogledamo v naprej, kar svet ponuja. Čas kot sem prej rekel v prvem delu razprave in apeliral na vse kolege nizkih obrestnih mer, kjer marsikatera tudi hotelska veriga išče morda kakršnikoli resno investicijo in resne države partnerice. Mislim, da je ravno sedaj še zadnji trenutek pred tem ohlajanjem, da morda iščemo in poizkušamo najti še kakršnegakoli investitorja tudi v tej hotelski kapaciteti.  Toliko z moje strani. Hvala za besedo, predsednik.
Hvala lepa. Sedaj smo tako zraven naredili skoraj še eno tematsko sejo o sami Lipici. Če želite dajem besedo vladni strani? Izvolite.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa.  Morda bi res samo na nekaj konkretnih vprašanj se pa z obema razpravljavcema v osnovi strinjam. Da, Lipica je izjemno pomemben, da je toliko pomembna, da ne moremo govoriti o uspehu slovenskega turizma, če ni del tega uspeha pač tudi Lipica, zato smo se jo absolutno res tudi resno lotili in da v nadaljevanju se bo verjetno tudi iskalo strateške partnerje. Če lahko gospodu Bandelliju na tistih nekaj vprašanj, ki se navezujejo tudi res na samo ministrstvo na temo člana nadzornega sveta holdinga. Želela bi poudariti, da je res prišel predlog pred lokalnimi volitvami, da smo se na ministrstvu že dobili na enem takem spoznavnem sestanku z novim županom Občine Sežana in da smo seveda novo vodstvo, upravo tudi občinski svet zaprosili za komentar oziroma za nov predlog sedanji predlog za predlog za člana nadzornega sveta v Lipici in tega še nismo dobili. Nazaj je pa to bilo res, da je pred kratkim.  Kar se tiče zakaj še ne potekajo dela rekonstrukcije Hotela Maestoso? Ker poteka postopek izbor izvajalca za gradnjo. Jasno je, da je to pomembna velika investicija in da si je treba raje prej vzeti čas z to, da bo vse tako kot mora biti in da ne bodo kakršnikoli pomisleki ali pa problemi kako so bili postopki zapeljani.  Glede priznanja pač mislim na priznanje Unesco dediščine. Lahko povem, da smo v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, ki vodi ta vpis. Gre za mednacionalno kandidaturo, kjer se vpisuje skupaj z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Slovenijo in da je bil že v letošnjem letu tudi sestanek na Dunaju, ki so se ga udeležili tako predstavniki Lipice kot seveda predvsem predstavniki Ministrstva za kulturo.  O samih razpisih, ki jih delamo skupaj.   (nadaljevanje) Jaz vseeno tako razumem tako MGRT kot SVRK in se strinjam, da imamo na obeh straneh še prostor za izboljšavo. Vendar, namenjamo res veliko pozornosti temu, da so razpisi taki, ki prinesejo dodano vrednost ne samo tistemu, ki se na razpis prijavi, ampak državi Sloveniji. Zato se o teh razpisih tudi veliko pogovarjamo, zato jih dobi v pregled tudi SVRK. Kot sem že prej povedala sledimo, potem tudi projektom, imamo nabor zelo uspešnih projektov in pa seveda tudi tistih, ki so bili manj uspešni, ampak še vedno vzdržni pri nadaljnjem delu.  Glede obrtne cone pa mi dovolite, da preverim, da ne bom dala pavšalne informacije s kolegi iz Direktorata za regionalni razvoj pa vam bomo poslali konkretni odgovor.  Hvala lepa.
Hvala lepa državni sekretarki. Bi želel še kdo razpravljati? (Ne.) Zahvaljujem se vam in zaključujem z razpravo.  Ugotavljam, da se je Odbor za gospodarstvo seznanil s Predlogom rebalansa Republike Slovenije za leto 2019 v delu, ki se nanaša na področje gospodarskega razvoja in tehnologije.  S tem tudi zaključujem 1. točko dnevnega reda in današnjo sejo Odbora za gospodarstvo.  Vsem prisotnim se lepo zahvaljujem in želim prijeten dan. Hvala lepa.