Spoštovane in spoštovani, pričenjam 4. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora. Poslanca Roberta Polnarja bo nadomeščal poslanec Jurij Lep, poslanca Franca Kramarja bo nadomeščal poslanec Andrej Rajh, poslanca Boštjana Koražijo bo nadomeščal poslanec Primož Siter, poslanko Moniko Gregorčič bo nadomeščala poslanka Mateja Udovč in poslanca Soniboja Knežaka bo nadomeščal poslanec Jani Prednik.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA IN SICER PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI S PROBLEMATIKO ŠKODLJIVIH IN UNIČUJOČIH UKREPOV ZOPER SLOVENSKE PODJETNIKE, KI SO DOGOVORJENI V KOALICIJSKI POGODBO TER NAPADOV OZIROMA OGROŽANJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA IN S TEM BLAGINJE VSEH DRŽAVLJANOV.

Predlog priporočila je Državnemu zboru dne 11. septembra 2018 predložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisano gospo Anjo Bah Žibert in je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Skupaj s predlogom priporočila je bila vložena tudi zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora, dne 12. septembra 2018 je bila na podlagi 171. člena Poslovnika Državnega zbora vložena tudi zahteva skupine poslank in poslancev s prvo podpisano gospo Anjo Bah Žibert za splošno razpravo. Odbor bo kot matično delovno telo to točko obravnaval na podlagi 107, 111 in 169a. člena in 171. člena Poslovnika Državnega zbora. Državnega zbora. Poleg predloga priporočila ste prejeli še naslednja gradiva: mnenje zakonodajno-pravne službe z dne, 18. september 2018, mnenje Vlade z dne, 25. september 2018 in dopis Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije z dne, 24. september 2018.

K tej točki so bili vabljeni: Suzana Lep Šimenko – predstavnica predlagateljev, gospod Jožef Horvat – predstavnik predlagateljev, v njegovem imenu bo nastopal gospod Jernej Vrtovec, povabljena je bila Vlada, povabljen je bil Marjan Šarec, predsednik vlade in z njegove strani smo prejeli tudi opravičilo za odsotnost, povabljen je bil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Andrej Bertoncelj - minister za finance, Zakonodajno-pravna služba, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje menedžer in Klub slovenskih podjetnikov. Vse prisotne bi rad še enkrat lepo pozdravil in se zahvalil za odziv na povabilo in zato, ker ste si vzeli čas.

Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga priporočila in je sedaj zaključen. V poslovniško določenem roku kvalificirani predlagatelji niso vložili amandmajev.

S tem pričenjam drugo obravnavo predloga priporočila v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočila.

Zdaj pa sprašujem, če želita predstavnika predlagatelja, torej gospa Suzana Lep Šimenko oziroma gospod Jernej Vrtovec podati dodatno obrazložitev predloga priporočila? Želita? Torej izvolite besedo gospa Suzana lep Šimenko.

Najlepša hvala za besedo. Prav lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu, spoštovane poslanke, poslanci, državna sekretarja in predvsem predstavniki gospodarstva. Me veseli, da ste se odzvali povabilu in se tudi v takšen številu naše seje udeležili.

Za sklic izredne seje, vezane na problematiko škodljivih ukrepov zoper slovenske podjetnike, ki seveda izhajajo iz koalicijske pogodbe, smo se v SDS skupaj z NSi in pa SNS odločili z razlogom, saj lahko seveda posamezni ukrepi, v kolikor bo prišlo so njihovega sprejetja, resno po naši oceni ogrozijo slovensko gospodarstvo in posledično to pomeni tudi grožnjo za blaginjo slovenskih državljanov.

Koalicijska pogodba, ki so jo dogovorile stranke skupaj z Levico prinaša predvsem nerazumne dodatne nove obdavčitve za gospodarstvenike in zato je seveda popolnoma razumljivo, da je povzročila že v samem začetku ob sprejetju, takšno (bom rekla) začudenje in pa tudi ogorčenje s strani slovenskih podjetnikov. Več kot očitno iz nje izhaja dejstvo, da nekako trenutni koaliciji ni jasno, da je zgolj od uspešnega gospodarstva, od uspešnih podjetnikov, izvoznikov odvisno, koliko sredstev bomo dejansko imeli za delovanje naše države. To pomeni, kakšno bo naše izobraževanje, kakšen bo naš zdravstveni sistem, kako bo financirano šolstvo, sociala in tudi vse ostalo. In seveda kar je ključno, od uspešno delujočega gospodarstva, je seveda odvisna blaginja naših državljanov in zato enostavno nismo mogli mirno čakati in smo se tudi odločili, da to sejo skličemo in morda vseeno katere stvari premaknemo v pravo smer, dokler stvari niso prepozne.

Zdaj pretekla koalicija treh strank, ki so tudi danes del te nekoliko razširjene koalicije, se je zelo pogosto hvalila z gospodarsko rastjo in seveda glede na to, da so ravno te koalicijske stranke del koalicije še naprej, nekako resnično ne moremo razumeti kako so lahko v tej koalicijski pogodbi prišli z tako nerazumnimi ukrepi, ki dejansko najbolj ogrožajo ravno tiste, ki naš bruto domači proizvod tudi dvigujejo. To je slovensko gospodarstvo. To so zlasti naši izvozniki. Največ ogorčenja pa je seveda povzročila koalicijska zaveza, da se bo osebne prihodke iz kapitala in rent, vključilo v osnovo za odmero dohodnine. To je eden izmed ukrepov, ki jih imate v koalicijski pogodbi zapisano. Glede posledic, v kolikor bi do uresničenja teh zavez prišlo, se je v javnosti razširilo veliko različnih teorij. Ugotovilo se je tudi da, dejansko marsikdo ne pozna trenutne zakonodaje na tem področju in ne nazadnje, prišlo je tudi do številnih zavajanj. Če pogledamo veljavno zakonodajo. Trenutno so dobički obdavčeni z 19 %, kar pomeni, seveda, v kolikor si podjetje dejansko želi dobiček izplačat, najprej poravna teh 19 % davka od dohodka pravnih oseb in pa, v kolikor si želi podjetnik, lastnik podjetja dobiček pa izplačati, danes velja 25 % obdavčitev.

Če to pogledamo na primeru, ne vem, 100 evrov dobička, bi to dejansko pomenilo, da je skoraj za 100 evrov ustvarjenega dobička dejansko davka nekaj čez 39 evrov. V kolikor bi bilo sprejeto določilo, ki je zapisano v koalicijski pogodbi, bi bilo večina teh dobičkov dejansko obdavčenih po 50 % dohodninski stopnji še dodatno, ob seveda davkov od dohodkov pravnih oseb in bi tukaj že skoraj prišli na skoraj 60 %, kar je resnično nesorazmeren ukrep in dejansko po glavi udari tiste, ki so ustvarjajo, tiste, ki so gonilo razvoja v Republiki Sloveniji in seveda tega ne moremo odobravati.

Na drugi strani pa vemo, da imamo po Zakonu o davčnem postopku 70 %, bom rekla, tako imenovani, utajevalski davek in potem smo že tako rekoč skoraj na istem in, ne vem, zelo težko sprejmemo dejstvo, da se je ta koalicija odločila, da pa na nek način že naše podjetnike daje skoraj v isto kategorijo, kot so davčni utajevalci, kar je popolnoma nesprejemljivo.

Na drugi strani seveda, se zavedamo dejstva, kaj lahko to za seboj potegne. Na eni strani so tuji podjetniki, ki delujejo pri nas, favorizirani, ker dejanski plačujejo dobiček in dohodnino v skladu z njihovo zakonodajo, kar pomeni, je v skupni masi to marsikdaj nižje glede na to, v kolikor bo do tega sprejetja tudi prišlo in pa dogajalo se bo tudi to, da se bodo podjetja množično odločala in se selila v tujino.

Vsi ste dobili z strani obrtno-podjetniške zbornice rezultate raziskave in od tisoč 540 obrtnikov in podjetnikov, ki so v anketi njihovi sodelovalo, jih je kar 56 % odgovorilo, da razmišljajo o selitvi svojega podjetja v države, ki imajo bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje. Tako da, ta bojazen, jaz mislim, da je več kot na mestu in popolnoma upravičeno, da o njej tudi tukaj, na tem odboru razpravljamo.

Ta predlagana sprememba obdavčitve kapitalskih dobičkov bo pa na drugi strani, ne bo prizadela zgolj podjetnikov, prizadela bo tudi fizične osebe, pri prodaji nepremičnin, pri oddajanju stanovanja v najemu in ne nazadnje tudi vse tiste, ki so dolga leta varčevali in so rekli, ne vem, na starost so si želeli določen znesek izplačati, sedaj bo pa potem dejansko bistveno višji davek doletel, kar je seveda tudi nesprejemljivo.

Naslednja, od tudi konkretnih zavez v koalicijski pogodbi, kjer imate dvig prispevne stopnje za pokojninsko invalidsko zavarovanje za delodajalce. Seveda, na nek način govorite o postopnem dvigu. S ciljem približevanja obremenitve za delodajalce in delojemalce, dejstvo pa je seveda takšno, da vemo, da masa plač je takšna, kakršna je in dejansko se bo ta masa za plače zgolj povečala. Vemo da prispevke v celoti plača delodajalec, tako prvi, kot tudi drugi bruto, kar pomeni, da neto dejansko zaposleni ob sprejetju takšnega ukrepa ne bodo imeli popolnoma nič. Pomeni pa, za podjetje, bistveno višji strošek dela in seveda, s tega vidika ocenjuje, da je ta ukrep popolnoma napačno tudi zastavljen. So pa v koalicijski pogodbi tudi še drugi ukrepi, ki lahko seveda pomenijo neposredno ali posredno finančno bremenitev za slovenske podjetnike, od ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje, do zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, dviga minimalne plače, davka na nepremičnine in premoženje in pa tudi dviga davka o dohodkih pravnih oseb oziroma spodnjo mejo na 5 %. Seveda prvi problem te vaše koalicijske pogodbe so ti škodljivi ukrepi za gospodarstvo, ki smo jih pravkar tudi navedli, drug problem pa so seveda izjave funkcionarjev, žalitve in nenazadnje tudi marsikdaj neresnične obtožbe gospodarstvenikov s strani posameznih poslancev Levice. Bom kar izpostavila dva primera. Poslanec Luka Mesec v oddaji Tarča 30. avgusta na vprašanje, kako komentira izjavo družbe Akrapovič, da bodo zaradi davkov, kot so zapisani v koalicijski pogodbi, čisti bilančni dobiček selili v bolj predvidljiva poslovna okolja, odgovoril: »To je bolj izsiljevanje in izgovor, to ni nič drugega kot davčna utaja.« Kar pomeni, da je več kot očitno za poslanca Luka Mesca takšno ravnanje podjetnika davčna utaja, kar je seveda popolnoma nesprejemljivo. Poslanec Miha Kordiš pa je na družbenem omrežju Facebook nenazadnje kar grozil slovenskim podjetnikom z nacionalizacijo, kar je seveda popolnoma zgrešeno. In od takšnih izjav funkcionarjev, ki so popolnoma neprimerne, se je resnično tudi potrebno ograditi. Zato seveda s predlaganim priporočilom dajemo nenazadnje tudi ostalim koalicijskim partnerjem možnost, da se od tega distancirajo, od takšnih sovražnih idej in napadov. In nenazadnje da seveda podprejo razvoj gospodarstva, ki dejansko edino kot tako zagotavlja tudi dolgoročen razvoj Slovenije in pa seveda blaginjo državljanov Republike Slovenije. Zato smo tudi predlagali dve priporočili.

Prvo priporočilo se glasi: Državni zbor Republike Slovenije priporoča vladi in koalicijskim strankam, da sprejmejo poziv predstavnikov gospodarskih organizacij k oblikovanju socialnega dialoga in skupaj dogovorijo novo vsebino koalicijske pogodbe, ki ne bo uničevala in zavirala gospodarskega razvoja Slovenije.

Drugo priporočilo se pa glasi: Državni zbor Republike Slovenije priporoča funkcionarjem vladajoče koalicije, da se vzdržijo neresnic, zavajanj, groženj in žalitev, uperjenih v slovenske podjetnike in nehajo ogrožati oziroma napadati gospodarski razvoj Slovenije in s tem blaginjo vseh državljanov.

Ravno mislim, da danes, smo nekako tudi izvedeli nove rezultate ekonomske svobode sveta. Slovenija se nahaja na 71. mestu med 162 državami. Zdaj kakorkoli vemo, da je – večja ekonomska svoboda pomeni tudi večjo konkurenčnost gospodarstva, pomeni tudi dolgoročno gospodarsko rast in kar posledično seveda pomeni tudi blaginjo državljanov.

Jaz mislim, da nekako vsi ste se velikokrat sestali s predstavniki gospodarstva, pred volitvami smo bili si glede marsikaterih ukrepov zelo enotni, predvsem tukaj merim na ukrepe na področju gospodarstva, in mislim, da je tudi čas, da se te stvari v nadaljevanju uresničijo. Nič še ni prepozno, noben ukrep iz koalicijske pogodbe do danes ni bil sprejet, tudi ni razlogov, zakaj ne bi mogli koalicijske pogodbe korigirati ustrezno in dejansko narediti na način, ki bo omogočal gospodarsko rast, ki nekako ne bo blokiral tistih, ki bruto domači proizvod ustvarjajo v večji meri. S strani, na samem »hearingu«, smo s strani ministra za finance velikokrat slišali: »Ključno je, da povečujemo bruto domači proizvod.« Res je, s tem se strinjamo, vemo, kdo ga v glavni meri povečuje, to so naši izvozniki, in v kolikor bodo številna slovenska podjetja šla v tujino, verjemite, da bruto domači proizvod Slovenije ne bo več rastel in potem bomo imeli resnično zastrašujočo sliko. Tako da danes nič ni prepozno, zato, spoštovani poslanci, apeliram na vas, da sprejmemo skupaj ta priporočila in da se seveda potem tudi v nekem doglednem roku ta priporočila tudi izpolnijo. Najlepša hvala za besedo.

Hvala lepa gospe Lep Šimenko.

Predno dam besedo naprej, samo še obvestilo in sicer imam eno pooblastilo, namesto dr. Franca Trčka bo z nami danes poslanec Luka Mesec.

Gospod Jernej Vrtovec, imate besedo kot predstavnik predlagatelja.

Izvolite.

Najlepša hvala in lep pozdrav tako predstavnikom Vlade kot tudi predstavnikom gospodarstva, ki so tukaj na tej seji prisotni ter ostalim kolegicam in kolegom.

Gospe in gospodje, žal smo prišli tudi s tem mandatom pač v čase, ko nekateri poslanci Državnega zbora si dovolijo in slovenskim podjetnikom grozijo prvič z nacionalizacijo, drugič, ko uglednim in uspešnim podjetnikom za njihovo legitimno ravnanje odčitajo davčne utaje, jo zaznamujejo z ahilovo peto slovenskega gospodarstva, ali pa, ko si poslanec Državnega zbora lahko dovoli in izgovori besedo, da je nekatere potrebno z bajoneti nekam pošiljati, ja žal kolegice in kolegi, prišli smo v te čase. Ampak to kar govori radikalna Levica, lahko razumemo, to sploh ni težava, ker razumemo lahko njihovo radikalnost. Problem nastane, ko se vsebine izrazito usmerjene proti podjetnikom, proti gospodarstvu, dobijo pot, ki so jo vtrle tudi v samo koalicijsko pogodbo in takrat so, vsaj v Novi Sloveniji zazvonili vsi alarmi in potrebno je bilo zahtevati izredno sejo Državnega zbora, še več v Novi Sloveniji smo sočasno s tem predlagali štiri zakone, ki so v prid gospodarstvu, da lažje zadiha in še več ustvari v bodoče. Koalicijska pogodba je zagotovo sama po sebi močan žebelj v hrbtenico slovenskega gospodarstva, izrazito anti-podjetniško naravnana. In si vi predstavljate, da bi lahko v Ameriki na tak način postopali proti podjetjem ali pa, da bi na primer Applu, Microsoftu v Ameriki s tako govorico nastopali proti njim, ali pa, da bi tako postopali v Južni Koreji proti Samsungu? Jaz si tega ne predstavljam in žalosti me, da imamo tako koalicijsko pogodbo tako naravno, kot tudi, da nekateri poslanci, izvoljenci ljudstva v tem Državnem zboru imajo, izrabijo tovrstno govorico. Obstoječa koalicijska oziroma obstoječa vladna koalicija ima v svojem koalicijskem sporazumu določeno drastično povečanje obdavčitev slovenskih podjetij. Po predlogu koalicijske pogodbe bi morali lastniki podjetij za zaslužen dobiček po plačilu davka od dohodnine pravnih oseb in davka na dividende državi plačati skoraj 60 % davka. In tukaj bi še eno stvar dopolnil prej kar je kolegica govoril od nepremičnin. Glejte krivično je, zlasti na tem delu, da tistih, ki lahko tudi varčujejo skozi naložbo v nepremičnine in naprej skozi oddajanje stanovanja. Na drugi strani se te ljudi dodatni obdavči, na drugi strani pa tiste, ki svoj prislužen denar zapravijo so pa nagrajeni. Se pravi tiste pridne, ki želijo varčevati za svojo prihodnost, za svoje otroke, za naložbo nekoč nekje želimo skozi to koalicijsko pogodbo dejansko dodatno obremeniti. Poleg tega, koalicijska pogodba predvideva povečanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kljub temu, da je davčna bremenitev dela v Sloveniji že sedaj ogromna. In kot posledica tega lahko podjetniki v konkurenčnih državah svojim delavcem ponujajo veliko višje neto plače ob enaki obremenitvi delodajalca. Slovensko poslovno okolje je tudi zaradi tega popolnoma oziroma nekonkurenčno v primerjavi z mnogimi državami Evropske unije. Koalicija pa bo to stanje drastično, drastično poslabšala. Popolnoma razumljivo, popolnoma pa je razumljivo, da so slovenski podjetniki ob teh napovedih zaskrbljeni. In prvič v samostojni Sloveniji se je zgodilo to, da se je tako množično slovensko gospodarstvo dvignilo na noge. Nikoli do sedaj obrtniki, podjetniki, gospodarstveniki niso tako močno vstali, torej, zazvonili so resnično vsi alarmi. In v tem primeru jaz osebno verjamem, da gre za resno stvar, sicer se gospodarstveniki raje ukvarjajo s svojimi podjetji kot pa s koalicijsko pogodbo.

Še par številk. Davčno breme v Sloveniji, kar ponavljamo v Novi Sloveniji venomer, je nadpovprečno težko. Povprečje davkov v BDP je med državami OECD 34 %, v Sloveniji pa je 37 %. Če delodajalec za svojega zaposlenega plača 3.600 evrov, prejme delavec neto plačo, primer, v Sloveniji 1.880 evrov, v Avstriji 1.893 evrov, na Češkem pa 1.932 evrov. Zdaj pa se mi vprašajmo, kaj slovenski davkoplačevalec oziroma prejemnik dobi od javnega servisa - dobi seveda dolge čakalne vrste v zdravstvu, za vse to, kar lepo plačuje? Zakaj, se vprašajmo, in kakšen javni servis imamo napram svojemu vložku.

Na drugi strani koalicija načrtuje tudi ogromno povečanje proračunskih izdatkov. In že Fiskalni svet opozarja, da bi to lahko v dveh letih pripeljalo do povečanja proračunskega primanjkljaj v višini skoraj 1,4 milijarde evrov. Ob tem v Novi Sloveniji opozarjamo, da je nedopustno, da bi račun za to ponovno izstavili slovenskemu gospodarstvu. In tu se strinjam s predhodnico - pozor! -, če bo šlo slovenskemu gospodarstvu dobro, potem bo šlo dobro vsem, zagotovo. Več kot bo gospodarstvo ustvarilo, več bo denarja za slovensko zdravstvo, več bo denarja za naše javno šolstvo, več bo denarja za pokojnine, bolje bomo živeli vsi skupaj. In tudi javni sektor bo imel dovolj denarja. Zato so naša prizadevanja zagotovo usmerjena zlasti v to, kako z razbremenitvijo olajšati delo našemu gospodarstvu. Brez dela naših podjetnikov bi bile naše proračunske vreče zagotovo prazne. In vsi državni sistemi in socialna država je zato odvisna od njihove uspešnosti. Zavedamo se namreč, da so prav podjetniki tisti, ki omogočajo delo in preživetje tisočih slovenskih družin. Zato prvi klic Nove Slovenije: ne obremenjujmo njihovih plač z novimi davki.

Osebno si želim, da bi obravnava teh vprašanj okrepila zavedanje o pomenu naših podjetnikov za vsestranski razvoj naše države ter da bi politika v skladu s tem razumevanjem tudi ravnala v praksi.

Za konec pa še en politični del, kajti na eni strani imamo koalicijsko pogodbo, ki je jasna in jedrnata, na drugi strani pa nekatere klice tudi vladajoče koalicije, da koalicijske pogodbe ne gre resno jemati. Torej pravite, da koalicijska pogodba še nič ne pomeni. Jaz se pa sprašujem, kako je to možno. Kako je to možno, da stvar, ki jo podpiše pet predsednikov političnih strank, plus ena, še Levica zraven, da nič ne drži, da se reče, ne, to pa ne velja, to pa ne bo tako. Pet političnih strank je to podpisalo! Pet političnih strank! Pa govorite, da tega, kar ste podpisali, na koncu ne boste naredili. V Novi Sloveniji bi koalicijsko pogodbo lahko razumeli kot stvar, za katero se politične stranke zavežejo, tako vsebinsko kot tudi časovno opredelijo določen potek dogodkov, ne pa kot »fake« dokument, okrog katerega se sploh potem ne bomo pogovarjali. In tudi to je bil eden izmed razlogov, se pravi, to, kar se zapiše, da ne drži, da se Nova Slovenija takrat ni odločila, da vstopi v to vladajočo koalicijo, kajti zapisane stvari jemljemo resno.

Za konec še to. Vladajoča koalicija ima na tej seji danes in jutri izvrstno priložnost in sicer, da če govori na eni strani, da koalicijska pogodba še nič ne pomeni, da to danes uresničimo, pa da rečemo, koalicijsko pogodbo lahko spremenimo, pa vržemo te davčne obremenitve ven iz koalicijske pogodbe. Imate priložnost, predstavniki koalicije, poslanci koalicije, da danes na tej seji odločite, da bomo ravnali za slovensko gospodarstvo, za več denarja v državni blagajni, da bo šlo dobro vsem. Sicer pa so to tudi slabi signali, če tega ne boste naredili, tudi za morebitne investitorje, kajti koalicijska pogodba je resen dokument. V Nemčiji ga točno datumsko opredelijo kdaj bodo kaj naredili, se resno in odgovorno obnašajo. Zaradi tega, tukaj smo vam skupaj s predlagatelji te seje ponudili to priložnost in jaz vas pozivam, na eni strani tudi prosim, da ta priporočila resno pregledate in tudi na koncu sprejmete.

Hvala lepa gospod Vrtovec. Tudi vidim, da ste zaključili. Se zahvaljujem.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, gospa Helena Rus.

Hvala za besedo.

Naša služba je podala pisno mnenje. V mnenju smo opozorili, da se predlog priporočila nanaša tudi na osebe, ki jih 111. člen Poslovnika ne zajema. V zvezi z drugo točko predloga priporočila pa tudi menimo, da opis ukrepa ni primeren.

Hvala.

Hvala lepa za to kratko pojasnilo.

Zdaj pa sprašujem, če želijo besedo predstavniki Vlade? Z nami sta predstavnika dveh ministrstev, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa Ministrstva za finance. Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Aleš Cantarutti.

Izvolite.

Hvala lepa predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci!

Dovolite mi torej nekaj uvodnih pojasnil, besed ob današnjem sklicu seje Odbora za gospodarstvo in jutrišnje seje v Državnem zboru. Najprej bi uvodoma predstavil mnenje Vlade, ki ga je sprejela v zvezi s predlogom priporočila, ki ga je na Vlado tudi naslovila skupina poslank in poslancev in ga tudi predstavljam v nadaljevanju.

Vlada Republike Slovenije se zaveda, da je v prid socialno ekonomsko uspešno ter napredne države pomemben razvoj slovenskega gospodarstva, da je za dosego cilja krepitve njegove konkurenčnosti pomembno predvsem primerno poslovno okolje. Mislim, da se s tem vsi strinjamo. Urejena pravna država, urejena infrastruktura, predvidljivo poslovno in politično okolje, dostop do trgov, usposobljenost delovne sile in zahtevnost administrativnih postopkov so v očeh potencialnih investitorjev tisti faktorji, ki v prvi fazi omogočajo realizacijo poslovnih ciljev oziroma doseganje dobičkov. Poleg navedenih dejavnikov je zagotovo pomembna tudi davčna politika, vendar ni ne edini in tudi ne najpomembnejši dejavnik dobrega poslovnega okolja, temveč je le eden od pomembnejših dejavnikov in le eno izmed orodij za stimuliranje gospodarstva kot celote. Vlada si bo prizadevala, da bo tudi v nadaljevanju za usklajevanje vseh morebitnih ukrepov, ki izhajajo iz koalicijskega sporazuma, vzpostavila stalen dialog z vsemi strokovnimi in drugimi zainteresiranimi skupinami. Delovanje Vlade bo usmerjeno k oblikovanju močnega, odprtega in seveda inovativnega gospodarstva in koalicijski sporazum o katerem je precej govora in ki so ga dogovorile stranke vladajoče koalicije predstavlja usmeritev za delovanje Vlade. V pripravo ukrepov in odpravo ovir s katerimi se srečuje gospodarstvo, bo Vlada vključila, sem že omenil, vse deležnike, tako gospodarske kot tudi socialne partnerje. Še bi dodal, da glede prve točke, smo slišali, da je predlog priporočila proučila in ugotavlja Vlada, da se priporočilo v skladu s 111. členom Poslovnika Državnega zbora lahko nanaša le na delo državnih organov, to smo že slišali iz Zakonodajno-pravne službe. Glede druge točke priporočila, Vlada Republike Slovenije pa zagotavlja, da si bo prizadevala, da bo v konstruktivnem dialogu z gospodarstveniki in vsemi drugimi deležniki iskala rešitve, ki bodo pomenile doprinos tako slovenskemu gospodarstvu kot vsem državljankam in državljanom, ki ne bo in torej ne bo ukrepov, ki bi zmanjševali konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Naprej, vsak ukrep, ki bi se dotikal dolgoročnega poslovanja podjetij je potrebno napovedati in ga ne uvesti čez noč. Ne bo ukrepov, ki bi zmanjševali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, še enkrat ponavljam. Ukrepe na davčnem področju je treba zastaviti na način, da na eni strani krepimo konkurenčnost poslovnega okolja, kar vpliva na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije. Na drugi strani pa nujno zagotavljamo premišljeno postopno javnofinančno konsolidacijo. Zasledovati je treba temeljno načelo primerne davčne politike, torej načelo pravičnosti. Horizontalna pravičnost, davčni zavezanci z enako plačilno sposobnostjo morajo plačati enak davek. Vertikalna pravičnost, tisti z višjo plačilno sposobnostjo plačajo več davka. Pomemben dosežek Slovenije je seveda vsekakor uravnoteženje javnih financ. In tukaj bo Vlada nadaljevala delo, tudi iz prejšnje vlade.

Torej, jaz osebno, to je bilo mnenje Vlade, osebno sklic današnje seje odbora in jutrišnje seje v Državnem zboru vidim predvsem kot željo po razpravi o ukrepih za krepitev slovenskega gospodarstva. Zahteva je seveda legitimna, čeprav, po mojem mnenju, mogoče nekoliko preuranjena. Mislim, da sta oba ministra, tako minister za finance dr. Bertoncelj kot minister za gospodarski razvoj in tehnologijo kot kandidata na zaslišanjih podala številne ukrepe s katerimi bomo seveda zagotavljali tudi naprej vzdržno rast slovenskega gospodarstva. Mislim, da sta oba tudi zelo jasno poudarila, da ti ukrepi ne bodo sprejeti čez noč, nasprotno. Zelo izrazito sta povedala, da je potrebno seveda vse ukrepe doreči in v koaliciji, ne samo v vladni koaliciji, ampak širše v dialogu z različnimi deležniki v Sloveniji od sindikatov do seveda gospodarskih združenj do, če želite, v nekaterih primerih nevladnih organizacij in tako naprej. Zelo jasno je bilo to poudarjeno.

Če navedem samo nekaj alinej ministra Počivalška v svojem zagovoru v Državnem zboru na hearingu pred, torej imenovanjem za ministra. Takole je govoril: »Vsak ukrep, ki se bo dotikal dolgoročnega poslovanja podjetij je potrebno napovedati in ga ne uvesti kar čez noč.« Naprej: »Podjetjem moramo dati možnost, da se na spremembe pripravijo in prilagodijo. Zakaj? Ker je to ključ za stabilno in,« danes ste omenili že nekajkrat, »predvidljivo poslovno okolje.« Še: »Verjetno želite, da smo pri teh ukrepih še bolj konkretni. Naše ministrstvo,« torej za gospodarstvo, »si bo prizadevalo, da ne bo ukrepov, ki bi zmanjševali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, seveda je potrebno razmišljati in o spremembah davka na dobiček glede primerjalno,« še to je dodal, »je kapital v Sloveniji med najmanj obdavčenimi, delo pa med naj bolj.« Vse to so seveda izhodišča, izhodišča za pripravo ukrepov, ki jih bomo pripravili s skupnimi močmi.

In za konec tega uvoda, verjamem, da bo v nadaljevanju še precej vprašanj in seveda kakšna pobuda, upam… Aha, mimogrede še tole bi dejal, da je minister Počivalšek včeraj ustanovil strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, ki bo deloval kot posvetovalni organ o predlaganih potrebnih ukrepih Vlade na področjih, ki sodijo pod pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. In v tem svetu so vključeni tako predstavniki Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice, Združenja menedžer, Trgovinske zbornice, seveda tudi Slovenski podjetniški klub in pa tudi Združenje delodajalcev Slovenije. Na ta način želimo tudi formalno, čeprav smo tudi v zadnjem mandatu imeli številne stike in kontakte s predstavniki delodajalcev želimo tudi formalno vzpostaviti dialog, predvsem z vidika, da pridemo do dobrih idej do predlogov. Da ne bi prihajalo do takšnega, seveda, medijskega obračunavanja kakršnemu smo bili priča kakšen dober mesec nazaj. Naj takoj povem, da to je le en segment, da bomo podobno vzpostavili tudi dialog tako s sindikati, govorim za naše ministrstvo kot tudi z nevladnimi organizacijami, ki se dotikajo tudi določenega resorja našega ministrstva.

Za zaključek res samo to, zakaj torej potrebujemo desnico v parlamentu, zakaj potrebujemo vas na tej strani? Zato, da nas nenehno opozarjate, kar ste tudi danes storili, da je gospodarstvo tisto, ki vleče to državo naprej, da gospodarstvo pravzaprav poskrbi za ostale podsisteme te družbe in kolikor je gospodarstvo uspešno je uspešna celotna družba. Ni kaj, to je dejstvo, drži kot pribito. Zakaj rabimo Levico na drugi strani? To je moje osebno mnenje kar zdaj govorim, zato, da nas nenehno opozarja, da to gospodarsko rast lahko dosežemo samo z zadovoljnimi, usposobljenimi, izobraženimi, dobro plačanimi zaposlenimi, tukaj ni druge poti.

Hvala lepa.

Se zahvaljujem državnemu sekretarju za podano stališče in prosim tudi za mir v razpravni dvorani.

Besedo dajem zdaj državni sekretarki na Ministrstvu za finance, mag. Mateji Vraničar Erman.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav tudi z moje strani.

Tako kot je povedal kolega tudi na Ministrstvu za finance koalicijsko pogodbo štejemo kot politično usmeritev. Vendar davčna politika ni samo politika, ampak je tudi stroka, predvsem pa je dialog. In ta dialog je že vzpostavljen in v njem sodelujejo vsi deležniki. Na eni strani gospodarska združenja, na drugi strani sindikati. V tem dialogu smo doslej kljub temu, da govorimo samo o obdobju 14 dni, vzpostavili oziroma identificirali tri vsebinska področja, ki jih je na davčnem, v davčnem delu treba nasloviti. Eno je prestrukturiranje davčnih bremen v smeri razbremenitve stroškov dela in govorimo o prestrukturiranju davčnih bremen ravno zaradi tega, ker smo ob tem, da vsi želimo vzpostaviti vzpodbudno poslovno okolje zavezani tudi k spoštovanju fiskalnega pravila in pa ne nazadnje tudi k spoštovanju ustavne določbe, da je Slovenija socialna država. Drugo prioritetno področje je prenova sistema obdavčite nepremičnin, s tem projektom smo začeli že v preteklem mandatu, vzpostavili podlage na katerih lahko skupaj delamo naprej. In pa tretje področje, kar je bolj naloga ministrstva in pa finančne uprave, bomo pa o rezultatih sproti obveščali tudi ostale deležnike, gre za aktivnosti za nadaljnje administrativne poenostavitve, informatizacijo postopkov in pa rešitve, ki pomenijo preprečevanje zlorab in izogibanj plačilu davkov. V koalicijski pogodbi so navedene usmeritve, niso navedeni konkretni ukrepi, posamezne rešitve, ki so bile tudi danes izpostavljene je mogoče uveljaviti na različne načine in način kako je posamezna rešitev uveljavljena je v bistvu zelo pomemben tudi z vidika kakšen ima pozitiven ali negativen vpliv na kateregakoli od deležnikov. Kot rečeno smo dialog v zvezi z konkretnimi ukrepi vzpostavili, zadali smo si tudi časovnico po kateri bomo delali, delali bomo in sprejeli v bistvu določene sklepe, opravili bomo oziroma vse predloge bomo pripravili v tesnem sodelovanju z različnimi deležniki, ne delamo si utvar, da bo mogoče v vseh konkretnih ukrepih doseči 100 % soglasje, zagotovo pa lahko pridemo do pomembnega obsega soglasja. Kot rečeno določili smo si roke za posamezne aktivnosti in poleg idej, ki smo jih zabeležili oziroma, ki smo jih identificirali sami bomo pri projektu prestrukturiranja davčnih bremen v največji možni meri upoštevali tudi predloge, ki smo jih v preteklih tednih in mesecih dobili s strani različnih deležnikov. Ne gre za nek projekt, ki bi ga začeli danes, ampak gre za projekt, ki teče že kar nekaj časa in gradimo na dosedanjih dosežkih, gradimo na dosedanjih razpravah in tudi v nadaljevanju bomo na tem sodelovanju v bistvu temeljili. Tisto kar so naši ključni na področju pobiranja javnih dajatev, je zagotavljanje stabilnih javnofinančnih prihodkov, za financiranje tistega, kar se skupaj dogovorimo, da je potrebno javno financirati in zagotoviti enakomerno porazdelitev davčnega bremena glede na ekonomsko moč zavezancev.

Če gledamo primerjave z Evropsko unijo in to so tiste primerjave, ki so za nas bolj relevantne kot primerjave z OECD, ker ne nazadnje v Evropski uniji imamo tudi sicer bolj primerljiv sistem kot je med državami članicami OECD, ampak v evropskem prostoru je skupna davčna obremenitev v Sloveniji nižja kot v drugih evropskih državah, oziroma kot je povprečje v Evropski uniji. Dejstvo pa je, da struktura davčnih obremenitev za Slovenijo ni ugodna in to strukturo je treba nasloviti. Torej, naš cilj ni absolutno zniževanje davčnega bremena v deležu BDP, ampak je predvsem nas cilj prestrukturiranje davčnih bremen, tako da se naslovijo tista področja, kjer je obremenitev višja kot v primerljivih evropskih državah, če je potrebno in v določeni meri bo potrebno, tudi na račun prilagoditve na nekaterih drugih področjih.

Zagotovo zelo pomemben element, ki bo vplival na predlog konkretnih rešitev na področju javnih dajatev, predvsem na področju prispevkov, predstavljajo rešitve, ki bodo pripravljene z našim sodelovanjem na drugih resorjih, na Ministrstvu za zdravje, na Ministrstvu za delo v zvezi s pravicami, ki izhajajo iz socialnega zavarovanja, ampak… in dejstvo je, da obremenitev na tem področju lahko sledi zgolj temu, kar se kot družba dogovorimo, da želimo iz tega financirati in želela bi, da prepoznamo razliko med davki in prispevki. Prispevke plačujejo zaposleni in drugi zavarovanci iz svojega dohodka, to je ta t.i. drugi bruto, to je naš denar, to je moj denar, vaš denar, to ni denar podjetja, to je moja bruto plača in del te bruto plače namenim za zdravstveno zavarovanje, za pokojninsko zavarovanje, del pa seveda tudi delodajalec, ampak delež delodajalcev je v našem sistemu veliko nižji kot je v primerljivih evropskih sistemih, medtem ko je delež delojemalcev znatno višji in ključni element nekonkurenčnosti slovenske obremenitve stroškov dela izvira iz te razlike in to razliko je treba v nadaljevanju nasloviti, ampak seveda nasloviti ne »ad hoc«, ampak premišljeno in z jasnim zavedanjem kaj katera rešitev v katerokoli smer za sabo potegne.

Hvala lepa.