Spoštovani vsi prisotni, pričenjam 1. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Najprej opravičilo, ker smo bili primorani sejo prestaviti v drugo dvorano, ker seja Odbora za zadeve

Evropske unije ni bila zaključena do 13. ure in zato za ta petnajst minutni zamik pričetka seje.

Najprej nekaj obvestil. Obveščam vas so zadržani oziroma se seje ne morejo udeležiti članica odbora, gospa Anja Bah Žibert. Na seji pa kot nadomestni člani sodelujejo namesto novega podpredsednika Igorja Pečka, gospa Karla Urh, namesto nove članice Maše Kociper, Andrej Šušmelj in namesto člana odbora Boštjana Koražije, poslanec Željko Cigler.

Po sklicu seje ste bili obveščeni tudi o spremembi dnevnega reda in sicer, na podlagi mnenja generalnega sekretariata, sem iz formalnih razlogov umaknil 1. in 2. točko dnevnega reda. Obvestilo o tem ste prejeli 25. 9., ostale točke se temu primerno preštevilčijo.

Prehajamo torej na obravnavo 2. TOČKE DNEVNEGA REDA OZIROMA PO NOVEM 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TOREJ, NA OBRAVNAVO LETNEGA POROČILA O DELU DRŽAVNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZA LETO 2017, EPA 2720 – VII, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo ste prejeli še mnenje komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 24. septembra letos. K tej točki smo povabili predstavnika državne revizijske komisije, predstavnike Ministrstva za javno upravo in predstavnike Državnega sveta. Letno poročilo o delu državne revizijske komisije za leto 2017 je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi 68. in 69. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa bo ponovno na podlagi 4. odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa pravilno v treh mesecih po posredovanju. Obravnavana seja Državnega seja pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Pričenjamo torej z obravnavo letnega poročila o delu Državne revizijske komisije za leto 2017. Želi dodatno besedo predsednik Državne revizijske komisije, gospod Borut Smrdel? Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči.

Letno poročilo je precej obsežno. Vsebuje zelo velik nabor podatkov, tako da ne bom zahajal v podrobnosti, ker ste z letnim poročilom zagotovo tudi podrobno seznanjeni. Zgolj nekaj osnovnih informacij vseeno o tem, kako je potekalo delo Državne revizijske komisije v letu 2017 bom pa vseeno predstavil.

Torej, v letu 2017 je Državna revizijska komisija rešila 296 revizijskih zahtevkov, od česar se jih je na fazo po odločitvi naročnika o oddaji naročila na našo 250 oziroma 247, preostalih 49 oziroma 16,5 % pa na fazo pred odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila, kar je trend, ki je podoben, kot v preteklih letih , še vedno se večina zahtevkov za revizijo nanaša na fazo po odločitvi oddaje naročila, torej na samo odločitev. Želeli bi si da bi bilo drugače, v smislu tega, da so zahtevki za revizijo zoper razpisa dokumentacije tisti, s katerimi se zagotavlja konkurenco v postopkih javnega naročanja. Zahtevki za revizijo, vloženi zoper odločitev oddaje naročila, pa praviloma tisti, kjer se torej izbrani ponudniki in pa ostali ponudniki, ki so sodelovali v postopku, poskušajo uveljavljati svoj pravno varstveni način, da bi prišli do spremembe te odločitve oziroma razveljavitve postopka.

V letu 2017 je bilo od teh 296 obravnavanih zadev, 33 takih, ki so se nanašale na postopke oddaje javnih naročil, sofinancirane iz sredstev EU, torej le 11 %, velika večina ostalih postopkov se je nanašalo na postopke oddaje javnih naročil, ki niso bila sofinancirana iz sredstev EU. Tudi statistika uspešnosti vlagateljev je bila v preteklem letu podobna, kot v letih pred tem, torej nekje v, skoraj 50 procentih, torej 49,3 %, so bili vlagatelji uspešni s svojimi zahtevki, torej zahtevkom za revizijo je bilo ugodeno, tako da je bila odločitev razveljavljena, ali pa je bil zraven celoten postopek. V preostalih 150 primerih je bil zahtevek za revizijo zavrnjen oziroma zavržen. Letno poročilo ima zelo podrobno predstavitev tudi vseh razlogov, ki so botrovali našim odločitvam. Predstavljene so, da bi se lahko v bodoče nepravilnostim izognile najpogostejše kršitve, ki so bile ugotovljene v postopkih. Priloga letnega poročila pa so tudi pravzaprav, pregled vseh odločitev z razlogi za vsako od njih. Kot rečeno, vse z namenom, da bi se lahko naročniki pri bodočih praksah poskušali izogniti nepravilnostim, ki so bile ugotovljene v naših revizijskih postopkih.

Osnovni pristojnosti, torej pristojnosti odločanja v postopkih pravnega varstva, postopkih oddaje javnih naročil, torej v revizijskih postopkih, je pridružena prekrškovna pristojnost. Torej Državna revizijska komisija, prekrškovni organ po Zakonu o javnem naročanju, javnem naročanju na področju obrambe in varnosti in pa Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. V letu 2017 smo na tem področju obravnavali 90 novih zadev, kar predstavlja kar precejšnje povečanje glede na leto prej, za 45 %, skupno obravnavanje zadev pa je bilo 180, torej vključno s tistimi, ki so bile izpred preteklih let.

Najpogostejši prekrški, tako kot v preteklih letih, podaja neresnične izjave ali dokazila v ponudbi, skratka gre za neresnično izjavo, neresnično dokazilo, ki ga predloži ponudnik v svoji ponudbi, torej prekršek ponudnika oziroma podizvajalca.

Na drugem mestu, oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka, ki je bilo obravnavano v 65 primerih, gre za torej enega najhujših prekrškov naročnikov, ki, kot rečeno, oddajo naročilo, brez da bi izvedli za to predhodno ustrezen postopek.

In pa na tretjem mestu, podobno tako kot v preteklem letu, torej v letu 2016, drobljenje oziroma izbira načina odvročitve vrednosti javnega naročila na način, da se naročnik izogne izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

27 zadev je bilo rešenih izmed teh, za vložitve obdolžilnega predloga. Zakaj? Za te najhujše prekrške naročnikov in ponudnikov je predvidena v zakonu stranska sankcija izločitve iz postopka javnega naročanja. V teh primerih hitri prekrškovni postopek ni dovoljen. Potreben je reden sodni postopek pred pristojnim sodiščem, ki se začne z vložitvijo obdolžilnega predloga Državne revizijske komisije. Kot rečeno v letu 2017 je bilo takih primerov 27.

Čisto informativno, to sicer ni naš podatek, ampak podatek, kot ga razberemo iz sodb. Te podatke ima sicer sodišče, ki odloča o teh obdolžilnih predlogih, ampak vseeno, kot rečeno, za občutek, v letih 2017 in 2018 je bilo na podlagi naših obdolžilnih predlogov izrečenih za 650 tisoč evrov glob in izrečena je bila stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja štirinajstim gospodarskim subjektom, to pomeni, ponudnikom, podizvajalcev in pa petnajstim odgovornim osebam, naročnikom.

Bom na tej točki končal, kar se tiče prekrškovne pristojnosti, samo še ena informacija. Torej, kar je pomembno zaznamovalo delo naše komisije v letu 2017, je bila zagotovo sodba sodišča Evropske unije o zadevi Medisanus. Šlo je namreč za prvi primer, kjer je Državna revizijska komisija postavila predhodno vprašanje oziroma predlog za predhodno odločanje sodišč v EU in v zadevi C-296/15, kjer je sodba izšla junija 2017, je to sodišče sprejelo, za nas zelo pomembno stališče in sicer, da je Državna revizijska komisija sodišče države članice za potrebe 267. člena / nerazumljivo/, s čimer so bile odpravljene recimo nekatere nejasnosti glede tega, ali je obstoječa ureditev pravnega varstva v postopkih javnega naročanja v Republiki Sloveniji skladna z evropskim pravnim redom. Torej, Državna revizijska komisija je sodišče države članice za potrebe 267. člena in ta ureditev je ustrezna. Toliko za uvod, bom pa na razpolago za morebiti vprašanja.

Hvala gospod Smrdel. Želi kdo od vabljenih še besedo? Ministrstvo za javno upravo, Državni svet? No, v kolikor ne, odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Izvolite poslanka Sukič.

Spoštovane in spoštovani, lep pozdrav.

Nekaj malega bi izpostavila glede tega poročila. Iz poročila je razvidno, da na področju javnega naročanja stanje še vedno ni ravno zadovoljivo, predvsem, kar se tiče odtekanja denarja preko prilagojenih ali prikrojenih razpisov, neupoštevanja meril in ostalih praks, kar seveda lahko razberemo iz tega poročila in bo seveda za to potrebno še kar precej dela, da bi bil sistem javnega naročanja pregleden, transparenten, da bi se zatrle te nedopustne prakse izigravanja pravil.

V Levici smo že ob sprejemanju novega ZJN-3, opozarjali na preohlapno besedilo nekaterih določb. Predlagali smo nekaj konkretnih rešitev, ki bi ta sistem nekako izboljšale in preprečile odtekanje javnega denarja v privatne žepe, a takratna koalicija žal za to ni imela zadostnega posluha, zato pričakujemo, da se bo tudi glede tega v tem mandatu kaj spremenilo.

Sta pa v poročilu navedena dva primera, ki terjata dodatna pojasnila. V poročilu je med ugotovitvami zapisana še posebej zaskrbljujoča praksa na 81. strani je na primer navedeno, da se določbe zakona, ki preprečuje sodelovanje v postopkih javnega poročanja podjetjem, ki se, zaradi kršitev uvrščena v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami preprosto zlorabljena tako, da se ustanovi novo podjetje in nanj prenese vse posle in tako nova ustanovljena podjetja nato nemoteno sodelujejo v postopkih javnega naročanja. To pomeni, da dejansko imamo resen problem ter, da so podjetja, ki se poslužujejo teh praks pač inovativna in ravno to inovativnost smo v Levici želeli zajeziti in omejiti z dodatnimi varovalkami, ki smo jih predlagali v obliki dopolnil in obravnavi ZJN-3. Očitno stvari le niso urejene tako dobro kot bi pač morale biti in glede tega primerna konkretno je v poročilu navedeno, da so bili o tovrstnih praksah obveščeni tako pristojno ministrstvo kot Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije pa bi vas prosila za pojasnilo kakšen je odziv teh organov - ali se prijavljajo kakšne spremembe v zvezi s tem? Namreč, kot se da iz te moje argumentacije razbrati gre za kar hud obvod zakonodaje in to bi bilo nujno preprečiti v prihodnje.

Še eno zadevo imam za pojasnilo. Glede potrebnih sprememb bi prosila tudi glede ugotovitve o pomanjkljivem izvajanju nadzora nad spoštovanjem stranke sankcije, izločitve iz postopkov javnega naročanja za odgovorne osebe naročnikov. Tudi to, da je nekdo, zaradi kršitev kaznovan s sankcijo o prepovedi in sodelovanje pri postopkih javnega naročanja na to pa je v večini primerov o izreku te sankcije obveščen ne kršitelj sam, ki se posledično lahko sam odloči ali bo izrečeno sankcijo spoštoval ali ne je - moram reči - kar nepredstavljivo.

Hvala lepa za enkrat.

Poslanka Sluga, je želela besedo.

Hvala lepa.

Jaz sem pregledala to poročilo tako kot vsako leto je vsebinsko kvalitetno pripravljeno, vse te tabele za primerjavo se mi zdi še posebej fino, da se lahko primerja po letih in tukaj, ko sem pogledala številke razveseljujoče ali pa ne, da bistveno število ni naraslo revizijskih postopkov se pa tudi ni zmanjšalo, ampak v redu. Tudi, ko sem gledala nekako po vrsti določitve so zadeve tam tam. Bi pa vseeno vprašala. Tukaj pravite v poročilu, da so najpogostejše ugotovljene kršitve povezane s pripravo tehničnih specifikacij, da so neopravičeno neomejujoče in pa da vsebujejo tudi nejasnosti oziroma nesklada z zahtevo po transparentni izvedbi postopka. Mislim, da so to zadeve, ki se že iz leta v leto pogovarjamo o njih, so splošno znane in se tudi v javnosti v resnici pojavljajo kot neke nepravilnosti nad katerimi se ljudje pritožujejo in me zanima me vaše mnenje. Gre v večini primerov za neznanje, neinformiranost. Na kakšen način se lotiti te zadeve, da bi se vsaj na tem področju popravila.

Imam zelo konkretno vprašanje, ki sem ga zaznala sedaj na terenu. Začelo se je novo šolsko leto, začeli so se novi šolski prevozi, po terenu je kar malo završalo. Glede na to, da so se zgodile sedaj v letu in dveh velike spremembe pri lastništvu večjih avtobusnih prevoznikov bom rekla. Začele so se dogajati stvari take, da so se te velike firme začele prijavljati na te razpise za šolske prevoze. Govorice so takšne in drugačne. Da se zadeve v naprej dogovorijo, da ti veliki prevozniki pritiskajo na te male lokalne, da se ne prijavljajo in jim potem za neko obljubo zagotavljajo prevoze v obsegu kot so jih imeli prejšnja leta. Verjetno je to zelo težko ugotoviti še manj dokazati. Pod črto je pa zadeva za davkoplačevalce in za občine na koncu dražja, to se mi zdi predvsem problematično. Zdaj, kakšna bo kvaliteta teh storitev, se bo še izkazalo verjetno v naslednjem letu. Pa me zanima, ali ste s tega področja prejeli kakšne zahtevke, ste se kaj seznanili z vsebino, ste mogoče že doslej, v prejšnjih letih kakšne te vrste razpise pregledovali in pa kakšno je mogoče celo vaše mnenje – jaz sem zasledila en razpis, ki je bil narejen originalno za eno šolsko leto, potem je bil pa zraven dostavek: »če bo lokalna skupnost imela na razpolago zadostno finančnih sredstev, se bo pa kar ta isti razpis podaljšal še za eno šolsko leto ali dve«. Morate razumeti, da med lokalnimi prevozniki kar vrši. To so nekateri, ki se ukvarjajo res samo s tem, zagotavljajo zaposlitev ali dve in je to tisto, kar počnejo. So na teh posameznih razpisih zdaj izpadli, nekateri že celo zaprli firme in bi se bilo verjetno treba lotiti tudi te teme. Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Izvolite gospod Smrdel.

Hvala lepa.

Iz statističnega poročila Ministrstva za javno upravo, zdaj mislim, da je zadnje, ki je objavljeno za leto 2016, 2017 še ni bilo objavljeno, izhaja, da je teh večjih javnih naročil, ki so objavljena na portalu javnih naročil nekje med pet in šest tisoč na letni ravni. Če ob tem upoštevamo, da je zahtevkov za revizijo, ki se obravnavajo pred Državno revizijsko(?) komisijo na letni ravni 300, govorimo nekje o slabih 5 % postopkov oddaje javnih naročil, v katerih je vložen zahtevek za revizijo in kot rečeno približno polovica teh zahtevkov je uspešnih. Če je to pokazatelj tega, kakšno je stanje na področju javnega naročanja se mi zdi, da govorimo o še vedno zelo majhnem številu zahtevkov za revizijo glede na skupno število postopkov oddaje javnih naročil. Če govorimo še o posamičnih naročilih oddanih na podlagi okvirnih sporazumov ali pa tistih naročil, ki so pod temi pragovi, kjer se javna naročila objavljajo na portalu, mislim, da je teh pod pragovi, po statističnem poročilu iz leta 2016 okrog milijon številčno. Se mi zdi, da je kot rečeno število zahtevkov za revizijo relativno majhno. Zdaj to je pravzaprav zelo dvorezen meč, tako kot ste tudi sami rekli – po eni strani, če je majhno število zahtevkov, bom rekel tako, to, da ni zahtevkov ne pomeni, da ni problema, lahko se pogovarjamo o tem, kaj je razlog zakaj je tako majhno število zahtevkov za revizijo, kot rečeno tisto, kar nas skrbi, je predvsem to, da je po naši oceni relativno majhno število zahtevkov za revizijo, ki se nanašajo na fazo pred potekom roka predložitev ponudb. To so namreč tisti zahtevki, kjer tako kot je bilo izpostavljeno z vaše strani, bi lahko nek vlagatelj zatrjeval, da se recimo tehnične specifikacije diskriminatorne, prilagojene točno določenemu ponudniku in da neupravičeno favorizirajo nekoga, da onemogočajo brez, da bi za to obstajali objektivni razlogi, udeležbo v postopku vsem ostalim in tako naprej. Teh zahtevkov kot rečeno v lanskem letu manj kot 50, to je…ko gledamo mi na te stvari, problematično.

Ne glede, mislim, da je bilo na področju sistema javnega naročanja, verjamem, da bodo kolegi iz Ministrstva za javno upravo mogoče potem tudi kaj dodali k temu, narejenega ogromno, sploh z uvedbo elektronskega javnega naročanja in z vsemi spremembami, ki so bile izvedene s tem v zvezi, v končni fazi tudi smernicami, ki jih je Ministrstvo za javno upravo pripravljen, s katerimi poskušajo recimo usmeriti naročnike v drugačen način naročanja, kot so bili ga vajeni do zdaj.

Še enkrat, mislim, da je število zahtevkov za revizijo glede na skupno število oddanih javnih naročil, pravzaprav majhno. Drži pa tako kot ste tudi sami opozorili, da obstajajo v tem sistemu še vedno anomalije, nanašajo se bolj na prekrškovno področje kot pa na področje javnega naročanja. To, kar je izpostavljeno v letnem poročilu je nekaj, kar je bilo tudi Ministrstvo za javno upravo seznanjeno in ostali zagovorniki javnega interesa, tako kot so tam navedeni.

Na žalost se bojim, da rešitev tega problema ni tako zelo enostavna, vsaj kar se tiče odgovornih oseb naročnikov, ker gre vendarle za podatke o fizičnih osebah, ki ne morejo biti – za razliko recimo iz nekih podatkov o pravnih osebah, ki so lahko prosto dostopne. Ne da se enostavno objaviti liste fizičnih oseb, ki jim je bila izrečena takšna sankcija, ker bi bilo to v neskladju z zakonodajo s področja prekrškov. Ampak, mogoče bi vendarle potem prosil, da kolegi z Ministrstva za javno upravo podajo odgovor o tem, če se je že razmišljalo o tem? Da ne bo pomote, sedeli smo tudi skupaj, o tem debatirali, ampak kot rečeno, zavedamo se vsi, da je to stvar, ki jo ni tako enostavno rešiti.

Torej ja, število zahtevkov za revizijo ni bistveno narastlo, tudi ni se zmanjšalo, na to sem mogoče že odgovoril. Tehnične specifikacije, torej tisto, kar ugotavljamo je, še enkrat pred državno revizijsko(?) se vodi revizijski postopek samo, če je vložen zahtevek za revizijo. Torej, državno revizijska(?) komisija ne izvaja revizij v smislu revizij računskega sodišča, ampak se vsi postopki v okviru postopkov pravnega varstva začnejo na neko pisno zahtevo in teh je toliko kot jih je, torej 50 kot rečeno na razpisno dokumentacijo, v okviru teh jih je takšno število kot je omenjeno med 5 in 10 tudi, ki se nanašajo na tehnične specifikacije. Kaj so določbe, o katerih se pogovarjamo? Torej, določbe, ko recimo naročnik zahteva točno določeno blago, na način, da ga opiše, bodisi celo za blagovno znamko, pa ne pripiše zraven ali je enakovredno ali pa dopiše zraven, ali je enakovredno pa je jasno, da je enakovredno blago ne obstaja, ampak kot rečeno, če je vložen zahtevek za revizijo, se o tem odloča. Presoja se najprej, če dejansko obstaja na trgu samo en ponudnik, ki lahko to izpolni, ali pa samo omejeno število ponudnikov in presoja se, če ima naročnik objektivne razloge zakaj lahko točno takšno blago zahteva. Recimo, če vam dam za primer, če vi razpolagate za neko operacijsko mizo nekega točnega proizvajalca znamke, modela in tako naprej in rabite dodatne nožne plošče za to mizo, potem je bolj kot ne jasno, da boste recimo uporabili postopek s pogajanji brez predhodne objave lahko ali pa se sklicevali na to blagovno znamko, ki jo imate, da bi zagotovili kompatibilnost produkta. Lahko dopustite zraven, da vam nekdo namesto samo nožnih plošč da tudi celotno mizo z nožnimi ploščami, recimo. Skratka, če se pride do spora, se s tem ukvarjamo, ali na način, da preverjamo sami, ali na način, da angažiramo strokovnjake, vsekakor se o teh zadevah, te zadeve presoja in o njih tudi odloči, kot ste videli v kar nekaj primerih na način, da se ugotovi utemeljenost zahtevka in se take diskriminatorne, tehnične specifikacije razveljavijo. Problem, kot rečeno, ki ga jaz vidim je v tem, da v marsikaterem primeru do tega ne pride. Enostavno se v nekih fazah, ki sledijo, kasnejših, govori o tem kako je bilo prilagojeno, kako je bil že vnaprej izbran ponudnik, zahtevka pa ni. Kaj so razlogi za to, težko komentiram, ampak opažam pa tudi jaz, da se to pogosto zgodi, v končni fazi recimo tudi novinarska vprašanja, ki prihajajo k nam, so v smeri, glejte: »ta in ta se je obrnil na nas, pravi, da je prilagojen razpis temu in temu«, zahtevka ni. Če bi obstajal zahtevek, kot rečeno, bi se o teh zadevah lahko pogovarjali, tam kjer je prostor za to pred našo komisijo in bi bilo teh zahtevkov več in bi jih tudi moralo biti bistveno več.

Kaj je razlog? Kot rečeno gre za relativno majhno število zahtevkov, ki se na to nanašajo, pa vendarle, verjetno gre v marsikaterem primeru za čisto praktične težave, kjer se neki naročniki, ki jim javno naročanje ni primarna funkcija, ki jo izvajajo, ampak je to nekaj, kar počnejo ob vseh ostalih stvareh še. Dostikrat dam za primer recimo šolo, preprosto z razloga, ker je žena učiteljica in mi je to recimo bližje, kjer imaš neko tajnico, ki je dolžna poskrbeti za vse ostalo, med drugim tudi za izvedbo vseh javnih naročil in nekako ji po inerciji gre stvar tako, da marsikdo napiše recimo: »hočem to in to, ker nekaj podobnega že imam«, dostikrat je to posledica, kot rečeno nekega neznanja, nespretnosti, so pa zagotovo tudi primeri, ko se to iz bolj direktnih razlogov počne, ampak te stvari se pri nas težko zazna. Menim, da tisti postopki, ki se končajo z nekim zahtevkom za revizijo, ki je vložen pri nas zoper dokumentacijo, so pravzaprav najbolj transparentno vodeni postopki. Bolj me skrbijo recimo osebno, ker kot institucija o tem težko govorim, tisti, ki se ne končajo pri nas, pa se nekako nekje drugje razrešijo.

Tudi to ste omenili pri šolskih prevozih – ja, postopke pravnega varstva v zvezi s šolskimi prevozi jih imamo vsako leto nekaj. Da bi zaznali problematiko to, ki ste jo omenjali, je ne, tudi kot rečeno nismo organ, ki bi to lahko v svojih postopkih zaznali, verjetno prej kakšna komisija za preprečevanje korupcije.

Spori, ki so pri nas so precej bolj konkretni, nanašajo se na vprašanja tehnične sposobnosti izbranega ponudnika na vprašanje ali je zmožen zagotavljati predmet javnega naročila na način kot je to predvidel v ponudbi in tako naprej. Torej, da bi se seznanili s problematiko to, ki jo omenjate, se nismo.

Kar se pa tiče samega podaljšanja na tak način kot ste omenili pogodbe, zdaj po doktrini / nerazumljivo/, kot je bila prenešena v Zakonu o javnem naročanju 95. člen spremembe pogodbe o izvedi javnih naročil. Ena od možnosti je tudi vnaprej predvidena možnost revizije pogodbe, ki je jasno določena v dokumentaciji, torej, če bi bilo v dokumentaciji že vnaprej zapisano, da se ta pogodba sklepa za eno leto in je vsem ponudnikom jasno, da se lahko pod pogoji, ki so vnaprej jasni, podaljša veljavnost te pogodbe še za neko obdobje, torej, če so vsi ponudniki s tem bili seznanjeni v trenutku, ko je potekal postopek oddaje tega javnega naročila, s tem ni težav. Težava pa bi bila, če bi kot rečeno bila sklenjena pogodba za eno leto, potem avtomatično podaljšam še za eno ali pa še za eno, to je oddaja javnega naročila brez izvedbe postopka, to je prekršek, na katerega bi odreagirali, če bi dobili prijavo ponovno. Upam, da sem odgovoril. Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? Jani Möderndorfer, izvoli.

Dober dan vsem skupaj!

Glede poročila je že več povedala moja kolegica. Mene pa zanima ena druga stvar, to, kar je predsednik korektno pisno, pa tudi v samem uvodu povedal, da je umaknjena točka, kjer me pa zanima naslednje. Kaj se toliko časa mečka? Jaz sicer vem, da ste vi že svojo nalogo opravili februarja, da ste se uskladili z usklajenim tekstom, ki je bil potem poslan marca, in potem verjetno zaradi ne sklicevanj odborov in sej se je vsa stvar zaustavila. Ampak zdaj smo spet tu - novelacija zakona je bila oktobra 2017, lansko leto, kdaj boste vi imeli poslovnik? Jaz vem, da tja gledate, ampak jaz vas zdaj sprašujem, ker hočem najprej pri vas preveriti, potem bom pa doma preveril, kje se kaj zapleta.