Dober dan spoštovani, spoštovane članice in člani odbora, spoštovani vabljeni.

Pričenjam 2. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, oziroma samo eden je, Marijan Pojbič. Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastili sodelujejo Boris Doblekar namesto Jožefa Lenarta, namesto Janje Sluge je Monika Gregorčič, namesto Mihe Kordiša je Željko Cigler, namesto Jelke Godec je Franc Rosec in namesto Jerce Korče je Edvard Paulič in namesto Aljaža Kovačiča, Tina Herefle. Mislim, da smo se skozi to prebili.

Na sejo so povabljeni predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vse navzoče lepo pozdravljam. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Matično delovno telo, navedeno v gradivu obravnava na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O EVROPSKEM SKLADU ZA PRILAGODITEV GLOBALIZACIJI. Gradivo z dne, 12. septembra 2018 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Prosim državno sekretarko, Bredo Božnik z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nam predstavi predlog stališča. Izvolite.

Hvala lepa za besedo gospod predsednik.

Jaz sem danes prvič z vami, prvič med vami, tako da vas jaz zelo lepo pozdravljam in se v bistvu veselim našega nadaljnjega sodelovanja.

Če dovolite, bi v uvodu nanizala najprej nekaj zgodovinskih dejstev v zvezi s tem predlogom in pa samim namenom te uredbe. In sicer Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ESPG je bil ustanovljen leta 2007 z namenom izkazovanja neke solidarnosti in zagotavljanja podpore delavcem, ki postanejo presežni zaradi najrazličnejših stvari. Gre predvsem za velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih trgih, tokovih, ki so posledica globalizacije, kasneje, leta 2009 pa tudi zaradi posledic finančne in pa gospodarske krize. Sredstva iz ESPG so namenjena izključno financiranju ukrepov in pa dejavnosti na trgu dela, ki bi presežnim delavcem lahko pripomogla k lažji ponovni vključitvi v sam trg dela. Slednji pogoji so ostali v veljavi tudi v trenutno veljavni uredbi, ki velja za leto mandatno obdobje 2014-2020. Na podlagi začasne uredbe je pogoje za pridobitev sredstev izpolnila tudi Slovenija. Slovenija je svojo vlogo na Evropsko komisijo oddala dne 28.4.2010. Vloga je bila pripravljena za pomoč presežnim delavcem družbe Mura. Zadeva se je tudi izpeljala. Vlogo je Evropska komisija ocenila kot zelo dobro in nas ob tem in ob enem prosila, če jo lahko kot zgleden primer predstavi tudi drugim državam članicam. Kar se tiče samega predloga nove uredbe na ravni EU, gre za to, da naj bi predlog nove uredbe stopil v veljavo s 1 januarjem 2021 in naj bi veljal do nadaljnjega in predvsem razširja področje uporabe na zagotavljanje podpore delavcem, ki postanejo presežni zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj, ki so posledica globalizacije sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinskih sporov, finančne in gospodarske krize, prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ali posledic globalizacije in pa same avtomatizacije. Poleg navedenega se v predlogu nove uredbe spreminjajo tudi merila za pomoč, in sicer za predlagani prag števila presežnih delavcev tokrat nižja iz sedanjih 500 na 250 presežnih delavcev. Nadaljnje predlog navaja, da je za razliko od sedanje uredbe med ukrepe obvezno vključiti širjenje spretnosti, ki jih zahteva digitalna doba. Tehnična pomoč je namenjena državam članicam kot podpora pri izvajanju vseh ukrepov potrebnih za izvajanje predlagane uredbe. Standardno obdobje za izvajanje ukrepov ESPG ostaja 24 mesecev. Vendar pa predlagana uredba določa, da se obdobje 24 mesecev šteje od sprejetja sklepa za uporabo ESPG in ne od same predložitve vloge za podporo tega projekta oziroma te uredbe. Kljub temu država članica lahko začne z ukrepi za presežne delavce že prej, torej pred samim sklepom in tudi pred oddajo vloge na Evropsko komisijo, saj je bistvenega pomena, da so presežni delavci deležni ustreznih ukrepov takoj v tistem trenutku, ko se zadeva zgodi, čim prej torej ob izgubi zaposlitve in ne kasneje kot nam to zdaj omogoča trenuten sistem. Pogoji za oddajo vloge poleg navedenih zadev, ki sem jih že povedala, so: torej vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju 4 mesece v podjetju v državi članici vključno z delavci, ki ostanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi ali vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju 6-ih mesecev zlasti v malih in srednje velikih podjetjih kadar vsa delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelkov NUTS revizija 2 v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS2, ali vsaj 250 presežnih delavcev ali samozaposlenih oseb v obdobju štirih mesecev zlasti v malih in srednjih podjetjih, ki delujejo v istem ali različnih gospodarskih sektorjih na ravni oddelkov NUTD revizija 2 in se nahajajo v isti regiji NUTS2. Imamo še en pogoj, in sicer pogoj majhnega trga, majhnega trga dela ali izjemnih okoliščin kadar odpuščanje delavcev resno vpliva na zaposlenost in lokalno gospodarstvo. Samo izvajanje ukrepov se v začetku financira iz državnega proračuna, natančneje iz domače proračunske postavke resornega ministrstva, šele po potrditvi vloge s strani Evropske komisije, država članica prejme pomoč iz ESPG. Predlog nove uredbe skrajšuje čas potrjevanja vloge s strani Evropske komisije za šest tednov. Tako bi potrjevanje vloge v najslabšem primeru trajalo nekje 20 tednov. Stopnja sofinanciranja iz ESPG bo v novi uredbi enaka stopnji sofinanciranja iz ESS. Sedaj je bila manjša, tako da je tudi to ena pridobitev. Če dovolite bi predstavila sedaj povzeto stališče Republike Slovenije. in sicer, Republika Slovenija podpira cilj predloga uredbe, ki je zagotavljanje solidarnosti in podpore delavcem v EU. Delavci, ki postanejo presežni zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj, ki so posledica zlasti globalizacije, sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, trgovinskih sporov, finančne in gospodarske krize, prehoda na nizko ogljično gospodarstvo ali posledic globalizacije ali avtomatizacije. Tako Republika Slovenija načeloma podpira nove uredbe za prilagoditev globalizaciji, vendar bo posebej pozorna pri pogajanjih o odločbah, ki se nanašajo na opredelitev pojmov, meril za pomoč, izračun števila presežnih delavcev in prenehanja opravljanja dejavnosti, upravičence in upravičene ukrepe s ciljem zagotavljanja pomoči tega skleda tudi na majhnih trgih. Prav tako si bo Republika Slovenija prizadevala, da predlagane spremembe uredbe, zlasti tiste, vezane ne spreminjanje izvajanja ukrepov, ne bodo pomenile dodatnega nesorazmernega finančnega in pa administrativnega bremena naše države.

Jaz bi vas ob koncu ob tem želela seznaniti, da je stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije glede predloga uredbe o ESPG dejansko bilo objavljeno na EU portalu in pa usklajeno s štirimi ostalimi ministrstvi. Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka za to obrazložitev.

Želi mogoče še kdo od vabljenih besedo? Ne.

Torej, odpiram razpravo.

Želi besedo kdo od poslank in poslancev? Želi. Gospod Primož Siter ima besedo.

Hvala lepa, lepo dobro jutro, podpredsednica, spoštovani vabljeni, gospa državna sekretarka.

Hvala lepa za predstavitev. V Levici načeloma podpiramo spremembo te uredbe, v glavnem iz naslova te razširitve področja njene uporabe, torej da se upošteva varnost delavcev, ki bodo svoje delo izgubili zaradi prehoda na nizko ogljično gospodarstvo, zaradi avtomatizacije in drugih, kot ste našteli, scenarijev. To je eden od razlogov.

Drug razlog je oziroma stvar, ki jo vidimo in je smiselna, je tudi sprememba meril za pomoč, torej da se prag presežnih delavcev zniža, kot ste rekli, s 500 na 250. Kar pomeni bržkone, da bo vlogo za pomoč možno vložiti že v primeru 250 odpuščenih delavcev oziroma preklicanih pogodb. Pomembno, ker ima ta številka, torej znižana številka 250, že sama po sebi lahko nek katastrofalen učinek, še posebej na geografsko manjših delih, v Sloveniji še posebej vidno. In ta scenarij smo že videli v zadnjih, od osamosvojitve naprej, v tisoč primerih. V povezavi s to točko, torej s tem nižanjem praga, imam vprašanje. Je tudi ta, ta prag vseeno v izjemnih primerih lahko še nižji? In kateri so potemtakem parametri odločitve?

Še na eno točko bi se naslonil. V vsebinskem sporazumu petorčka je določena ena zaveza k razogljičenju. In s tem nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi viri, citiral bom del tega. »Čim prej bomo sprejeli pripravljen trajnostno usmerjen energetski koncept Slovenije z ambicioznimi in vzdržnimi cilji za gospodarstvo in prebivalce ob upoštevanju trajnostnih načel na področjih razogljičenja ter primerjalne zanesljivosti in kakovosti oskrbe ter dostopnosti energentov do leta 2050. In sicer ob upoštevanju dviga stopnje samooskrbe ter načel pravičnega prehoda ob zagotovitvi konkurenčne proizvodne cene energije za državljane in gospodarstvo.« Potem pa na področju podnebnih sprememb v dodatku. »Vzpostavili bomo horizontalne povezave ministrstev in služb, ki bodo omogočile koordinirano pripravo strategije za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bom med drugim vključevala, prvič, deklarativno zavezo prehoda na obnovljive vire energije ter določitev deleža BDP, ki ga bomo v ta namen vsako leto odmerjali za podnebno tranzicijo. In drugič, izdelavo časovnice prehoda do junija 2019 na obnovljive vire energije do leta 2030. Zdaj, to so sicer dobrodošli okoljski ukrepi, ki pa za sabo potegnejo eno vzporednico z vprašanjem, oziroma s tematiko, ki jo danes naslavljamo.

Zaradi teh nujnih sprememb na dolgi rok lahko pričakujemo, da bo prišlo do nekega odpuščanja delavcev, predvsem v tem ogljičnem delu energetskega sektorja.

Lahko vprašamo, ali je Slovenija pripravljena na ta scenarij? Bo izkoristila vse možnosti, ki lahko pripomorejo k enemu tudi socialno pravičnemu prehodu v brezogljično družbo, torej vključujoč, oziroma v kontekstu dotične uredbe, o kateri danes govorimo? Prvič in drugič – bo Slovenija lahko iz sklada za prilagoditev globalizaciji črpala tudi sredstva za prekvalifikacijo delavcev? Torej, prihodkovno neko kompenzacijo v višini pretekle plače, dokup zavarovalne dobe in ali bo postavljen, vzpostavljen nek poseben sklad za ta pravičen prehod, ki bi bil financiran iz dobičkov in obdavčitve teh energetskih in drugih podjetij, ki uporabljajo fosilne vire energije?

Hvala lepa.

Hvala, gospod Siter. Kot naslednji se je prijavil k besedi gospod Jurij Lep, izvolite.

Hvala podpredsednica za besedo. Vsem skupaj lep pozdrav.

Gospa sekretarka, vsekakor tudi pri nas, v Desusu to zadevo, ki ste jo dali pred nas, zelo z veseljem sprejemamo in tudi mislimo, da je prav, da glede na to, da se svet in Evropa razvijata tudi v tem smislu nekaj prispeva k tem državam, ki so posledično, imajo neke slabe zadeve.

Mene bo konkretno zdaj zanimalo neke stvari, ko ste rekli, da smo bili mi v letu 2010 zelo uspešni pri vlogi za to naše veliko podjetje Mura, ki je propadlo, da vidimo sploh malo točko, oziroma številko, koliko so uspeli pridobiti sredstev po zaposlenem, v tem kontekstu, glede na to, da v tej uredbi predvidevamo, da bi bilo 200 milijonov evrov na leto za ta namen. To se pravi, če štejemo od leta 2021 do 2027 pa potem še krat toliko. Me to zanima.

Potem pa tudi to – v enem od tekstov je bilo omenjeno, da to v bistvu ni dober instrument za mlade in to bi malo obrazložili, zakaj ni dober instrument za mlade? Sicer piše, da potem so lahko izločeni iz drugih sistemom sofinanciranja, ampak v tem tekstu na strani 2. sem to prebral, da ta ESPG ni primeren, da bi se vezal za pomoč mladim, tako rekoč samo za brezposelne, ki je posledica, recimo, da firme propadejo. In ta številka, da ste rekli 250 sigurno je dobra, glede na to, da smo začeli s tisoč, to je dejansko za slovenske razmere skoraj nemogoče, da bi takšna velika firma propadla, da bi vsi šli – se pravi, sedaj velja 500, sedaj pa 250, tako da mislim, da je ta zadeva zelo dobra in kot je kolega že povedal, tudi če je možnost kakšne izjeme, glede na to, da je pri nas veliko firm, ki so mala podjetja – samozaposleni recimo in kot sem opazil v vašem izvajanju ste povedali, da če so pa ta mala podjetja vezana v neki skupni trg, tudi tu velja, da se lahko prijavijo. In malo bi tudi operativno povedali, kako sploh to poteka? Saj vidimo, te podatki so zelo zahtevni, prijava vloge in vse skupaj, ampak ali se morajo posamezne firme, podjetja prijavljati na ministrstvo ali kako drugače?

Hvala.

Hvala gospod Lep. Kot naslednja se je prijavila gospa Iva Dimic, izvolite.

Hvala lepa.

Ja, dejstvo je, da je globalizacija tukaj, tudi drugačne oblike dela. Sama sem že, bom rekla, že pred časom ali pa že kakšno leto, dve nazaj ministrico spraševala takratno, kakšne bojo prilagoditve glede na globalizacijo, glede na spremembe načina dela – tako so urniki, tako so, bom rekla potrebe delodajalcev, mogoče ne potrebujejo posameznega delavca za polnih osem ur. Kaj bomo naredili na tem področju? Ali bomo mogoče šli tudi dvigovati višjo kvaliteto življenja? To jo vsi želimo. Ali bomo starejšim od 55 let ali pa 60 let skrajševali urnike, da bomo lahko mlajše, da ne bodo odhajali v tujino, lahko zadrževali v Sloveniji? To je mislim da povezano, kar se tiče globalizacije in to je dejstvo kaj nas čaka v prihodnosti. Sem vesela, da se ustanavlja tale sklad za… bom rekla, predlog ESPG predlagane spremembe meril za pomoč, in sicer na podlagi praga števila presežnih delavcev. Pa me zanima, sicer zdaj je kolega razpravljal, odpuščenih 500 ali pa 250, jaz mislim, da v Sloveniji mogoče na prste ene roke naštejemo, koliko podjetij je takih, ki imajo toliko delavcev zaposlenih. Ali se bo to na ravni države ali na ravni podjetij seštevalo? Jaz nisem tega ravno tako konkretno razbrala pa bi želela mogoče ta podatek. Če je to 500 presežnih delavcev v enem obdobju - tudi na obdobje me zanima, v kakšnem obdobju, ali je to obdobje enega leta? Napoveduje se, da prihaja nova kriza. Vemo, kaj nas je doletelo od 2008 do 2013, kakšna so bila odpuščanja. Ali je to vezano na obdobje, kdaj država zaprosi, ali kateri so še tisti dejavniki, ki bojo odločali, ali bo država dobila pomoč iz tega sklada ali ne bo država dobila pomoči iz tega sklada. Zato ker če so pogoji preostri, da se mi zdi potem, da je to delano za neke druge države in bo Slovenija tukaj pač, ne vem, nek plačnik ali kakorkoli in je to plačnik, ne vem, koliko bo lahko koristila. Imamo take primere evropskih skladov tudi na drugih področjih, na drugih odborih smo obravnavali, pa me zanima samo to. Kako in kaj se bo seštevalo, kdaj bo tista meja, v kolikšnem obdobju pa število delavcev – res ne vem, če imamo toliko velikih podjetij. Imamo pa veliko malih, ki prav tako morajo preživeti in ravno tako morajo dajati varnost delavcu. Hvala za odgovor.

Hvala, gospa Iva Dimic.

Jaz bi sedaj predala besedo predstavnikom Ministrstva za delo, če lahko odgovorijo na vsa ta vprašanja.

Hvala lepa za vprašanja, hvala lepa za besedo.

Prvo vprašanje, mislim, da gospod Siter. Gre za to, da je prag lahko še nižji. Lahko je – ob upoštevanju in izpolnjevanju vseh pogojev uredbe. Slovenija - tako bom rekla, nikoli nismo dovolj pripravljeni, vendar mi menimo, da v tem trenutku Slovenija je oziroma še bo bolje pripravljena na te zadeve. Kar pa se tiče vprašanja možnega črpanja sredstev, vam tudi tukaj lahko pritrdim, podam pritrdilen odgovor, da je možno črpanje sredstev za vse vrste ukrepov.

Vprašanje gospoda Jurija. Mi smo oziroma Republika Slovenija je delila iz sklada za Muro 2 milijona 200 tisoč evrov. Vključenih je bilo tisoč oseb in zadeva je v bistvu primerna tudi za mlade. Kar pa se tiče skrbi in strahu glede sredstev pa – v proračunu je dovolj sredstev – 200 milijonov, ki bi pač bile namenjene tej zadevi. Tako da hvala lepa tudi vam.

Če dovolite, da odgovorim še vam. Gre za to, da v prvem delu vaše razprave in vašega vprašanja moram povedati, da to v bistvu ni stvar tega projekta in tega ukrepa ESPG, da ta uredba predvideva zgolj in samo presežne delce. Govorimo samo o presežnih delavcih. Za ilustracijo – v letu 2016 smo imeli 339 podjetij in je bilo 250 zaposlenih. Kar pa se tiče tega samega obdobja, je pa v bistvu to od štiri do šest mesecev, ko traja to zbiranje teh presežnih, teh presežkov, teh presežnih delavcev.