4. nujna seja

Odbor za kulturo

6. 2. 2019
podatki objavljeni: 6. 2. 2019 v pregledu

Transkript

Vse članice in člane odbora in vse ostale prisotne in vabljene prav lepo pozdravlja .  Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za kulturo.  Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora, informirana sem, da samo Bojan Podkrajšek ne bo z nami. Če pa se pojavi še kakšna informacija vmes bomo pa sproti povedali.  Skratka, s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, ki pa je, ena točka, in to je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. In ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.  Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA. Gradivo z dne 25. 1. 2019 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K obravnavi te točke dnevnega reda sem vabila tudi Vlado, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kulturo.  Odbor za kulturo je za obravnavo Predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo, zato ga bo obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora.  Uvodno besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, da nam poda sliko predloga rebalansa proračuna v celoti. In prosim, da se ta predstavnik predstavi zaradi magnetograma, nam tudi pove svoje ime in nam potem na kratko predstavi predlog rebalansa proračuna.  Prosim.
Jana Žakelj
Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim! Moje ime je Jana Žakelj in prihajam s strani Ministrstva za finance.  Zaradi volilnega leta vlada v letu 2018 ni sprejela spremembe državnega proračuna za leto 2019, je pa takoj pričela z aktivnostmi za pripravo rebalansa, saj sprejeti proračun ni več odražal pravega obsega in strukture prihodkov in odhodkov. Razlogi za pripravi predloga rebalansa proračuna so predvsem boljša gospodarska rast, ki je vplivala na višje prihodke ter lani sprejeti predpisi in sklenjeni dogovori z reprezentativnimi združenji ter sindikati, ki povečujejo obseg / nerazumljivo/ proračuna. Rebalans za leto 2019 temelji na odlok v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 20202, makroekonomskih izhodiščih iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj ter izvedbenega načrta operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014 do 2020. Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov. Predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, od tega 8,6 milijarde evrov davčnih prihodkov 593,5 milijonov evrov nedavčnih prihodkov, 98,3 milijonov evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov ter 1 milijarda evrov prejetih sredstev iz proračuna EU. Načrtovani prihodki so v primerjavi s prejetim proračunom višji za 6,2 odstotka. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgodnjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država 21. decembra 2018 in znašajo 10,16 milijarde evrov. Od sprejetega proračuna so višji za 4,8 odstotka. Z vidika virov financiranja naj bi se v letu 2019 uporabilo 8 tisoč 544,4 milijonov evrov integralnih sredstev, tisoč 246,5 milijonov evrov evropskih sredstev, skupaj s slovensko udeležbo, 367,4 milijonov evrov namenskih sredstev in 1,6 milijon evrov namenskih sredstev finančnih mehanizmov. Več kot tretjino odhodkov proračuna se namenja drugim tekočim domačim transferom in sicer 3,4 milijarde evrov, od tega skoraj 2,3 milijardi evrov za tekoče transfere posrednim proračunskim uporabnikom in drugim izvajalcem javnih služb. Približno 13 odstotkov vseh odhodkov, to je 1,3 milijarde evra, se namenja za stroške dela pri neposrednih proračunskih uporabnikih in so načrtovani skladno z dogovorom o sindikatih. Prav tako naj bi se 13 odstotkov odhodkov namenilo za transfere posameznikom in gospodinjstvom, kar je za 14,7 odstotkov več, kot v sprejetem proračunu.  Za investicije se namenja 1 milijarda evrov, kar je za 21 odstotkov več glede na sprejeti proračun. V primerjavi s sprejetim proračunom se v predlogu rebalansa načrtuje največji porast odhodkov na naslednjih politikah: socialni varnosti za 165,5 milijonov evrov, izobraževanju in športu za 103,2 milijone evrov, plačilih v evropsko unijo za 59,7 milijonov evrov, varovanju okolja in okoljski infrastrukturi za 53 milijonov evrov, prostorskemu planiranju in stanovanjski dejavnosti za 43,6 milijonov evrov, prometu in prometni infrastrukturi za 43,5 milijona evrov ter podjetništvu in konkurenčnosti za 42,7 milijonov evrov. Ob upoštevanju navedenih ocen prihodkov in odhodkov znaša načrtovani proračunski presežek za leto 2019 193,6 milijonov evrov oziroma 0,4 odstotka BDP in je za 139,8 milijonov evrov višji od sprejetega proračuna 53,8 milijonov evrov.  Toliko na kratko s strani Ministrstva za finance. Hvala.
Hvala vam za to poročilo. Kot rečeno, poslanca Bojana Podkrajška nadomešča poslanec Žan Mahnič, sedaj pa dajem besedo še predstavniku Ministrstva za kulturo, dr. Jerneju Pikalu, ki začasno opravlja funkcijo ministra za kulturo, da predstavi del predloga rebalansa proračuna, ki se nanaša na Ministrstvo za kulturo. Prosim.
Jernej Pikalo
Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, članice in člani odbora! Meni je v veliko veselje, da sem lahko danes tu in da lahko seveda predstavim ta del rebalansa proračuna države Slovenije, kar se tiče Ministrstva za kulturo. Posebej me veseli, da je letos na področju Ministrstva za kulturo zares signifikantno povečanje sredstev. Mislim, da takega signifikantnega povečanja sredstev nismo videli že kar dolgo število let.  (nadaljevanje) Glede na sprejeti proračun se sredstva za leto 2019 povečujejo za 30 milijonov 436 tisoč in bodo na ta način skupaj znašala 193 milijonov 315 tisoč. To je 18, 7 % povečanje glede na sprejeti proračun za leto 2019 ter 19, 3 % povečanje glede na ocenjeno realizacijo proračuna za leto 2018.  Delež proračuna Ministrstvo za kulturo v državnem proračunu pa je prvič po letu 2012, 1, 90 %. Zdaj, če gremo navzdol in poskušamo razdeliti na integralna in pa evropska sredstva, lahko seveda ugotovimo, da se integralna sredstva sama povečujejo za 19, 4 milijone evrov in bodo skupaj znašala 168, 4 milijone, da pa bodo evropska sredstva se povečala za 9, 1 milijon ter skupaj znašala 22, 5 milijona. Tudi pravice porabe se povečujejo za 2 milijona evrov in sicer znašajo 2, 5 milijona evrov, kar je skupaj 1, 3 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo.  Zdaj, če gremo naprej, pa poskušamo nekako razdeliti oziroma vsebinsko razložiti, kjer je Ministrstvo za kulturo načrtovalo ta sredstva. V veliki meri najprej za stroške dela zaposlenih pri neposrednih ali seveda posrednih uporabnikih proračuna Ministrstva za kulturo. 9, 4 milijona dodatnih sredstev gre za ta namen. Potem naprej, za plačilo prispevkov, za socialno varnost samozaposlenih na področju kulture 1, 8 milijona dodatnih sredstev. Za republiške priznavalnine 0, 2 milijona evrov, za nakup opreme in investicijsko vzdrževanje nekaj, kar je v preteklih letih bilo res zaradi krčenja obsega sredstev, res podhranjeno, 2, 2 milijona evrov. Na ta način ostane za programe v kulturi več 5, 8 milijona dodatnih – govorimo zgolj in samo o dodatnih milijonih evrov.  In zdaj, če gremo še v nekoliko več podrobnosti, pa jih bom samo par naštel. Na področju medijev in avdiovizualne kulture se povečujejo transferna sredstva za film v višini 800 tisoč evrov, potem dodatno se bo financiral redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Dodatno se bo dodalo 50 tisoč evrov medijski pismenosti, torej projektu Medijske pismenosti.  Če gremo naprej ne umetniške programe. Tule gre v veliki meri seveda za tisti redni del, ampak tudi za sofinanciranje nevladnih organizacij in tako kot je Ministrstvo za kulturo pripravilo ta proračun, je največ dodalo ravno sofinanciranju nevladnih organizacij v višini 800 tisoč evrov.  Če gremo potem še naprej na varstvo kulturne dediščine in pa knjižničarstvo. Dodatno je na postavki(?) spomeniki, ki so v lasti Republike Slovenije, dodano 180 tisoč 413 evrov. Ker gre za nekatere arheološke ter seveda nekatere druge sanacije, ki so tule pomembne. Potem se 232 tisoč evrov dodaja za nakup knjižničnega gradiva. Gre za dostop do slovenskih e-knjig, knjižnično gradivo na različnih nosilcih in tako naprej. Dodaja se 54 tisoč za Plečnikovo liturgično posodje, torej za razstavo, za izbor in tako naprej.  Potem, če gremo tisto, kar sem rekel že prej, da je bilo v preteklih letih zapostavljeno, to so investicije v kulturi. Za 1 milijon se namenja dvigu sofinanciranja javne kulturne infrastrukture, potem pa je še nekaj projektov, ki kot temu po domače   (nadaljevanje) rečemo, sodijo pod mednarodno sodelovanje. Kar se tiče drugih programov v kulturi, kot so ljubiteljska kultura in tako naprej, za programe in projekte na področju ljubiteljske kulture je dodanih 100 tisoč evrov, dodaja se 100 tisoč evrov za štipendije. To pomeni, da se bo lahko povečalo število upravičencev in obenem seveda tudi dražje šolnine na tem področju in s tem se bo, čisto vsebinsko rečeno, povečala usposobljenost tistih, ki bodo na ta način s pomočjo teh štipendij prišli do izobrazbe ali veščine. Sredstva za digitalizacijo se ravno tako povečujejo za približno 100 tisoč evrov. Vsebinsko, da bo ta visoki zbor vedel, za kaj gre. Gre predvsem za digitalizacijo, torej za digitalno pretvorbo, trajno hrambo in tako naprej vseh tistih gradiv, ki jih sedaj tako ali drugače imamo v, recimo temu, na neobstojnih nosilcih, pa bi seveda želeli, da preidejo na trajne oziroma obstojne nosilce. In potem imamo tudi še nek drugi javni razpis za digitalizacijo. Ta pa bo vreden 146 tisoč 400. Kar se tiče kohezijskih sredstev, se primarno vlagajo v tehnološki razvoj, tudi raziskave s tega področja, potem izboljšanja dostopa IKT, torej vse, kar se tiče digitalizacije, in tako naprej. Tako da jaz mislim, da če pogledamo celotno sliko proračuna Ministrstva za kulturo, lahko ugotovimo, da je ugodna, ni idealna, daleč od tega. Vsi bi si seveda želeli, da bi neka določena področja bila mogoče še boljše podprta, ampak a veste, tako pač je. V enem letu se vsega ne da narediti. Tako da mi smo danes s sabo pripeljali tudi ekipo sodelavcev, vsakega za svoje področje, ki bodo absolutno znali tudi vse podrobnosti načrtovanega proračuna pojasniti. Jaz se bom pa vnaprej opravičil, ker tam okrog 14.45 bom na žalost moral oditi, ker imam še neko drugo obveznost. Hvala lepa.
Najlepša hvala, gospod minister. Zdaj pa prosim sodelavce, da prestavijo vsak svoje področje, in seveda za magnetogram, da predstavijo tudi sebe. Prosim. Kar začnite po vrsti, da bo lažje.
Irena Marš
Pozdravljeni. Moje ime je Irena Marš, sem vodja Službe za izvajanje evropske kohezijske politike. Kar se tiče samih sprememb in pri načrtovanju proračuna s področja kohezijske politike, lahko povemo, da Ministrstvo za kulturo sicer zaradi nekih manjših prenosov sredstev ni bistveno povečalo obsega sredstev v leto 2019. Gre predvsem za zamike pri projektih, ki izhajajo iz postopkov javnega naročanja, kar je v bistvu čisto plansko, pride do nekih zamikov in smo v bistvu premikali sredstva na vseh projektih, lahko rečem, na projektih Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, predvsem zaradi zamikov pri objavi javnega razpisa. Najprej je šlo za pač precej zahtevno pripravo razpisa in sedaj objavo. Zato smo tudi premaknili planirana sredstva v leto 2019, ker je v bistvu razpis šele objavljen. Prav tako gre za energetsko sanacijo 5 objektov Ministrstva za kulturo. To so precej zahtevni, dolgotrajni postopki javnega naročanja in je prav tako prišlo v celoti do zamika v leto 2019, ker naj bi se v tem letu tudi izvedla. Nekaj je tudi teh investicijskih projektov iz istega naslova, ker je prišlo do premika. Drugače pa gre za manjše premike, ker je prišlo do ostanka v letu 2018 in v bistvu premikamo v 2019, ker nadaljujemo z drugimi razpisi.  Lahko rečemo, da samo izvajanje poteka po načrtih, tako da ni neke bistvene spremembe oziroma da bi bilo zaradi tega nekega velikega zamika oziroma kakšne vrzeli v proračunu zaradi tega. Hvala lepa.
Hvala vam za to poročilo. Naj še za magnetogram povem, da se nam je pridružila kolegice Iva Dimic in nadomešča gospod Ljudmilo Novak.  Sedaj pa predajam besedo naprej.
Tamara Vonta
Lep pozdrav. Tamara Vonta, Direktorat za medije.  Kot je že minister uvodoma povedal, se tudi na področju medijev oziroma avdiovizualnih medijskih storitev povečuje z rebalansom se povečujejo sredstva, česar smo, morem reči, zelo veseli, ker vsa ta leta, že zadnjih ne vem koliko, je v bistvu predvsem bil ta trend obratni trend kot je danes. Tako da se že v bistvu tudi na osnovni, ki je zakonsko določeni točki financiranja pluralnosti medijev oziroma medijskih vsebin povečujejo sredstva za približno 600 tisoč, kar pomeni, da smo že, da rečem, skoraj v tistem zakonskem predpisu, ki se mu reče 3 % ob pobrane RTV naročnine RTV-jevske, ki jih namenimo programu posebnega pomena oziroma vsem medijskim vsebinam s poudarkom, seveda, na tiste, ki so v javnem interesu in ki zadovoljujejo komunikacijske potrebe javnosti.  Dve drugi postavki, zelo pomembni, pa sta seveda javni zavodi na področju filma in AD kulture in Slovenski filmski center. Tukaj gre za skupno povečanje za 800 tisoč evrov. Tudi tukaj se je dogajalo, seveda, v minulih letih nekaj podobnega. Ob tem pa je seveda potrebno vedeti, da je zaradi tega tudi sam filmski studio Viba kar precej, bom rekla, trpel in da je v bistvu tisto, kar se vlaga v tehnično posodobitev oziroma v tehnična sredstva omogoča tudi to, da je potem mogoče posneti boljše, predvsem pa večje število filmov. Enako seveda velja tudi za SFC. Tako da si želimo, da bi bil prihodnje leto, da bi bil proračun za leto 2020 seveda na našem področju še višji, saj vemo, da gre za / nerazumljivo/, ki je danes najbolj rastoča, ena najbolj rastočih industrij v globalnem svetu. Hvala.
Najlepša hvala. Besedo predajam naprej.  Izvolite.
Bojan Kumer
Generalni sekretar Ministrstva za kulturo. Zraven mene je kolegica Urška Gruden, vodja Službe za finance in proračun, ampak midva na sam vsebinski vidik tega predloga rebalansa proračuna nimava nekih posebnih dodatkov, zato predlagam, da še za posamezna področja dediščino in umetnost, kolegi iz direktorata zadevo predstavijo in potem še kolega Benulič, ki bo predstavil investicije. Če boste pa imeli na koncu še kakšno vprašanje v zvezi s splošno pripravo proračuna pa sva na voljo tudi midva.
Ne dvomim, da ne bomo imeli vprašanja za vas. Hvala za priporočilo in predajam besedo naprej.
Maja Bahar Didović
Maja Bahar Didović iz Direktorata za kulturno dediščino. Pri nas se je pravzaprav postavka nekoliko povečala za financiranje, sofinanciranje obnov spomenikov v lokalnem pomenu, v lokalnih skupnostih. To gre v bistvu samo za 150 tisoč, kar pravzaprav na nek način bomo lahko samo 19 % vseh teh prijaviteljev, se pravi, vseh, ki so se prijavili za obnovo spomenikov v lokalni lasti lahko realizirali. Tukaj bi potrebovali bistveno več denarja. Bomo pa načrtovali s projekcijo sanacijo gradi Borl, Snežnik, Auerspergove železarne. To so sicer tudi v projektu EU v okvir Nature 2000 in pa tudi sodelovanje pri prijavi in izvajanju občinskih EU projektov, Barje, Štanjel, nadaljevali bomo tudi z nujnimi investicijskimi vzdrževalnimi deli na gradovih in parkih gradov Borl, Snežnik, Njegova, Viltuš, / nerazumljivo/, Šrajbarski turn, Turjak in pa seveda tudi na Prešernovi in Finžgarjevi domačiji. Poleg tega so se povečala tudi sredstva za nakup knjižničnega gradiva, kar se bo odražalo v izboljšanju aktualnosti knjižničnih zbir, splošnih knjižnic, v razširjeni ponudbi gradiva na sodobnih nosilcih ali v e-obliki, kot tudi v bolj ustreznem številu   (nadaljevanje) izvodov literature, ki ustreza smernicam in priporočilom za oblikovanje knjižničnih zbirk splošnih knjižnic. Ta sredstva se bodo povečala za 116 tisoč evrov in se bo namenila tudi zagotavljanju dostopa do slovenskih e-knjig, enak znesek pa tudi dodatnemu nakupu knjig in drugega knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih. S tem bo na nek način zagotovljen tudi dostopnost do kakovostnih knjig v slovenskem jeziku, in sicer vsem Slovencem, ki živijo seveda zunaj meje Slovenije. Hvala lepa.
Hvala lepa. Predajam besedo naprej.
Metka Šošterič
Metka Šošterič. Jaz bom predstavila pač ta proračun povečanja sredstev za področje ustvarjalnosti. Na tem področju pač delujejo različni akterji, od samozaposlenih, nevladni sektorji in javni zavodi. Tako bo povečanje na področju samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, kjer pač se število samozaposlenih in pa tistih, ki imajo pravico do plačila prispevkov, povečuje. Tako da vsako leto pač imamo težave s tem, ali je zadosti sredstev ali ne. Iz te proračunske postavke se financirajo tudi delovne štipendije in pa boleznine, to je za čas dela nezmožno, dela nezmožnosti do 31 delovnih dni. Na področju republiških priznavalnin je vsako leto po ustaljeni dinamiki približno 10 novih dodelitev letno več. V lanskem letu smo dodelili 17 priznavalnin. Tako da gre to za uskladitev z dejanskim stanjem. Na področju štipendij, kot je že bilo rečeno, se tudi poveča za 100 tisoč. V preteklosti so se sredstva za štipendije, to gre za dodiplomski in pa podiplomski študij, pač zniževale, tako da smo lahko na letni ravni podelili maksimalno 30 štipendij, ker to gre za večletne pogodbe in je to res zelo malo štipendistov vstopalo v shemo. Tako da s temi sredstvi upamo, da bomo lahko pač malo dopolnili to praznino na področju usposabljanja in pa pridobivanja kompetenc. Pri Prešernovih nagradah je tudi bil zelo velik problem pri sredstvih, ki so namenjeni izvedbi državne proslave in pa tudi število strokovnih komisij se je povečalo, ki pač odločajo o teh nagradah. Kar se tiče umetnosti, na področju uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, intermedijskih umetnosti ministrstvo vsako leto razpisuje več razpisov, s tem da so se od leta 2011 do lanskega leta sredstva zmanjšala za tretjino, kar je vsekakor zelo velik manko, zlasti na področju nevladnega sektorja, ki je podhranjen in v bistvu niti se jim ne more zagotavljati zadostnih sredstev za njihove programe. Tako da tukaj imamo… / nerazumljivo/ na področju uprizoritvenih umetnosti, glasbeni programi, vizualne umetnosti. Potem pa se v okviru rebalansa povišujejo sredstva tudi za umetniške programe v javnih zavodih, vsekakor zaradi plače, ki so posledica teh aneksov h kolektivnim pogodbam. Tudi nekaj sredstev bo namenjenih za opremo, ker tega je pač investicijskega vzdrževanja je v preteklosti bilo kar bolj malo, kot so potrebe. Toliko zaenkrat. Če pa še bodo vprašanja…
Hvala. Izvolite.
Miroslav Benulič
Miro Benulič, Služba za investicije. Torej, na postavki Spomeniki v lasti Republike Slovenije, smo pridobili poleg obstoječe postavke za 768 tisoč dodatnih, z rebalansom dodatnih 168 tisoč, ki se bojo seveda namenila v glavnem pač začetim projektom ali pa delom, ki so že v letu 2018 se začela. Tako da ta sredstva bojo nujna, da se bojo ta dela zaključila. Gre recimo za nadaljevanje sanacije podpornega zidu na Gradu Borl, potem dodatne raziskave arheološke na Gradu Ptuj, v Črnomlju bo se dokončala vhodna avla in projekt ureditve in še nekatera manjša dela kakor recimo, projekte za sanacijo gradu na Šrajbarskem turnu, potem, manjša ureditev vinske kleti na Kostanjevici in tako, še nekaj manjših stvari. Na drugi postavki, ki se imenuje investicija v kulturi ali pa javna kulturna infrastruktura, je poleg dobrega milijona, smo prejeli dodatno milijon dodatnih sredstev za javno kulturno infrastrukturo, ki jo(?) pa v tem trenutku nima delitve natančne, ker bo počakala na ministra, ki bo gotovo hotel sodelovati pri tej razdelitvi teh sredstev. Hvala.
Najlepša hvala. No zdaj pa odpiram razpravo članov in članic odbora. Prvi se je prijavil gospod Samo Bevk, prosim.
Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav gospodu ministru in vsem ostalim prisotnim. Jaz sem vesel, da se delež proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu prvič po letu 2012 znova približuje 2 %, se pravi 1,9 % državnega proračuna. Kot smo videli iz teh tabel in iz samega gradiva, znaša skupaj 193 milijonov evrov, je pa seveda treba povedat, da je nominalno proračun za kulturo, na primer leta 2009 znašal več kot 200 milijonov evrov – 204 milijone evrov, če me spomin ne vara, se pravi, da nas tukaj še kar nekaj dela čaka, da bi povišali ta sredstva in da bi se moral ta trend, ki je sedaj povišan s 30 milijoni, glede na proračun 2019, da ta trend v naslednjih letih našega mandata še povišamo. Cilj nekako je, da bi to znašalo okrog pol odstotka bruto družbenega proizvoda. Mislim pa, da v zadnjih nekaj letih, v zadnjih petih letih, je veliko vrzel povzročil izpad sredstev iz tako imenovanega Zakona o kulturnem evru oziroma Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, ki se je iztekel leta 2013. Se pravi, 5 let smo že brez tega zakona. Vem, da je ministrstvo osnutek zakona že pripravilo, da je v medvladnem usklajevanju, da se najbrž čaka zelena luč Ministrstva za finance in jaz mislim, da moramo narediti vse, da v tem letu ta zakon tudi sprejmemo in da bi začel veljati z letom 2020. Prinesel bi dodatnih 122 milijonov evrov, v obdobju od 2020 do 2026 in mislim, da bi slovenska kultura in slovenska ustvarjalnost lahko samo še pridobivala in se razvijala naprej. Eno področje, se mi zdi, da je zelo prikrajšano s tem rebalansom, to je področje kulturne dediščine. Če pride na razpis 185 vlog za sofinanciranje in da se jih lahko sofinancira samo 19 % je tukaj velik manko in žal bomo morali narediti preboj tudi v tem smislu in tukaj lahko nekaj reši Zakon o kulturnem evru, prav gotovo pa tudi, recimo, investicije v večje javne zavode bi lahko tudi pomagali reševati z Zakonom o kulturnem evru. Tokrat v tem rebalansu ni ničesar za slovensko dramo, za novo investicijo, ki se že nekaj časa načrtuje, tako da, jaz upam, da bo v naslednjih letih Zakon o kulturnem evru nekako pripomogel k razcvetu slovenske kulture. Hvala lepa.
Najlepša hvala. Naslednji se je prijavil Primož Siter, prosim.
Ja, najlepša hvala in lep pozdrav, dobrodošli tudi z moje strani.  (nadaljevanje) Izpostavil bi za začetek eno stvar, ki me je navdušila v poslanstvu proračunskega uporabnika Ministrstva za kulturo, ki pravi, da skozi proračun Republika Slovenija želi uveljaviti zavedanje, da sektor kulture ni strošek, ampak katalizator razvoja in rasti in multiplikator, ki omogoča, da bo družba sposobna zagotavljati trajnost dostojnega življenja. Mislim - če si upam dati krajšo pridigo v uvod vprašanj, ki bodo prišla in veliko jih imam -, ne pozabimo, da je kultura dejansko tisti generator in ustvarjalec identitete naroda. In dejstvo, da se trudimo vsi državljani in državljanke spodbuditi povečanje sredstev, namenjenih za kulturo, je spodbudna stvar vis a vis dejstva, da realnost pa je poviševanje proračuna za oboroževanje, kar je seveda velik izziv za vse nas - na eni strani imamo gradnjo narodne identitete, na drugi strani imamo degradacijo narodne identitete, če smo lahko malo domoljubni za začetek.  Zdaj pa imam par vprašanj. O številkah smo govorili, generalno se sredstva višajo, kar je seveda navdušujoče dejstvo. Številke so takšne, od 1992 naprej do 2009 se je nominalno zviševalo, 2010 so začela padati sredstva, 2016 so pristala na ravni leta 2005, torej na slabih 147 milijonov, potem pa se 2017 krivulja zopet obrne navzgor, kar je sicer nominalno zviševanje, ampak relativno zniževanje, se pravi, odstotek proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu je padel, z 2,47 na 1,63 %; samo toliko, malo hladnega tuša, no.  Zdaj pa preidem na par vprašanj. Dve neskladji smo opazili, in sicer - pa deloma ste, gospod minister že odgovorili na to, no, ampak vseeno postavim -, največji delež proračuna prejemajo javni zavodi, okrog 60 %, vse ostalo je, lahko razumemo, deloma zapostavljeno. In sem vesel, da ste omenili ljubiteljsko kulturo, ampak me vseeno zanima, 100 tisoč je številka, ki ste jo omenili, če se ne motim. Ali menite, da bo to dovolj, glede na to, da je ljubiteljska kultura, če kje, v Sloveniji dejansko močan segment družbe, je aktivna in ljubiteljski kulturniki resnično predstavljajo večji del aktivnih ljudi.  Potem še eno neskladje. Največji delež proračuna je namenjen Osrednjeslovenski regiji. To neskladje, glede na to, da tudi sam ne prihajam iz Osrednjeslovenske regije, pa imam sebe za navdušenega kulturnega delavca, me je zmotilo. Dve tretjini vsega je namenjeno Osrednjeslovenski regiji, kako je z ostalimi regijami oziroma če mi lahko podate nek geografski razrez.  Naslednja stvar. Okej, o številkah sem že. Kultura je največ izgubila od leta 2008, torej 25 %. Vaš predhodnik oziroma gospod Prešiček je že v začetku svojega mandata poudaril, da se bo teh 25 %, kar jih je kultura izgubila od 2008 do zdaj, postopoma povrnilo in da bo proračun narastel na približno 209 milijonov. Kaj, točno, se je zgodilo v tem procesu oziroma kakšni so bili dejansko ti plani in kako se realizirajo.  Nadalje, grem na koalicijski sporazum, kjer piše, da bo prišlo do podvojitve proračunskih sredstev do leta 2020, kar pa zdaj v tem dokumentu ni razvidno. Zdaj citiram koalicijski sporazum: »Zviševanje sredstev za kulturo, odstotek proračuna se mora vrniti vsaj na 2,2 %, kot je bil v letu 2009.« Se pravi, kje so zagotovila za dvig sredstev za uresničitev zavez, ki so zapisane v koalicijski pogodbi.   (nadaljevanje) Še ena alineja iz koalicijskega sporazuma, kjer je zabeleženo tudi, da se bo v proračun uvedla samostojna proračunska postavka za področje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Kje je ta postavka? Je tako preveč vprašanj? Ali naj razdelim na še…? / Oglašanje iz dvorane/ Ali grem lahko naprej? Okej. Dotaknil bi se zelo pomembnega področja, ki ga v Levici konstantno na vseh ravneh poudarjamo in sem vesel, da smo v zadnjih tednih, še posebej na področju kulture, to še toliko bolj poudarili. In sicer socialna varnost samozaposlenih. Prekarne oblike zaposlitve so težava, v Sloveniji velika težava. Vsi se zavedamo, vsi se trudimo težavo nasloviti. Samozaposleni v kulturi pa imajo vseeno zelo specifično mesto. Kulturnemu ustvarjanju prispevajo ogromno, ne bi bilo napak, če bi rekel morda največ, pa vseeno je njihov socialni položaj vprašljiv. in vprašljiva se nam zdi postavka nagrade in socialne pravice na področju kulture. Poviša se sicer za 1, 8 milijona, ampak se sprašujemo, če je to povišanje zadosti, če je dovolj. Glede na vse, kar smo v preteklih tednih, torej tudi v državnem zboru diskutirali. Torej v seštevku pravic do izplačila prispevkov za socialno varnost za samozaposlene. Govorimo o možnosti bolniškega nadomestila za samozaposlene, potem se bo pa sprejel Zakon o dodatku k pokojnini za izredne dosežke na področju kulture in raziskovalne dejavnosti. Torej vsi ti trije ukrepi skupaj – je to vračunano v teh 1, 8 milijona? Bo to zadoščalo? Potem pa še dve vprašanji. Podpora nevladnim organizacijam in civilni družbi. En detajl iz tega programa, se pravi 1804, če vam prav pride številka. Govorimo o podpori nevladnim organizacijam in civilni družbi, ampak povišajo pa se samo sredstva za program Podpora verskim skupnostim, čeprav je podpora razvoju nevladnim organizacijam navedena kot prioriteta v koalicijski pogodbi. In me zanima zakaj, čemu, kako se bo med verskimi skupnostmi ta sredstva, dodatna sredstva razdelilo? Pod kakšnimi kriteriji, kakšni so parametri in zakaj drugi deli tega parketa nevladnih organizacij, niso upravičeni do istega? Toliko za enkrat, hvala lepa.
Hvala.  Naslednja se je prijavila gospa Janja Sluga. Prosim.
Hvala lepa. Ja, saj tukaj lahko po moje vse naše razprave strnemo na en skupni imenovalec, pa rečemo: »vsi smo veseli, da se sredstva povečujejo, vsi bi si pa želeli, da bi se povečala še več«. To je tisto, kar lahko vsakič znova povemo. Kljub vsemu je pa treba povedati, da so se sredstva povečala že v prejšnjih dveh proračunih. Se pravi za leto 2017 je bil že prvi dvig in tudi za 2018, res pa je, da ne v taki meri kot nam to zdaj zdajšnji proračun omogoča in samo en popravek mogoče še kolegu Siterju, ki je rekel, ki je navedel napačen odstotek – v letu 2018 je delež znašal 1, 74 BDP, ampak nič kaj takšnega, nič kritičnega. Seveda glede na vse to, kar se je v zadnjem času na ministrstvu dogajalo, bi si lahko tudi vsi skupaj povedali, pa rekli: »denar ni vse«, denar lahko naredi marsikaj, ne more pa narediti vsega in jaz upam, da bo zdaj ob tej menjavi na ministrstvu se zgodilo tudi še kaj drugega, bolj v smislu izboljšanja nekih medosebnih odnosov, mogoče bolj razbremenitve določenih zaposlenih in izboljšanje delovne klime in tako naprej, ampak to je že seveda tema za kakšno drugo sejo. Jaz bi samo opozorila, da ne glede na vse, v bistvu od meseca septembra, ko smo v tej sestavi tudi tega parlamentarnega odbora za kulturo, s tega ministrstva dejansko  nismo prejeli v obravnavo nobenega zakonskega predloga, ki bi nekako izboljševal razmere na področju kulture. Kar jaz močno obžalujem, ker kljub vsemu mislim, da od septembra do danes je pa to nekaj takega časa, ki bi se dal izkoristiti za določene izboljšave.  Kolega je že omenil Zakon o kulturnem evru. Zakon o kulturnem evru je v prejšnjem mandatu bil popolnoma do končne točke v bistvu pripravljen in usklajen in jaz se čudim, da ga še nismo v tem času – torej, kot rečeno, od septembra do danes – še sprejeli v Državni zbor. Ampak je šel na neko drugo pot. Ponovno je šel v javno obravnavo. Zato bi jaz tukaj na tem mestu vprašala, zakaj je to se zgodilo na tak način, glede na to, da smo ga v prejšnjem mandatu zelo dolgo usklajevali, da so ta sredstva, kot smo danes že tudi ugotovili, izjemno, izjemno pomembna za kulturo in prepotrebna. In je dejansko bil na točki, ko bi že lahko prispel v Državni zbor, pa je zdaj zopet naredil – za moje pojme – en nepotreben ovinek.  Kar se tiče na splošno financiranja, glede na to, da verjetno nikoli ne bomo mogli reči, da imamo dovolj denarja vedno in čisto za vse – pa je treba še enkrat izpostaviti tisto, čemur – v čemur so si bili ministri v prejšnjih mandatih – pa ne samo v prejšnjem, ampak tudi tisti pred njimi, lahko rečemo kar ene tri, štiri ministre zaporedoma – edini, da je treba narediti prenovo kulturnega modela. Zakaj to govorim in zakaj to ponovno opozarjam ravno ob proračunu? Ravno zaradi tega, ker se tam začrtajo neke osnove za neko boljše financiranje, za financiranje, ki je samim kulturnikom in potrebam kulturnih programov bolj prilagojeno. Zato se mi zdi ta sprejem novega nacionalnega programa za kulturo toliko bolj pomemben. Namreč, če hodimo po terenu in poslušamo, kaj so glavne težave kulturnih ustvarjalcev, so ravno v tem, da gre za, bom rekla, nepredvidljivo financiranje. Da gre za prekratko obdobje, ko je vnaprej znano, v kolikšni meri bodo programi financirani. In da gre predvsem za težavo, ker je to financiranje prepozno. Pomeni, dobivajo odločbe nekje sredi leta za tekoče leto. Mogoče je to za nekatere še večja težava kot pa sama višina sredstev. Programi se seveda odvijajo nekje po koledarskih letih, nekje po sezonah – in če je program narejen že nekje na polovico pa potem šele dobijo odločbo, v kolikšni meri bodo ti programi sofinancirani, si lahko predstavljamo, da je to za njih velika težava. In jaz bi si želela, da bi nekako prišlo do tega preskoka. Da bi se lahko začeli pogovarjati tudi o večletnem financiranju. Tako kot je za nekatere že. Na primer, štiri leta je neko tako obdobje, kjer lahko potem delaš neke načrte za naprej in tudi usklajuješ svoje izdatke.  V bistvu bi pa želela opozoriti predvsem na temo, ki jo je tudi že gospod Siter načel. Midva s kolegom Rajićem sva pred časom že naslovila tudi na ministrstvo eno pobudo glede nadomestil za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi. Namreč po moje je prišlo do nekega kratkega stika pri izračunu teh nadomestil, na kar sva s kolegom Rajićem opozorila. In sicer kjer se v novi uredbi viša to nadomestilo za 1 evro in se sklicuje, da ta višina po novem – 21 evrov seveda v 30 dneh pokrije višino praga tveganja revščine, kar ne drži. Ker se nadomestilo izplačuje za delovne in ne za koledarske dneve. Na to sva midva v tej pobudi opozorila. Namreč če vzamemo koledarske dneve in je teh v mesecu 21, pridemo potem v skupnem seštevku komaj na 440 evrov. In ne na 630 oziroma še malo nad 630, kolikor bi to moralo znašati. Zakaj na to ponovno opozarjam? Zaradi tega ker sva v odgovoru seveda prejela še enkrat isto zatrjevanje. Ker je v odgovoru bilo navedeno,  (nadaljevanje) koliko so te proračunske postavke na postavki celotni, se pravi govora je o tistih 8 milijonih, kar je pa po mojem zavajanje, ker se pri teh nadomestilih ne pogovarjamo o 8 milijonih evrov oziroma skoraj 9, ampak je zdaj iz teh novih gradiv zelo lepo razvidno, da govorimo na letnem nivoju pri teh nadomestilih za boleznine o 26 tisoč evrih. Lepo prosim, še enkrat ponavljam, na letnem nivoju govorimo o 26 tisoč evrih. Zato me bo zelo težko kdo prepričal, da se tukaj ne da priti čez prag tveganja revščine v teh delovnih dneh in ne koledarskih. Se pravi, da povišamo še za evro ali 2 na dan, kolikor pač pride preračun, in da res zagotovimo tem samozaposlenim v kulturi neko dostojno preživetje tudi v primeru, ko gre za bolezni, ker so bolni verjetno ravno tako kot mi vsi ostali. In mislim, da bi bilo to prav, zato vas tudi na tem mestu pozivam ne glede na to, da zdaj nimamo tukaj še novega ministra, pa mislim, da boste lahko prenesli tudi njemu potem naprej, ko nastopi svojo funkcijo. Meni se res to zdi nezaslišano, no. O takih malih denarjih se tu zdaj pogovarjamo. Pogovarjamo se o povečanju proračuna, pa se potem ne moremo zmeniti za par tisoč evrov, ki bi jih tukaj samozaposlenim dodatno namenili.  Jaz bi kljub vsemu še mogoče eno zadevo tudi s terena prenesla, ko se pogovarjamo o povečanju proračunske postavke tudi za medije, pa zdaj z ozirom predvsem na medije lokalnega pomena. Jaz sem bila s strani različnih njih opozorjena in tudi smo malo pogledali podatke, kako se ta sredstva delijo. Seveda je dobrodošlo in vsak od nas se zavzema, da čim več teh medijskih hiš oziroma teh manjših televizijskih ali pa radijskih programov seveda dobi sofinanciranje. Jaz mislim, da tu smo si edini. Kljub vsemu pa, ko gremo potem pogledat, koliko vsak od njih dobi, pa lahko ugotovimo, da gre za drobiž. In tu se je, mislim da, potrebno vprašati, ali je bolje res financirati vsakemu nekaj drobiža, zato da bojo vsi tiho, da ne bo nobeden mogel reči, da ni tega denarja dobil, ali pa resnično nekomu res pomagati, da oblikuje nek program. Ker tudi ti lokalni mediji so si med sabo različni, oddaje, ki jih pripravljajo, so različne. Moram pa reči, da ko sem šla malo bolj podrobno gledat te stvari, na kak način kakšen medij kakšno oddajo izpelje, kakšna je kvaliteta tega, kar da, se to ne odraža sorazmerno tudi v financiranju. In teh par 10 tisoč evrov jaz mislim, da se z njimi bistveno, bistveno neka lokalna postaja, ki je resnično pomembna za ljudi, ker zagotavlja ljudem neko informacijo o tistem, kar se dogaja neposredno okrog njih, in to je zelo pomembno, da dejansko bi tukaj lahko prišli malo bližje. Tako da jaz upam, da se bo to povečanje odrazilo ne samo v tem, da se bodo ta sredstva še bolj razpršila, ampak da bodo tudi za neke obstoječe programe prejeli vsaj nekaj več. No, to bi bilo zelo dobrodošlo. Kljub vsemu moram še seveda omeniti mogoče tudi posredne proračunske uporabnike, ker se mi zdi, da se včasih na njih kar malo pozablja. Vsi seveda radi poudarjamo samozaposlene, pa nevladnike, ampak tudi proračunski uporabniki niso prav, bom rekla, razkošno financirani, čeprav številke, ko jih pogledamo, same po sebi so veliko višje, ampak je treba vedeti, da je tudi pri posrednih proračunskih uporabnikih najvišja postavka teh sredstev seveda plačilo za delo. In ko pogledamo potem te številke, ki jih posamezni prejmejo, je v bistvu procentualno gledano zelo majhen procent namenjen samemu programu. Zato tukaj na tem mestu še vprašanje, koliko se bodo povečala sredstva na posameznih razpisih. / nerazumljivo/ zanimajo me predvsem uprizoritvene umetnosti, pa glasba, če se bo tudi to povečanje tudi tam na teh konkretnih razpisih  (nadaljevanje) kaj poznalo. In pa seveda, ali bo opravljen kak napredek v smislu tega, kar sem prej izpostavila, se pravi nekje oktobra, novembra so ti razpisi, potem pa traja do pomladi naslednjega leta, da uporabniki prejmejo te odločbe, ali se da tukaj narediti tudi kak korak naprej v tej časovni dimenziji. Potem pa še, saj veste, večkrat je bila že omenjena Carmina Slovenica, jaz bi tukaj omenila mogoče dodatno tudi še Festival Brežice. Treba je tukaj posebej opozoriti, da je tudi Festival Brežice izpadel iz financiranja. In mogoče, če lahko tukaj dobim odgovor, kako bi se pa tudi Festival Brežice lahko umestil v katerikoli razpis. Si predstavljam, da bodo neka dodatna sredstva na razpolago, mogoče tudi za tiste, ki jih zdaj v nekih večletnih financiranjih niso dobili tako kot Carmina Slovenica. Pa bi zelo konkretno želela vedeti tudi za ta Festival Brežice. Toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa, kolegica Janja Sluga. Zdaj pa je na vrsti Marko Bandelli. Prosim.
Hvala, predsednica. Lep pozdrav vsem predstavnikom ministrstev.  Dobro, žal minister je moral oditi, ampak tudi dosti nam ne bi pomagal, ker itak čakamo novega, tako da bomo videli, ko se bomo pogovarjali z njim. Moje tukaj niso bolj vprašanja, bolj refleksija na to, kar sem prebral… / nerazumljivo/ kar sem videl. V glavnem seveda smo zadovoljni. Mislim, da kot poslanci bomo to tudi, osebno bom tudi to zadevo potrdil na Državnem zboru. Vseeno pa, gospa Tatjana Vonta, kako je tista oddaja, kje nas čevelj žuli. Nekaj moramo tudi mi povedati naše zadeve, ker drugače pa bi bilo vse preveč lahko. / oglašanje iz dvorane/ Tamara, se opravičujem. No, 19 milijonov, vidim, dodatnih integralnih sredstev, od katerih 9 milijonov gre za zaposlene, 10 milijonov, 9,4 no. Saj to je tudi dobra finta Vlade, ki je naredila, tako da bodo šli v novo dohodninsko lestvico, polovico teh bojo se vrnili, pa na drugačen način spet noter. Kdo je delal te simulacije, pa tudi, mislim, dobro opravil svoje delo. Ja, mene vedno sprašuje, menda bom verjetno se pogovoril s kom od vas, da mi malo razloži malo več o teh samozaposlenih na področju kulture. Saj veste, kako je to. Vsi bi radi imeli od države maksimalno in še več, pa še več, ampak nekateri moramo pa zaslužiti, da lahko dobimo davke, prispevke, pa plačo. Saj ne rečem, da ni to dodana vrednost ali kaj je treba, in podpiram, res, ampak tudi tam so ene meje. In mislim, da je to… Če gledamo 1,8 milijonov napram to, kar je bilo dano, praktično za dodano, za varstvo kulturne dediščine, je sramota. Ampak bom še prišel do tja. Zelo pozdravljam, lepo mi je všeč ta medij avdiovizualna kultura v višini 800 tisoč evrov. To je, mislim, zelo dobra zadeva, kar mislim, da je pohvalno. Je pa tako. Ta rebalans proračuna po postavkih, izvajanje zakona v medijih, ki zagotavlja dodatnih, vidim, 600 tisoč evrov. Tukaj se sprašujem, zakaj se napisali, ali pa, tu sem dobil ta opomnim, bomo verjetno, z dodatnimi sredstvi bomo verjetno ali pa lahko podprli te projekte. Jaz ne razumem. Če so dodatna 600 tisoč evrov sredstev, bomo za sigurno naredili več, ne pa, bomo verjetno. Lahko bomo podprli nekaj projektov in na koncu bo ministrstvo sledilo cilju povečanja produkcije tistih programskih vsebin lokalnega značaja, kar je meni zelo pomembno, zelo. Jaz zelo podpiram predvsem televizijo, kot veste. Jaz sem bil bivši, leta nazaj, predsednik RTV, nadzornega sveta, pa sem se zelo boril za(?) lokalno televizijo, ki že takrat je bilo govora, da dajmo zmanjšat. Ne, jaz bi še povečal. Če bi bilo zaradi mene, bi naredil še eno na Gorenjskem, pa dol na Dolenjskem ali pa kaj takega, ker personala je dovolj. Mislim, če se spomnim slabe številke od takrat, da je 2 tisoč 500 zaposlenih na RTV pa še 500 pogodbenih. Zadihamo močno, kadar slišimo take številke pa nič s tem, pa 93 milijonov pride notri od naročnikov. Podatek od toliko let nazaj. V redu, tako, da to je to. Nekaj, ta novost mi je bila zelo všeč, ta novost, zdaj tukaj je predvidenih 50 tisoč evrov o medijski pismenosti. Citiram tukaj: Mediji vplivajo na oblikovanje mišljenja prepričanj in stališč ljudi, kar je še posebej izrazito v današnjem svetu, kjer zaradi hitrega tehnološkega razvoja in možnosti hitrega širjenja sporočil določajo celo to, kar ljudje razumejo in doživljajo kot resničnost. Kako ločevati resnično od lažnega, dejstvo od mnenje? Kdo drug lahko razume to, kar sem jaz dal skozi prejšnji mesec, kaj je lažno in kaj je resnično. Tako, da je, tukaj jaz mislim, da ne bi moglo biti 50 tisoč evrov, zato bi moralo biti kar 5 milijonov na tem področju za malo kulture v medijskem svetu, določenem sektorju. Seveda brez zamere drugim, zelo spoštujem to. Kar se tiče varstva kulturne dediščine, tukaj pa mi je zelo žal. Niti en procent od vašega kulturnega proračuna, če tako rečem, ministrskega, ne gre za to.  Če vidim tukaj spomeniki, razporejenih je bilo 168 tisoč evrov, kar pa je pol procenta od 30 milijonov, ki jih boste dobili več in tukaj na postavki imate 768 tisoč evrov od 100 in 90 in več milijonov evrov. Jaz mislim, da je to prava sramota za Slovenijo, ker ne spoštujemo na tak način, kar je tu zelo pomembna zadeva, ki je varstvo same kulturne dediščine, ki jo imamo. Veliko, velika sramota. Tudi, če lahko to povem, kohezija in sredstva, ki so bila na razpolago v prejšnji perspektivi, ali pa če kličemo tako v zdajšnji perspektivi ne predvidevajo te investicije in popravilo tega. mi moramo razumeti, da je kulturna dediščina lahko en velikanski velik biznis za Slovenijo, ampak razumeti ga je treba, na kakšen način postaviti to zadevo. Ne strošek, nikoli ne sme biti strošek, ga je treba pogledati na drugačen način.  Bom prišel na koncu, zakaj sem to omenil. V glavnem, to me zelo užalosti, ker če govorimo o investicijah to sploh niso investicije, to so redna vzdrževanja. Redna, čisto redna vzdrževanja, če gledamo tukaj neke sanacije gradu tega in … to so vzdrževanja, to niso investicije. Investicija bi pomenilo rekonstrukcijo in dati vsebine nove notri. Jaz sem šel v rekonstrukcijo grada v Štanjah, ko sem bil župan, z občinskimi sredstvi, ker sem imel zagotovljene vsebine. Vsebine, ki sem bral končno, da tudi ministrstvo za kulturo bo premaknilo tisti denar, ki je bil namenjen nam že štiri leta nazaj. Natura 2000, mislim, da veste, za kaj se gre. V glavnem, jaz sem spravil vsebine notri v grad, da smo lahko naredili investicije, da je upravičena investicija, ne moremo več graditi v prazno, kako je lep ta spomenik, ne rabimo tega, rabimo, da bo to delovalo.  Na tak način razbremenimo tudi stroške zavodom. Zavod jim je v rezerve, jim je v velike rezerve, ampak jih je treba vedeti na kakšen način prisiliti do tega, da jim je v prihodkovno stran višja. Vsi lahko rečemo: rabimo. Vsi rabimo. Tudi mi poslanci bi rabili plačo in še enkrat višjo, da bi prišli v srednje mere Evrope, ampak dobro, tako pač je. Ampak je treba razumeti, da so notranje rezerve. Pri zavodih je treba začeti kontrolirati notranje rezerve. Vsi zavodi rabijo, vedno več bodo rabili, če jih ne omejimo. Govorim iz lastnih izkušenj, ne govorim nič na pamet, ker z notranjo racionalizacijo, notranjo reorganizacijo, se da priti do drugačnega denarja. Pohvalno. Kar se tiče pa - se opravičujem, moje področje, ki ga imam pri srcu in ga bom imel celo življenje sigurno kohezija, ne, kratka, ampak zelo napeta.  Tukaj jaz vidim neke številke, ki mene tukaj - niso pohvalne. Jaz mislim, da tukaj morate zelo krepko stopiti skupaj in se dogovoriti za določene reči. Jaz v tistem kratkem času, ko sem bil minister, sem sprostil 9 milijonov projektov. Projekt, ki je bil ustavljen dve leti samo zaradi nesporazuma med ministrstvom, med službo in Ministrstvom za kulturo, pa smo rešili. Mislim, da je tudi šlo naprej. Zelo lepi projekti. Izrazito lepi projekti. Takih projektov rabimo še več. Ker tukaj, če mi pomislimo malo, vi morate vedeti, da naslednja perspektiva, ki bo 2021-2027, bo za vzhodno in zahodno kohezijsko regijo kruta. Dobra za vzhodno, zelo slaba za zahodno. In če že tukaj vidimo točno kakšne so delitve med temi regijami in koliko denarja gre na eno in drugo, tukaj bo treba začeti razmišljati, da vi na ministrstvu začnete razmišljati o integrali, o investicijah z integralnim denarjem - integralnega proračuna. Drugače ne bo šlo naprej. Če tukaj gledate te »odločitve o podpori«, pišete tukaj. Odločitev o podpori ni še projekt. Odločitev o podpori je nek namišljen projekt, ki nima še osnove.  Saj prav zaradi tega pišete potem, da je pogodbeno vezenih sredstev 22 milijonov, to je pa 35 procentov. 35 procentov leta 2014 do perspektive 2020. Od teh je trenutno črpanih 5 milijonov prejšnje leto. Izplačanih 43 procentov.  Glede na podpisane pogodbe, kar pomeni: črpali smo 35 procentov pravzaprav pogodbenih vezanih sredstev 35 procentov v petih letih, če lahko rečemo, od teh polovico. Se pravi smo zelo nazaj. Res je, da je do 2023 možno črpati, ampak projekt, ki se začne danes, mora biti končan čez tri leta, tukaj pa vidim, da je veliko, veliko projektov, ki ni še niti začetih. Tu jaz mislim, da je treba malo, verjetno bo nov minister, upam, da bo to všteto, to ni vaša naloga, vsak ima svoje področje, ampak je možnost, da danes tu povemo, samo zaradi tega in mislim, da je tudi prav, da tudi kolegi tukaj vejo za kaj se gre in koliko je pomembna zadeva. No, jaz bom zaključil s tem, kar sem prej začel tudi prej: Sem zelo zadovoljen, da vidim, da je tudi ta projekt obnove kulturne dediščine z Naturo 2000, da bo tudi končno ta grad Štanjel šel v realizacijo, ne obnovo, ampak glede vsebinskih programov. Toliko z moje strani predsednica. Hvala.
Najlepša hvala. Na vrsti je Jurij Lep. Prosim.
Hvala za besedo, gospa predsednica. Spoštovani kolegi in kolegice, predstavniki ministrstva! Tudi jaz se bom pridružil tem razpravljavcem, ki so rekli, da so v bistvu zadovoljni, da se sredstva na kulturnem področju dvigujejo, to smo lahko čisto zadovoljni, ki se ukvarjamo s kulturno tako ali drugače, tako da s tega stališča se strinjam z vsemi. Jaz se bom pa zdaj mogoče v moji razpravi bolj dotaknil investicij, v to, da infrastrukturo, kot vemo, da je dejansko zelo slaba bila vsa leta pa tudi mogoče v prihodnosti. Sedaj se že vidi, da bo kaj, ampak bi vseeno predlagal, da v nadaljnjih sestavih sredstev za investicijo več časa in več denarja posvetimo tudi vsem investicijam.  Bilo je rečeno, da Ministrstvo za kulturo in Slovenci splošno podpiramo knjižnično dejavnost ob mejah, kar tudi mene zelo in zelo podpiram in tudi recimo so potem take lokalne skupnosti, ali pa neke ločimo recimo na knjižnice, ki so v državni lasti in knjižnice, ki so v lokalni lasti, ampak vsekakor pričakujem, da bi tudi v prihodnje nekaj sredstev z Ministrstva za kulturo ali pa z republiškim denarjem sofinancirali izgradnjo, ali pa knjižnic. In kot vidim, ta postavka knjižnice na obmejnem, vidim eno tako zadevo, kjer bi lahko tudi te kraji, ki so ob meji, kar je zelo pomembno, da veste, zdaj v Evropi več mej ni, ampak so pa še zmeraj jezikovne meje in jezikovna meja pomeni za naš narod, za Slovence, splošno obstoj, sploh /nerazumljivo/ knjižnica pa upravna dejavnost pa igre pa drama so pa osnova, ki jo moramo Slovenci še naprej razvijati, če hočemo, da bomo ostali v tem delu Evrope. Tako, da iz tega stališča to podpiram. Glede na to, da sem v prejšnjih letih tudi dosti takšnih investicij, ki so jih občine financirale in tudi čisto izrecno knjižnična dejavnost pa ni bilo posluha z Ministrstva za kulturo, smo dobili tudi dosti negativnih odgovorov, tako da so se lokalne skupnosti glede na svojo aktivnosti in pa glede na svoje zalaganje in možnosti, ki smo jih imeli, vlagali svoje denar v to stvar. To čisto iz izkušenj govorim, da smo 2015 želeli dobiti investicijo v hram kulture, ki je nova stvar, ki je investicija za 50 let, prej je pa 100 let, pa v bistvu nismo dobili niti evra za sofinanciranje Ministrstva za kulturo, pa smo delali knjižnico, ki je v okviru mariborske knjižnice zdaj najnovejša in tudi je vzor in smo zelo zadovoljni, da jo imamo. Če tega ne bi naredili še tega ne bi bilo.  Ampak za v naprej predlagam, da ministrstvo da veliko več pozornosti, da ohranja kulturno infrastrukturo tudi takšno in drugačno, ne samo na papirju, tudi v financah.  Potem naslednjo področje, ki bi me zanimalo je to, ko govorimo o ohranjanju kulturne dediščine. Vemo, da smo imeli na slovenskem teh dvorcev pa gradov, mislim zadnja leta jih je bilo enih 10, ki jih je ministrstvo oziroma država predlagala za odprodajo. Zdaj, ali je še zmeraj teh 10 za odprodajo, ali so kakšne druge razlike? Vem, da je grad Viltuš, katerega dobro poznam, bil tudi namenjen za odprodajo in je bil, da glede na to, da potem pa se ni prodal v enem letu ničesar ni od tega bilo. Zdaj je zopet v spisku, da je v lasti države in da iščemo enega izvajalca in investitorja, ki bi to, grad ohranil vsebinsko.  Je pohvalno, da ne bo samo negativno, da smo v zadnjih uspeli z vašim ministrstvom, z našim ministrstvom, da so vsaj streho popravili in smo ga spravili v fazo, da ne propada naprej.  Recimo me zanima na splošno, kakšne strategije na Ministrstvu za kulturo v prihodnost v zvezi z ohranjanjem gradov in dvorcev na slovenskem, ki je naša dediščina, ki jo moramo zagovarjati. Potem bi še mogoče to omenil za zaposlene, kot ste povedali, se strinjam, jaz pravi: To so kulturniki, ki se ukvarjajo s tem in če hočemo,da imamo tako dejavnost, moramo poskrbeti, ampak trend kot mi je znano, vsako leto jih je več. Se pravi, zdaj imamo nekaj čez 2 tisoč 100 , nekaj takšnega, skratka, mene zanima bolj ta zadeva, kako lahko posameznik ali pa kulturnih pridobi status, da lahko oziroma zahteva ali pa da vlogo za plačevanje prispevkov preko Ministrstva za kulturo, ker to ni tako enostavno, po vsej verjetnosti mora že nekaj ustvariti v življenju, ali je že nekaj naredil, ali kako drugače? Tako, da jaz pa vsekakor osebno sem zadovoljen, da je ta proračun sprejet oziroma rebalans. Vemo, da rebalans je samo stvar, ki pomeni, da se ohranja situacija kakšna bo, da potem, ko imam zaključni račun, da ne bomo v preveč velikih razlik prikazovali, tako da rebalans, ki je pred nami je vsekakor za Odbor za kulturo zelo dober, je pozitiven in tudi glede na to, da smo si dali cilj, da bomo 2,2 procenta našega državnega proračuna vlagali v to kulturo, mislim, da smo na dobro poti, zdaj pa relativno, ali pa absolutno ni toliko pomembno, važno je, da gre trend navzgor, to se pravi, da vlagamo več sredstev v to našo ohranjanje kulturne dediščine pa na splošno v jezik in infrastrukturo, ker mislim, da je osnova.  Brez infrastrukture si mi lahko samo mislimo, da bomo mi tu nekaj ohranjali slovenski jezik in pa slovensko besedo, tako da nič kaj preveč ne bom razpravljal o številkah, vem samo to, da ga bomo sprejeli tu v naši poslanski skupini, ker pač vemo, da sredstev, kolikor jih je, na ravni cele Slovenije smo ta proračun oziroma rebalans težko sestavili. Kot veste smo kar veliko odhodkov naredili na vseh teh področjih, od sociale, kulture, tako da vsak je nekaj dobil, tako da smo lahko na splošno zadovoljni in tudi v naprej je to dobra osnova za graditev naše kulturne identitete.  Hvala.
Hvala vam. Zdaj pa je na vrsti kolegica Lidija Divjak Mirnik. Prosim.
Hvala lepa predsednica. Lepo pozdravljeni! Bom poskusila biti zelo kratka, ker je bilo že ogromno stvari povedano.  Seveda, pohvala vsem tistim, ki st se vključno z bivšim ministrom potrudili, da so številke takšne kot so. Mene to zelo veseli, ker vem, da v zadnjem času, ali pa v zadnjih desetih letih, malo manj kot desetih letih, so bile številke na področju kulture pravzaprav zelo, zelo drugačne in pravzaprav zelo žalostne. Kljub temu en pomislek gre v to, da v osrednji regiji dve tretjini denarja vsega kulturnega denarja ostane, o čemer je govoril tudi kolega Primož. To moram priznati, da mi ni všeč, ker bi si želela, da se enakomerni kulturni razvoj dogaja po celi Sloveniji, tako da to težavo imamo še na marsikaterem področji in bi v bodoče želela, da se te zadeve tudi s komisijami, ki delijo denar, malce drugače poigrajo.  Dve zadevi me zanimata. Prvič. Ker prihajam iz Maribora, poznam problem arhivov, predvsem mariborskega pokrajinskega arhiva in tudi univerzitetne knjižnice. Zanima me, ali se v tem rebalansu ta zadeva že kaj izboljšuje oziroma gremo proti temu, proti čemer moramo priti? Če ne, potem pričakujem, da bomo to storili s proračunom 2020-2021. In pa drugič. SNG Maribor v preteklosti niso dobili niti 100 procentov za plače, zato me zanima, ali se te zadeve z mariborskim teatrom izboljšujejo.  Hvala lepa.
Najlepša hvala. In zdaj še kolega Branislav Rajić.
Hvala, gospa predsednica. Dober dan vsem! Jaz bom tudi v tej skupini, ki je zadovoljna z delom proračuna za kulturo in da ne bi zapravljali čas za samo zahvaljevanje in trepljanje po ramenih, bi poudaril nekaj, kar se mi zdi izjemnega pomena. Namreč, varovanje in tudi prezentacija kulturne dediščine zagotovo je zadev, ki ji je treba pristopiti na tudi sodobne načine in to, da je tokrat zdaj denar za digitalizacijo se mi zdi izjemnega pomena. Namreč, to je smrtni udarec pozabi in to je sodobni pristop, ki bo pocenil dostop do kulture vsem ostalim, predvsem zanamcem, , tako da pohvale zato, da je bil nerv, ki je prepoznal potrebo, da se k temu končno pristopi. Imam pa vprašanje, ko gre za javne zavode, ki so delno pod jurisdikcijo občine in delno pod jurisdikcijo ali pod pristojnostjo Ministrstva za kulturo. Ti javni zavodi imajo probleme tipa, da denimo občina izpolni svoj del obveznosti, Ministrstvo za kulturo pa ne, ali obratno. Druga, v nadaljevanju tega vprašanja oziroma kaj je ključno, zdi se mi, da javni zavodi, ko se zgodi neka transformacija, kot se je zgodila recimo v Lutkovnem gledališči Maribor, ki je iz ene majhne stavbe preraslo v eno sodobno stavbo, ampak zaposlitev pa ni. In vem, da se vsake toliko obrnejo na Ministrstvo za kulturo in prosijo za dodatne zaposlitve in je vedno nekaj govor: Počakajte, bo, bo, bo, bo. Pa nič ne se zgodi.  Ampak tud imamo zdaj riziko od velike škode, ki se lahko zgodi, namreč, vi ne morete ljudem, ki so zaposleni preko javni del reči: Zdaj boš pa tonec, ali zdaj boš pa luči upravljal, zdaj boš pa zamik s pultom. Ne more ene predstave voditi, sploh pa zato, ker dela samo eno leto, recimo preko javnih del.  Torej, teater, recimo konkretno, ki je doživel eno tehnološko transformacijo, tako, da potrebuje res strokovnjaka in ti ljudje niso veliko plačani, tu ne gre za neke velik zneske, ampak gre za eno organizirano skrb, ki je ministrstvo zaenkrat še ne premore. Torej, moje vprašanje je, ali je denar namenjen tudi za takšne primer in v nadaljevanju tega vprašanja, ali je oblikovan en fond ali znesek za tiste programe, ki so v štiriletnem, ko so v razpisu za štiriletno financiranje izviseli. Mi imamo ta problem, kolegica je že omenila, pri Festivalu stare glasbe Brežice, še hujše se je zgodilo pri Carmini Slovenici. Vem, da je takratni minister skušal pomagati, hvala za to, ampak verjetno zdaj, to je bilo prejšnje, zdaj pa kaj se bo dogajalo v naslednjem obdobju? Torej, moji dve vprašanji se nanašata na to. Hvala lepa.
Hvala, kolega Rajić. Če dovolite, bi zdaj jaz razpravljala kot poslanka in ne kot predsednica odbora. Pozneje bom dala besedo, če želi še kakšen, ki se še ni prijavil. Namreč, tudi mene veseli,da je proračun višji, vedno bi bilo lahko bolje. Zdaj ne bom se ponavljala, strinjam se s predhodniki in predvsem gospa Tamara Vonta nam je predstavila postavko mediji in avdiovizualna kultura.  Jaz imam tukaj eno zelo konkretno vprašanje, namreč, sem sodi tudi obljubljena povišica proračuna za slovensko filmsko in video produkcijo na 11 milijonov, postopno do leta 2022. Kot veste, to je bilo v skladu z nacionalnim programom za kulturo 2014-2018 in se nikakor ni realiziralo in zato smo tukaj na tretji seji dne 13. 11., smo tukaj vsi prisotni poslanci soglasni sprejeli sklep v katerem smo Ministrstvo za kulturo pozvali, naj zagotovi povišanje sredstev na načrtovanih 11 milijonov letno za filmsko in video produkcijo do leta 2022.   (nadaljevanje) V obrazložitvah rebalansa oziroma v dokumentaciji nacionalnega razvojnega programa pa ni nikjer razvidno, da naj bi se sredstva za filmsko in video produkcijo kakorkoli višala. Tukaj se je sicer minister pohvalil z zviševanjem 800 tisoč na tej postavki, toda mi smo se dogovorili za milijon in pol na letni ravni, da bi dosegli do konca tega obdobja predvidenih 11 milijonov letno. Tako da moram reči, da so tudi filmski ustvarjalci zelo zaskrbljeni. Bili so veseli, ko smo sprejeli, minister je bil pripravljen jim stopiti nasproti in se je tudi zavedal bega možganov naših vrhunskih filmskih ustvarjalcev, zdaj pa kar naenkrat tega denarja tukaj v tem proračunu ni videti. Zato vas prosim, da nam razložite, kaj glede na naš sklep bo storjeno v tej smeri in ali prav vidimo, da se ta sklep naj ne bi realiziral, kar bi bilo zelo neprimerno. Tudi glede medijev bi se strinjala s kolegico, ki je rekla, da so mediji lokalnega pomena zelo, zelo pomembni, kajti oni pokrivajo vse dogodke, ki se dogajajo v neki regiji in so edini kredibilen medij, ki je, bom rekla, spremlja vse, kar se dogaja v določeni regiji. In v poplavi nekih, bi rekla, »fake news« ali pa nekih medijev, ki širijo mogoče neadekvatne novice ali pa neresnice, so ravno ti mediji izjemnega pomena. In če ne bomo financirali res medijev, ki so lokalnega, državnega pomena, potem bodo prevladali različni portali. In tudi ne nazadnje tam imamo določene kadre, ki so usposobljeni, ki so izobraženi za to in životarijo, kot vemo, in ne morejo si izplačati niti plač. To ni v redu in tukaj bi res morali nekaj storiti. Potem naslednja postavka, o kateri bi rada razpravljala, je povišanje plač v javnem sektorju. Zdaj s povišanjem plač v javnem sektorju, se bo povečala plačna masa, ki jo morajo ministrstva zagotoviti za izplačilo plač. V preteklih letih se je dogajalo, da Ministrstvo za kulturo v primeru povišanja plač ni prejelo nobenih dodatnih sredstev iz proračuna oziroma se ni povišala proračunska postavka na Ministrstvu za kulturo. Ministrstvo je zagato reševalo tako, da je po eni strani zniževalo financiranje splošnih stroškov in programov javnih zavodov, po drugi strani pa je tudi zniževalo razpisna sredstva za NVO. Zdaj ni potrebno posebej razlagati, kaj to pomeni za kvaliteto dela in programov javnih zavodov in tudi za mnoge samozaposlene v kulturi, ki sodelujejo s temi javnimi zavodi. Dodaten razlog za nelagodje, ki ga čutim ob tem, pa je dejstvo, da ministrstvo letos prvič v zadnjih letih v pozivu javnim zavodom, vsaj v primeru recimo Moderne galerije in drugih muzejev, ni dalo nobenega napotka, v kakšni višini naj načrtujejo splošne stroške delovanja in programske stroške. To je ministrstvo utemeljilo s tem, da je vse odvisno od pogajanj o višini plač. Iz tega lahko dodatno sklepamo, da javne zavode lahko doleti tudi dodatno znižanje na teh postavkah, ki se kljub inflaciji in rasti BDP že najmanj od ZUJF kar naprej znižujejo. Zato me zanima in vam postavljam vprašanje, ali so predvidena povišanja sredstev zaradi povišanja plačne mase in ali se ustrezno intervenira, če to ni predvideno.  In ne nazadnje knjiga, založništvo in bralna kultura. Mislim, da bi bilo potrebno zagotoviti višja sredstva na postavki založništvo, namreč v Sloveniji nimamo javnih zavodov za knjigo oziroma založništvo in je področje zelo zapostavljeno. Programe na področju knjige, založništva in knjigotrštva ob subvenciji Javne agencije za knjigo večinoma izvajajo neprofitni zasebni zavodi ali pa različne gospodarske ali delniške družbe. Potrebno je izravnati primanjkljaj javnih sredstev za knjigo, se pravi padec sredstev JAK z dobrih 7 na slabih 5 milijonov leta 2012 v sklopu varčevalnih ukrepov, ki do vključno leta 2019 ni bil nikoli nadomeščen ta izpad  (nadaljevanje) sredstev. In ta izpad je, poglejte, dobra 2 milijona evrov letno. Zato opozarjam na nujnost začetka črpanja kohezijskih sredstev za 2 projekta, ki jih ima Javna agencija za knjigo pripravljena za črpanje iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Eden od teh je Slovenija - častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu, model trajnega uveljavljanja slovenske literature v tujini, in drugi je Blagovne znamke na področju knjige. Konstruktivno, vsebinsko in časovno potrjevanje na SVRK in čim prejšnji podpis pogodbe za začetek črpanja sredstev. Vlada Republike Slovenije se je zavezala k izvedbi projekta Frankfurt 2022 in smo prva država, ki bo ta projekt večinoma pokrila s kohezijskimi sredstvi. Letnica se nam približuje in ključen je začetek tega črpanja. Tukaj mi boste vi odgovorili. No skratka, potrebna je zagotovitev sredstev za celostno in kontinuirano ozaveščevalno kampanjo, ki utrjuje pomen branja in kupovanja knjig v najširši javnosti s ciljem seveda zmanjšati odstotek nebralcev, osveščati o pomenu osebne knjižnice za celostni razvoj otrok in mladostnikov, krepiti pomen knjigarn in obiskovanja knjigarn, okrepiti vidnost oslabljene knjižne verige, od avtorja preko založnika do knjigotržca. Skratka, vredno je tudi poudariti, da projekta častnih gostovanj Slovenije v Bologni leta 2021 in v Frankfurtu 2022 nista samoumevna. V zagotovitev in pridobivanje letnice za častni naslov je bilo vloženega izjemno veliko truda in tudi dela. Gre za največja projekta predstavitve slovenske knjižne ustvarjalnosti v mednarodnem prostoru, kar smo jih kdaj imeli, in za priložnost, ki je v naslednjih 30 letih zagotovo ne bomo več dobili.  In kolega Rajić me je spodbudil še k enemu razmišljanju, se pravi v javnih zavodih nikakor ni vse popolno. Jaz bi vas opozorila, da se dogaja predvsem pri zaposlovanju mladih, zaradi nekakšne varčevalne politike se dogaja, da na eno plačo zaposlijo 2 ali 3 mlada ustvarjalca, mlada igralca, kar je enako sužnjelastništvu in strašnemu izkoriščanju, da se ti ljudje izčrpujejo, da nimajo prav nobenih pravic, ki izhajajo iz dela, in da se tehnično osebje, ki je v gledališču tudi zelo pomembno, izjemnega pomena so vsi ljudje, kajti če ni tehnično pripravljeno, zna biti tudi življenjsko nevarno biti na odru - to vedo vsi, ki so se ukvarjali s tem - se zaposluje na espe pogodbe, kar je čista prekarizacija in kršenje vse delovnopravne zakonodaje. To pa so zavodi, ki so financirani direktno z Ministrstva za kulturo, in po mojih informacijah vodje takšnih inštitucij dobivajo celo nagrado za uspešnost s strani… / nerazumljivo/ Uspešnost zategovanja pasov na račun ustvarjalcev ni nobena uspešnost. In kršenje delovnopravne zakonodaje s strani javnih zavodov na področju kulture je nedopustno. Toliko od mene.  Če se še kakšen kolega želi prijaviti k razpravi, pa prosim. Če ni nikogar več, prosim… / oglašanje iz dvorane/ A, Primož bi rad še nekaj. Ja, izvoli, Primož.
Super, najlepša hvala. Sem malce upal najprej dobit kakšen odgovor, ampak…
Ni bilo še odgovorov.
No, saj. A bomo počakali raje, pa?
Ja, lahko počakamo.
Okej, super. Najlepša hvala.
Dajmo najprej, zdaj smo postavili zelo veliko vprašanj. In prosim, lahko začnemo… / oglašanje iz dvorane/ Bi vi? Ja, izvolite, ker zdaj je pa natrosenih kar precej. Prosim.
Bojan Kumer
Bojan Kurež, generalni sekretar ministrstva. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci. Na začetku bi vas želel, preden podam odgovore, samo opomniti, da smo sedaj na tej strani ostali samo uradniki. Zato vas prosim tudi za razumevanja, da bodo temu ustrezni tudi naši odgovori, ker mi sprememb postavk v okviru tega rebalansa ne moremo postaviti v politični kontekst niti nismo za to pristojni. Zato bodo naši odgovori več ali manj nomotehnične narave.
Prosim.
Bojan Kumer
Za začetek bom podal jaz nekaj okvirnih zadev, ki se tičejo glede postopkov sprejemanja zakonodaje in predpisov, in tisto, kar bom pač lahko sam odgovoril, potem bom pa svojim kolegicam, direktoricam direktoratov vseh treh vodij službe za kohezijo, finančne službe in pa vodij službe za investicije predal besedo, da še poskušamo vse te odgovore iz svojih področij odgovoriti. Na začetku bi želel povedati, da rebalans sam po sebi kot postopek ni čas za uvajanje nekih novih postavk. To je čas oziroma postopek, ko moramo mi obstoječe postavke uskladiti z novo javnofinančno situacijo. Čas z uvajanje nekih novih postavk, ki verjamem, da so upravičene in potrebne, je pri sprejemanju novega proračuna in predlagam, da se ta vprašanj tudi na novega ministra, ko bo ta potrjen, naslovijo v času in proceduri, ki bo sledila pri sprejemanju proračuna za leto 2020 in 2021. Rad bi povedal tudi to, da ni Ministrstvu za kulturo nismo čarovniki, dobili smo omejen obseg sredstev, od katerih nam je po tem, ko smo izpolnili vse naše zakonske obveznosti postalo 5,8 milijona evrov. Tudi na tem področju verjamem, da so vse vaše pripombe na mestu več kot vmesne in potrebne, ampak pač 5,8 milijona evrov se lahko razdeli samo v takšnem obsegu, kot so, ne glede na to, kaj vse bi bilo še potrebno. Kar se tiča Zakona o kulturnem evru, Zakon o kulturnem evru smo zaradi padca prejšnje vlade, sestave nove vlade, morali še enkrat zavrteti v medresorsko usklajevanje. Rad bi na tem mestu povedal, da je zakon usklajen, da smo dobili tudi soglasje ministrstva za finance in da bo zakon v naslednjih tednih romal na potrditev na Vlado in kasneje v parlamentarno proceduro, česar se izjemno veselimo, ker kot ste povedali, je zakon več kot potreben. Kar se tiče nacionalnega programa kulture moram povedati, da je tudi ta v pripravi, vendar pri nacionalnem programu za kulturo gre za politični dokument, ki mu mora dati aktualni minister svoj pečat. Zdaj smo se znašli v situaciji, v kateri veste, da smo se znašli in počakati moramo novega ministra, ki bo povedal, ali za pripravo nacionalnega programa kulture nadaljujemo v smeri, kot ga je začrtal prejšnji minister, ali mogoče želi sam to zadevo zapeljati ne enk drugačen način. Lahko podam še tudi odgovore, ker s tem sem tudi sam seznanjen glede projektov, ki niso bili izbrani na 4-letnem razpisu. Ti projekti v novem rebalansu proračuna, se opira en del oziroma se namenja del sredstev, ki bo namenjen izključno za projekte, ki v večletni finančni perspektivi niso dobili možnosti in gre za projekte na vseh področjih. Za ta namen je namenjenih 300 tisoč evrov in tu se lahko, se bodo našle tudi Festival srednjeveške glasbe v Brežicah in še nekatere dodatne zadeve, ki ste jih omenili. Kar se tiče povečanja sredstev za plače, vaše zadnje vprašanje. tudi na to lahko povem, vsa povečanja plač, ki so bila izpogajana s sindikati in sprejeta v okviru stavkovnega sporazuma so upoštevana v teh povečanjih in sodijo v tistih 13,6 milijona evrov, ki so namenjeni za povečanje mase za plače. To pa, če se ne motim, je to, kar lahko jaz z vidika generalnega sekretarja povem, vse. Sedaj bi pa prosil svoje kolegice, če mogoče vsaka še za svoje področje pove tisto, kar iz njene pristojnosti lahko. Hvala.
Hvala lepa. Prosim.
Irena Marš
Irena Marš iz Službe za izvajanje evropske kohezijske politike. Pa bi kar povzela to splošno bolečino, da je kohezijskih sredstev razmeroma malo in zakaj je temu tako, zakaj vedno ta analiza odločitve o podpori nek višji delež pogodbeno vezanih sredstev manjši delež. Gre za to, da je Ministrstvo za kulturo eno od desetih ministrstev vključenih v izvajanje kohezijske politike, katerega organ upravljanja je Službe Vlade za kohezijsko politiko.  Smo pa eno redkih ministrstev, ki nima lastne prednostne, saj to mislim, da je tudi zdaj že neka splošno javna resnica, kar pomeni,  da v bistvu od enajstih prednostnih osi, smo v deveti. Se pravi, da moramo 9 ministrstev, ki imajo domeno nad neko prednostno osjo in sredstvi skorajda prositi, prvič za delež sredstev, potem pa je ta delež sredstev seveda pogojen z določenimi gabariti, s katerimi se Ministrstvo za kulturo vključuje v te prednostne osi. In tako je tudi s področjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti. Neka res velika bolečina sedanjega programskega obdobje je, da je delež sredstev za obnovo kulturne dediščine na področju kohezije padel prav zaradi odločitve Republike Slovenije na predlog SVRK, da v bistvu obnove kulturne dediščine s temi sredstvi ne razpolagamo samostojno, ampak smo v domeni Ministrstva za okolje in prostor, kar pomeni, da lahko tokrat samo obnavljamo tiste kulturne spomenike, ki so v Naturi 2000. Kar pomeni, da prvič, so v Naturi 2000, projektna dokumentacija mora biti relativno hitro pripravljena, da pride do teh pogodbeno vezanih sredstev in tako je prišlo samo do 5 projektov. Nam so odobrili projektov za 6 milijonov in pol. v preteklem obdobju smo pa mi imeli iz naslova kohezije 10 več denarja za to. Lahko rečem, nisem se zdaj pripravila točno za, to je bilo, mislim, da je bilo okrog 90 tisoč oziroma 87 milijonov evrov je bilo za kulturno dediščino v preteklem obdobju. Tako, da je teh sredstev manj in ne moremo niti reči, da v bistvu je to v celoti krivda Ministrstva za kulturo.  Trudimo se čim prej pripraviti v bistvu in te projektne dokumentacije, oddati vloge na SVRK, tam traja določen čas seveda, ker gre za medresorske projekte, da pregledajo te vloga in nam vrnejo te odločitve o podpori, potem so tukaj postopki javnega naročanja, ki pomenijo določen čas v gradbeništvo.  To ne gre iz danes na jutri, terjajo čas, ker so zakonski roki taki. Zato v bistvu ni nič nenavadnega, da pride do take statistike, da je na prime rod razpoložljivih sredstev dve tretjini že odobrenih s strani SVRK. In potem preden pride do pogodbeno vezanih vsak, ki dela v gradbeništvu ve, da se to zaradi postopkov javnega naročanja za leto zamakne preden pride do pogodbe. Tako, da kar se tiče varovanja kulturne dediščine poskušamo tako z državnimi kot z občinskimi projekti pohiteti. Kar se tiče Štenjela še nismo prejeli projektne dokumentacije, da bi lahko vlogo posredovali na SVRK, se pa trudimo in tudi ta sredstva primerno temu prestavimo. Moramo reči, da za rebalans v letu 2019 smo vsa sredstva iz prednostne naložbe 6.2, to je Natura 2000, prestavili na 2019 in upamo, da jo bomo letos zaključili, tako oba občinska projekta, to sta Ig in Štanjel, kjer pripravljata občini še projektno in gradbeno dokumentacijo. Pri nas smo pripravljeni, da ju dobimo in naredimo vlogo, kot tudi ostale tri projekte, ki so pa državni. Lahko rečemo, to so Auerspergerjeve železarne, dvor, potem imam grad Borel in pa Snežnik, gozdarsko šolo. To so te tri stvari. Nekako bi rada povedala, da gre za projekte kohezije, kjer je medresorsko sodelovanje, kjer smo odvisni tudi od potrjevanja drugih organov, kar se tiče samega črpanja, tudi delov od informacijskega sistema, ki je v upravljanju Službe Vlade za kohezijsko politiko. Zdaj pa še dva projekta. Frankfurt in blagovne znamke. Tudi ta dva sodita v domeno, bi rekli tretje prednostne osi, to je Ministrstva za gospodarstvo.  Lahko rečemo, da sta to izrazito ambiciozna projekta. Mi smo se prvič v tej perspektivi srečali s področjem podjetništva. Z neko veliko skrbjo in zanimanja smo se lotili teh projektov. Urejati smo morali stvari tudi popolnoma na novo, kar se tiče državnih pomoči. In projekt Frankfurt smo oddali na SVRK 4. januarja, če se ne motim, začetek tega leta, in zdaj v bistvu ta projekt pregledujejo na SVRK en mesec in toliko je tudi njihov inštrukcijski rok, da pregledajo vlogo in upamo, da bo pozitivna, tako da gremo lahko v izvedbo. Same blagovne znamke še pripravljamo, v bistvu usklajujemo, ravno smo vrnili javni agenciji za knjigo projekt z nekimi dopolnitvami, da to uskladijo. Nasploh pa Javna agencija za knjigo je že dobro izvedla en večji projekt in priprave na en tak velik medresorski projekt niso lahko.  To so ambiciozni projekti, ki terjajo svoj čas zaradi učinkov in tudi morebitnih posledic.  Toliko bi na kratko o tem za začetek. Hvala.
Hvala lepa. Mogoče gospa Tamara Vonta.
Tamara Vonta
Ja, Tamara Vonta, Direktorat za medije. Če bi tako na splošno rekla, tudi mi bi si želeli, da bi podpirali vse medije, lokalnega, regionalnega, neprofitnega in podobnega statusa. Govorimo o tako imenovanih medijih oziroma programih posebnega pomena.  Glede ne situacijo na medijskem področju v Sloveniji je verjetno vsem bolj ali manj jasno, da predstavljajo tako imenovani mediji brez meja veliko težavo tudi dejansko našim medijem in lahko rečemo, da kar se tiče konkurenčnosti, verjetno veste kakšna je situaciji in prav zato bi moral oziroma je osnovni namen tega financiranja, ki ga tudi konec koncev predpisuje zakon ta, da ohranjamo še te vsebine, ker drugače se je treba zavedati, da tega itak že ne bi več bilo. Po drugi strani se dogaja nekaj drugega in sicer to, da postaja ravno ta proračunski denar, ki pa, kot sem že povedala, kljub temu, da se je resnično v tem rebalansu, da je povečan res občutno, še vedno ne dosegamo tistega, kar je v zakonu zapisano, se pravi, da dejansko na nek način kršimo lasten zakon. In ta denar mi enostavno, tako kot zakon veli, ga moramo tudi razdeliti in razdeli ga strokovna komisija, tako da ne moremo zdaj iti nekomu naproti, mi imamo zakonsko določbo, zakon nam natančno določa, koga lahko financiramo, koga moramo financirati in mi njih moramo financirati. Tako določa zakon - v višini treh odstotkov. Naš skupni denar, ki ga imamo za kompletne medije je pa tudi približno en tak in to zdaj z rebalansom, kar pomeni brez rebalansa mi ne dosegamo niti te osnove, kar pomeni, da v bistvu ne moremo financirati ničesar drugega. Ampak takšno je dejansko stanje in seveda, mi smo v tem stanju vsi skupaj ujeti, jaz pa, če mi dovolite, bi pa vendarle rekla to, da jaz vem, ad vsi te predstavniki lokalnih medijev prihajajo k vam in bi radi več denarja in to, jaz to vse razumem, veste, ampak potem mora pa priti tudi do neke odločitve, da se bo ali to drugače financiralo ali se jih bo financiralo recimo, da se bojo samo določeni financirali, da jih bomo recimo imeli manj, ker število programov posebnega pomena bo naraščalo.  Mi imamo čedalje več tudi prijav, zahtevkov za priznanje tega statusa in to bo postal problem in ta denar se bo še bolj drobil. Kaj se dogaja z zakonom veste, kolikokrat je že skoraj dočakal luč sveta pa še vedno ni na svetlem, tako da je en začaran krog, ki bi se ga pa morali lotiti, jaz mislim, vsi skupaj z eno veliko resnostjo, ker imamo na drugi strani Google, ker imamo na drugi strani Youtube, ker imamo na drugi strani takšne nasprotnike, da v bistvu ne bo ostalo nič več, če ne bomo se resno lotili te stvari. Ampak te stvari se ne moremo lotiti sami na ministrstvu, to je treba vedeti, tukaj mora biti tudi en politični konsenz. Toliko o tem, zakaj medijem lokalnega pomena ne dajemo več denarja. Dajemo ga, verjetno veste, da se v določenem odstotku to financira, kar pomeni, da morajo enak določen odstotek tudi sami zagotoviti, tega pa po navadi nimajo. In na koncu se lahko še zgodi, da če imamo preveč denarja, da jih sploh ne bomo mogli financirati, ker svojega deleža ne bodo morali zagotoviti. Takšno je realno stanje. In se mi zdi, da je prav, da vam to povem. Zdaj, kateri lokalni medij je pa resnično pomemben? Jaz bi si, ne vem kdo je tisti, ki bo to določil. Vsakemu se zdi, da je najbolj pomemben za lokalno skupnost. In se mi zdi tudi zelo krivično reči: Ti si pomemben, ti pa ne. Ampak na koncu ja treba, komisija je neodvisna, ne vplivamo nanjo, sicer na koncu lahko še kaj minister pove na to temo, ampak komisija opravi svoje delo glede na to, kakšne projekte, kakšne programe in kakšne programske zasnove pač dobi v roke. Če smem samo gospodu Bandelliju: »Bomo verjetno.« Ta »bomo verjetno« izhaja ravno iz tega, kar sem vam zdaj povedala. Lahko mi financiramo več projektov po manj, lahko bi financirali malo več denarja pa manj projektov, odvisno je tudi kaj imamo na drugi strani. Torej, ali imamo na drugi strani nekoga, ki je sposoben dati svojo polovičko zraven, ali kakorkoli, ali ne. To je zdaj vse vprašanje. Mi dajemo razpis, imamo na A in B. V bistvu razpis, en se nanaša na programe posebnega pomena, drug je pa za druge vse, programski pluralizem in podobno In hvala bogu, v letošnjem rebalansu je prvič tudi teh 50 tisoč za medijsko pismenost, za katero smo se, moram reči, kar precej borili in zelo dolgo razlagali, da gre za izjemno pomembno temo.  Moram pa reči, da je bilo potrebnega kar precej truda, da smo vse skupaj prepričali, da je to res. Pa ne govorim ministrstvo kot tako, ampak naše ministrstvo, da gre res za zelo pomembno temo. To gre za ključno in temu številko ena v Bruslju, tudi zaradi bližajočih se evropskih volitev, kjer se bojijo upadov iz raznoraznih računov in fake news in podobne stvari. Skratka, mi se zelo veselimo, da bomo znotraj tega vendarle lahko en projekt, pa čeprav s 50 tisoč, ampak v osnovi gre tudi tu za pristojnost Ministrstva za izobraževanje, tako da tukaj bom rekla, da so nekako deljene pristojnosti, ali pa kakorkoli že, ali si jih bomo morali pa tako ali drugače razdeliti. Kar zadeva pa vaše vprašanje, gospa predsednica, pa verjetno veste kakšen bo moj odgovor.  Ja, 11 milijonov za film. Moram reči, da so bili tudi pri nas filmski ustvarjalci, pogovarjali so se še z ministrom Prešičkom in so ravno govorili o tem, kako bi bilo možno doseči teh 11 milijonov. Jaz se absolutno strinjam z vami, da bi na tem področju morala iti sredstva kar precej navzgor ravno zaradi tega, kar se povedala, ker dejansko ne gre samo za filme, kot si jim mi danes predstavljamo, pač film, kot film, ampak gre za tako imenovane AVMS na vseh področjih in gre resnično za eno najbolj rastočih industrij v svetu. Tukaj, ker smo majhni seveda imamo cel kup težav, tudi kar zadeva koprodukcij je danes zelo težko priti med te velike brate, da rečem, ki imajo velika imena, ki imajo velike produkcijske hiše, ki imajo tudi velike »sales« menedžerje in podobno. Tako, da tukaj dejansko bomo mi, kot ena majhna država, jaz mislim, da morali malo bolj širokogrudno odpreti. In jaz mislim da to je en dober začetek.  Verjamem, jaz vem, da je bil takšen dogovor, ampak verjamem, da mu gremo naproti in da bo tudi novi minister ali ministrica, ki bo imenovana, se zagotovo, prepričana sem, šel v to smer, ker to je po mojem nujno.  Jaz mislim, da sem vse odgovorila. Hvala.
Hvala lepa. Še kakšen odgovor?
Maja Bahar Didović
Maja Bahar Didović, Direktorat za kulturno dediščino. Jaz bi se pa mogoče navezala na obnovo spomenikov, ki so v državni lasti in pa v lasti lokalnih skupnosti. Mi si zelo želimo, ker je seveda sredstev premalo, da bi bil sprejet ta tako imenovani Zakon o kulturnem evru, ker zagotavlja 32 milijonov za obnovo kulturnih spomenikov, tako v državni, kot lokalni lasti, kar pomeni, da bi se recimo na letni ravni za spomenik v državni lasti zvišalo za 2 milijona in pol in pa tiste za v lokalni lasti za okoli milijon 700 tisoč evrov. Hkrati se pa mogoče navežem na vas, gospod poslanec Bandelli, ko ste omenili, da če samo obnavljamo spomenike, se pravi samo lupine, nismo naredili prav veliko, zato na Direktoratu za kulturno dediščino v sodelovanju s Službo za investicije in ravnanje s spomeniki pripravljamo nek projekt s strategijo kako, pravzaprav zdajle delamo seznam, se pravi, ovrednotili bomo na novo vse te spomenike in potem bomo razmislili kaj z njimi, jih dati v najem, jih prodati, skratka, to je naša strategija, ampak najprej pa pripravljamo res natančen popis stanja, sredstva, ki so bila že vložena, sredstva, ki so potrebna, lastništvo, skratka vsa vprašanja, da potem lahko naredimo strategijo kaj s temi spomeniki narediti in gremo nekako z roko v roki, kar se tiče in financiranja in namembnosti, ker menimo, da je v bistvu res pomembno, da imajo te novi spomeniki, novo namembnost, ki bo živela sama zase in bojo tudi potem rentabilni. Toliko, hvala.
Prosim.
Metka Šošterič
Metka Šošterič, Direktorat za ustvarjalnost. Tu je bilo odprtih kar nekaj vprašanj. Nekaj je bilo že odgovorjenega, tako da mogoče se bom jaz omejila na druge manjše vsebine, kar se tiče samozaposlenih v kulturi bom poskusila združiti kar vse odgovore, kar je bilo odprtih vprašanj. Proračunska postavka, ki je namenjena samozaposlenim je ta 131123 in sicer: Samostojni ustvarjalci na področju kulture. Mi se zavedamo zelo slabega položaja samozaposlenih v kulturi, kar se tiče prekariata, kar se tiče nizkega zaslužka. Dejstvo je, da število samozaposlenih narašča, v zadnjih letih kar občutno, tudi pravice do plačila prispevkov je vedno več. V okviru te proračunske postavke se financirajo tudi novi ukrepi, ki so bili s spremembami ZUJIK 2013 sprejeti in sicer poleg plačila socialnega zavarovanja, se iz te postavke financirajo delovne štipendije. Delovne štipendije, prvotno so bile v višini tisoč 500 evrov, zdaj smo jih dvignili na 3 tisoč in tudi število prejemnikov se je povišalo.  Kar se tiče tega bolniškega nadomestila, je bil takrat tudi sprejet ukrep s strani Ministrstva za kulturo, da za povračilo teh, nekega izpada dohodka, moramo se zavedati, da to gre za dejavnost, da ko govorimo o tem, govorimo o dejavnosti in mi smo takrat glede na to, da iz naslova zavarovanja samozaposleni ne morejo dobiti bolniškega nadomestila do 31. delovnega dne, takrat sprejeli ta ukrep, da nekako ublažimo to stisko samozaposlenih. Mogoče teh 600 evrov res ni veliko, a smo pa v tem zadnjem krogu za letošnje leto, pet procentov smo dvignili, jaz res vem, da je to premalo, sigurno za enega zaposlenega, ampak glede na to, tako kot ste rekli, ne gre za neka velika sredstva o začetka, ko je bilo 20 upravičencev jih je zdaj, ne vem, v lanskem letu bilo 46, jih je zaprosilo za to, ni neka velika številka, ampak v »summa summarum« so pa res vsi ti zneski iz iste proračunske postavke. Mi si vsekakor želimo, da bi samozaposlenim lahko plačali več oziroma želimo si, da bi njihovi zaslužki bili dejansko posledica njihovega vloženega dela, ne pa da so podplačani, ampak žal to je situacija taka, da bomo mogli kar vsi veliko za to narediti. Potem imamo nevladne organizacije in pa razpisi financiranja. Zdaj, kar se tiče teh večletnih financiranj, lansko leto so bili objavljeni razpisi za 4-letno financiranje programov, dvoletni projektni razpisi in pa enoletni.  Ja, pojavil se je problem, da nekateri na programskih razpisih niso dobili, žal je vedno pač tako, tako kot povsod se je treba odločiti, ali razpršiti sredstva ali dati določenim več, ki so izbrani.  Kar se tiče festivalov je pa lani v bistvu bila sprememba, da so bili iz programskega razpisa izvzeti festivali in je bil poseben razpis, na katerega se je bilo pa treba prijaviti. Tako, da zdaj mogoče Festival Brežice se je prijavil na programski razpis in pa potem na tisti enoletni, ki je bil naknadno objavljen, s tem da lani je res prišlo tudi do zamikov, mi smo istočasno vodili tri razpise: štiriletnega, dvoletnega, enoletnega pa še tega zraven in to je bil velik obseg dela in tudi strokovne komisije niso enostavno bile sposobne fizično vsega tega časovno predelati. Zdaj pa, kar se letos tiče, se pa k programskim pogodbam in pa večletnimi projekti sklepajo aneksi, so pa je že v teku. Z letošnjimi sredstvi bo pa enoletni razpis.  Zdaj, to je bilo vprašanje glede uprizoritvenih umetnosti. Predlagamo 200 tisoč več, na glasbenih pa 500, s tem da tako, ko t je že generalni sekretar povedal, je 300 tisoč namenjenih razpisom za razpisu za vsa področja, tisti, ki niso programsko financirani, in pa na vizualni umetnosti 100 tisoč. Kar se tiče zakonov je bilo tudi povedano, ta kulturni, ne smemo govoriti zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe in pa v medresorskem usklajevanju je tudi Zakon o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju kulture in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki so žal lani, niso bili deležni istega zakona, kot športniki. Tako, da če še bo dodatno vprašanje pa …
V redu. Mislim, da ste odgovorili na prvi krog. Bi vi še? Aha. Prosim.
Miroslav Benulič
Miro Benulič, Služba za investicije. Saj bom malo povzel pravzaprav vse to skupaj. Ja, ta večni problem, ali pa že skoraj očitek, ki se ga tudi mi vsakokratno vsak dan skoraj zavedamo, ki na tem delamo, pač ta sredstva, ko je gospod poslanec rekel, da so skoraj smešna. Govorimo o spomenikih v lasti RS, se pravi to je prva kategorija stavbne dediščine.  Po mojem je to tako recimo primerljivo, kaj jaz vem, kakor z rokopisom ene Trubarjeve knjige, ki se je bog varuj, če bi kdo rekel, ad jo bomo pustili na zraku pa da bo malo razpadla, bi bila to nacionalna sramota, da ne rečem kaj hujšega. No in tako so nekoč neke strokovne komisije odločile, da bo prva kategorija spomenikov 30, to so se odločili, predvideli so seveda tudi službo, ki bo s tem upravljala, tudi sredstva, tudi zaposlene, kjer naj bi bila en ekipa, ki je za to potrebna, da se to vzdržuje na določenem nivoju in da potem lahko rečemo, da bomo tudi mi zapustili vsaj tako dediščino, kot smo jo dobili od našim predhodnikov. Torej, zdaj o tem ne moremo mi govoriti v tem trenutku, ali pa ve teh letih. Ta sredstva so minorna, tako če še enkrat omenim, da je teh dobrih 600 tisoč za 30 spomenikov. Seveda, v tem trenutku imamo tam v obdelavi, zdaj nadaljujemo z nekim opornim zidom na gradu Ptuj, ker je začelo propadanja pa bomo zdaj zaradi tega, da se moramo nadaljevati po segmentih vsako leto nadaljujemo, ker v enem kosu itak nimamo denarja.  Potem na Borlu sodelujemo z Direkcijo za infrastrukturo, kjer teraso del gradu Borla saniramo, ker se je ob nekem neurju podrl in bo zdaj vse to urejeno in mi sofinanciramo ta del, vsaj ta del, da bo kolikor toliko. Potem naročamo projektno dokumentacijo za bolj zahtevne zadeve in tako naprej, da ne grem v detajle. Ampak hočem reči, da bi tako, če se malo navežem na gospoda, ki je rekel Viltuš, take kapitalne objekte, Dornava, stari del Njegove, gradu, ki je prvoklasen spomenik, saj že - razen starega, kar smo nekako pred leti že utrdili, ampak je v slabem stanju in še kar nekaj teh kapitalcev, ampak to so objekti za katere bi za vsakega od njih glede na zahtevnost pač stavbe ali objekta in glede na velikost, recimo, so to ranga, brez pretiravanja, okoli 10 milijonov, recimo, ki bi vsak od teh objektov potreboval zato, da bi ga obnovili. Vzporedno s tem pa seveda urejali ali pa morali zagotavljati upravljanje tega spomenika, kot se sreče, kot ste vi rekel, nekoga, ki bo znal, ki bo pripravil program, ki bo vedel kaj bo notri, ki bo znal to tržiti na primeren način, upravljati z njim, se pravi tudi vzdrževati in investicijsko vzdrževati. To je po zakonu o stvarnem premoženju, naj bi to bili državni zavodi. Torej, muzeji državni v neposredni bližini tega objekta naj bi bili zakonsko poklicani zato, da upravljajo s takim objektom, ki ga obnovimo. In tu se že ali, recimo, eventualna zakonodaja tudi določa, da, se pravi lokalna skupnost, občina ustanovi zavod, ki potem upravlja, tak primer je recimo vila Vipovže, da je občina Dobrovo ustanovila zavod in zavod sedaj s tem objektom, ki smo ga 4 leta nazaj obnovili upravlja dobro, recimo, ker tudi moramo povedati, seveda, tudi lokacija in objekt je tak, da se da veliko iz njega narediti. Sedaj govorim o spomenikih.Druga skupina je pa tudi javna kulturna infrastruktura, tudi druga postavka, seveda, je drug paket objektov, ki so nominirani ali pa spoznani za javno kulturno infrastrukturo. Lahko so istočasno tudi spomeniki. No, zato imamo pa cel milijon na razpolago. In v to, recimo, v ta paket gre potem in Drama recimo, obnova Drame in, recimo, Pokrajinski arhiv Maribor, ko je gospa prej omenila. In en kup objektov, ki se jim reče javna kulturna infrastruktura in Metelkova 6 in tako naprej. Imamo milijon. Vprašanja kdaj bomo, kaj bomo naredili s Pokrajinskim arhivom Maribor ali pa kdaj bomo arhiv Novo mesto v sestavi gradu Grm zgradili na novo, kdaj bomo Grm obnovili, ker je notri tudi naš Zavod za varstvo kulturne dediščine, so pač vprašanja, ki nam nelagodje dajejo. Namreč, ta vprašanja so velikokrat javna, zmeraj so javna, zmeraj mediji sprašujejo, največkrat novinarji iz lokalnih časopisov. In pač naslavljajo na nas vprašanja, na katera ne moremo odgovoriti, kaj imate v mislih z obnovo Dornave, zakaj ne moremo notri tisti, ali gremo lahko se snemati, ne vem kaj. Vse sorte teh vprašanj. Pa premalo naredite, pa zakaj ne obnovite pa tako naprej. No, pač je naša dobesedno bolečina, zato moram povedati, da ni to tako, da je pač kompleksna zadeva. In da se je tega treba nekje zavedati na najvišjem nivoju. In samo še enkrat, to kar sem na začetku rekel, se pravi, sredstva primerna, s primerno ekipo, da te zahtevne naloge kot so vodenje teh investicij na teh projektih, tu omenim, tudi samo omenim evropska sredstva, kot je kolegica že prej rekla za Borl, za Snežnik, za dvor plus dva občinska Štanjel pa Ig, ki jih tudi ta služba pri nas pelje, so edina sredstva, ki smo jih preko MOP pripeljali notri. Tako da z vsemi težavami, ki so. Sedaj ne bom tako v detajle, bomo, upam, to pripeljali do konca. Gospa je prej spraševala za ta PAM, samo še to, kaj je v rebalansu. PAM pomeni Pokrajinski arhiv Maribor, enota Murska Sobota. Tam je ministrstvo le ta 2015 kupilo objekt, zapuščen objekt od tovarne Mura, Mura list. Od leta 2016 se je prvi denar dal za projektno dokumentacijo, pa za pridobitev gradbenega dovoljenja, potem v 2017 smo zahtevali še dodatne analize, da so pridobili. Te analize so bile lani, letos bomo ravno to plačali. In do konca tega leta sem nekako z direktorjem dogovorjen, da potem pripravi še projekt za ta PZI, kot se reče, projekt za izvedbo in bo projektna dokumentacija za to hišo, za ta arhiv v letošnjem letu pripravljena. Za izvedbo samo, seveda pa pač za naprej, samo izvedbo pa v tem trenutku seveda ne morem govoriti, ker bo pač to stvar naslednjih proračunov. Hvala.
Hvala lepa za izčrpen odgovor. Kolega Bandelli bi rad še enkrat razpravljal.
Hvala, predsednica. Vidim, da se razumemo kje je težava in kje so problemi. Kot bivši župan, sedaj ne bom govoril o problemu v Štanjelu, ker bi lahko govoril eno uro tukaj, kjer vemo točno kje so problemi.  Večkrat so problemi pa prav pri vas, z zavodi za varstvo kulturne dediščine. Dajte enkrat razumeti to zadevo. Mi imamo projekte, imamo narejena gradbena dovoljenja, potem iščemo PZI. In PZI pridejo zablokirani prav iz vaše strani. Sedaj vam bom jaz tako povedal, na jasno, ne okoli, ne vem koga. Tako da morate vedeti kje iskati… Dostikrat se ustrelite v koleno sami sebe. To je tisto, kar je. Pustimo sredstva, ki je problem osnoven in glaven, ampak tudi v dokumentaciji, zato projekti ne gredo naprej. To vam ne govorim na pamet, govorim vam iz lastnih izkušenj, ne enega primera. Mi smo morali iskati vaše konservatorje in restavratorje v Ljubljani, da so reševali problem, ki ga niso rešiti v Gorici. Mislim, da tu vemo vsi za kaj gre. So togi. Glavna cesta, ki gre v Štanjel, štiri leta dokumentacije. Pa sem jaz podedoval dve leti prej je bilo že, se pravi šest let, eno leto nisem več skoraj župan, to je sedem let, ko čakamo dokument z vaše strani, da bo cesta šla okoli Štanjela za varnost. Ne gre v Štanjelu. Niti ambulanta, niti rešilec. Sedem let, ker se ne znajo zmeniti na zavodu za varstvo kdo ima prav. Ali je toliko pomemben preboj ali ni toliko pomemben tisti preboj. Dam primer, ker je gospa rekla, zakaj projekti ne gredo naprej. Seveda so projekti označeni že tri leta nazaj, ampak s to hitrostjo ne bodo nikoli šli naprej. Bo nova perspektiva in sredstva ne bomo koristili. Zato ne smemo mi gledati vedno na to, da delamo projekte, da bomo koristili sredstva. Ne. Je treba koristiti sredstva za pametne projekte. In tu so pametni projekti. Ogromno jih ima, tudi ministrstvo za kulturo, ogromno. Ampak zakaj se ustavljajo. Da ne boste mislili, da ste vi najslabši. Najslabši so na Ministrstvu za okolje in prostor. To vam povem, ker sem imel z njimi kar nekaj zadeve. V glavnem pustimo stati… Glede seznama evidentiranja spomenikov. 30 let je star seznam na Krasu. Še seznam od leta 86 ali 87 celo, ko je bila občina Sežana, ko ni bilo še razdeljeno na druge občine. Veste, koliko je to? Na kakšen način? To je vaša naloga. Ampak ne vidim postavk notri, da bi to reševali. Ne, seveda so druge pomembne zadeve. Vsak ima svoje področje, vsak ima svojo zadevo, vsak gleda za svoj denar v svojem kraju in pravilno. Ampak so določene reči temeljne pri nas za razvoj naših krajev. Kakšen razvoj ima Kras? Mi imamo rešitve, ampak je treba razumeti kam. Ampak ne vidim nič notri kaj takšnega. Se opravičujem še enkrat, sedaj delamo samo rebalans proračuna. Vam dajem samo to spomin, da boste vedeli,   (nadaljevanje) ko se bo pripravljalo kmalu, v naslednji fazi proračuna, začnite razmišljati o tem.  In sem hotel še zadnjo zadevo gospodu povedati, pustite stati vi polže, tisto je primer slabe prakse. 14 milijonov za obnovo brez vsebin, potem so ustanovili zavod in so iskali vsebine notranje, tako se ne dela. Prvo morajo biti vsebine, dobiti vsebine in potem se gre v investicijo. To je podjetniška zadeva, tako da povem… ne, vem, ker denar, ki je šel tja, vem kam je bil namenjen, tako da ni to prava praksa. Sedaj se v tem trenutku se še vedno išče v vsebini, ampak veste, tistih šest porok na leto in dve predstavitvi in tri »meetinge«, se ne bodo splačali tako hitro s 14 milijonov investicije. 600 tisoč evrov imate na razpolago za spomenike, za 30 spomenikov, toliko sem dan jaz za obnovo strehe v gradu, z občinskimi sredstvi, pa sem dobil 2 milijona, ker sem šel na razpise, evropskih sredstev, čezmejnih projektov. Cilj vas to imenuje, ampak je treba znati delati, je treba imeti tudi sposobne ljudi. Brez ljudi, ki vedo kje so problemi in na kakšen način se rešuje zadeve, nikoli ne bomo rešili te zadeve. Ampak tu mora biti, jaz vam dam, vam predlagam na srce, poglejte za naslednjo perspektivo kam, če ne vprašajte ljudi, ki znamo. Saj nismo vsi – znamo vsi vse, vprašati je najmanjši problem, kar je.  Nisem grajal, sem pohvalil vašo iniciativo v smislu, da manjkajo sredstva. Jaz sem eden od tistih, ki lahko računate name. Moj glas bo za to in mislim, da marsikakšen drugi bo dal glas za te namene v kulturi. Hvala lepa predsednica.
Ja, hvala gospod poslanec. Mi ta razprava res gre že zelo daleč. Dajmo se držati, ni treba cele biografije svoje vedno predstavljati in občutek imam, da bi gospod Benulič rad odgovoril na te pripombe.
Miroslav Benulič
Saj bom samo na kratko to, kar je gospod povedal, navedel. Številke niso prave, krožijo že dolgo časa naokrog. Jaz sem projekt vodil, vem, da je bila 7 milijonov 100 celovita obnova s pohištvom vred Vile Vipolže Koštala(?). Evropski denar, nobenega denarja ni šlo ne levo ne desno. V roku obnovljena, aprila 2014 smo začeli, naslednje leto maja 2015 zaključili. Je pa res, da smo se mi od začetka povezali z občino, ko smo debatirali, ker nam je to… vemo, da je to ključna zadeva kot sem prej rekel, upravljanje objekta. Torej, ko bomo zaključili, ko bo primopredaja hiše narejena, kdo se bo naslednji dan vselil v to hiš in začel z njo upravljati. Tako da je bil… smo imeli dobrega sogovornika, ki je to razumel in si to želel. Na strani občine so ustanovili zavod, ki tudi zdaj upravlja s to zadevo, je pa res, da se je seveda za tak kar velik objekt, ki se naenkrat znajde znotraj občine in je treba notri ga napolniti z vsebinami, verjetno ni to tako enostavno, čeprav so dali neko sposobno ekipo in je pripravila nek program. Pripravila v prvi fazi, recimo je imela dogovore, saj zdaj mogoče, da ne bom predlog, ampak recimo je zanimivo – neka primorska EMUNI fakulteta ali univerza se je imenovala, ker je bilo 100 % že pripravljeno vse, vse kaj bodo zakupili – celo hišo, predavanja, dodatno smo šli v zgornjo etažo, naredili za »visiting« profesorje enote, da bodo prenočevali in tako naprej. Se čez, ko je bilo treba dokončevati, že v fazi, ko so projekti že končani, seveda iz tega ni bilo nič, pa drugi, pa tretji. Hočem reči, da je bilo kar nekaj interesentov, sem bil na nekam srečanju, ki so ga organizirali in je bilo več kot 22 potencialnih uporabnikov teh prostorov – od dekana ali pa celo rektorja Goriške univerze, do šefa vinarjev, do vseh možnih, ki so tam kaj pomenili in ko sem rekel, da naj napišejo na en listek vsakemu imena, pa vsakemu zraven, ker smo tako sedeli, koliko je pripravljen iz svojega »budgeta« dati v ne kar to hišo, ampak, da si predvideva, da bi najel prostore, da bo rabil za to in koliko   (nadaljevanje) misli, da bi to bilo. Sem rekel in to pod črto bo pomenilo, koliko je res pravih in tako naprej. Torej, saj potem na koncu se je vse obrnilo na glavo, ampak vem, da zdaj dobro teče od prvega dneva. Ne nazadnje so dobili tudi kvalitetno, kaj se reče, ponudbo restavracijsko, ki je tudi verjetno pomembna, kot jaz vem in kolikor komuniciram z direktorico in tudi kot redno plačuje tudi te najemnine, so programsko zasedeni… ne bom rekel v celoti, ampak zelo, zelo dobro, tako da mislim zato sem prej rekel, da je to en lahko rečem pozitiven primer. Hvala.
Najlepša hvala. Zdaj pa bi še Primož Siter in potem Alenka Jerajeva, pa bomo počasi zaključili debato. Prosim.
Ja, hvala lepa. Hvala za ogovore. Zelo iskreno jih nisem veliko dobil od vseh vprašanj, ki sem jih zastavil, ampak bom uporabil besednjak kolega Bandellija: »pustmo stat«.  Bi pa samo eno morebiti ne toliko vam, kolikor kolegicam in kolegom, poslankam in poslancem, članom Odbora za kulturo, eno misel morebiti, smernico za delo vnaprej. Vem, da govorimo o proračunu, da v končni fazi govorimo o denarju, ki ga namenjamo kulturi, ampak je pa bistvenega pomena dejstvo, ki ga moramo razumeti. Kultura in umetnost sta lahko, nista pa nujno in ni predpogoj za njiju, da sta tržno blago in isto velja seveda za kulturnika – ni tržno blago in ni nujno obrtnik in dajmo, pozivam ustvarjati vsaj na Odboru za kulturo v Državnem zboru, neko varno okolje, kjer so kulturniki lahko to, kar so, torej kulturniki in kjer sta kultura in umetnost lahko to, kar je, torej kulturna in umetnost, ne obrt nujno in še ena gospodarska panoga. Ena od poglavitnih nalog kulture in umetnosti je nastavljanje ogledala družbi in če v tem elementarnem jedru pustimo v Državnem zboru, da se kultura in umetnost, da jo mi sami kontaminiramo nujno in pod vsakim pogojem s kapitalom, potem nismo naredili ničesar. Potem smo kulturo in umetnost zaprli v njenem… zatrli v kali, zaprli v njenem jedru. Toliko v dobro delo naprej. Hvala.
Hvala. Še gospa Jerajeva.
Hvala za besedo. Zdaj, moja razprava bo mogoče tudi majčkeno presegla rebalans, čeprav se na koncu vse konča z denarjem ali pa pri denarju, tako da boste razumeli zakaj to odpiram. Zdaj, ko ste govorili o projektu na barju, govorimo o tem koliščarskem naselju. Zdaj, kolega Bandelli je že rekel, a so projekti tudi pametni. Mislim, jaz se s tem ukvarjam že dolga leta kot predsednica društva tam pri nas, tudi kot občinska svetnica in seveda podpiram, da se naredi muzej in tako naprej, ampak, ko dobite vi na mizo nek projekt, jaz upam, da ga tudi vsebinsko pogledate, da se potem ne pogovarjamo, ali so projekti pametni ali niso, ali pa jih moramo čez nekaj let popravljati. Zdaj, Ižanska kolišča so na UNESCU. Najmanj, kar je, da se nekaj zgodi in da se postavi nek center, muzej, muzej na prostem, kakorkoli že, ampak tako kot je danes zadeva zasnovana, saj verjetno poznate, saj kontaktirate z našim županom. V bistvu občinska uprava izhaja iz ene temeljne napačne predpostavke za moj občutek, da bo to nek tak mali muzej, ki bo bolj tako obiskan. Seveda to delajo na podlagi tega, kar imamo zdaj, zdaj imamo res en majhen muzej na 100 kvadratih, ki smo ga uredili tudi z evropskimi sredstvi v okviru mojega društva in 10 let že v bistvu deluje, slabih 10 let, od 2010 in ima na letni ravni v poletnih mesecih 5 tisoč obiska, ampak, ko bo enkrat narejen muzej tak kot si ga pa želimo, pa seveda, če primerjamo z muzeji koliščarskimi okrog Alp drugje, imajo pa 100 tisoč obiska, ampak nas župan in naša občina o tem ne razmišlja tako. Oni mislijo, da bo enih 20 tisoč ljudi mogoče, če. V tistih načrtih, ki jih imamo, nismo prišli niti mislim, da na 20 ali 25 tisoč v celem letu,  (nadaljevanje) ampak zato pa najbrž neke take velike stvari nima smisla delati.  No, tisto, kar mene moti, na kar opozarjam in sem tudi predlagala, da občina vseeno razmisli o primernejši lokaciji, je to, da želijo interpretacijski center postaviti v centru Iga, tam, kjer je popolnoma zabasano vse, parkirišča so do konca polna, in zdaj bomo v to porinili še nek tak objekt, ki zahteva toliko in toliko parkirnih mest. Drugi del projekta je pa muzej na prostem, na Barju, ki je od tega oddaljen dva kilometra. In naš župan razmišlja tako, da bodo ljudje prišli, tu parkirali in šli potem dva kilometra peš. Mislim, tistemu, ki se je vsaj malo ukvarjal ali pa bil kdaj v kakšnem muzeju, je jasno, da to tako ne gre. In v nadaljevanju, tako predvidevam, bomo potem izumljali razne variante, kako ljudi iz tega spraviti tja, najprej pa seveda, kako sploh tu parkirati, ker, kot sem rekla, parkirišč praktično ni, vse, kar je, je polno. In bomo potem pač nekaj novega izumljali, kako bomo ljudi pripeljali potem na Barje, ker tam pa seveda tudi ni predvidenih parkirišč. Ampak saj vemo, kako so ljudje, če ni parkirišč, pač parkirajo, kjer je, ob cesti, ob jarkih, ne vem kje, to je Barje in tam bodo naši kmetje imeli velik biznis, ko bodo vse to vlekli potem iz grabnov.  V glavnem, zanima me, ali se pri takih projektih pogleda tudi, kako to zgleda kje drugje, saj ne rabimo Amerike odkrivati, ker cel kup stvari že funkcionira kje drugje, ali pogledate stvar tudi vsebinsko, no. Ko bo v Ljubljani, v hotelih objavljeno, da obstaja muzej Unescove svetovne dediščine na Barju, sem jaz stoprocentna, da bodo trume ljudi hodile na Ig, mi bomo pa imeli muzejček, mini muzejček s 400 kvadrati razstavnega prostora, ki bo izhodišče potem za nekaj tam na Barju. Ob tem, da se seveda išče zdaj gradbeno dovoljenje za ta objekt, v drugi fazi šele potem pa za tisto, zaradi česar ste vi po moje sploh namenili denar, ker tam je Natura, kajne, ne pa v centru Iga. Tako da moja velika bolečina je to, no, da če ne moremo najti neke primernejše lokacije in da mi potem na to župan in občinska uprava odgovori, »ja, saj, če bo pa to premajhno, pa ne bo v redu, bomo pa kasneje nekje drugje malo večje naredili, pa poiskali primernejšo lokacijo…« Mislim, meni se zdi to, bom rekla, razmetavanje denarja in neracionalno razmišljanje. Treba je pogledati malo za naprej, saj ne delamo stvari za pet let, čeprav veliko stvari delamo samo za pet let in potem imamo težave. To je ena stvar, pri kateri bi vas prosila za pojasnilo, kako na to stvar vsebinsko vi gledate. Razumem pa, da je v interesu, da čim prej porabimo nekaj evropskih sredstev, ker slabo črpamo, in nek tak velik projekt je najbrž super, da takole milijon daš nekomu, veliko malih projektov mora biti za neko tako številko.  Drugo vprašanje. Prej ste omenili, da je bil poseben razpis za festivale, pa me zanima, ali bo to zdaj vsako leto ali je bilo samo takrat, za koliko časa. Skratka, samo še o tem, no, prosim za odgovor.  Hvala.
Prosim, da še te odgovore podate, potem pa zaključimo razpravo.
Metka Šošterič
Kar se tiče festivalov, ja, je bilo nekako dogovorjeno, da glede na to, da ne gre za take programe, kot so drugi programi, ki jih financiramo preko programskih razpisov, da se festivali izločijo in da bodo ti kontinuirani naprej.
V redu. Če ne želi več nihče razpravljati… / oglašanje v ozadju/ A, izvolite, še kohezija, ja.
Irena Marš
Osnovno vodilo pri uvrščanju teh projektov oziroma izvajanje pri nas na Ministrstvu za kulturo je najprej pri Naturi 2000, da so v naboru PUN-a, to je v domeni MOP, ki potrjuje te projekte Nature 2000, in tu sta bila ta dva občinska projekta. Drugo načelo, po katerem tehnično presojamo v Službi za kohezijo, je neka pripravljenost projekta, pripravljenost projekta, za kar vsebinsko pri nas skrbita Direktorat za kulturno dediščino skupaj s Službo za investicije, kjer se presodi   (nadaljevanje) v bistvu, kakšen objekt naj bi to bil, v kakšnih gabaritih, in potem usklajujejo skupaj z občino, Zavodom za varstvo narave - Miro, ti me boš dopolnil, da ne bom jaz kaj več povedala, kot je res, ali pa mogoče kaj drugače -, in potem nekako tak projekt realno postavijo za izvedbo.  Toliko z moje strani, zdaj pa, če bi še kolega kaj dopolnila.
Miroslav Benulič
No, pri teh petih projektih imamo tri, kot rečemo v narekovajih, »naše«, ki jih na Ministrstvu za kulturo peljemo, vsak od nas treh, jaz, recimo, Borel, kolegica Dvor, pa potem še za Snežnik, dva sta pa tako imenovana občinska, vaš pa od Snežnika. Na to mi pravzaprav vpliva - jaz sem na te sestanke na začetku, ki smo jih z MOP zaradi teh organizacij pa vsega tega, ker je bilo precej na novo vse to, smo bili zraven. In seveda je prišla ekipa vedno z občine in oni so to pač vehementno vodili, ta projekt. In tu ni bilo nobene možnosti, da bi kdo hotel kakorkoli se vključevati ali pa korigirati ali pa kakorkoli imeti pripombe na program, ki se je naredil na občini - konkretno za Ig je bil gospod župan zmeraj zelo aktiven okrog tega -, in tu se mi zdi, da je postavitev tega projekta, teh projektov, ki jih vodi občina, je pač taka, da se vse pripravlja na občini, v okviru občinskih služb. Imamo pa skrbnika pri nas, ki pa zdaj v tej fazi, ko se zaključuje zadeva, sprejema te vloge, korigira, daje pripombe in tako naprej in vnaša v ta elektronski e-MA sistem. Tako vsebinsko pravzaprav je pri vas na vaši… Ja.
Najlepša hvala vsem za izčrpna vprašanja, razprave in odgovore, tako članicam in članom odbora kot tudi vabljenim. Zaključujem razpravo.  Ugotavljam, da se je Odbor za kulturo seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 s svojega delovnega področja.  S tem zaključujem obravnavo predloga rebalansa proračuna. Pri obravnavi predloga rebalansa proračuna na seji matičnega delovnega telesa bo kot predstavnik odbora sodeloval Primož Siter, ker je tudi član Odbora za finance.  Zaključujem 4. nujno sejo Odbora za kulturo in vas lepo pozdravljam.