3. redna seja

Komisija za narodni skupnosti

13. 2. 2019
podatki objavljeni: 13. 2. 2019

Transkript

Spoštovani dame in gospodje, spoštovani prisotni!  Pričenjam 3. redno sejo Komisije za narodni skupnosti. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! / govori v madžarskem jeziku/ Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. Opravičil se ni nihče in tudi za nadomestne člane nismo dobili dokumentov, tako da lahko preidemo na določitev dnevnega reda, katerega ste prejeli s sklicem. Dnevni red pa je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019.  Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje komisije.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019 za področje Uprava Vlade Republike Slovenije za narodnosti, zainteresirano delovno telo, ki ga je 25. 1. 2019 Državnemu zboru predložila Vlada.  Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in mag. Stanko Baluh, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti. Obravnava bo potekala na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom lahko komisija kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog rebalansa z vidika svojih pristojnosti, torej le v tiste delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. Zainteresirano delovno telo lahko k predlogu rebalansa prejme tudi amandmaje in sicer je rok za amandmaje k predlogu rebalansa 3 dni pred sejo Državnega zbora. Amandma se lahko vlaga le posameznim podprogramom pri določanju neposrednih uporabnikih iz posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa proračuna in sicer le k tistim podprogramom, ki zadevajo njegovo delovno področje. Vsi amandmaji morajo upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemniki in izdatki in ne smejo biti v breme proračunske rezerve, ali splošne rezerve, niti v breme dodatnega zadolževanja. Po določbah poslovnika se lahko amandmira posamezne podprograme pri določenih neposrednih uporabnikih, iz posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa proračuna. Gre za povečanje sredstev pa lahko iščemo tudi pri drugih proračunskih uporabnikih. Amandmaji se lahko nanašajo le na tiste postavke, ki so predmet sprememb tistih, ki se torej ne spreminjajo in jih ni možno amandmirati. V pričetku obravnave želi uvodno predstavitev rebalansa podati predstavnik Ministrstva za finance. / oglašanje iz dvorane/ Ja kakor bi želite. / oglašanje iz dvorane/ Pa potem bi prosil, kratko, če lahko.
Gospa Teja Bevc
Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019 je Vlada uradno napovedala 15. oktobra 2018. Vlada je v predlogu rebalansa zaradi boljše gospodarske napovedi v primerjavi s tisto pri sprejemanju proračuna za leto 2019 iz novembra 2017 predvidela višje prihodke zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov, z reprezentativnimi združenimi sindikati pa se zvišujejo tudi izdatki. Vlada tako pri pripravi rebalansa upošteva sprejete ukrepe glede povprečnine, letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnine, dogovor o politiki plač v javnem sektorju, višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo. V predlogu rebalansa 2019 so prihodki državnega proračuna ocenjeni na 10, 3 milijarde in izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v letu 2018 ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umar.  Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom o okviru proračunov sektorja države 21. decembra 2018 in znašajo 10,1 milijarde evra. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom višji za 6,2 odstotka, v primerjavi z realizacijo 2018 pa za 3,5 odstotka. Najvišji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova   DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU, ki so ocenjena na več kot milijardo evrov.  Upoštevani so bili tudi dodatni namenski prihodki iz Zakona o 2 TDK in visoka vrednost CO2 kuponov za polnjenje podnebnega proračunskega sklada.  Odhodki so v primerjavi s sprejetim proračunom 2019 višji za 463 milijonov evrov oziroma za 4,8 % več glede na realizacijo 2018, to je ca 700 milijonov evrov.  V predlogu rebalansa proračuna 2019 v primerjavi s sprejetim proračunom za 2019 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje največje znižanje odhodkov na politiki pokojninsko varstvo zaradi višjih prispevkov za socialno varnost in vplačanih v ZPIZ ter za servisiranje javnega dolga in opravljanja z denarnimi sredstvi za 31,9 milijonov. Več kot tretjino odhodkov proračuna se namenja drugim tekočim domačim transferom, 3,4 milijarde, od tega 2,3 milijarde za tekoče transfere posrednim proračunskim uporabnikom in drugim izvajalcem javnih služb. V tem okviru se načrtujejo tudi dopolnilna sredstva občinam v višini 18,4 milijone evrov. Približno 13 % od vseh odhodkov, to je 1,3 milijarde, je namenjenih za stroške dela zaradi višjih obveznosti prav na podlagi tudi decembrskega sklenjenega dogovora. Investicije so načrtovane v višini 1,1 milijarde, kar je za ca 30 % več kot je bilo realiziranih v 2018.  Če še mogoče z vidika financiranja povem, da se bo v letu 2019 uporabilo 8,5 milijarde integralnih sredstev, 1 milijarda evropskih sredstev, 367 milijonov namenskih sredstev, za slovensko udeležbo kot pripadajoča sredstva evropskih sredstev ca 229 milijonov in 1,6 milijonov namenskih sredstev za finančne mehanizme.  To bi bilo na kratko. Hvala.
Najlepša hvala za predstavitev. Bi prosil mag. Stanka Baluha, direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, da predstavi tisti del predloga rebalansa, ki se nanaša na delovno področje Urada Vlade RS.
Stanko Baluh
Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani poslanke in poslanci! Urad za narodnosti je razpolagal s sredstvi, ki so bila že danes tudi omenjena v pripravi proračuna za 2018/2019, tako da je bil soočen tudi z vsemi limitami, ki so bile že takrat postavljene, v pripravi, v izhodišču proračuna.  Da na kratko se dotaknem, da Urad za narodnosti sofinancira delovanje krovnih organizacija italijanske in madžarske narodne skupnosti, prav tako romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Iz našega proračuna se sofinancirajo tudi dvojezično poslovanje občin in organov občin ter dejavnosti in programe občinskih samoupravnih narodnih skupnosti v devetih občinah, kot vemo, v Republiki Sloveniji. Prav tako se sofinancirajo radijski in televizijski programi za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter romsko skupnost v okviru javne službe Radia televizija Slovenija. Potrebno je izpostaviti, da sofinanciramo tudi informativne dejavnosti. Tako je časopis Népújság, madžarski časopis Népújság, ter italijanske ustanove, ki delujejo na Hrvaškem in ki opravljajo svoje dejavnosti za potrebe italijanske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji.  Kot sem že omenil v svojem izhodišču, je rebalans proračuna potekel v okviru, ki je bil že pripravljen. Ne glede na to, je Urad za narodnosti bil dejaven pri pripravi oziroma pri realizaciji omenjenega rebalansa proračuna, tako da sredstva v nobenem segmentu za obe narodni skupnosti se niso zmanjševala. Sredstva za dejavnost – informativno dejavnost časopisa Népújság smo nekoliko povečali za ca 7 tisoč 600 evrov, to pa iz rezerv znotraj proračuna Urada za narodnosti, kajti v preteklosti so bila ta sredstva omenjenim – informativne dejavnosti tudi zaradi ekonomske krize odvzeta in smo jih sedaj nadomestili nazaj. Dodatno je bilo približno dodano v naš proračun ca 146 ali pa 147 tisoč evrov. Gre pa za zagotavljanje 0,15 skupne primerne porabe občin. To je uredba, ki jo določa 20. člen Zakona o financiranju občin. V nadaljevanju smo bili zelo pozorni tudi na potrebe za dodatna sredstva pri plačah. Za plače za trenutno zaposlenih v organizacijah narodnih skupnosti, kar izvira s podlage dogovora s sindikati in smo se z generalnim sekretariatom Vlade Republike Slovenije dogovorili, da bomo tekom leta pridobili tudi dodatna sredstva v višini približno 28 tisoč evrov in seveda, kar izvira iz zakonske podlage za zagotovitev teh sredstev, ki so nujna za delovanje organizacije narodnih skupnosti. Kot rečeno, mi smo bili tudi v okviru priprave oziroma sprejetja rebalansa, aktivno tudi v kontaktu z vsemi organizacijami, manjšinskimi. Smo tudi z njimi se pogovarjali tudi o možnosti dodatnih sredstev. Žal v tem trenutku, kot je tudi rebalans bil načrtovan in sprejet na Vladi Republike Slovenije, teh dodatnih sredstev pač ni bilo zagotovljenih. V upanju, da se bo zadeva izboljšala, bo tudi priprava novega proračuna za 2020-2021. Toliko na kratko in sem še vedno na razpolago za kakšno vprašanje. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod direktor. Prosil bi predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, gospoda Romana Grudna. Ali bo gospa?
Roman M. Gruden
Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospe poslanke, poslanci, cenjeni zbor – hvala za dano besedo. Lahko potrdim to, kar je povedal dr. Baluh, torej, po istem ključu je zadeva potekala tudi na našem resorju in tudi pri nas lahko vidite, da je prišlo do povečanja. Kot veste, je šolstvo narodnosti integralni del šolskega sistema v Republiki Sloveniji in tako kot je na splošno prišlo tudi do povečanja znotraj šolskega, torej, znotraj šolskega prostora, je tudi na teh področjih absolutno, hkrati pa bi radi potrdili, torej tukaj mi zbrani z ministrstva tudi to, da vedno delamo v smeri pozitivne diskriminacije, ko gre za manjšine tako v Sloveniji, kot za našo manjšino izven meja Republike Slovenije. Pač, mnenja smo, da so manjšine obogatitev za večinski razlog, tako da se maksimalno trudimo v tej smeri. Ker vemo, da je treba delati predvsem na kvaliteti v šolskem prostoru, zagotavljamo posebna sredstva tudi iz evropskih kulturnih skladov. Tukaj moram povedati, da se povezujemo tudi s slovensko manjšino preko meje in na ta način poskušamo posredno vplivati na pozitivno klimo na obeh straneh meje, na teh občutljivih področjih, ki so zelo pomembna za naše sobivanje. V glavnem, da skrajšam – sredstva so se povečala, kot lahko vidite, če vas bodo zanimale določene podrobnosti, pa lahko potem v nadaljevanju še zadeve malo bolj natančno predstavimo. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Gruden. Predstavnik Ministrstva za kulturo se je opravičil, zato bi predal besedo gospe Evi Štravs Podlogar, z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, izvolite.
Eva Štravs Podlogar
Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci. S predlogom rebalansa proračuna za leto 2019 smo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, so se povečala sredstva v celotni a(?) bilanci kar za 48 milijonov, ampak prav je, da povem iz katerega naslova, glede na sprejeti proračun – kar 42 milijonov je šlo na račun povečanja sredstev z naslova kohezijske politike, torej EU sredstev in pač potreben integralni del za slovensko udeležbo. V integralnih sredstvih pa je dobrih 5 milijonov povečanja sredstev, predvsem iz naslova povečanja stroškov dela, vezano na dogovor s sindikati, dvig proračuna, vezan na povprečnino in ZFO, ter odprtje dveh novih postavk, to je predsedovanje  (nadaljevanje) Slovenije leta 2021 in pa predstavitev na svetovni razstavi Expo Dubaj 2020.  No, ampak tukaj smo zaradi dveh postavk, ena je infrastruktura na območju, kjer živijo Romi in je v višini 1, 4 milijone evra in druga – razvoj območij narodnih skupnosti, kjer je v letošnjem proračunu en milijon. Še nekaj dodatnih pojasnil oziroma jih tako poznate, vezanih na ta milijon. V skladu s 14. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, zato to področje pri nas potem tudi usmerja in pokriva Direktorat za regionalni razvoj. Vse finančne spodbude za ustvarjanje gospodarske osnove madžarske in italijanske avtohtone narodne skupnosti, iz državnega proračuna dodelijo na podlagi programa, ki ga pripravijo skupnosti same, v sodelovanju seveda tudi z uradom, z ministrstvi. Tako je bilo tudi za program 2017-2020, ki ga je tudi sprejela Vlada Republike Slovenije in na teh postavkah sredstva za izvedbo teh programov so za madžarsko narodno skupnost v višini2 milijona 100 za triletno obdobje in za italijansko narodno skupnost, 900 tisoč za triletno obdobje in to razmerje letno pride približno ta milijon, ki ga imamo tudi opredeljenega.  Toliko na kratko, hvala.
Hvala lepa, državna sekretarka. Želi morda še kdo, kateri od predstavnikov ministrstev besedo? Če ne, potem bi dal besedo gospodu predsedniku Obalne skupnosti. Izvolite, gospod Scheriani.
Alberto Scheriani
>Hvala lepa gospod predsednik, hvala lepa vsem skupaj. Lep pozdrav tudi iz moje strani vsem vam. Ja, moram reči, da smo mi konkretno pristopili k temu rebalansu proračuna. Jaz mislim, da smo začeli govoriti že dosti prej, kot je bilo jasno, da bo tudi rebalans proračuna. Smo imeli določene sestanke, tudi z Uradom za narodnosti, z drugimi akterji, z drugimi ministrstvu tudi in tako dalje, vendar ugotavljam, da vse tiste naše pobude, želje, ideje, ki smo jih imeli v tem rebalansu, niso prisotne. To me žalosti, ker je potreb pri naši skupnosti veliko in velike so tudi naše želje k razvoju naše same skupnosti. Tako jaz… ne vem, potrebe so velike in jaz bi res, bi predlagal, da ko se bo pripravljalo tudi proračun za leto 2020, naj se takoj vključijo tudi narodne skupnosti, samoupravna narodna skupnost, Obalna samoupravna narodna skupnost in tako dalje. Če smo recimo tako sogovorniki z vlado nekako Republike Slovenije, tako da skupaj pripravljamo te stvari in tiste naše želje, ki letos niso prišle nekako v poštev, naj se upoštevajo v naslednjem letu. Tukaj je kultura absolutno, tukaj je radiotelevizija, tukaj so časopisi, tukaj je tudi šolstvo, šolstvo narodnosti, investicije v šolstvo – je veliko teh potreb.  Mislim, da Urad za narodnosti to pozna, to ve in jaz predlagam res, če zdaj v tem trenutku ni mogoče nič dodati, da se mi takoj jutri sestanemo in pripravimo že proračun za naslednje leto, tako da ne bomo spet nekako prepozni, da ne bo spet nekaj manjkalo za nas. Jaz tudi ugotavljam, da res nekaj je šlo gor normalno, ampak je to zakonsko, ne plače in tako dalje, ni program, ni kultura, ni tisto, kar bi mi želeli in za kar se borimo recimo tako skoraj vsak dan za doseči. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod predsednik.Želi morda predstavnik unije, gospod Tremul?Izvolite.
Maurizio Tremul
>Hvala gospod predsednik.  Gospod podpredsednik, člani komisije, vsi vabljeni gostje! Jaz bi mogoče nadaljeval tam, kjer je 5. TRAK: (MK) – 14.20 gospod Scheriani nekako končal, s tem, da se bom osredotočil na tiste, kar so skupne inštitucije italijanske narodne skupnosti, ki delujejo recimo za vse potrebe v informiranju in v drugem področju za Italijane v Sloveniji, tudi na Hrvaškem normalno, zdaj pa se bom osredotočil za Slovenijo. Če gledamo statistike glede financiranja naše skupnosti, skupne ustanove od leta 2009, 2010, smo več ali manj na istem nivoju financiranja. Od leta 2010 do 2018, stopnja inflacije je bila v Sloveniji po statistiki, ki jo lahko izberemo iz javnih podatkov, 11,7 odstotkov. Če gledamo, koliko bo gospodarska rast, v Sloveniji naj bi bila za leto 2019 2,5. Zato jaz razumem, da bo 2019 verjetno težko dobiti kakšno večje sredstvo za naše inštitucije, ampak jaz osebno predlagam en predlog za člane za varstvo vaše komisije, imam tudi kopijo, vam jo bom posredoval s tudi eno obrazložitvijo, za kaj pač gre, ker mislim, da moramo tudi utemeljiti zakaj želimo imeti več denarja. Tako, če mi dovolite, gospod predsednik, bi samo še par minut lahko to povedal, če je možno? Hvala. Glede Italijanske unije, mi bi rabili 40 tisoč evrov več, kot leta 2018. Zdaj izvajamo en strateški projekt Italija-Slovenija, Interreg Italia-Slovenia, kjer je Italijanska unija v Kopru »lead« partner skupaj s Slovenci v Italiji. Imamo javne ustanove iz Italije, regije FJK, / nerazumljivo/, Ministrstvo za Slovence po svetu je tudi pridružen član in to je v sodelovanju s Slovenci v Italiji. To je, bi rekel, nadgradnja Jezik-Lingua, ena.  Glede na tega, širjenje tega projekta, ki je vse skupaj vreden 2 milijona 900 tisoč evrov, predlagamo, da naj se tudi v Kopru zaposli še kakšnega sodelavca, ki bi lahko pomagal pri izvajanju tega projekta. Vemo, da pri italijanskem programu RTV Koper-Capodistria imamo vedno ta problem satelita, leta 2019 pogodbo s satelitom, kjer se zdaj imitira italijanski program, ki ni na isti, kjer se imitirajo drugi programi, bo iztekel s strani Italijanske unije. S sredstvi, ki jih dobimo iz Italije lahko vsako leto pripomoremo k 130 tisočimi evri financiranja zaenkrat za satelit, zdaj za programe. Vem, da v proračunu tudi v postavki v / nerazumljivo/ se 100 tisoč evrov namenja za te zadeve, verjetno še dodatnih 100 tisoč evrov bi tu lahko pomagalo, da skupaj z vsemi, Urad za narodnosti, to kar lahko, pridobimo iz matičnega naroda, lahko pač zberemo ta denar, ki ga za to rabimo. Središče za zgodovinska raziskovanja Rovinj, Rovigno, tu tudi predlagamo 44 tisoč evrov povečanja sredstev za potrebe novega / nerazumljivo/ za zaposlitev nekdo, ki bo delal za raziskovalca v Sloveniji zato, ker je del Slovenije, ker je recimo premalo pokrito, kot bi si želeli. Isto tako vemo, da potrebe agencije / nerazumljivo/ so za enih 84 tisoč večji, kot je zdaj za delovanje njihove aktivnosti in tudi za zaposlitev novega novinarja in pol pa še 10 tisoč evrov za italijansko dramo, kjer nekako bi lahko pokrili tudi en del reprize, ki bi lahko italijanska drama lahko naredila še boljšo prisotnost tukaj pri nas v Sloveniji in še dodatnih 20 tisoč evrov za delovanje ostale publikacije Edita (?) iz Reke (?).  Jaz vam lahko pustim, gospod predsednik, kakšne kopije in tudi eno tabelo, kjer je razvidno, koliko je šlo za naše ustanove. Samo še to bi dodal: Mi smo zelo hvaležni tudi Sloveniji za to, kar dobimo za naše skupne inštitucije in cenimo to, kar dela Slovenija za našo narodno skupnost. Želja je, po potrebi, to sem tudi skušal obrazložiti, kot je tudi za našega zastopnika, podpredsednika. Hvala.
Hvala lepa. Želi mogoče še kdo od vabljeni besedo? Če ne, potem prehajamo na razpravo članov in članic komisije, in če dovolite, bom kot predsednik najprej sam dodal svoja videnja. Seveda smo bili pravočasno obveščeni o tem, da se bodo sredstva z letošnjim letom z rebalansom proračuna dodatno povečala, zato sva bila tudi nekako midva z italijanskim kolegom nekako optimistična, da se bo to nekako spoznalo tudi na tistih postavkah, ki se nanašajo za obe avtohtoni narodni skupnosti. Tako, kot je bilo danes že povedano, mislim, da smo nekako v državi Sloveniji sicer lahko hvaležni za tisto, kar dobimo, ker dejansko nam zagotavlja tista osnovna sredstva za delovanja. Ampak seveda, če so dodatna sredstva v proračunu, potem nekako vedno, mislim, da upravičeno, tudi pričakujemo, da bodo tudi kakšna dodatna sredstva za obe avtohtoni narodni skupnosti za neke dodatne programe, za razvoj in tako naprej. Danes smo tu v predstavitvi slišali kar nekaj številk in rad bi samo to povedal, da ta dodatna sredstva, ki so v proračunu, gre v zelo veliki meri dejansko za plače oziroma za zakonsko določene dodatke, če smem temu tako reči.  Torej bom rekel, za programski del dobita obe avtohtoni narodni skupnosti zelo malo oziroma skoraj nič iz teh dodatnih sredstev. Tudi pri uradu so ta sredstva, ki so namenjena samoupravnim narodnim skupnostim, velik del teh sredstev dobijo dejansko tudi občine.  In tudi pri šolstvu je seveda ista zgodba, torej sredstva, ki so namenjena pod naslovom za narodne skupnosti, zelo velikokrat ne pridejo, bom rekel, zelo plastično se bom izrazil, v roke narodnih skupnosti, ampak različnim organom, institucijam, polam in drugim, ki niso iz / nerazumljivo/ narodnostne institucije. Torej bom rekel, ta sredstva so dejansko namenjena vsem, ki recimo v primer šolstva, obiskujejo te dvojezične šole. Moram tudi povedati, da sva s tem rebalansom, kar se narodnih skupnosti tiče, mislim, da ne moreva biti zadovoljna, zato ker kot ste rekel, smo nekako pričakovali več. Svoje želje in mislim, da to so bile zelo realne, lahko tudi rečem morda skromne želje. Verjetno bi jih bilo mogoče rešiti. Sam imam nekako občutek, da je prišlo nekako do šuma v komunikaciji in jaz bom rekel, niti zdaj ne želim o tem razpravljati, kdo je tu naredil napako, ali kdo mogoče ni naredil svojega dela tako, kot bi moral, ker, kot sem že omenil, bom rekel, globalno gledano, mislim, da se gre za zelo mala sredstva in jaz še vedno verjamem v dobro voljo predvsem koalicije, da lahko z dobro voljo, s pogovori tudi znotraj ministrstev brez rebalansa najdemo tista sredstva, ki so dejansko nekako za obe avtohtoni narodni skupnosti pomembna. Mogoče bi še to izpostavil, eno zadevo, ki se ne nanaša neposredno na proračun, ampak vseeno. Gospod Gruden je povedal za primer evropskega projekta, ki ga izvajamo skupaj s porabskimi Slovenci. Mislim, da je ta projekt, ki je za pozdraviti in bi moral biti po mojem vzor tudi drugim ministrstvom, kjer kohezijska sredstva obstajajo dejansko v vseh ministrstvih in bi verjetno iz teh sredstev lahko tudi v povezavi z zamejskimi Slovenci ta sredstva lahko skupaj, mislim, da b bodoče bolj učinkovito koristili.  To bi jaz pozval tako Vlado, kakor tudi predstavnike vseh ministrstev, da naj malo ta projekt preučijo, ker dejansko je to pravna podlaga podana. Torej, tu je tudi potrebno samo nekoliko dobre volje, ker v primeru narodnih skupnosti, dejansko se gre po navadi za nekaj 10 tisoč ali 100 tisoč evrov, ne pa za milijonske zneske, tako da bom s tem tudi zaključil. Mislim, da tudi v letu 2019, tudi brez amandmajev, jaz še vedno upam, da bomo lahko našli določena dodatna sredstva. Znotraj ministrstev bi pa vsekakor pozval tako Vlado, kakor tudi urade in vse deležnike, da dejansko pri pripravi za 2020 pa bomo med prvimi v vrsti, da se naše želje, ideje in potrebe tudi pri sestavi v začetku že nekako upoštevajo. Hvala lepa. Mogoče gospod podpredsedujoči, če bi želel še kaj dodati?
Ja, gospod predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! / govori v italijanskem jeziku/ Jaz mislim, da je bilo kar izpostavljeno vse, kar smo imeli za povedati.  Gospod predsednik je lepo povedal, kakšna so bila v bistvu naša pričakovanja in naši plani in naši dogovori, ki je tudi gospod Scheriani lepo povedal, da so nekako začeli že v lanskem letu. Imeli smo pogovore tudi v septembru in oktobru, predvsem z ministrom za kulturo. Seveda danes obžalujemo, da ni nobenega iz Ministrstva za kulturo. Vemo tudi, zakaj, no, to zdaj so težave. Ampak največ, bi rekel, programov in razvoja na nivoju naših inštitucij seveda pričakujemo s strani Ministrstva za kulturo. Imeli smo pogovore seveda tudi z ministrom za šolstvo in za gospodarstvo. No, pričakovanja so bila velika in na koncu, seveda, na mizi, kot je povedal gospod Tremul, predsednik Italijanske unije, v bistvu v zadnjih desetih letih nismo nadoknadili niti to, kar je bila neka izguba pri inflaciji same vsebine financiranja. Tako da – res je, zadovoljni smo, da, seveda, vse, kar lahko izvajamo in smo izvajali do sedaj – je bilo lahko narejeno seveda, ker Republika Slovenija z Uradom za narodnost zagotovo je bila na naši strani. Nam je dovolila, da se razvijemo, ampak seveda, zdaj glede na to, da zadeve je potem treba še razvijati naprej – pričakujemo, da bomo tudi nekaj na tej strani naredili.  Zdaj, imeli smo pred enim mesecem to, kar je mogoče za italijansko narodno skupnost najbolj pomembna zadeva. Imeli smo drugo sejo Komisije za narodnost v januarju mesecu. In takrat smo se pogovarjali seveda o tem, kar je problem glede samega kadra in finančnih sredstev za RTV Koper z italijanskim jezikom. In tam smo seveda pričakovali, glede na to, da svet samega RTV ni v proračunu za leto 2019 umestil določenih sredstev za upokojitev in pričakujemo v tem letu še štiri dodatne upokojitve – upokojitev naših novinarjev – in dogovor je bil z – seveda s koalicijo in tudi z ministrom za kulturo, da se bo država potrudila, da stabiliziramo kadrovsko stanje in finančno stanje. In seveda tukaj je nekaj denarja, ki ga je treba zagotoviti, ali s strani RTV ali s strani proračuna države Slovenije. Tako da to mogoče je res najbolj pomembna točka in tukaj bomo tekom tega leta – ne moremo čakati nikakor proračuna za leto 2020, ker upokojitve so tukaj, pred nami. In to bo treba sproti reševati z nam – tako nekako so nam že napovedali, da za določene količine finančnih sredstev se da porazporediti tudi v – z notranjimi rezervami na določenem resorju. To, kar so dodatne točke, seveda so – tudi to, kar je že izpostavil gospod Tremul – torej AIA ,časopis La Voce del popolo v Kopru in že leta in leta se trudimo, da bi dali malo večjo vidljivost oziroma večje značaje informativnim tiskanim medijem naša narodne skupnosti.  Naprej so kulturno središče v Kopru, Centro di Cultura Carlo Combi, ki je bil mišljen in tudi deluje na območju vseh štirih občin na dvojezičnem področju italijanske narodne skupnosti, in tudi tukaj je nekaj težav s strani financiranja. Tukaj pa moram se zahvaliti seveda Ministrstvu za kulturo, ki je nekaj dodatnih sredstev za direktorja je bilo zagotovljenih. Ostalo, to, kar je za bodočnost – in tukaj se pogovarjamo to, kar je naš zunanji minister gospod Cerar govoril o pozitivni recipročnosti. Seveda je slovenska narodna skupnost, /nerazumljivo/ v Italiji - s katero odlično   sodelujemo in smo zelo aktivni na eni in na drugi strani. So pred kratkim odprli pisarno za dvojezičnost v Trstu. Vemo sicer, da težave v samem središču Trsta oziroma na celem mestu Trsta so relativno velike glede uresničevanja slovenskega jezika, je pa seveda na periferiji samega Trsta, predstavlja pa, bi rekel, neko realno življenje, kjer se slovenski jezik kar aktivno uporablja glede na to, da na določenih področjih je slovenski narod kar večina. Tako da tukaj si prizadevamo že nekaj let, da tudi na našem področju bi seveda odprli s pomočjo Urada za narodnost oziroma seveda Vlade Republike Slovenije – odprli torej to pisarno, ki bi dala možnost glede zmanjšanja razkoraka med uresničevanjem dvojezičnega poslovanja na našem področju. In na koncu to, kar se je že omenilo. Investicije. Investicije – mi smo že s prejšnjo Vlado, s prejšnjim mandatom se pogovarjali, da sta dva nujna objekta, ki potrebujeta prestrukturiranje, to sta italijanska gimnazija v Kopru in vrtec v Luciji. In bilo je planirano, da v letu 2019 se začnejo uresničevati projekti in z letom 2020 pa tudi dobiti finančna sredstva za investicije glede teh dveh struktur.  Evo, tako da dela je ogromno. Seveda brez denarja, brez finančnih sredstev pa je nemogoče financirati – niti delno, kje pa v celoti vse te projekte in te razvojne panoge, ki sem jih zdaj jaz omenil in seveda tudi pred mano ostali. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo od članov komisije? Gospod Doblekar, izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Vsi lepo pozdravljeni! Zdaj, več smo slišali mnenj s strani italijanske narodne skupnosti, manj s strani madžarske, razen predsednika.  Zdaj, mene veseli, da ste bolj ali manj zadovoljni s sredstvi, ki jih dobite iz državnega proračuna. Nisem zaznal kakšnih posebnih pripomb, da je sredstev premalo. Me tudi veseli, seveda, da sta se oba predstavnika, poslanca s koalicijo dogovorila vse pravočasno in poskrbela za svoje ljudi. Seveda pa vsekakor ne smemo pozabiti, da so ta sredstva iz državnega proračuna, se pravi sredstva vseh državljank in državljanov. Jih pa deli seveda koalicija. Drugače tudi ne gre. Samo za omembo. Zdaj, jaz bi samo tukaj še mogoče besedo, dve – ali pa – ker ste vi, gospod, Tremul, predsednik Italijanske unije, izpostavili 40 tisoč evrov ali kaj, da ima banka – v tem smislu. Pa me zanima, ali to se bo pokrilo zdaj s temi sredstvi ali se ne bo.  In pa državna sekretarka, ki je omenjala vlaganja v infrastrukturo – bi rad mogoče besedo, dve pojasnila – milijon za manjšino v infrastrukturo, torej za področje, kjer živi manjšina, in pa milijon 400, kjer živijo Romi. No, tole bi rad še malo mogoče kakšno podrobnost slišal.  Drugače pa načeloma vsekakor sem vesel, da je kolikor toliko poskrbljeno za narodni skupnosti, in pa seveda zelo me veseli dejstvo, da tudi dobro – oziroma sem slišal celo odlično sodelujete z našimi zamejskimi Slovenci, torej v Italiji, kar je zelo za pozdraviti. Torej, za ta pojasnila bi še – za ti dve zadevi bi še prosil. Verjamem pa tudi, da v kolikor bo kaj zmanjkalo sredstev, kot je pa omenil predstavnik oziroma poslanec italijanske narodne skupnosti – pa se bo našlo znotraj s prerazporeditvami. Tako da očitno bomo imeli kar pokrit, bi rekel, ta del – za razliko od nekaterih drugih, ki pa se tičejo naših zadev iz proračuna.   Vemo, da ponekod je kar precej potreb pa … ne bo šlo povsod tako skozi, kot bi si želeli. Tako da – me veseli, da je vsaj tukaj na tem področju kolikor toliko urejeno. Toliko – pa hvala za morebitne odgovore in dodatna pojasnila. Hvala lepa.
Hvala lepa. Jaz bi mogoče samo toliko dodal. Sem omenil, da je prišlo do šuma v komunikaciji, tu zadaj tudi šumi. Torej jaz sem rekel, da ne moremo biti zadovoljni z rebalansom proračuna. Narobe ste me razumeli. Se opravičujem. Želi še kdo besedo od poslancev? Če ne, potem bi prosil … Se opravičujem, nisem videl.  Gospodična Korče, izvolite.
Ja, najlepša hvala. Saj bom zelo kratka. Ja – na nešteto odborih do zdaj, ko sem bila, okrog rebalansa se vedno pojavlja isti očitek, ki je logičen, saj smo vsi ljudje – denarja bo vedno premalo, vedno so želje po še več.  Moja ocena je, da je stanje zadovoljivo. Je pa dejstvo – in tu se strinjam s predstavnikom obeh manjšin – da moramo v letu 2020, 2021 narediti en preboj. In mogoče za tem omizjem, glede na to, da je pa to področje res močno medsektorsko – pa še urad imamo vmes in več ministrstev vključenih – da se začne to povezovanje tudi na tem področju in da se začne iskati in finance in kar se tiče priprave projektov in ostalih zadev in da se ta zadeva lepo povezuje in pa seveda jaz verjamem, da bo Vlada slišala današnje pozive iz tega omizja, da se začnejo delati premiki vsaj v smeri tega, da se pokrije ta, kot ste rekli, izgubljena inflacija. Mislim, da je v letu 2020, 2021 oziroma v tem mandatu spodbudno tudi to, da so manjšine v tem parlamentu – pa sem prej tudi spremljala politiko pa vem, da so tudi prej bili dovolj močni in glasni, ampak – pridobili dva dosti ambiciozna poslanca in da je to lahko tudi dober obet, da se na tem področju premaknejo stvari. Je pa res še to, da je to rebalans in da se je sredstev nekaj dodali – koliko, 149 – bo pa proračun prišel, ki bo pa mogoče malo bolj celostno pogledal na vse segmente. Toliko z moje strani. Hvala.
Hvala lepa. Še kdo od poslank in poslancev? Če ne, potem bi prosil gospo državno sekretarko, če lahko morda poda odgovor.
Gospa Eva Štraus Podlogar
Ja, hvala lepa za vprašanje.  Ja, med tem, ko je ta milijon za narodne skupnosti seveda namenjen konkretnim programom razvoja, razvoju turizma, gospodarstva, sofinanciranje tudi kakšnih projektov, kjer so že pridobili evropska sredstva, pa je – ki je ravno tako v štiriletnem obdobju - gre pravzaprav za tri milijone, ampak govorili smo o letu 2019, da je milijon - pa gre pri tej infrastrukturi, ki se namenja za območje, kjer živijo Romi, predvsem za romsko naselje Žabjak in Brezje. Gre za ureditev res osnovne, bazične infrastrukture, kot je voda, elektrika in vse ostalo. Gre za relativno velik projekt, preko tri milijone evrov je ocenjen. Torej, kot napisano, milijon 400 iz našega proračuna, iz naših postavk. Seveda je zelo aktivna tudi občina, ki bo v letošnjem letu – vsega skupaj, no, namenila tudi pol milijona iz svojih sredstev. Zdaj, ostala sredstva, ostali viri pa so – nekaj prepleteni z drugimi ministrstvi in tudi še občina pri pridobivanju sredstev. Je pa to območje, kjer živi v bistvu skoraj 800 ljudi. Hvala.
Hvala lepa, državna sekretarka / nerazumljivo/ predstavnik Urada. Ali gospod Tremul za teh 100 tisoč evrov, kar je bilo še vprašanje?  Izvolite. / oglašanje iz dvorane/ Gospod Baluh.
Stanko Baluh
Ja, hvala lepa, predsedujoči. Mislim, da sem dolžan odgovor na vprašanje glede zagotavljanja dodatnih sredstev za Italijansko unijo v višini 40 tisoč evrov. Dovolite mi, da čisto na kratko morda, da dobimo vpogled, da Urad za narodnosti sofinancira italijanske ustanove, ki so skupnega pomena za italijansko narodno skupnost v Sloveniji, ampak so locirane na Hrvaškem, tako da v višini 30 tisoč evrov sofinanciramo Italijansko unijo in tukaj je bilo to izpostavljeno kot dodatek, dodatna sredstva, ki bi jih rabila unija za čezmejni projekt. Mislim, da gre v tej luči tudi za dodatno zaposlitev, ki bi na tem projektu delovala v sodelovanju, kot je tudi gospod Tremul predhodno tu izpostavil, tako da teh sredstev znotraj rebalansa v tem trenutku pač enostavno nismo mogli zagotoviti. Dodatno še mi potem sofinanciramo izdajateljsko družbo EDIT v višini cirka 7 tisoč 800 evrov, AJA, ki je bila že danes tudi izpostavljena v višini 25 tisoč evrov in pa seveda Center za zgodovinsko raziskovanje v Rovinju v višini 25 tisoč evrov.  To so te institucije, ki delujejo na Hrvaškem pa so skupnega pomena za italijansko skupnost v Republiki Sloveniji. Hvala lepa.
Gospod Tremul, še odgovor.
Maurizio Tremul
Ja, če lahko tudi jaz dodam še par besed glede odgovora gospoda poslanca. Gospod Baluh je že nekaj povedal. Mi smo skupaj slovensko manjšino v Italiji že dolga leta, 15 let izvajamo raznoraznih evropskih projektov, smo vzeli približno 50 teh evropskih projektov in nato program Italija-Slovenija V-A Interregija 2014, 2020, pa zdaj smo pridobili ta strateški projekt, 11 jih je bilo. En je ta projekt PRIMIS, ki si zaželi valorizirati prisotnost kulture, jezika, manjšin na tem področju, v luči razvijanja turizma.  Tako je recimo naš največji partner »atjesi« (?) projekti, ki združuje SKGZ in SSO, dve krovni organizaciji Slovencev v Italiji. »Lead party« je Italijanska unija, ker v prejšnji strateške projekt Jezik-Lingua, ki je bil odobren in izvajan v prejšnjem obdobju, je bil »lead« partner Slovenska skupnosti v Italiji. Mi smo se dogovorili, da eno leto bomo mi, eno leto bodo oni oziroma, ker je pač tako, bi rekel zelo prijateljsko, zelo plodno, zelo dobro sodelujemo. Imamo 10 partnerjev prav iz Slovenije in na Hrvaškem. Denar iz / nerazumljivo/ je 2 milijona 400 tisoč evrov, potem s sofinanciranjem pridemo približno na 2 milijona 900. Ker pač kot »lead« partner moramo tudi mi izvajati vse to, kar je tudi globalni projekt, bomo rabili to, da zaradi tega še nekoga zaposlimo v Kopru. V sklopu projekta nismo odvijali denarja za zaposlenega, ker moramo obnoviti sedež v Kopru, kar bo večja investicija tega projekta, ki bo prvi digitalni muzej Italijanov v Sloveniji, ker tam rabimo dosti denarja, nekaj bomo tudi dobili s strani v sodelovanju s samoupravno skupnostjo v strategiji ekonomski razvoj skupnosti, nekaj tudi s strani matične države, so pač namenili večinoma skoraj vseh financiranj s strani Italijanske unije na obnovo tega objekta, da ne bi recimo prišli na budget Slovenije, pač da bi tam nekako tržili milijon evrov, približno toliko stane. In zaradi tega smo zdaj tako, bi pač rabili to.  Normalno, če od tega ne bo prišlo, se bomo pač nekako prizadevali, da bomo izpeljali ta projekt, sigurno pa v letu 2020, 2021 bi bilo zaželeno, le bi lahko šli na tej direkciji. Hvala. Upam, da sem odgovoril na …
Hvala lepa. Še mogoče kdo od poslank in poslancev? Če ne, potem bi jaz mogoče čisto za zaključek še povedal to, da v …  Dobra parlamentarna praksa v samostojni Sloveniji je bila, da sta poslanca obeh avtohtonih narodnih skupnosti imela neke vrste sodelovanje z Vlado Republike Slovenije, pa če je bila ta levosredinska, desnosredinska, ali kakršnakoli in jaz tudi upam, da to sodelovanje v tem mandatu bo, kar se manjšin tiče, nadstrankarsko in da ne bomo tu, ne na odboru, ne v Državnem zboru, ne kje drugje, vedno gledali na to, kdo je na Vladi pa kdo je opozicija.  Jaz mislim, da je vprašanje avtohtonih narodnih skupnosti nadstrankarsko vprašanje. Ker ugotavljam, da se je Komisija za narodni skupnosti seznanila s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 s svojega delovnega področja, zato zaključujem razpravo in s tem zaključujem obravnavo predloga rebalansa poračuna. Komisija bo pripravila mnenje, ki ga bo poslala Odboru za finance, kot matičnemu delovnemu telesu. Zaključujem to točko dnevnega reda in 3. redno sejo Komisije za narodni skupnosti. Hvala lepa vsem za prisotnost! Lep dan želim.