Kolegice in kolegi!

Pričenjam 1.sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se upravičili naslednje članice in člani odbora: gospod Zvonko Černač in gospod Boris Doblekar. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto poslanke Nataše Sukič - poslanec Primož Siter, namesto poslanca Andreja Rajha - poslanec Andrej Šušmelj, namesto poslanca dr. Darij Krajčič - poslanka Lidija Divjak Mirnik in namesto poslanca Janija Prednika - poslanka mag. Meira Hot.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s štirimi točkami dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI PROGRAMA ZA OKOLJE IN PODNEBNE UKREPE »LIFE«, TER RAZVELJAVITVI UREDBE EU, ŠT. 1293/2013.

Na sejo so bili za obravnavo te točke kot predstavniki Vlade povabljeni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Gradivo k tej točki je poslala Vlada, 12. 9. 2018, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h členom Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje.

Besedo dajem predstavniku Vlade oziroma Ministrstvu za okolje in prostor, da nam predstavi predlog stališča. Državni sekretar, gospod Simon Zajc, izvolite.

Hvala gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci!

Evropska komisija je 2. maja 2018 predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira EU za obdobje od 2021 do 2027, kamor sodi tudi program LIFE, ki je finančni instrument namenjen izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Uvodoma bi želel poudariti, da se z novim večletnim finančnim okvirjem predvideva okrepljena vloga okolja in podnebnih sprememb, saj je komisija predlagala povečanje obsega sredstev za program LIFE, ki bo imel v prihodnjem obdobju na voljo 5,7 milijard evrov. Obenem se krepi vključevanje okolja in podnebnih sprememb v izvajanje vseh politik proračuna EU, kar prav tako pozdravljamo. Program LIFE predstavlja edini finančni instrument, ki je namenjen izključno okolju in je v osnovi namenjen reševanju težav neposredno na terenu in zato kot tak v večini podpira manjše ukrepe. Splošni cilji LIFE programa so prispevati k prehodu na trajnejše nizko ogljično in podnebnim spremembam prilagodljivo gospodarstvo, ki učinkovito porablja vire, prispevati k varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, prispevati k ustavitvi ali zmanjševanju izgube biotske raznovrstnosti, vključno s podporo v omrežju Natura 2000, prispevati k boju proti propadanju ekosistemov, izboljšati razvoj, izvajati in uveljavljati okoljsko, podnebno politiko ter zakonodajo Evropske unije, podpreti boljše okoljsko in podnebno upravljanje na vseh ravneh, vključno s tesnejšo udeležbo civilne družbe, nevladnih organizacij in lokalnih akterjev. Podpreti izvajanje 7 okoljskega akcijskega programa.

Nov predlog uredbe v primerjavi s predhodnim uvaja nekatere novosti in sicer daje večji poudarek čisti energiji skladno z zavezami Pariškega sporazuma, krožnemu gospodarstvu, naravi in biotski raznovrstnosti ter si prizadeva za enostaven in prožen pristop, ki bo omogočal širšo geografsko dostopnost. Slovenija podpira predlog novega finančnega instrumenta LIFE, saj menimo, da so njegovi cilju ustrezno opredeljeni. Implementacija programa LIFE bo prispevala k uresničevanju okoljske zakonodaje, strategiji oziroma načrtu kot tudi k reševanju izzivov na terenu. Slovenija še posebej pozdravlja povečanje obsega sredstev proračuna EU namenjenega programu LIFE, kjer komisija predlaga skoraj 60 % povečanje proračuna EU za LiFE, program EU za okolje in podnebne ukrepe. Glede na preteklo prakso si bo Slovenija prizadevala za čim višji delež sofinanciranja s strani programa LIFE, saj je pogoj za sodelovanje na razpisih LIFE ustrezno zagotavljanje lastnih sredstev, zato si bomo prizadevali, da bo stopnja sofinanciranja s strani EU čim višja oziroma, da se ohrani najmanj na stopnji trenutno veljavne zakonodaje. Kot novost programa se predvideva tudi vzpostavitev tehnične pomoči za krepitev zmogljivosti pristojnih organov države članice, kar Slovenija močno podpira, saj je tovrstna podpora ključna za usposabljanje in izobraževanje potencialnih prijaviteljev. Prav tako so bo Slovenija prizadevala za krepitev vloge nacionalnih kontaktnih točk pri izvajanju LIFE uredbe, tudi kar se tiče sprejemanja odločitev delovanja odbora ter pri pripravi večletnega delovnega programa. V pogajanjih si bomo še naprej prizadevali za geografsko enakomerno porazdelitev projektov tako kot v prejšnjih obdobjih, kar je izrednega pomena za manjše države kot je Slovenija, v katerih zaradi objektivno manjših kadrovskih in institucionalnih kapacitet obstaja tveganje, da bi le te pridobile manj odobrenih projektov in s tem manj sredstev LIFE programa, zato si bo Slovenija prizadevala, da se v besedilo uredbe vključi kriterij geografko enakomerne porazdelitve projektov. Dovolite, da zaključim z informacijo, da je bilo v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2017 odobrenih 32 projektov LIFE v skupni vrednosti pridobljenih ca 30 milijonov nepovratnih sredstev. Na podlagi izvedene ankete je bilo ugotovljeno, da je bilo ustvarjenih 91 novih delovnih mest in po izteku projektov je ostalo za nedoločen čas zaposlenih kar 46 % teh novih zaposlitev.

Hvala za pozornost.

Hvala.

Sedaj odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Gospod Siter. Izvolite.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav še z moje strani!

Hvala za predstavitev. Načeloma vsebinsko so to dobre novice. Je ta projekt – bi ga bilo neumno kar brez filtra kritizirati, še posebej iz tega gledišča – ker »okej«, je 5,45 milijard, 3,5 milijarde za okolje, slabi 2 milijardi za podnebje, 1 milijarda pa je namenjena energetski tranziciji. Kolegice in kolegi, s katerimi smo prejšnji teden in teden pred tem sedeli na Odborih za delo in na Odboru za zadeve Evropske unije, smo govorili o enem ukrepu, ki se mu reče ESPG, ki se loteva sicer te socialne problematike prehoda na čisto energijo, na razogljičenje družbe, ampak to je druga stvar in izziv, ki ga je treba tukaj vzporedno nasloviti. Dobra novica je ta, da v bistvu ukrep sledi zavezam iz Pariškega sporazuma. Tako da iz tega vsebinskega, okoljskega gledišča je ta zadeva, lahko rečemo, super.

Imam pa eno, da rečem, sistemsko kritiko ali pa vržem eno kost za glodanje. Težava, recimo, ki smo jo prepoznali v tem, da se ene take resne sistemske problematike, kot je varstvo okolje, težko rešuje z enimi »blitz krieg« ukrepi s pomočjo neke projektne logike in spodbud. Spodbuda kapitalu ne more biti končni cilj ali pa neko ultimativno končno sredstvo za doseganje končnega cilja ohranitve okolja. Ker se slej ko prej v tem kolesju pojavijo neke zimzelene težave v tem konfliktu med okoljevarstvom na eni strani in kapitalistično logiko na drugi. Prekarizacija delovnih razmerij, fokusiranje samo na to kratkoročno iskanje nekih profitov, projekti zavoljo projektov, vsebinsko – oziroma ta neka birokratizacija, kapital, profit, pred vsebino v projektih. Ker če je cilj profit, potem težko govorimo, da je – ne more biti hkrati cilj tudi ohranjanje okolja ali pa vzpostavljanje neke učinkovite okoljske politike. In če je cilj na drugi strani ohranjanje okolja, bo ta takoj pozabljen, ko bo v igro stopila neka grožnja profitu.

Toliko z moje strani. Kot rečeno, zgolj nek »food for thought« oziroma ena kost za glodanje v posvet, morebiti v diskusijo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, sem dolžan sporočiti še eno obvestilo, in sicer poslanca Igorja Zorčiča nadomešča poslanec Jani Möderndorfer.

Želi še kdo morda besedo? Gospod Knežak, izvolite.

Hvala za besedo, predsednik.

Imel bi dve vprašanji. Sicer na enega ste delno v samem uvodu že nekaj podatkov podali, in sicer dejali ste, da je bilo 91 delovnih mest, od tega nekaj več kot, skoraj polovica, ki jih je prišlo tudi v, bi rekel, delovno razmerje za nedoločen čas. Pa me zanima, kakšne so izkušnje, praksa oziroma kakšen je bil interes sodelovanja deležnikov v Republiki Sloveniji v teh LIFE programih. To je eno vprašanje.

Drugo vprašanje, ki ga postavljam, je pa to – ali se v okviru državnih organov načrtuje kakšno posebno sodelovanje v teh projektih LIFE? Še zlasti glede na to, da prihajam iz Zasavja, me zanima, če prihajajo kaki posebni programi za ta degradirana območja, kot so recimo Mežiška dolina, Celjska kotlina, Zasavje, Anhovo in verjetno bi se še kak našel. Ali vlada načrtuje za te namene kakšna proračunska sredstva kot soudeležbo Republike Slovenije v tovrstnih projektih? Hvala lepa.

Gospod državni sekretar, imate besedo.

Hvala lepa.

Torej ta kost za glodanje - okolje in ostali ukrepi. Tukaj mogoče ena pozitivna novica, da v prihodnji finančni perspektivi se bo okolje upoštevalo – naj bi se upoštevalo v vseh ukrepih. Da je potrebno gledati tudi na to, kako vpliva na okolje. Poleg tega, se načrtuje 25 % sredstev celotnega »budgeta«, namenjenega okolju. Tako da, ne bo samo LIFE ampak na sploh, se v prihodnji perspektivi zaveda okolja, se zavedamo tega, da je treba Pariški sporazum uveljavit in da to pomeni, da moramo zaradi tega predvidevati tudi večja finančna sredstva in pri ostalih zakonodajnih postopkih upoštevati tudi vpliv na okolja. In LIFE je tudi namenjen temu, da se podpira ravno te zakonodaje, ki vplivajo na varovanje okolja, tako da, bi rekel da, je dobra kost za glodanje, ampak da se jo »odgloda« in da se gre v to smer.

Kakšne so izkušnje glede črpanja? Do zdaj so bile zelo dobre. Slovenija je, kar se tiče sredstev, ki smo jih prejeli preko tega projekta, zelo uspešna in je interes bil vedno velik in smo tudi znali to počrpati. Prepričan sem, da bo tudi v prihodnjem tako, zato si pa tudi prizadevamo, da ostane financiranje Evropske unije na vsaj takšni ravni, kot je sedaj ali še višji. To bo predvsem zaradi tega, ker večje države, ki imajo večji aparat za sabo, si lahko privoščijo boljšo tehnično podporo, za nas je pa ključno, ker smo majhni in imamo omejene sposobnosti, da je to financiranje v čim višji vsoti.

Kar se tiče projektov, kot so Mežiška kotlina in Celjska in tako naprej. Minister daje sam zelo velik poudarek na tem, da te težave, ki so tam z okoljem, je treba rešit, tako da, to ne bo samo del tega ukrepa, se pravi programa LIFE, ampak na sploh, celotnega dela našega ministrstva v tem mandatu. Tako da sem, kar se tiče rešitev teh problemov, kar optimističen. Mislim, da sem zajel vse, hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati?

Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo in predlagam, da preidemo na glasovanje.

Ker k Predlogu stališča ni bil sprejet noben amandma, dajem na glasovanje naslednji predlog mnenja odbora: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne spremembe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013, ki ga je predložila vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da Predlog stališča sprejme.

Želi kdo obrazložiti glas?

Prehajamo na glasovanje.

Kdo je za? ( 11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo odbora predstavil na seji pristojnega odbora. Predlagam, da poročilo predstavim sam. Morda kdo nasprotuje?

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI INSTRUMENTA ZA POVEZOVANJE EVROPE TER RAZVELJAVITVI UREDB (EU) ŠT. 1316/2013 IN (EU) ŠT. 283/2014. Na sejo so bili za obravnavo te točke, kot predstavniki vlade, povabljeni predstavniki Ministrstva za infrastrukturo. Gradivo k tej točki je poslala vlada dne 12. 9. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanje med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Odbor navedeno gradivo obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora in Odboru za zadeve Evropske unije posreduje svoje mnenje. Ugotavljam, da predstavnikov ministrstva, se oproščam, besedo dajem predstavniku vlade oziroma Ministrstva za infrastrukturo. Gospa državna sekretarka, Nina Mauhler, imate besedo, prosim.

Najlepša hvala. Lep pozdrav gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

Evropska komisija je v maju 2018 objavila nov Predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope za novo finančno perspektivo. Se pravi, za leti 2021-2027.

Cilji financiranja za področje prometa so, poleg specifično prometnih vidikov, tudi prilagoditev TNT omrežja za potrebe vojaške mobilnosti, med tem, ko so cilji v energetskem sektorju prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na nadaljnjo povezovanje notranjega energetskega trga, ter čezmejno, medsektorsko / nerazumljivo/ omrežij, pospešujejo / nerazumljivo/ in pa zagotavljajo zanesljivost oskrbe.

Dodatno je cilj v energetskem sektorju tudi v čim večji meri spodbujati čezmejno sodelovanje na področju energije in obnovljivih virov. V digitalnem sektorju pa so cilji prispevati k uvedbi, zelo visoko zmogljivih digitalnih omrežij in sistemov 5G, k večji odpornosti in k večji zmogljivosti digitalnih hrbteničnih omrežij na ozemljih EU, z njihovim povezovanjem s sosednjimi ozemlji ter prispevati k digitalizaciji prometnih in energetskih omrežij.

Višina sredstev, ki se namenja posameznim področjem znaša nekje okrog 42 milijard, od teh 42 milijard je cca. 30,6 milijard namenjenih za promet. V okviru prometa 12,8, se pravi nekaj manj kot 13, za strateške evropske projekte. 11,2 milijardi sta preneseni iz kohezije, se pravi, sredstev iz kohezijskega sklada in pa 6 in pol milijard s področja obrambe. 8,6 milijard od prej omenjenih 42 je namenjenih energetiki, 3 milijarde pa telekomunikacijam.

Glede na to, da so se sredstva za področje energetike in telekomunikacij bistveno povečala sedaj v tem Predlogu nove perspektive, kot pa so v obstoječi finančni perspektivi, za področje prometa pa ostaja pravzaprav enaka, bo Republika Slovenija želela pojasnila od Evropske komisije, kako to utemeljujejo, kako utemeljujejo to delitev in pa, ali komisija meni, da za področje prometa ni potrebnih več sredstev.

Predvsem bomo na tem stališču vztrajali zaradi dejstva, da je jedrno omrežje potrebno dokončati nekje do leta 2030 in pa tudi delovni načrti za koridorje jedrnega omrežja jasno kažejo na potrebo po nekoliko večjih sredstvih. Slovenija bo nadalje zagovarjala tudi povečane deleže sredstev za prometna omrežja, vsaj do višine 70 %. Trenutno je v predlogu predlaganih in predvidenih zgolj 60 % teh sredstev za promet, za infrastrukturo, 40 % pa za neke ostale mehkejše ukrepe. Tu se bomo torej potrudili, da bi bil ta odstotek sredstev za infrastrukturo višji.

Posebej bo Slovenija pozorna na spisek pred identificiranih čezmejnih odsekov znotraj Sredozemskega koridorja in bo predlagala komisiji, da se odsek Trst-Divača podaljša do Ljubljane. V primeru, če s tem predlogom ne bomo uspeli, če ta predlog ne bo sprejet, pa si bomo prizadevali za vključitev ozkih prometnih grl med upravičene projekte.

V okviru predvidenih sredstev za energetske projekte, je Republika Slovenija mnenja, da je predviden delež sredstev za projekte čezmejnih obnovljivih virov na skrajni zgornji meji oziroma bi se ta del mogoče lahko prerazporedil na nekatere ostale energetske projekte.

Na področju digitalizacije se bomo zavzemali, da se poleg predlaganih upravičenih ukrepov še naprej podpira zagotavljanje brezplačne, brezžične, visoko hitrostne povezljivosti v lokalnih skupnostih.

Republika Slovenija si bo nadalje prizadevala za bolj jasno definicijo indirektnega upravljanja IPE programa, to je inštrument za povezljivost Evrope in si prizadevala, da ta ostaja v rokah Evropske komisije oziroma agencij / nerazumljivo/.

Glede kohezijskega dela pa si bomo prizadevali za uskladitev s kohezijskimi določili, predvsem glede nakupa zemljišč in pa uveljavljanja davka na dodano vrednost med upravičene stroške. Zavzemali se bomo za jasno definicijo načina dodeljevanja nepovratnih sredstev in za ohranitev odločanja v okviru Evropske komisije oziroma prej omenjene agencije INEJA. Dodatno bo Republika Slovenija previdna glede uporabe delegiranih aktov pri določanju pred identificiranih odsekov oziroma delitve sredstev.

Mogoče samo še to za konec. Uredba bo določala višino sredstev naslednje perspektivi in način financiranja. Predvideno je nekoliko več sredstev za promet, nominalno, vendar so tu vključene nove vsebine, na primer obramba. Poenoten je tudi sistem sofinanciranja s to uredbo in sicer do 50 %, oziroma 50 % za študije, do 30 za dela in 50 za čezmejne projekte. Za kohezijski del pa veljajo enaka pravila, kot za kohezijo, se pravi do 70 % sredstev za projekte in pa do 85 % za čezmejne projekte.

Hvala.