2. redna seja

Odbor za obrambo

13. 2. 2019
podatki objavljeni: 13. 2. 2019

Transkript

Spoštovani, pričenjam z 2. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse navzoče člane in članice odbora, državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, dr. Klemna Grošlja, načelnico Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorko Alenko Ermenc in vse ostale povabljene. Trenutno nimam obvestil, da bi bil kdo zadržan in se seje ne bi mogel udeležiti, niti nimam trenutno seznama nadomestnih članic in članov odbora s pooblastilom, tako da lahko prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 in 2. točka: Vprašanja in pobude članov odbora. Ker nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk z dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem. Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Celotno gradivo v zvezi s Predlogom rebalansa proračuna za leto 2019 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Uvodoma bi opozoril, da Odbor za obrambo pri postopku obravnave rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 nastopa kot zainteresirano delovno telo in v skladu tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika in a petim odstavkom 166. člena Poslovnika lahko zainteresirano delovno telo vloži amandmaje samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Vloženi amandmaji torej ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije, ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja. Delo v zvezi s to točko dnevnega reda bomo nadaljevali tako, da bom najprej zaprosil predstavnike Ministrstva za finance in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v Predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Drugi del točke pa bi namenili vprašanjem in razpravi članov odbora, po tem delu bi na predlog članov lahko oblikovali tudi morebitne amandmaje odbore. Želi besedo predstavnik Ministrstva za finance, če je prisoten? (Ja.) Ja, izvolite, prosim, da se za magnetogram tudi predstavite.
Irena Drmaž
Lep pozdrav. Irena Drmaž, direktorica Direktorata za proračun Republike Slovenije, ampak predlagam da, mogoče kar predstavniki Ministrstva za obrambo predstavijo in potem, če bo še kaj potrebno, lahko še mi dopolnimo. Tako smo se nekako tudi dogovorili.
V redu, lahko tudi tak scenarij, ampak na štirih sejah, ko sem bil prisoten na drugih delovnih telesih, so najprej imeli besedo predstavniki oziroma predstavnice Ministrstva za finance, da so podali splošni okvir rebalansa, ampak, če želite, bom dal besedo državnemu sekretarju, dr. Klemnu Grošlju.  (nadaljevanje) Izvolite, gospod državni sekretar.
Klemen Grošelj
Lahko pa predlagamo, da da Finančno ministrstvo širši okvir pa bom, potem jaz nadaljeval.
Izvolite, gospa Drmaž.
Irena Drmaž
Hvala lepa.  Dejansko je res, da smo na vseh odborih tudi poskušali pripraviti eden tak zelo okviren osnovni pogled v to kaj je pač rebalans državnega proračuna za 2019, ki je pred vami in ki ga sedaj obravnavate po posameznih odborih. Prva zadeva, ki smo jo morali upoštevati pri pripravi so seveda izhodišča in v izhodiščih smo upoštevali predvsem na prvem mestu makroekonomska izhodišča, kjer beležimo, da je v letu 2018 Slovenija že peto zaporedno leto beležila rast gospodarske aktivnosti in da tem ugodnim gospodarskim gibanjem sledi tudi izboljšanje stanja javnih financ. Tako v Sloveniji od leta 2017 dalje beležimo presežek v javnih financah in ta je za celotni sektor država to se pravi ne samo za državni proračun za leto 2018 ocenjen na plus 0,8 odstotka BDP in za leto 2019 na 0,55 odstotkov BDP. Ti ugodnejši gospodarski in javno finančni trendi so ustvarili fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje preko izboljšanja dohodkovnega položaja prebivalstva. Hkrati pa se kot gonilo in vodilo domače področje krepijo tudi večje domače investicije. S tem se omogoča dolgoročni gospodarski razvoj in stabilna gospodarska rast hkrati predlagani predlog rebalansa državnega proračuna krepi tudi področja povezana z obrambo in varnostjo. Vlada je v osnovi v predlogu rebalansa seveda, zaradi te boljše gospodarske napovedi od tiste, ki smo jo imeli ob pripravi prvotnega proračuna za leto 2019 se boste spomnili to je bilo oktobra 2017 je, zaradi te višje gospodarske rasti predvidela nekoliko višje prihodke. Na drugi strani pa, zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovor z reprezentativnimi združenji in sindikati morala zvišati tudi izdatke. Vlada je tako pri pripravi rebalansa upoštevala ukrepe glede višje povprečnine letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnin, dogovor o politiki plače v javnem sektorju, višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo. Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot tudi strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov na tem področju seveda tudi iz področja obrambe. S predlogom rebalansa za leto 2019 tako načrtujemo presežek državnega proračuna v višini 193,6 milijonov evrov ali 0,4 % BDP. Prihodki so v predlogu rebalansa ocenjeni na 10 milijard 354 milijonov evrov in izhaja iz ocene makroekonomske napovedi, Umar in pa seveda iz ocene pobranih prihodkov v letu 2018. Ti prihodki so v primerjavi s tistim proračunom za 2019, ki je že bil sprejet višji za 6,2 odstotka. V primerjavi z realizacijo iz leta 2018 pa so prihodki višji za tri odstotke in pol. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je ta Državni zbor sprejel 21. decembra 2018 skladno z odlokom o okviru proračunov sektorja države in je določen v višini 10 milijard 160 milijonov evrov. Ta številka je od sprejetega proračuna višja za 463 milijonov evrov in od realizacije 2018 višja za 700 milijonov evrov. Največja zvišanja odhodkov v temu predlogu rebalansa se načrtujejo na naslednjih politikah: socialna varnost, izobraževanja in šport, plačila v Evropsko unijo, varovanje okolja in okoljska struktura, prostorsko planiranje, promet in prometna varnost ter tudi obramba in zaščita kjer se sredstva povečujejo za 38,4 milijona evrov. Če omenim še dve največji postavki državnega proračuna. 13 odstotkov vseh odhodkov namreč predstavljajo plače in stroške dela to pomeni milijardo 323 milijonov namenja ta država za plače in stroške dela v javnem sektorju in to je 76,2 milijona več od sprejetega proračuna. To povišanje je seveda predvsem tudi posledica sprejetega dogovora    (nadaljevanje) s sindikati javnega sektorja. Druga velika postavka so investicije. Teh načrtujemo za 1, 1 milijardo evrov in jih je približno 30 % več kot jih je bilo izvedenih v letu 2018.  Z vidika virov financiranja je sestava proračuna naslednja: iz integralnih sredstev se bo uporabilo 8, 5 milijard, dobro milijardo z evropskih sredstev, 367 milijonov namenskih sredstev, potem pa še malo manj kot 230 milijonov iz naslova slovenske udeležbe ter 1, 6 milijona iz namenskih sredstev finančnih mehanizmov.  V tem smislu menimo, da se s tem proračunom zagotavlja ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnosti javnih financ in skrbjo za državljane in širši razvoj države. S tem je tudi začrtana pot javnofinančne konsolidacije, ki smo ji zavezani in s tem lahko zagotavljamo doseganje srednjeročnega cilja in stabilnosti javnih financ o hkratni ustrezni ravni gospodarske rasti. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi predstavnici Ministrstva za finance za uvodno predstavitev.  Tako da sedaj dajem besedo dr. Klemnu Grošlju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo. Prosim državnega sekretarja, da nam predstavi predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije na področju Ministrstva za obrambo za leto 2019.  Izvolite, gospod državni sekretar.
Klemen Grošelj
Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik, članica in člani odbora. Varnost v najširšem pomenu besede je ena od prioritetnih področij rebalansa proračuna za leto 2019 in s tem se Republika Slovenija odziva na spremenjene varnostne razmere, ki zahtevajo ustreznejše obrambne zmogljivosti države za soočanje s temi prehodnimi viri ogrožanja in tveganja nacionalne mednarodne varnosti.  Finančni načrt Ministrstva za obrambo se od leta 2015 vsako leto nominalno povečuje. Najnižja vrednost finančnega načrta je bila v letu 2015 in sicer v višini 332 milijonov evrov, kar je dobrih 171 milijonov evrov manj, kot znaša predlog rebalansa finančnega načrta Ministrstva za obrambo za letošnje leto, ki je 503 milijone in 900 tisoč evrov. S tem aktualna Vlada Republike Slovenije izpolnjuje svojo zavezo na področju skrbi za obrambo države. Finančni načrt Ministrstva za obrambo za leto 2019 je bil sprejet konec leta 2017 in znaša slabih 464 milijonov evrov. S predlogom rebalansa pa se bo finančni načrt Ministrstva za obrambo zvišal za 40 milijonov evrov in bo v strukturi proračuna Republike Slovenije predstavljal 4, 96 %. Po rebalansu bodo obrambni izdatki za leto 2019 znašali 508 milijonov 105 tisoč 887 evrov, kar predstavlja 1, 05 % BDP, torej na podlagi napovedi gospodarske rasti jeseni 2018. V izračunu je že upoštevan finančni načrt Urada za varovanje tajnih podatkov v višini slabega milijona oziroma 936 tisoč evrov. Medtem ko nov podatek za načrtovane vojaške pokojnine v 2019, pričakujemo v začetku marca 2019. Dodatna sredstva dodeljena Ministrstvu za obrambo, s tem rebalansom bodo razdeljena nekako v sledečem razporedu, se pravi 8, 3 milijone evrov za modernizacijo in opremljanje slovenske vojske, milijon evrov za kibernetsko informacijsko varnost, milijon evrov za projekte s področja raziskav in tehnologije v podporo vojaškim zmogljivostim, ki jih Ministrstvo za obrambo razvija v sodelovanju s slovenskimi podjetji, obrambne industrije in znanstvenimi ustanovami. To tudi vključuje projekte vezane na projekt PESCO, na okvir PESCO. En milijon evrov za izvajanje nalog Uprave za zaščito in reševanje na področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 28, 6 milijona evrov za pokritje primanjkljaja na plačah. Večji del dodatnih sredstev v višini 33 milijonov 341 tisoč evrov, pa smo namenili slovenski vojski za plače in modernizacijo.  Ključne prioritete po posameznih proračunskih uporabnikih, ki so zajete v predlogu rebalansa finančnega načrta Ministrstva, so naslednje: Slovenska vojska, se pravi finančni načrt Slovenske vojske se bo z rebalansom povečal za že omenjenih dobrih 33 milijonov. Tako bo Slovenski vojski v letu 2019   (nadaljevanje) na voljo 412 milijonov 362 tisoč 449 evrov, kar je prvič več kot, se pravi, to je prvič po letu 2000, da je ta proračun višji od 400 milijonov evrov, kar predstavlja slabih 82 % celotnega finančnega načrta ministrstva. Za plače je v rebalansu namenjenih 245 milijonov 70 tisoč evrov. Povečane načrtovane mase plač za 25 milijonov evrov je povsem posledica napredovanj v plačnih razredih v letu 2018, torej 4 milijone evrov, povišanje plač na podlagi pogajanj s sindikati 8 milijonov evrov, potem na podlagi 59. člena Zakona o službi v Slovenski vojski 6 milijonov evrov, potem je tu še višji regres v višini 0,8 milijona evrov, izplačila neizkoriščenih ur pripadnikov Slovenske vojske 3 milijone evrov, višjih premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja milijon in pol, prenos vojaških atašejev v Slovensko vojsko 0,7 milijona evrov in pa plačila ur počitka na misijah v višini 1 milijon evrov. Ključna investicija v Slovenski vojski v letu 2019 bo nakup lahkih kolesnih oklepnih vozil 4x4, za katere je načrtovano 20 milijonov evrov. Nadaljeval se bo nakup protioklepnih oborožitvenih sistemov in nadgradnje zračnih plovil, zaključen pa bo nakup splošne inženirske opreme, pričel pa se bo nakup opreme bojevnika in bojne inženirske opreme. Nadaljevali se bodo nakupi različnih vrst streliva v višini 11,5 milijonov evrov in pa več sredstev bo namenjeno za nakup uniform in zaščitne opreme v višini 17,8 milijona evrov. Ravno tako bo več sredstev namenjenih za vzdrževanje materialnih sredstev in infrastrukture Slovenske vojske, za kar je v rebalansu skupno načrtovanih 48,5 milijona evrov. Za Upravo za zaščito in reševanje je v okviru predvidenega proračuna za leto 2019 predvidena krepitev sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, povečala se bodo sredstva za delovanje sistema ter izgradnja potrebnih zmogljivosti. Upravi je na integralnih sredstvih zagotovljeno dodaten milijon evrov ter na sredstvih Evropske unije 1,7 milijona evrov. Skupaj bo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje imela na voljo leta 2019 40,965 milijonov evrov, pardon, 40,9 milijona evrov, kar predstavlja 8 % celotnega finančnega načrta ministrstva. Ključna področja, kamor se bodo namenila razpoložljiva sredstva, pa bodo… / nerazumljivo/ enot sredstev, namenjena za nakup nujno potrebne opreme za delovanje državnih enot in služb civilne zaščite. Ob tem je treba izpostaviti nakup delovnih in zaščitnih oblačil in obutve ter zaključevanje razvoja zmogljivosti državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva, državne enote za zveze, za podporo in opravljanje določenih nalog pri izvajanju zaščite in reševanja in pomoči ob ekoloških in drugih nesrečah na morju ter državne enote za tehnično potapljanje. V okviru državnih rezerv materialnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoči bodo dopolnjene zmogljivosti materialnih sredstev za začasno namestitev prebivalcev, med katerimi naj omenimo nabavo več kot 50 bivalnih zabojnikov, potem šotorov v velikosti 40 kvadratnih metrov, 2 skladiščnih in 10 sanitarnih zabojnikov in 3 tisoč terenskih postelj in odej. Zaradi vse večjega števila posredovanj reševalnih sestav in posledično tudi potreb po opremi se bo leta 2019 znova povečala raven rednega sofinanciranja prostovoljnih reševalnih sestav, ki delujejo v okviru sistema, za 5 %. Skupno bo za ta namen zagotovljenih 8,3 milijona evrov. Sredstva se bodo zaradi potreb za tretjino zvišala na področju izobraževanja in usposabljanja. Na področju informatike in telekomunikacij se bo leta 2019 dogradil sistem javnega alarmiranja in sredstev projektov. Izvedena bo implementacija modula za pošiljanje SMS sporočil za gluhe in naglušne. Zamenjani bodo nadzorni računalniki v centrih za obveščanje in nabavljena bo nova telefonska centrala z dispečerskimi terminali in pa izvedena bo tudi nadgradnja dispečerskih radijskih terminalov Zetron za omrežje DMR. Z rebalansom proračuna bo več sredstev namenjenih tudi delovanju državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva, saj so ukrepanja ob najdbah… / nerazumljivo/ zaradi časovne oddaljenosti in okoljskih vplivov vse zahtevnejša ter narekujejo investiranje v sodobnejšo in varnejšo opremo oziroma sredstva(?) državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Po predlogu rebalansa bo imel upravni del ministrstva v letu 2019 na voljo 47 milijonov evrov, kar predstavlja dobrih 9 %  finančnega načrta ministrstva. Za plače bo namenjenih 27,8 milijona evrov, v okviru sredstev za redno dejavnost, ki so načrtovana v višini 16,6 milijona evrov, pa je razdelitev sredstev sledeča: 2,8 milijona evrov bo namenjenih obnovi in varnostnemu utrjevanju komunikacijsko-informacijskega sistema ministrstva in s tem izpolnjevanju minimalnih varnostnih Natovih zahtev za nacionalne komunikacijsko-informacijske sisteme, v katerih se obdelujejo Nato tajni podatki, kakor tudi izpolnjevanje ciljev zmogljivosti s področja komunikacijsko-informacijskih sistemov in kibernetske varnosti.Milijon bo namenjen za projekte s področja raziskav in tehnologije v podporo vojaškim zmogljivostim. 1,5 milijona evrov bo namenjenih sofinanciranju dejavnosti veteranskih organizacij in nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na obrambnem področju. 1,6 milijona evrov pa za plačilo prispevkov mednarodnih organizacijam.  Namenska sredstva, pridobljena iz najemnin ter prodaje stvarnega premoženja, v letu 2019 pa bodo porabljena zlasti za izgradnjo gasilsko-reševalne službe na letališču Cerklje ob Krki; končno plačilo izgradnje kotlovnice / nerazumljivo/ sanacijo objektov v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni; izgradnja, opreme centralnega arhiva Ministrstva za obrambo; nakup službenih stanovanj v Ljubljani; obnova objektov v Izoli; izgradnja klubskih prostorov v Vojašnici Edvarda Peperka; izdelava projektne dokumentacije za različne obnove obstoječih in izgradnjo novih objektov; nakup posebne opreme in ureditev infrastrukture obveščevalno-varnostne službe; nakup opreme za elektronsko identifikacijo materialnih sredstev; potem zemljišč za izgradnjo druge faze ceste na letališču Cerklje ob Krki; vzdrževanje objektov v upravljanju Ministrstva za obrambo; vzdrževanje službenih stanovanj in plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. V Inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami bo imel v letu 2019 na voljo 2,7 milijona evrov, od katerih je večina – slabe 2,2 milijona in pol evrov – namenjenih za plače.  Z rebalansom se sredstva za plače povečujejo za 301 tisoč evrov, katera bodo namenjena dodatnih zaposlitvi štirih inšpektorjev na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije o pregledu okoljevarstvenih dovoljenj. V Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo z rebalansom niso bila dodeljena dodatna sredstva. Obstoječa sredstva v višini 734 tisoč 253 evrov pa bodo v letu 2019 namenjena za kritje stroškov plač v višini 682 tisoč evrov ter financiranju redne dejavnosti v višini 52 tisoč 253 evrov.  Glede na to, da se je z racionalno razporeditvijo finančnih sredstev prizadevamo izboljšati delovanje in zmogljivosti v Slovenski vojski in v Upravi za zaščito in reševanje, smo tudi pri pripravi predloga finančnega načrta za leto 2019 sledili cilju, da zagotovimo sredstva za plačilo že prevzetih obveznosti v Republiki Sloveniji in v mednarodnem okolju ter zagotovimo sredstva, ki se bodo odrazila v izboljšanju pripravljenosti enot Slovenske vojske, učinkovitejšem delovanju obrambnega sistema ter krepitvi zmogljivosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Hvala za besedo in pa sem na voljo za dodatna pojasnila.
Hvala lepa, gospod državni sekretar dr. Grošelj za to predstavitev rebalansa proračuna Ministrstva za obrambo za leto 2019. Imamo pa tukaj pooblastilo, namreč namesto poslance Mateja Tonina na današnji seji Odbora za obrambo sodeluje poslanec Blaž Pavlin.  Imam pa tudi že eno prijavo za razpravo, in sicer poslanec in podpredsednik odbora Robert Pavšič. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Najprej lepo pozdravljeni vsi skupaj! Pozdravljamo tudi ministra, ki je danes kljub stavki, upam, da prišel že v Bruselj. In še čestitke vsem ob nedavnem svetovnem dnevu 112 in vsem v Upravi za zaščito in reševanje, še posebej pa regijskem centrom za obveščanje, ki, vemo, da so se v Sloveniji zelo izkazali in veliko večino – skoraj 100 % odgovorijo v manj kot desetih sekundah. Jaz sem vesel, da je tokratni rebalans proračuna izrazito socialno in razvojno naravnan, in vidimo, da bo šlo skorajda večino vseh teh zbranih oziroma povečanih sredstev za ureditev socialnega stanja   (nadaljevanje) zaposlenih v Slovenski vojski. Vseeno pa imam nekaj vprašanj za sekretarja. V vašem poročilu nisem nikjer zasledil, kako je s sredstvi za so investicijo v gasilsko-reševalni center v Postojni. Vemo,d a je prišlo tam do nekaterih manjših zapletov. Kakšni so v zvezi… če smo že pri Postojni, nadaljnji ukrepi in koraki glede osrednjega vadbišča Slovenske vojske na Počku. Vemo, da se je občinski svet sestal v prejšnjem tednu in sprejel nekatere sklepe, kakšne so trenutne aktivnosti in kakšne so načrtovani naslednji koraki? Bolj na splošno pa me zanima predvsem nekaj področij iz Uprave za zaščito in reševanje. V prejšnjem tednu smo videli prispevek o težkem položaju gorsko-reševalnih služb, pa se pripravlja sprememba zakonodaje na tem področju, da bo to lahko sistemsko urejeno, predvsem kar se tiče kadrovske okrepitve in njihovih prostorskih vprašanj – verjetno je to nekje malo bolje urejeno, drugje malo slabše, tako kot na področju gasilstva. Kako so v rebalans vključena poglavja iz pričakovane oziroma zdaj že kar skoraj da uveljavljena, če tako rečem - Resolucija o nacionalni varnosti? Pa še eno pojasnilo bi želel. 3 tisoč postelj in odej plus zabojniki. Ali je to namenjeno za vojsko, da ne bo prišlo do spet kakšnih čudnih podatkov komu je to namenjeno in da ne bomo poslušali, kako… ne bom niti besede uporabil, ker znajo zadeve zelo hitro eskalirati v neželjene vode. To bi želel za enkrat, najlepša hvala.
Hvala lepa kolegu Pavšiču. Imam še dva prijavljena, potem bi dal besedo državnemu sekretarju. Na vsake tri, bi tako zavrteli prvi, drugi in naslednji krog. Naslednji, ki je prijavljen za razpravo je poslanec in podpredsednik odbora, Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. O kontekstu tega proračuna v celoti, kaj je z njim narobe, kaj je z njim dobro, sem govoril že na enemu drugemu odboru, tako da se ne bi na tem odboru ponavljal. Pa se bom zaustavil podrobneje kar takoj pri proračunskih postavkah resorja, torej Ministrstva za obrambo, natančneje pri oklepnikih 4x4, o katerih se je veliko govorilo v zadnjih nekaj mesecih.  Rebalans namreč uvaja nov program z naslovom Lahka kolesna oklepna vozila 4x4, pri tem, da nobeden predhodni proračun tega programa ni predvideval. Kolikor so se oklepniki 4x4 vendarle pojavili, so bili omenjeni zgolj mimobežno. Tukaj v tem proračunu oziroma v tem rebalansu imamo pa 32 milijonov evrov, okroglo številko, ki je zavedena kot svoja proračunska postavka. S to številko je več težav, če se niti en zaustavljam pri vseh težavah, ki so povezane z nabavo tega oklepnika, začenši s tem, da je njegova cena v treh tednih se podvojila iz 16 milijonov na 32 milijonov, pa do tega, da se predstavniki ministrstva na čelu z ministrom za obrambo, zavajali, da ne rečem lagali o temu, da gre za stestiran oklepnik, ki je v uporabi in tako naprej. Zatakne se zdaj tudi pri tej številki.  Že nekje v sredi januarja je RTV Slovenija poročala, da je večji del kupnine za oshkoshe v skupni vrednoti 32 milijonov, plačalo lani, da pa bo del v kratkem s sredstvi zagotovljen v sedanji različici proračuna MORS. Zgodili sta se že dve nakazili v skupni vrednosti 16, 2 milijonov evrov z DDV oziroma 19, 7 milijonov evrov z DDV. To so informacije, ki so prišle v javnost. No, kljub temu, pa je odstotek realizacije programa Lahka kolesna oklepna vozila v proračunu prikazan kot 0 %. Nakazilo, 27. decembra je šlo iz proračuna za leto 2018, obe nakazili ste izvedli še preden se je vlada sploh opredelila do naše pobude za odstop od nakupa iz 24. januarja. Zakaj imamo torej tukaj postavko, težko 32 milijonov   (nadaljevanje) opredeljeno z nič odstotno realizacijo, ko je pa bil velik del te postavke že pokrit in to niti ne iz sredstev tega proračuna? Tukaj imamo presežek slabih 10 milijonih evrih na postavki. Vaša matematika, gospe in gospodje, se ne izide tudi, če pristanemo na ta nakup. Omenil sem pobudo, ki smo jo naslovili na Vlado in to z razlogom vam bom povedal zakaj. V odgovoru na to našo pobudo za odstop od nakupa ste v Vladi zatrdili, da je nakup predviden v že sprejetih finančnih načrtih in aktih, ki jih sprejema Državni zbor vse to v skladu z linijo, ki jo je v zadnjih mesecih posvojilo Ministrstvo za obrambo in sicer z linijo umivanja rok češ, da vse vi poslanci sprejemate vse, potrjuje Državni zbor, mi smo zgolj izvajalci vaših politik in se, potem hočejo na tak način odvezati neke odgovornosti. Te oklepniki naj bi bili v naslednjih aktih predvideni. Prvi v Odloku o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2018. Drugič, v Odloku o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2019. Tretjič, v spremembi proračuna za leto 2018 in potem v proračunu Republike Slovenije za leto 2019. V obeh odlokih grem sedaj po vseh teh postavkah posebej. V obeh odlokih je v načrtu pridobivanja premičnega premoženja predvidena nabava vojaških terenskih vozil in vojaških terenskih vozil z oborožitvijo, ampak po sprejetem odloku bi moral kupiti skupaj 30 vozil 4 krat 4 od tega z deset oborožitvijo in 20 brez. Cena bi morala biti 21 milijonov evrov. Kupili ste 38 vozil za 32 milijonov evrov. Vi si nekako želite izogniti politične odgovornosti za na nakup, zato se sklicujete na neke druge veljavne akte, ampak v teh veljavnih aktih, ki so sprejeti pooblastila za nakup 38 vozil za 32 milijonov evrov nimate ne v teh dveh odlokih, na katere se sklicujete.  Najprej. V teh dveh istih odlokih je govora o vojaških terenskih vozilih 4 krat 4, kar niti približno ne pomeni nujno oklepnikov. To je lahko puh lahko je toyota. Tukaj verjetno ni bilo govora o oklepnikih če ne drugega zato, ker je v novem Odloku o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2019 naveden načrtovan nakup 38 LKOV 4 krat 4 z oborožitvijo za to pa naj bi v letu 2019 namenili 20 milijonov evrov, kar je toliko kolikor predvideva rebalans proračuna. Skratka trditev, da je nakup teh oklepnikov predviden v že sprejetih odlokih za 2018 in 2019 je za lase privlečena, da ne rečem zlagana. Sklicujte se tudi na rebalans proračuna za 2018. Kaj je tukaj notri najdemo? Programe investicije Slovenske vojske - Projekt Letališče Cerklje. Opremljen je z glavno opremo Slovenske vojske bojno kolesno vozilo 8 krat 8. Kje sem notri lahko umestimo oklepnike 4 krat 4? Zgolj pod postavko opremljanje z glavno bojno opremo Slovenske vojske za katero pa je namenjenih 9,68 milijonov evrov. Vi ste samo za prvi obrok / nerazumljivo/ porabili 8,42 milijonov evrov. V tem dokumentu skratka ni dovolj denarja za to, kar ste si vi privoščili. Oklepniki 4 krat 4 so v posebnem delu dalje zgolj omenjeni v stavku: »Izvedli bomo investicijo LKOV 4 krat 4 in 8 krat 8.« - stran 42. To je edina omemba oklepnikov v proračunu, na katerega se sklicujete. Nič o tem koliko denarja, koliko ga je za ta namen rezerviranega, nič. Podobna slika nam pade ven tudi v proračunu za 2019. Spet je edina možna postavka, kamor bi lahko umestili te oklepnike 4 krat 4 opremljanje z glavno opremo Slovenske vojske pri tem, da je skupna vrednost v veljavnem proračunu za leto 2019 malo več kot polovica tega, kar ste   nakazali za nakup Oshkoshev 7. 1. 6 milijonov evrov. To je zopet dokaz, če želite, da kupujete oklepnike mimo sprejetih proračunskih dokumentov, na katere se sklicujete. V posebnem delu proračuna za 2019, iz tistega originalnega, so oklepniki 4x4 zavedeni zgolj v stavku: »V operativno uporabo bomo uvedli LKOV.« In to je to. Če zaključim. Vlada laže, ko pravi, da ima nakup podlago v že sprejetih aktih. Nima takšne podlage. Odloka govorita o 30 vozilih za 21 milijonov evrov, kupili ste 38 vozil za 32 milijonov evrov. Poleg tega je bilo v prejšnjih odlokih govora o vojaških terenskih vozilih 4x4 – zdaj je govora o LKOV 4x4. Rebalansa proračuna za 2018 in proračun za 2019 LKOV omenita samo mimogrede, v NRP pa tudi približno ni dovolj denarja za tak nakup, kot ste ga že izvedli in plačali.  Poleg tega. Če bi imeli proračunsko kritje za že izvedena nakazila, ne bi z rebalansom uvajali novega programa - in to v znesku celotne investicije, se pravi 32 milijonov evrov, z navedeno realizacijo 0 %. In dodatno. Tudi če pristanemo na to, da se nakup opravi, je v rebalansu za 2019 na programu LKOV vsaj za 8,42 milijona evrov preveč denarja. Preprosto zato, ker je bilo prvo nakazilo za plačilo že opravljeno lani in je šlo iz proračuna 2019. Glavno sporočilo tukaj je, da te oklepnike kupili brez kritja v proračunu. To niti ni vprašanje. To je kritika. Bi pa z veseljem slišal predstavnike Vlade in predstavnike Ministrstva za obrambo, kako bodo utemeljili te svoje akrobacije očitno nerazumnega in neracionalnega trošenja javnega denarja. Tega, da imamo v proračunu postavke, ki so bile v resnici že realizirane v predhodnem proračunu, tukaj nam pa slabih deset milijonov evrov ostaja. Meni to izgleda sila netransparentno – ribarjenje v kalnem.
Ja, hvala lepa kolegu Kordišu. Seveda bi se težko strinjal z navedbo, da Vlada laže, ampak bomo slišali pojasnila pristojnih v nadaljevanju. Naslednji na vrsti za razpravo pa je poslanec mag. Andrej Rajh. Aja, replika. Izvolite.
Hvala, predsedujoči. Da takoj razčistim. Vlada laže ali Vlada ne laže – mislim, da sem ravnokar predstavil primer, kako Vlada eklatantno laže. Za začetek v sklicevanju na neke predhodne dokumente, torej pretekle proračune, pretekle rebalanse proračuna in na pretekle odloke, kjer naj bi legitimirali svoj nakup oklepnikov 4x4 v višini 32 milijonov evrov, potem gremo pa te dokumente gledati in vidimo, da tega pokritja nimajo.  Drugič – tudi ko trdi, da ko je, recimo, gospod Karl Erjavec zatrdil, da so vse te stvari, tudi vozila 4x4, zapisana tako v dolgoročni resoluciji kot v srednjeročnem obrambnem programu, tudi v odlokih, ki se tičejo proračuna. Tukaj sem gospoda Erjavca neposredno citiral iz seje 30. 11. 2018. Torej se je gospod Erjavec eklatantno zlagal. In tudi gospod Miloš Bizjak se je zlagal, ko je rekel, da – vi, poslanci ste sprejeli proračun in pa tudi odloke v ravnanju s stvarnim premoženjem, kjer jasno piše, kaj se bo nabavljalo. Tako da govoriti o transparentnosti, netransparentnosti v tem primeru ne gre. Konec citata. In ponovno – tudi gospod državni sekretar se je na tej točki zlagal.  Pa ni to edini primer v sagi nakupa Oshkoshev, kjer so se predstavniki izvršne veje oblasti zlagali. Gospod Erjavec se je zlagal, ko je zatrdil, da so bili oklepniki že testirani. To vsak, ki je pripravljen malo pobrskati, zelo hitro izve, da to ne drži.   MORS dodatno laže, ko pravi, da so se ta vozila že uporabljala v vojski Združenih držav v Afganistanu oziroma da jih vojska Združenih držav uporablja v Afganistanu. Spet ne drži. Primerov laži izvršne veje oblasti, ki ne legitimirajo ta sicer popolnoma nelegitimen nakup orožja – je kolikor hočete. Dokazljivih.
Ste zaključili? Ja. Bom malo bolj previden v nadaljevanju, da ne bo vsak moj stavek povzročil replike. V nadaljevanju ima razpravo kolega poslanec Andrej Rajh. Izvolite.
Tako.  Spoštovani vsi prisotni! Veseli me, da je proračun Ministrstva za obrambo razvojno in investicijsko naravnan. Pri tem bi pa želel izpostaviti na spregledan potencial, ki ga predstavljajo razpršene lokacije objektov Slovenske vojske. Primerne so namreč za razpršeno skupinsko proizvodnjo obnovljivih virov energije, na primer za namestitev fotovoltaičnih modulov na številne strešine vojaških objektov. Energetska varnost, možnost vlaganja pokojninskih skladov in posameznikov, ki bi obstoječim in bodočim upokojencem omogočala dostojne pokojnine in varnost, predstavlja možnost civilno-vojaškega sodelovanja, zato predlagam, da se v medsektorskem dialogu preuči tudi ta možnost izrabe obstoječih lokacij. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam, kolega Rajh.  Ker smo rekli, da po treh nastopih članov odbora - lahko damo besedo zdaj v tem trenutku državnemu sekretarju, da odgovori na vprašanja.  Izvolite, doktor Klemen Grošelj.
Klemen Grošelj
Hvala za besedo.  Torej, če začnem od zadaj. Torej, kar se tiče energetske sanacije objektov – mi to že izvajamo nekaj let in tudi v tem pač kontekstu upoštevamo, se pravi, uporabo obnovljivih virov in tukaj je več različnih rešitev že bilo uporabljenih. Postopoma je cilj – v sodelovanju tudi z Eko skladom te objekte energetsko ustrezno sanirati in narediti racionalne.  Kar se tiče nakupa 4x4, bom ponovil, da je ta projekt bil v srednjeročnem obrambnem programu in drugih dokumentih. V načrtu pridobivanja premičnega premoženja za leto 2019 je bil notri ta projekt. Tudi v SOPr-u je ta projekt, v resoluciji o dolgoročnem programu razvojno pri nas Slovenske vojske do leta 2025 je to notri. Zdaj, kar se tiče konkretno, pa lahko povem brez zadržka, kakšna je bila konkretna realizacija. 27. 12. je bilo plačanih 6 milijonov 996 tisoč 751 evrov. 7. 1. - 9 milijonov 53 tisoč 311 evrov. In pa v letošnjem letu je predvideno plačilo še 10,2 milijona evrov. V letu 2020 je predvideno plačilo davka na dodano vrednost v višini 5,77 milijona evrov. To je, kar se tiče 4x4. Količina - 38 vozil. Izpolnjuje se del tudi v okviru ciljev zmogljivosti Nata. Se pravi, del, ki prispeva tudi k razvoju srednje bataljonske bojne skupine, in ta zadeva je, če greste pogledati vse dokumente, vse strateške razvojne dokumente Slovenske vojske, notri navedena. Tako da jaz ne vem, kaj lahko še dodatno pojasnim glede tega. In za letošnje leto – za letošnji proračun je predvidenih 20 milijonov evrov, kar pomeni za celoten projekt 19 milijonov in na postavki o NRP je 20 milijonov evrov. Kolikor jaz vem. In 6 milijonov je 2020 za plačilo tega davka na dodano vrednost.  Kar se tiče Postojne, so ta sredstva še vedno predvidena. Seveda Ministrstvo za obrambo ima kljub pač sporom in zapletom to obveznost med svojimi pogodbenimi obveznostmi.  Kar se tiče samega Počka, mi nadaljujemo intenziven dialog z lokalno skupnostjo in aktivnostjo na državnem prostorskem načrtu, kjer bomo seveda izpolnili vse tiste zahteve, ki bodo postavljene z vidika varovanja okolja. Oblikovana oziroma prenovljena je bila delovna skupina, ki bo vodila ta, bom rekel, družbeni dialog z lokalno skupnostjo.  Kar se tiče 3 tisoč postelj in zabojnikov – to je za potrebe Uprave za zaščito in reševanje oziroma civilne zaščite, ne Slovenske vojske.   (nadaljevanje) Glede Resolucije o strategiji nacionalne varnosti nisem popolnoma razumel, ona kot taka, kot predlog zaenkrat še nima vpliva. Seveda, če bo sprejeta, bo določene vplive imela, ampak to se potem konkretizira skozi druge dokumente in prenovo drugih strateških dokumentov. Glede gorske reševalne službe bi pa predlagal, da kar dam besedo direktorju Uprave za zaščito in reševanje, gospodu Butu, pa bo on lahko to bolj pojasnil podrobneje.
Hvala lepa, gospod državni sekretar. Generalni direktor, gospod But, izvolite.
Darko But
Hvala lepa.  Hvala lepa, gospod Božič, tudi za vprašanje in pa za čestitko našim operaterjem na številki 112. Namreč, če odgovorim na vprašanje gorske reševalne službe, resnično se trudimo skupaj z vodstvom gorske reševalne službe, da bi uredili sofinanciranje skladno merilom, ki jih na novo postavljamo, namreč merila so se povišala zaradi števila intervencij. V začetku so imeli pač nekje 200 intervencij, ko je bila sklenjena pogodba, sedaj jih beležijo že čez 500 na leto in po merilih seveda 430 reševalcev zagotavljajo, da ni dovolj. In če gledamo po drugi strani, skoraj polovica vseh intervencij se izvaja z helikopterskim reševanjem. Tako da se pač usklajujemo sedaj, kje je pa tista številka pravzaprav gorskih reševalcev.  Druga zadeva, ki ste jo pa vprašali, so pa prostori, namreč na Ministrstvu za obrambo oziroma v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje se trudimo, da bi zagotovili prostore tudi za gorske reševalce. In v tem smislu smo lansko leto predali objekt v Tolminu. Prav tako jih imamo v Mariboru, v naših objektih prav tako smo jim predali kot učni center Virnikovo planino na Jezerskem. Trudimo se skupaj s Tržičem, s Kamnikom in pa z Ljubljano, da bi zagotovili te prostore. V Tržiču se pojavlja dober model, ker nam bo občina odstopila nepremičnino, katero bomo pozneje mi adaptirali in jih bomo pravzaprav predali njim v uporabo. V Kamniku smo reševali s kontejnerji začasno, ampak v Kamniku je bil sprejet tudi odlok občinski, na podlagi katerega zbirajo sredstva. V sami Ljubljani pa to skušamo reševati skupaj z novim sedežem Gasilske zveze Slovenije, ki je pravzaprav izrazilo tudi željo po spremembi samega sedeža. Kar se tiče pa samih državnih rezerv, da, mi kupujemo kontejnerje, kupujemo šotore in kupujemo postelje v državne rezerve, namreč po nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami moramo zagotoviti 10 tisoč kapacitet za 10 tisoč ogroženih oseb. Precej teh kapacitet se nam je znižalo med migrantsko krizo in sedaj jih ponovno obnavljamo. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Prehajamo na drugi krog vprašanj in razprav. Prijavil se je poslanec Žan Mahnič, pripravi pa naj se poslanec Jani Ivanuša. Izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Kolegice in kolegi, načelnica, gospod državni sekretar. Zdaj jaz glede na proračun, če ga povežem z besedami predsednika Vlade in pa koalicijskih strank, o nekem silnem napredku na varnostno-obveščevalnem področju žal glede na te številke ne vidim. In glede na nakupe in glede na sredstva, ki so namenjena za Slovensko vojsko, lahko ugotavljamo, da bo Slovenska vojska še naprej ostala oborožena na nivoju kakšne afriške vojaške milice. Slovenski vojski ne boste zagotovili nobene dodatne bojne moči s tem proračunom, v Slovenski vojski ne boste obdržali nobenih dodatnih kadrov s tem proračunov, predvsem pa Slovenski vojski ne boste zagotovili prepotrebnih novih okrepitev, kar se tiče zaposlenih v Slovenski vojski. Zdaj, kar se tiče obrazložitve predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, sem ga prebral. Nekaj stvari je sicer lepo napisnih, predvsem pa lahko ugotovimo, da so vse to, tako kot v vseh ostalih dokumentih, ki jih Ministrstvo za obrambo v zadnjih letih pripravlja, da so to samo pobožne želje, ki ob koncu leta oziroma ko bomo imeli na mizi neko evalvacijo oziroma ko jo bomo sami naredili, ne bodo seveda izpeljane. Zdaj, kar se tiče kazalnikov aktivnega in verodostojnega  (nadaljevanje) delovanja Slovenske vojske v sistemu kolektivne obrambe in varnosti, to besedo verodostojno bi lahko že zdavnaj zamenjali z besedo neverodostojno. Mi vemo, kaj smo podpisali v Walesu, k čemu smo se zavezali v Varšavi, kaj obljubljamo zvezi Nato, predvsem pa samemu sebi za lastno vojaško obrambo že vse od leta 2004 naprej. In ko vidimo, kako svojo vojsko resno jemljejo sosednje države, zadnji primer je to Republika Hrvaška. Kljub blamaži in spodletelemu nakupu vojaških lovcev verjamem, da gredo v nov razpis oziroma v nov nakup, v nov proces, se Slovenija smeši pred svojimi zaveznicami. Ampak kako vi svoje zaveznice jemljete resno, lepo priča proslava ob Prešernovem dnevu v četrtek zvečer, ko je bila tam v Cankarjevem domu zbrana politična elita in navdušeno ploskala glavnemu govorniku, Vinku Möderndorferju, ki je rekel, kako smo člani zločinske organizacije, ki seje na tisoče mrtvih po svetu. Nihče od vas ga ni bilo toliko v hlačaš, da bi ob tistih besedah vstal in šel ven. Malo ste gledali dol, nekateri ste se nasmihali, vsi ste pa na koncu navdušeno ploskali. In to je vaš odnos do, ne do zveze Nato, ampak do držav, do prijateljih držav, s katerimi sodelujemo v kolektivni varnosti in pa obrambi. To je vaš odnos, ki nakazuje tudi to, da občina, ki je še 30 let nazaj podeljevala ne vem kakšne častne nazive generalom Jugoslovanske ljudske armade in ploskala, nihče ni takrat upal nič reči, ko je bila tam Jugoslovanska ljudska armada. Danes pa Slovensko vojsko mečejo z vadbišča Poček. Heroj, res heroj. Ampak seveda vse z agendo, kateri sledite že leta, da je treba uničiti Slovensko vojsko, da jo je potrebno nagnati ne samo s Postojne, tudi z drugih vadbišč in pa na koncu iz same Republike Slovenije. Kje so bili 30, 35, 40 let nazaj župani Postojne, da bi se uprli prisotnosti Jugoslovanske ljudske armade, v vadbišču Poček in tako naprej. In tukaj konkretno me zanima, kje v tem proračunu je sedaj izraženo to, da Slovenska vojska, kot kaže, ne bo več prisotna na vadbišču Poček in bo potrebno iskati alternative? Koliko denarja je temu namenjeno? In namesto, da bi se minister uprl in z nekim dialogom, za katerega verjamem, da je mogoč, šel reševat problem, reče, bomo pač odšli. In za nameček, kam bodo šli vadit tanki, reče, na Madžarsko. Po vaših besedah na fašistično Madžarsko, k fašistu Orbanu. Glejte, jaz upam, če boste to Madžarsko vprašali, da bo Orban rekel, hvala fantje, mi vas tukaj nočemo, dokler boste imeli tak odnos do mene in do Madžarske. In spoštovani državni sekretar, gospod Pavšič je to že izpostavil, mene pa zanima še naprej, koliko denarja je v proračunu zagotovljenega, če bo potrebno v letošnjem letu odit z vadbišča Poček. In zakaj pristajate čisto na vsake ultimate oziroma, da pa stopim na stran občanov, zakaj niste sposobni nekega dialoga oziroma dogovora. Proračun, kot vidimo, je tukaj cilja vrednost, da bo namenjen za obrambne izdatke 1,1 % BDP v skladu z zavezami, kjer bi morali čez 3 leta imeti 2 % oziroma tam 1,8, če gledamo do 2024 2 %. Me zanima, ali menite, da je ta cilj oziroma realizacija te zaveze še možna. In glede na mesto, ki ga imamo glede na odstotek BDP za obrambo, vidimo, da smo v spodnjem delu oziroma bolj pri repu držav članic zveze Nato. Glede na vse besede, ki sem jih poslušal s strani premierja Šarca, glede na ekipo, s katero se je obdal na varnostno-obrambnem  (nadaljevanje) področju, sem rekel, no, saj, mogoče pa le nekaj res bo, da bo nek napredek na tem področju, da se bo šlo v neke nakupe, da se bo šlo v investicije, da se bo pomagalo Slovenski vojski, da se bo pomagalo ostalim podsistemom v varnostno-obrambnem sektorju. Ampak s tem proračunom vidimo, da se ne bo, ker približno za te številke se je proračun tudi že povečal leto nazaj, pa vidimo, da kakšnega izkupička ni. In vi stalno govorite o večnamenskosti, z denarjem, ki je namenjen za Slovensko vojsko, pa kupujete opremo, ki sicer je večnamenska, ampak ne v korist Slovenske vojske. Veste, kaj je večnamenskost, ki bi bila v korist Slovenske vojske - to, da se kupi bojne helikopterjev, ki se jih uporablja tudi za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Ne pa ravno obratno, da se kupi za civilne potrebe in se jih potem lahko uporablja tudi za morebitno bojno delovanje. Ali pa da kupite oklepnike, ki se jih lahko uporablja tudi za namene zaščite in reševanja, ne pa da se kupi tovornjake in bagre, ki se jih morda lahko uporablja tudi v primeru oboroženega spopada, če je slučajno treba izkopati kakšen strelski jarek. To je večnamenskost, od katere ima korist Slovenska vojska, in ne obratno. In vi počnete ravno obratno. Povejte mi, za koliko se bo povečala bojna moč Slovenske vojske, ki je na samem repu v svetovnem merilu, na ravni afriških oboroženih milic, kot sem že prej povedal. Poglejte si seznam držav po bojni moči in si poglejte afriške države, tam noter smo, kajne, nekje. In jaz ne vidim skrbi, kolega Kordiš, jaz mislim, da glede na ta proračun ne bo nekih investicij. Lahko napišejo, kar hočejo, ampak glede na številke, glede na to, da je 8,3 milijona evrov več za opremljenost, za 8,3 milijona evrov lahko kupite mogoče dva oklepnika osem krat osem. Kakšnih 40, 50, 60! Ampak to je vse v skladu z agendo, ki jo je, mislim, da leta 2009 začela Mladina s tisto peticijo Ukinimo Slovensko vojsko!  To je, kar se tiče obrazložitev politik. Zdaj pa gremo k tistemu, kar sem rekel, uporabim besedo kolega Kordiša, laži, lahko pa rečemo tudi želje, za katere vemo, da ne bodo realizirane.  Zanima me, kaj mislite s tem, ko napišete »zmogljivosti Slovenske vojske prilagajati spremembam v varnostnem okolju.« Ali je to 8,3 milijone evrov zdaj za silne investicije, ali je to milijon evrov za kibernetsko obrambo, ali so to ti kontejnerji in postelje za zaščito in reševanje, ki jih, da se bomo razumeli, lahko uporabijo tako za migrante kot tudi za naše državljanke in državljane v primeru, da pride do kakšne naravne ali druge nesreče.  In kako zavajate! Želite sicer nekaj iti v tej smeri, da vendarle za našo kolektivno obrambo nekaj bo, napišete: »Prednostno razvijati zmogljivosti iz paketa ciljev zmogljivosti Nata za Republiko Slovenijo.« Kaj konkretno boste leta 2019 s tem proračunom, s takšnim investicijskim programom prednostno razvijali glede na paket ciljev zmogljivosti, ki ga ima Slovenska vojska v zvezi Nato oziroma ki ga ima Republika Slovenija v zvezi Nato? »S pospešenim procesom funkcionalne profesionalizacije transformirati Slovensko vojsko v visoko profesionalno in učinkovito vojaško organizacijo.« Zopet moje vprašanje, kako in na kakšen način, s kakšno oborožitvijo. Oshkoshi, če bo prišlo do tega nakupa, glede na številko, to bo pač zamenjalo staro opremo. To ni noben dodaten doprinos, to je zato, da bomo lahko pokazali, da bomo lahko to uporabljali, ampak bojna moč Slovenske vojske, funkcionalna profesionalizacija se zaradi tega nakupa ne bo povečala. Skratka, zanima me, s kakšno oborožitvijo in kako.  Potem ste tu zapisali: »Ciljno usmerjati izobraževanje in usposabljanje, da bo obrambni sistem ob upoštevanju vseh sodobnih doktrin in konceptov deloval primerljivo   (nadaljevanje) z zavezniki. Krepili bomo zaupanje širše javnosti in lokalne ravni v obrambni sistem z jasno strategijo komuniciranja.« Prej sem že omenil državno proslavo. Ali ste se mogoče na Ministrstvu za obrambo ali pa v Slovenski vojski, gospa načelnica, kaj odzvali na navedbe slavnostnega govornika na tej proslavi? Ste, gospa načelnica, bili na tej proslavi? Ste izrazili kakšen protest ob teh besedah? Nobenega protesta ni bilo. Ampak greste seveda v tej smeri, da se diskreditira zvezo Nato, in s tem, ko se diskreditira Nato, se diskreditira Slovensko vojsko, Republiko Slovenijo, naše zaveznice. Nobenega protesta ni bilo. Seveda to paše sem, ker piše, da bodo imeli jasno strategijo komuniciranja. In v okviru strategije komuniciranja jaz pričakujem, da se vi ustrezno odzivate na vse navedbe, ki so proti Slovenski vojski, ki so proti Republiki Sloveniji, našim zaveznikom. Načelnica pa verjetno tam ploska tem besedam.  In potem pod temi silnimi besedami imate tudi tabelo, ki ne dokazuje nič drugega kot to, da je v Slovenski vojski razmerje med častniki, podčastniki in vojaki porušeno. Če govorimo, da je še približno tam-tam, kar se tiče razmerja častniki in podčastnik, je pa potem razmerje med številom častnikov in številom vojakov pod kritiko. To bo kmalu postala vojska častnikov in vojska brez vojakov. Tisti najnižje plačani, ki kljub temu višjemu razredu ne bodo ostali - včeraj je celo državni sekretar dejal, da kljub 19 % več niso ostajali, temu verjamem, ker ste pač po dveh mesecih to takoj vzeli in se ne more poznati, če je dobil nekdo samo enkrat ali pa dvakrat višjo plačo. Me zanima, kako boste in s kakšnimi ukrepi boste privabili nove pripadnice in pripadnike v letu 2019.  In glede na to, da v začetku načelnica generalštaba ni nič povedala, me zanima, ali s tem proračunom, ki ga ima Slovenska vojska na voljo oziroma ga bo imela na voljo po tem rebalansu, ali menite, da boste lahko izboljšali kadrovsko sliko Slovenske vojske. Ker kaj ste pa zapisali v teh obrazložitvah - da bo leta 2020 7 tisoč 600 stalnih pripadnikov Slovenske vojske in pa tisoč 500 pripadnikov pogodbene rezerve. Ne bo jih! Na kateri številki smo trenutno - 6 tisoč 800, tam nekje, ne, 6 tisoč 600 celo, 6 tisoč 600. Mislim, da smo, ko smo začeli leto 2014, bili na - koliko? - 7 tisoč 200, tam nekje, ko sem jaz bil prvi izvoljen in sem se začel malo bolj s tem ukvarjati. Več kot bataljon manj! Po dve četi manj na leto. Gospa načelnica, od vas bi rad slišal konkretne ukrepe v letu 2019, ki vam jih po vašem mnenju nudi ta rebalans proračuna, da boste izboljšali kadrovsko sliko Slovenske vojske. Konkretno morate imeti načrte, vsaka resna država, vsako resno ministrstvo in resna vojska jih mora imeti. Želim vas slišati, kakšen je vaš cilj in koliko vojakov bo Slovenija imela, tako stalne kot pogodbene rezerve, 31. decembra 2019. Razen če se bojite zastaviti neke konkretne cilje, ker če si ciljev ne zastaviš, potem lahko rečeš, evo, nekaj smo naredili. Ampak evalvacije pa ne moreš narediti, ker če nimaš cilja, ne moreš reči, ali smo mi to dosegli ali nismo tega dosegli. In že zdaj vam povem, da tega ne boste dosegli. Vi leta 2020 ne boste imeli 7 tisoč 600 pripadnikov stalne sestave. Boste pa cilj dosegli, če boste šli v spremembe, da bo Slovenija imela 5 ali 6 tisoč pripadnikov stalne sestave, ampak to je pa strel v obe koleni oziroma niti ne v koleno, direktno v glavo.  Nadalje me zanima naslednje: »Do leta 2020 zmanjšana odsotnost zaposlenih od dela zaradi zdravstvenih razlogov za najmanj 10 %.«   Zdaj pa vi poglejte, kako vi sami napišete v te dokumente, da ne razumete situacije v Slovenski vojski. Da ne razumete, zakaj prihaja do bolnišk. Oziroma jaz verjamem, da razumete, ampak ne želite tega javno priznati in zapisati. Ampak to že vrabci čivkajo. Sploh glede na to, kako je slaba zima.  Veste, kaj ste vi tukaj napisali? »Za zagotavljanje varnega, zdravega in spodbudnega delovnega okolja za vse zaposlene bo izdelan načrt promocije zdravja v Ministrstvu za obrambo. Skupaj s spremljajočimi temeljnimi dokumenti, ki bodo vključevali tudi ukrepe in spodbude na področju varnosti in zdravja pri delu. Ciljna črta promocije zdravja v Ministrstvu za obrambo je zmanjšanje števila in teže nezgod, zmanjšanje odsotnosti zaposlenih od dela iz zdravstvenih razlogov ter posledično dvig motiviranosti zaposlenih v neučinkovito ministrstvo. Povejte mi, koliko manj bolniških bo, če bo izdelan načrt promocije zdravja v Ministrstvu za obrambo. Vi trdite 10 %. A veste, kako bo zmanjšan odstotek bolniških v Slovenski vojski? Ne za 10, za nekajkrat 10 %. Tako da boste uredili plače in pa beneficije. Ker te bolniške – vemo, kakšne so. Bolniško si pripadniki Slovenske vojske vzamejo zato, da lahko nekje na črno nekaj naredijo. Da dobijo nekaj dodatnega denarja. Da hodijo čez mejo v Avstrijo. Zato si pripadniki Slovenske vojske jemljejo bolniške. Ne pa zato, ker ni nekega načrta, komuniciranja in kakšnih strategij in kaj še, vem kaj.  Naj pa ugibam – verjetno bo upokojeni general Lipič delal ta načrt promocije zdravja ali pa kakšen drug zunanji svetovalec. Morate nekaj evrov podeliti zaslužnim.  Zanima me, načelnica, ali vi res verjamete, da je - zaradi tega, ker nimate neke promocije zdravja – zmanjšan oziroma povečan obseg bolniških. Jaz sem res verjel, da na čelo Slovenske vojske prihaja gospa, ki – glede na prejšnjo kariero – bo nekaj uredila. Ampak kolikor vas poznam, vam verjamem, da se vi pod takšen dokument ne bi nikoli podpisali. Ker vi dobro veste, kaj je narobe s Slovensko vojsko in kaj bi bilo potrebno narediti. Drugo pa je, kaj človek potem naredi, da na tem položaju ostane. Potem naprej, kar se tiče podprograma Mednarodno obrambno sodelovanje. Povečana je prepoznavnost in ugled Ministrstva za obrambo v domačem in mednarodnem okolju. Kako? Kako? Z 1,1 % BDP za obrambo? S porušenim razmerjem med častniki, podčastniki in pa vojaki? Mogoče s porušenim razmerjem 50-30-20? Plače, vzdrževanje in pa delovanje in pa tretji steber investicije? Zanima me delež obrambnih izdatkov, namenjen za stroške osebja. 68,80, za 2018 je bilo 71,10 – to govorim o ciljnih vrednostih. Zadnji podatek o doseženih imamo iz leta 2017, ko je šlo za plače 75 %. Zdaj pa govorite o 68,80. Zanima me, ali to pomeni nižanje plač ali to pomeni manjšanje strukture Slovenske vojske. Glede na trende, ki jih ne uspete ustaviti, verjamem, da slednje. In ker boste imeli še dodaten odliv iz Slovenske vojske, je logično, da se bo strošek za osebje manjšal.  In kar se tiče deleža obrambnih izdatkov, ki je namenjen za nabave in gradnje – leta 2016 je bilo temu namenjenih komaj 2,2 %. Znotraj proračuna, ki je namenjen za obrambo, za Slovensko vojsko. Zdaj je nekje cilj – cilj v letu 2018 je bil 9,9, cilj v letu 2019 je pa 9.   (nadaljevanje) Skratka, kljub dodatnim 40 milijonov, konkretno za Slovensko vojsko 33, vi zmanjšujete odstotek, ki je namenjen za nabave, za investicije. In tukaj zopet v tolažbo vsem, ki se bojijo nekih strašnih nakupov – ne bo jih, ker ni denarja. 30 ali 40 oshkoshev pa ne pomeni nobenega dodatnega doprinosa k bojni pripravljenosti oziroma bojni moči Slovenske vojske. Kar se tiče programa vojaške obrambe. Razvijati in vzdrževati obstoječe in nove obrambne zmogljivosti, s poudarkom na ciljih zmogljivostih Nata za Republiko Slovenijo. Zdaj, kar se tega kazalnika tiče, število realiziranih ciljev zmogljivosti Nata, je tukaj izhodiščna vrednost 9 in vi ciljno vrednost iz 10, ki je bila v letu 2017, v letu 2019 povečujete na 75. Pa vi boste letos celo bataljonsko bojno skupino skoraj postavili, še samo 25 je do 100. In mene zanima, ali bodo res tri četrtine bataljonske skupine vzpostavljene v 2019 in pa s katerim denarjem, s čigavim denarjem? Vi lahko ta proračun, ki ga imate tukaj porabite za nakup bataljonske bojne skupine. Še 100 ali pa 200 milijonov bi bilo treba dodati, pa bi jo imeli, samo potem ne bo imel nobeden plač v letošnjem letu. Nobenega vzdrževanja in nič ne bo. In tukaj napišete: »Zagotovitev učinkovitega bojnega delovanja, vzpostavitev načrtovanih zmogljivosti Slovenske vojske in ohranjanje ustrezne ravni njihove pripravljenosti«. Do kolikšne mere gospa načelnica bo v letošnjem letu sestavljena srednja bataljonska bojna skupina? In ali ste Natu že povedali, da je leta 2022 ne bo? Da jo po 18 letih obljubljanja ne bo in ker vsi govorite, da je srednja bataljonska bojna skupina hrbtenica Slovenske vojske, okrog katere bomo mi vse razvijali, me zanima, kaj bo hrbtenica Slovenske vojske, ker te srednje bataljonske bojne skupine ne bo?  Kar se tiče postopnega povečevanja vzdržljivosti sil ter zahtevnost delovanja obrambnih zmogljivosti v zavezništvih in v nacionalnem prostoru, zdaj tole mi tukaj ni najbolj jasno, tale kazalnik – dosežena stopnja pripravljenosti Slovenske vojske. Izhodiščna vrednost je 70, vi ste pa tukaj okrog dva oziroma tri. Tole, če mi lahko prosim razložite. Se pravi vaš cilj glede na to, kar ste tukaj napisali je 70 % nekje tistega, kar želimo, veste pa, da bomo nekje na dveh, treh odstotkih. Ali kako si to predstavljate? Tukaj bi prosil obrazložitev, lahko da tudi jaz to narobe razumem. In tisto, kar sem že prej rekel – izpostaviti učinkovit sistem upravljanja kadrovskih virov. Tukaj na koncu napišete: »Pritegniti in zadržati kadre Slovenske vojske in obrambno upravnega dela Ministrstva za obrambo, ki so sposobni izvajanja predpisanih nalog«, potem pa naprej: »Obseg pripadnikov 7 600, tisoč 500 pogodbeno. Skupno število zaposlenih v Upravnem delu Ministrstva za obrambo se bo do leta 2020 zmanjšalo na 678 zaposlenih«.  Gospa načelnica rad bi slišal to, kar sem že prej rekel, glede na to, da ste to notri napisali, bi pričakoval, da imate resen načrt, glede na to, da gremo proti drugi polovici februarja – »pritegniti in zadržati kadre Slovenske vojske in obrambno-upravnega dela Ministrstva za obrambo«. Zdaj, kako lahko nekdo napiše, da bo pritegnil in zadržal kadre v upravnem delu, hkrati pa   (nadaljevanje) da jih bo toliko in toliko zmanjšal do leta 2020. To je podobno kot v SOPRu oziroma v nekem načrtu, kjer ste tri različne datume napisali za srednje bataljonske bojne skupine ali celo štiri za dve.  Naprej, kar se tiče podprograma Operativno delovanje in pripravljenost Slovenske vojske, to je 070202, me glede na napisano zanima, kakšno oceno pripravljenosti Slovenske vojske, tako za delovanje v miru kot za delovanje v primeru oboroženega spopada, pričakujete, ko bo leto 2020 tukaj in bo ocena, tako kot vsako leto, ki jo poda predsednik republike oziroma predsednik republike jo samo obelodani, jo javno pove, pripravi jo Slovenska vojska sama, ko ocenite sami sebe. In tudi tukaj me zanima, gospa načelnica, ali so že v pripravi kakšne spremembe ocenjevanja, da boste kriterije priredili tako, da bo ocena izboljšana, kljub temu, da status ni. Jaz dvomim, da lahko nakup nekaj deset Oshkoshev in nekaj tisoč komadov streliva pripomore k temu, da se stanje pripravljenosti Slovenske vojske izboljša; če pa da, me zanima, v kakšno smer bo to šlo.  Skratka, stanje v Slovenski vojski in pa to, kar se napoveduje za naprej, je eno veliko razočaranje. Razen Oshkoshev nakupov ne bo. Zdaj, kaj je v ozadju, ne vem, lahko samo ugibam, bodisi da je pač nakup osem krat osem zamrznjen, ker sta se tako zmenila gospod Luka Mesec in gospod Marjan Šarec, bodisi da je nakup zamrznjen, ker so prišle v igro druge ponudbe, iz kakšnih drugih držav. Kar je pa še najbolj možno, glede na zgodovino vojaških nakupov, je pa verjetno to, da si v primeru nakupa Boxerja vi ne bi mogli nič pospraviti v žepe, ker je to mednarodni program, ker je cena za vse države enaka, ker se prijaviš, ko prideš na vrsto, dobiš, in to je to, ker ne more biti tako imenovanih »mutnih« poslov. Česar pa si vi želite verjetno in kar nedvomno obvladate, to ste v zgodovini dokazali mnogokrat, in v posel, kjer nihče ne more nič pokasirati, se v Republiki Sloveniji očitno ne gre, ne v primeru drugega tira ne v primeru Karavank. In vse to odpira samo korupcijske zgodbe za naprej. In želel bi, načelnica, jasne odgovore, ker na podlagi teh odgovorov bo možno čez eno leto pogledati, kaj je bilo narejenega in kaj ne. Če pa se odgovorom izogibate in če pišete tako splošne stvari, kot ste jih napisali tukaj, je pa težko stvari ocenjevati. In kdor se izogiba jasno postavljenim ciljem, se jim izogiba samo zaradi enega razloga - zato, da ga nihče ne more držati za besedo. Dr. Grošelj, dolgo vas slovenska javnost pozna kot strokovnjaka na obrambnem področju, kritizirali ste vsako vlado, levo in desno, kar se tiče obrambne politike. Zdaj od vas pričakujemo, ko ste na tej poziciji, da boste pokazali, kaj veste in kaj znate. In da potem, ko boste odšli z ministrstva, ne bo več kritiziranja katerekoli vlade, zato ker zdajle imate možnost, da nekaj naredite.
Hvala lepa kolegu poslancu Mahniču. Preden dam besedo za repliko, bi rad povedal, da sem bil na proslavi ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada in da sem poslušal govor pisatelja in predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja, pa se ne spomnim, da bi v trenutku, ko je razpravljal in govoril o zvezi Nato in Slovenski vojski,  (nadaljevanje) takrat govornika prekinili z aplavzom. Je pa res, da so mu oziroma smo mu na koncu zaploskali; jaz predvsem zaradi tega, ker je v govoru dejal, da se je slovenski narod okupatorju v drugi svetovni vojni uprl z orožjem in knjigo, pa tudi zato, ker je pohvalil delo nekdanjega ministra za kulturo Dejana Prešiška. Samo toliko o tem. Za repliko je zaprosil kolega Robert Pavšič. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Jaz pa protestiram. Ni težava namreč mnenje, vzeto iz konteksta slavnostnega govornika na proslavi, ampak tole, kar se danes tukaj dogaja. To, kar počnete, kolega Mahnič, je diskreditacija, provokacija Slovenske vojske, Ministrstva za obrambo in celotne Vlade zdajle. In tega ne morem sprejeti. In tudi to vaše konstantno polaganje besed v usta! Kdo je rekel, da Postojnčani mečejo vojsko iz Počka - nihče! Postojnčani nismo proti Slovenski vojski, smo nanjo ponosni in jo imamo radi. Smo pa proti temu, da se na Počku počenjajo nekontrolirane aktivnosti. In če smo že pri tem, ta zadeva, ta zgodba teče že od leta 2000 oziroma je bila že prej sproducirana. Leta 2000 je bil referendum, na katerem se je 75 % Postojnčanov izreklo, da ne želijo aktivnosti na Počku v takšni obliki, kot so zdaj. To je podprl med drugimi tudi vaš kolega poslanec, ki je tudi aktualni občinski svetnik v občinskem svetu, ki je sprejel sklep, da se mora takoj zdaj prenehati vse aktivnosti na Počku. In nehajte polagati besede v usta Postojnčanom ali pa celo meni! Ni problem vojska, problem so okoljska vprašanja. Problem je odnos med lokalno skupnostjo in Ministrstvom za obrambo. In tole se zdajle naslavlja, potekajo intenzivni pogovori in jaz ne dvomim v to, da se bo našla neka rešitev, pa ne samo med MORS in Občino Postojna, ampak tudi Ministrstvom za okolje. Treba je poznati celo zgodbo in ne verjeti člankom v časopisih, ki predstavijo samo 5 % celotne zgodbe, in potem se vsi trkate po prsih, tudi vaš kolega, ki ga danes tu ni, pa ne bom omenil njegovega imena ravno zaradi tega, ker ga danes tukaj ni. Ampak nehajte obračati besede in nehajte polagati besede v usta, sploh če so zavajajoče ali pa celo lažnive, ker danes zelo radi vsi uporabljate besedo »laž«. Ni fer od vas in ni pošteno in tega ne bom nikoli sprejel. Treba se je pogovarjati in treba je konstruktivno iskati rešitve, ne pa konstantno zlivati nek gnev pa gnojnico čez vse skupaj! Če nas kdo od zunaj danes gleda, potem bo rekel, saj ta Slovenska vojska, to je en - zdaj bom pa res grobe besede uporabil -, to je en drek in nima smisla se sploh z njo ukvarjati. Vi ste bili predsednik Odbora za obrambo v prejšnjem sklicu - ste kaj naredili? Smo vas kaj kritizirali? Lahko bi, bomo šli gledat za nazaj. Nehajmo se ukvarjati s preteklostjo in pojdimo naprej. Usedimo se, bodimo konstruktivni in nehajmo biti tako konstantno negativistični, ker to nikamor ne pripelje. In zdaj se še jaz opravičujem vsem skupaj, tudi vam, kolega Mahnič, ampak sem razburjen, ker sem Postojnčan in ker ne dopuščam tega, da mi polagate besede v usta.  Hvala.
Čas za repliko se je iztekel. Postopkovno ima besedo poslanec Žan Mahnič. Izvolite.
Ja, prvič, predsednik, replika ni namenjena za piar za svoje lokalno okolje, kajne. To niti ni bila replika. Ko sem jaz govoril o Počku, se nisem nanašal na besede kolega Pavšiča, jaz sem povedal, kaj jaz mislim o tej zadevi, in vprašal sem, kako se bo to v proračunu poznalo. Ja, bil sem predsednik Odbora za obrambo, gospod Pavšič, opozicijski predsednik. Kakšno imam kot opozicijski poslanec moč, vi ne veste, ker ste koalicijski poslanec. Pojdite si pa pogledat, kaj je Odbor za obrambo v prejšnjem mandatu počel, kakšne sklepe smo sprejemali, na kakšne stvari smo opozarjali, kakšne zgodbe smo odpirali. Ne vem, ali ste spremljali politiko ali je niste. Od vas kot od podpredsednika Odbora za obrambo, lahko rečem, bi pa v tem mandatu kaj več pričakoval.  (nadaljevanje) Da bi bil jaz v tem mandatu predsednik Odbora za obrambo, bi takoj sklical terensko sejo v Postojni, zahteval tako ministra kot župana in občinski svet in da se tam pogovorimo. Kje je vaša samoiniciativa? Tukaj se nekaj razburjate, ker očitno ne želite imeti nobene opozicije, ampak dokler sem jaz poslanec, ki je dobil na volitvah 2 tisoč glasov več kot vi, bom jaz na situacijo v Slovenski vojski opozarjal. / oglašanje iz dvorane/
A lahko…
In povejte mi samo eno zadevo.
/ izklopljen mikrofon/ To ni postopkovni predlog.
Kaj, kar sem povedal, ni res?
Jaz bi rad malo umiril situacijo.
Moj postopkovni predlog, gospod predsednik, je…
Postopkovni predlog…
… da mu ne dovolite več zlorab replike, ker to ni bila replika. Če se on z mano ne strinja, to ni replika. Naj se prijavi k razpravi in stvari pove.
Tudi vaša razprava je bolj replika kot postopkovno, ker nisem razumel oziroma niste podali postopkovnega predloga, namreč replike na repliko ne poznamo po Poslovniku Državnega zbora, tako da jaz mislim, da se bo situacija v nadaljevanju naše razprave malo umirila, da gremo na tematiko, ki je danes pred nami. Imamo 2. točko, kjer so tudi pobude in vprašanja za predstavnike Ministrstva za obrambo. In mislim, da je tam bolj primerno, da razpravljamo o tematiki vadbišča Poček. / oglašanje iz dvorane/ Ste želeli postopkovno?  Izvolite, kolega.
Moj postopkovni je bil zelo jasen. Lahko ga še enkrat ponovim. Prvič, kaj v izvajanju gospoda Pavšiča je bila replika? In pa drugič, prosim, da ne dovolite več zlorabe replik. Glede na poslovnik, če želi z mano polemizirati, naj se prijavi. Replika pa pomeni, da je bil on narobe razumljen oziroma da sem jaz njega narobe tolmačil, ampak ga nisem, ker se nikoli nisem na njega niti nanašal. Edino, kar sem samo omenil, je, je že kolega Pavšič govoril o Počku, bom še jaz svoje povedal, ampak to ni razlog za repliko, gospod predsednik. Dajte biti dosledni. Jaz pa upam, da to zdaj razumete, da je postopkovno.
Bomo videli, no. Meja med postopkovno, med repliko in razpravo je kdaj zelo tanka. Bomo prebrali magnetogram, pa bomo videli, kdo je imel prav v tem diskurzu.  Sedaj pa je za besedo prijavljen poslanec Jani Ivanuša. Izvolite.
Hvala. Lep pozdrav vsem prisotnim, gostom. Sicer sem že malo pozabil, toliko je bilo zdaj teh replik in postopkovnih, ampak dobro. Ne bom tako dolgi, kot je bil moj predhodnik, ker mislim, ker vseeno imamo rebalans proračuna pred sabo. On je toliko navrgel teh vprašanj, da, ne vem, lahko do petka tu sedimo. Zdaj imam pa 3 kratka vprašanja. V bistvu o številkah smo že nekaj slišali, imamo vsi pred sabo, ampak vseeno bi vprašal gospoda državnega sekretarja. Zdaj, kot smo slišali, delno se je to že nekaj plačalo, sem pri teh Oshkoshih, oklepnikih. Kdaj pričakujete potem to prvo vozilo v Sloveniji in kakšen je ta potek teh dobav, če je stvar v teku? To bi rad vedel. Potem 2. vprašanje je kibernetsko vprašanje. Imate tam postavko 1 milijon evrov za letošnje leto. A je to dovolj? Sicer smo imeli zadnjič na odboru okoli kibernetskega vprašanja. A je to dovolj ali kakšna bi morala biti ta številka, da bi sledili svetovnim trendom v tem, na tem področju? Pa potem me pa zanima 3. vprašanje, sicer je bil prispevek Slovenije v članstvu. Zdaj, ali je to mišljeno v Natu, koliko je letni prispevek te tako imenovane, te slabe Natove organizacije, kakor danes to slišimo.  No, ker pa sem hotel vprašati tudi pri pobudah in vprašanjih, mislim, da pač bom se zdaj tudi oglasil, ker tu so vsi že tak govorili o tem. Stanje naše te osnovne enote, kako bi rekel, vojaške je v številkah 1:2:2 trenutno, kolikor razumem. Vse te Natove članice pa nekje imajo 1:2:5. To je častnik, podčastnik, vojak. Tako sem jaz seznanjen s tem. V glavnem tu je problem. Problem je status vojaka, navadnega vojaka, ki ni rešen po 45. letu. Da bi to bilo rešeno na nek način, da si vojak ve, kaj se bo zgodilo po 45. letu, potem ne bi bilo takega usihanja pri vojakih ali pa mogoče pri novem lobiranju za nove vojake, da imajo zagotovljeno neko prihodnost. To bi bilo z moje strani, čisto kratko. Pa hvala lepa za odgovore.
Hvala tudi vam, kolega Ivanuša. Naslednji v tem sklopu, potem pa bomo dali besedo državnemu sekretarju, je poslanec Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Gospod državni sekretar, niste v resnici odgovorili na moje vprašanje oziroma na mojo kritiko drugače kot, da ste zgolj reiterirali postavke in vrednosti, v katerih so bili oklepniki 4x4 že plačani. Iz ostalega iz moje kritike in mojega postavljanja podvprašanj niste naslovili… / nerazumljivo/ Če smo že poravnali plačilo Oshkoshev iz preteklih proračunskih postavk, torej iz proračuna za pretekla leta, zakaj imamo v tem proračunu isti projekt, torej nabavo Oshkoshev, opremljen z navedkom, da je realizacija 0-odstotna v smislu, koliko denarja je že šlo, kar ni res, pri tem, da je pa višina sredstev postavljena na 32 milijonov evrov, čeprav je bilo v 2 obrokih v višini 8,4 milijona evrov in 11,3 milijona evrov ta nakup že pokrit. In ta prva številka je bila pokrita že v decembru lanskega leta. Ta druga številka je bila pokrita v januarju letošnjega leta. Ne za prvo ne za drugo nakazilo za povrh vsega nimate proračunskega pokritja v obstoječih dokumentih, na katere se sklicujete. Vam bom rebalans proračuna za 2018, vam bom navedel še enkrat, katere postavke imamo tukaj znotraj programa opremljanje Slovenske vojske z glavno opremo in modernizacijo. Investicije Slovenske vojske, to je vrednost za 2018, 0 evrov. Projekt Letališče Cerklje milijon 500 tisoč evrov. Opremljanje z glavno opremo Slovenske vojske 9 milijonov 680 tisoč evrov. Bojno kolesno vozilo 8x8 25 milijonov in 900 tisoč evrov. Iz katere postavke ste pokrili nakazila, ki so že odšla na ameriške račune? Zdaj, če boste rekli bojno kolesno vozilo 8x8, naj vas opozorim, da ima to kolesno vozilo 4 kolesa več od teh, ki jih kupujete. In ste torej to naredili mimo rebalansa proračuna, na katerega se sklicujete, da vam to omogoča. Podobna oziroma še bolj eklatantna zgodba je z obstoječim proračunom za 2019 in drugo tranšo nakazila v višini 11,3 milijonov evrov, to je z DDV. Spet imamo investicije Slovenske vojske 0 evrov, projekt Letališče Cerklje milijon evrov, opremljanje z glavno opremo Slovenske vojske 6 milijonov in bojno kolesno vozilo 8x8 25 milijonov 900 tisoč evrov. Spet, katera je bila tista postavka, iz katere ste financirali Oshkoshe. In od kje vam pač ideja, da se potem sklicujete na proračune, ki vam tega financiranja in tega plačevanja sploh ne omogočajo? Edina postavka recimo v proračunu za 2019, v katero bi lahko potencialno stiščali nabavo 4x4, je opremljanje z glavno opremo Slovenske vojske, ampak pozor, ta postavka je težka 6 milijonov evrov, nakazilo je bilo težko 11,3 milijona evrov oziroma 9,3 milijona evrov z DDV, da se bo DDV posebej financiral. Pri tem, da tukaj sploh nismo prišli do najbolj načelnega vprašanja, kdo plača stvari, preden jih vzame iz police. Pa saj nismo naročili teh 4x4 oklepnikov preko Amazona ali pa preko katere druge spletne štacune. Ker tam, če stvari že plačaš, pa jih dobiš, imaš vsaj postavljen sistem vračila. Tukaj silno dvomim, da sistem vračila obstaja. Še posebej je to problematično zaradi vaših trditev, torej Ministrstva za obrambo - in zelo žal mi je, da ni gospoda Karla Erjavca, gospoda ministra danes tukaj – s trditvami, da so bila ta vozila že testirana. Ni res. Sami predstavniki Vlade ste priznali, da  (nadaljevanje) certifikatov še niste dobili. Se pravi, vozila so / nerazumljivo/ vozila so testirana, ampak veste vsaj tisti papir tista malenkost, ki se ji reče certifikat tisto pa pride naknadno. Verjemite nam na besedo. Menda je kompenzant tega, da certifikatov še ni in da naj bi prišli v prvi polovici letošnjega leta, da so to pisna zagotovila ameriške vlade, se pravi, tistega, ki ta vozila sploh prodaja. Ali se vi hecate? Če želite vam lahko izbrskam ven tudi točen datum in celotni dokument, mislim da je kakšna dva tedna nazaj prišlo ven zadnje poročilo v zvezi s testiranjem oklepnikov v Združenih državah, kjer lepo piše, da niso sploh še splezala ven iz tesnega procesa, na katerega se vi sklicujete. Piše pa tudi - bom citiral - »Not operationally suitable because of deficiency and reliability, mental ability, training manual, cruise situation, awareness and safety.« Američani, ki jih prodajajo 14 dni nazaj dajo ven poročilo, da ta poročila »Not operationally suitable« na postavkah teh pa teh. Naprej, spet citiram / nerazumljivo/. Če se ta oklepnik pokvari ga ne zna popraviti nihče drug kot predstavnik Oškoša, ker so navodila slaba, ker je vozilo zapleteno jih »mehankarji« ameriške vojske ne znajo popraviti. Morajo poklicati dobavitelja Oškoša, da pride in jih popravi vi pa trdite, da je to vozilo že testirano, da je v ne vem kakšni splošni uporabi in s tem legitimirate nabavo. Zapravljanje iracionalno trošenje državljanskega denarja, ki je kot je bil moj uvoden point sploh brez resnega proračunskega pokritja oziroma kar je pa ključna ost mojega argumenta in največji problem pri rebalansu proračuna, ki se sprejema, da so bila nakazila že izvedena, da so bila ta nakazila izvedena v preteklih letih pa imamo, vendarle zavedeno v tem proračunu nič odstotno realizacijo in 32 milijonov evrov, čeprav je bilo, kar nekaj milijonov evrov za to nabavo v preteklem letu poročano ob prejšnjem proračunu. Tukaj nam stoji slabih 10 milijonov evrov, ki so že šla naprej in imamo umetno napihnjeno postavko. Zakaj je ta postavka umetno napihnjena, zakaj imamo tukaj 32 milijonov evrov težak nakup z nič odstotno realizacijo, če pa vemo, da je bil del teh 32 milijonov evrov že nakazan in to ne iz budgeta 2019?  Naprej. Prej, ko sem zatrdil, da lažete tudi o uporabnosti teh vozil v vojski Združenih držav pa v Afganistanu naj podkrepim tudi ta del argumenta, da so tam v uporabo vozila Oškoša ena druga / nerazumljivo/ mi pa kupujemo / nerazumljivo/ in ta vozila niso še nikjer v operativni uporabi. Koliko so v ZDA v njihovi vojski so šele v testingu in tudi nobeden slovenski vojak ne, da bi vedeli ni še sedel v temu vozilu, ga peljal, testiral, kaj šele preizkušal v slovenskem kontekstu in v…
Prosim, če bi se lahko držali proračunske razprave!
Prvič. Predsedujoči, jaz se držim proračunske razprave. Drugič. Kdor se tukaj ne drži proračuna je Ministrstvo za obrambo pri svojih nabavah ameriškega orožja.  Za zaključek. Vemo, da je cena nabave Oškota 4 krat 4 zelo sumljivo poskočila za več kot dvakrat v slabih treh tednih - iz 16 milijonov evrov se je povzpela na 32 milijonov evrov.   Pa še to je v javnost prišlo zaradi tega, ker smo v Levici neprestano vrtali in trkali na vrata Ministrstva za obrambo. Brez tega bi šla verjetno ta nabava skozi gladko, nihče ne bi postavljal pod vprašaj, na koncu bi imeli pa verjetno opravka z orožarsko afero v trimestno milijonskih številkah. In kar me skrbi, je, da tudi teh 32 milijonov ni končna številka. Ker če seštejemo že to, kar je bilo plačano, če seštejemo to postavko, ki je umetno napihnjena v proračunu, pridemo do neke druge številke. Pridemo do 51,7 milijona evrov. Ne do 32 milijonov evrov. Pa razpisov za oborožitvene postaje še ni bilo, v tej ceni ni zavedena komunikacijska, navigacijska, radijska pa še kakšna druga oprema … In ta račun se izide še na neki drugi, malo bolj sumljivi ravni, sicer da smo v osnutku rebalansa proračuna, ki smo ga dobili v Levici skozi koalicijsko usklajevanje, zasledili program Lahka kolesna oklepna vozila 4x4 - ne s postavko 32 milijonov evrov, ampak 51,7 milijonov evrov. Menda zaradi napake. In se bojim, da če poslanci - ne glede na naše politične barve – tega nakupa ne vzamemo pod drobnogled in v skladu z vsemi temi informacijami, ki sem jih zdaj navedel, ki so počrpane direktno iz vaših dokumentov – če v skladu s tem ne ukrepamo in ne zapremo proračuna drugačnega, kot je zdajle v hiši, bomo tu izgubili še dodatnih 10, morda 20 milijonov evrov za nelegitimne nabave. Nelegitimne nabave. Za ameriško orožje, ki ni preveč uporabno za obrambo Republike Slovenije. Je pa uporabno za imperialistične eskapade po globalnem jugu in po Bližnjem vzhodu.
Končali smo drugi krog vprašanj oziroma razprave v zvezi z rebalansom proračuna Republike Slovenije za področje Ministrstva za obrambo za leto 2019, tako da bi sedaj zaprosil za odgovore državnega sekretarja – in komentarje, seveda – dr. Klemna Grošlja. Izvolite.
Klemen Grošelj
Hvala za besedo. Torej, kar se tiče postavke za 2018 – opremljanja z glavno opremo in pa niz DDV. To sem že prej povedal in lahko samo ponovim, tako kot sem že ponavljal. 27. 12. - 6,9; 7. 1. - 9 in marec podpis drugega dela pogodbe – 10,2 in to je skupaj potem plus še DDV 32 milijonov. Jaz ne vem zdaj, kje ostale številke vse prihajajo. Jaz to … Tisto, 51 milijonov dejansko je napaka, / nerazumljivo/ je pač bil en dokument, kjer so pač bile vse druge ocene, ampak to je to. Drugih pogodbenih obveznosti ni na 4x4. Drugega ne znam odgovoriti.  Se pravi, opremljanje z glavno opremo je pa postavka, iz katere je bilo – so bila sredstva namenjena za plačilo v 2018. In tam je sredstev namenjenih, mislim, da 24 in pol. Kar pomeni, da … Tako da – zdaj jaz – in tukaj je bilo pobranih, tako kot sem povedal – 6,9 pa 9,0.  Kar se tiče dobav – dobave so predvidene uradno od 2021. leta dalje. Realna možnost 2020, v prihodnjem letu, bodo začela prihajati prva vozila, se pa še dogovarjamo z ameriško stranjo. Kibernetska obramba ima na voljo skupaj 4,8 milijona evrov. Se pravi, v celotnem sistemu. Tisto, kar sem prej rekel – milijon – je samo dodatnega iz rebalansa. In je to pač večletni projekt, bo pa tudi vse - tukaj se pač izvajajo aktivnosti v okviru Ministrstva za javno upravo pa v okviru Urada za varovanje tajnih podatkov.  Glede članarine – to je v postavki in tam so članarine tako za Evropsko unijo kot Nato. Se pravi, ni samo za Nato postavka, to bi pa lahko tudi potem koliko imamo Nato, to(?) lahko tudi preverimo, pa vam sporočim. Glede statusa vojaka po 45 letu. Tega problema se že lotevamo. To je stara zadeva, ki se že nekaj, že v sami(?) profesionalizacija vojske vleče v tem sistemu. Zdaj prvi ukrep, ki ga izvajamo na tem področju je v okviru te delovne skupine, ki bo celovito naslovila problem statusa pripadnikov Slovenske vojske in gre od vstopa zadrževanja do, se pravi, izstopa, bodisi upokojitve, bodisi prenehanja zaradi te zakonske »presumpcije«, da pač po 45 letu ne more več opravljati vojaške službe. Zdaj tukaj pripravlja ta delovna skupina več ukrepov, med drugim tudi to, da bi se olajšal prehod pripadnikov iz, se pravi, obrambnega sistema v druge službe v javnem sektorju, pri čemer bomo iskali rešitve, da pri tem ne bi bili ti pripadniki oškodovani kot so bili do zdaj primeri oziroma, da bi lahko ohranili svoja napredovanja in pa da ne bi bilo to predmet javnih razpisov, ampak kot sem rekel, tukaj bo celovit nabor ukrepov, ki bodo predstavljeni predvidoma konec marca, letošnjega leta.
Pustite gospodu državnemu sekretarju, da pove do konca, ker mora odgovoriti še ostalim razpravljavcem, potem pa boste dobil repliko, ko pridete na vrsto. Izvolite gospod državni sekretar.
Klemen Grošelj
OK. Hm, glede razmere, na splošno kadrovskega stanja v Slovenski vojski, zdaj, tukaj je treba biti malce pošten, ta trend se že dogaja iz 2007 dalje. Prekinila ga je vmes, negativni trend kadrovski(?) se takrat nadaljuje, prekinila ga je kriza, že 2011 se je pa začel potem zopet zaostrovat. Se pravi mi, kot sem dejal, pripravljamo ta nabor ukrepov, ki bodo, upamo in pričakujemo, da bomo z njim uspeli ta trend obrnit v pozitivno smer, se pravi, da bomo imeli več pripadnikov Slovenske vojske, je pa to odraz, bom rekel, splošne gospodarske klime in bom rekel, stanja, kakršen je na trgu dela, je pa treba se zavedati, da mi kot vojaška organizacija oziroma kot obrambni sistem, bomo težko konkurirali, bom rekel, ciljnemu trgu delovne sile in v tem primeru pač bomo naredili maksimalno kar lahko, ampak zavedati(?) se je pa treba, da smo v sistemu javnih plač in je treba gledati tudi medsebojna razmerja. V tem kontekstu je bila tudi sprejeta ta odločitev o analizi in pregledu, celovitem pregledu, kakšna so razmerja med tako pooblaščenimi uradnimi osebami kot tudi statusom pripadnikov Slovenske vojske vis-a-vie(?) vsem ostalim poklicem v javnem sektorju in kakšne so tukaj možne rešitve in seveda, tukaj bodo tudi, bom rekel, zakonodajne spremembe oziroma zakonske, pravne spremembe in tukaj pričakujemo tudi podporo v Državnem zboru, da se bo, ko bo potrebno te spremembe uveljavljati, tudi izkazala ta politična volja in pripravnost(?), da se te spremembe izvedejo. Zdaj, kar se tiče bolniških, ki so bile omenjene. Zdaj, tukaj jaz tudi težko komentiram – bolniško načeloma odobri zdravnik in če / nerazumljivo/ da mu bolniška pripada, mi to težko, bom rekel, s tega vidika kakorkoli komentiramo. Glede oborožitve in opreme, jaz sem tukaj že navedel različne programe, kaj vse se bo investiralo v prihodnjem, v tem proračunskem okviru in mislim, da to ne bi zdaj ponavljal. Kar se tiče OSVAD, bom, lahko poudarim to, da je pač minister imenoval delovno skupino, za ureditev razmerij za občino Postojno in mi bomo začeli intenzivno, ta dialog, ki sicer že poteka, še okrepil in poskušali najti rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani. Sicer vlagamo v to območje, se pravi v strelišče Bač – 2 milijona evrov za tehnološko opremo, potem celovito ureditev strelišča Bač je predvidena v višini 70 tisoč evrov do leta 2020, potem druge tudi investicije. V okvir OSVAD sodijo tudi investicije v vojašnico barona Andreja Čehovina in pa tudi imamo druge aktivnosti, vezana na druga strelišča, recimo v Apačah je priprava postopkov, priprava izdelav projektne(?) investicijske dokumentacije za ureditev tega strelišča. Torej, na tem področju Ministrstvo za obrambo vlaga in razvija zadeve, seveda, je pa, kot sem poudaril že, tukaj vprašanje, točka relativno kompleksna in enostavnih rešitev pravzaprav ni. Se pa bo ministrstvo in se je že v preteklosti in tudi se bo v prihodnje, intenzivno in tudi jaz osebno, angažiral na reševanje tega problema, je pa to seveda dialog dveh dveh strani oziroma več strani in tukaj bomo iskali rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani. Tudi mi nadaljujemo aktivnosti za državni prostorski načrt, tako da verjamemo, da bomo našli na koncu neko skupno rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani, kot sem že poudaril. Kar se tiče strategije komuniciranja – to strategijo pripravljamo, bomo tudi jo izvajali v letošnjem letu, v določenih aktivnostih, tudi testirali, tako da, tega ne prepuščamo naključju, kot sem pa rekel, v letošnjem letu dejansko pripravljamo res obsežen nabor ukrepov za izboljšanje položaja pripadnikov Slovenske vojske. In ta delovna skupina že na tem intenzivno dela in kot sem rekel, konec marca bo ta nabor predstavljen javnosti. Zdaj pa če, mislim, da lahko načelnica zdaj odgovori na vprašanja, če sem pa kaj še nisem odgovoril, pa lahko tudi zdaj odgovorim.
Gospa načelnica, želite odgovoriti tudi na vprašanja, ki so bila naslovljena na vas?
Alenka Ermenc
/ nerazumljivo/ in hvala.
Izvolite gospa Alenka Ermenc.
Alenka Ermenc
Ja, pardon. Spoštovani gospod predsednik odbora, člani in članice odbora, spoštovani, ki ste postavili vprašanja, jaz se bom poskušala, glede na to, da so kompleksnost vprašanj, pokriva vsa, vse štiri podprograme, ki so iz tega proračuna za Slovensko vojsko, bom odgovorila glede na podprograme in se bojo odgovori verjetno razbrali iz navedenega. Kar, se opravičujem, kar zadeva predlog rebalansa finančnega načrta Slovenske vojske za leto 2019, je le-ta 412,3 milijona evrov in je sestavni del finančnega načrta Ministrstva za obrambo, katerega je pa danes predstavil gospod državni sekretar. Predlog rebalansa finančnega načrta Slovenske vojske za leto 2019 je za 9 % oziroma 33,3 milijone evrov višji od sprejetega finančnega načrta za leto 2019. Kot omenjeno, je finančni načrt Slovenske vojske sestavljen iz 4 podprogramov. Prvi podprogram je upravljanje, izobraževanje in oskrba kadrov in v tem podprogramu so zajeti vsi stroški povezani, z osebjem, od plač, zdravstvenega zavarovanja, izobraževanja in usposabljanja, do nakupov uniform(?). Za ta podprogram je v letu 2019 namenjenih 272,3 milijona evrov. Delež stroškov osebje predstavlja v letu 2019 66 % celotnega finančnega načrta Slovenske vojske in se zmanjšuje. V letih 2013 do 2015 je ta delež znašal 80 %. Finančna sredstva na tem podprogramu pa ne zadoščajo za oblikovanje in izvajanje ukrepov za doseganje načrtovanega obsega kadrovskih virov Slovenske vojske kot je to z načrti srednjeročnega razvoja in sicer, do številke 7 tisoč 254 oziroma 55 pripadnikov. In tukaj je že gospod državni sekretar povedal, da je delovna skupina, ki se intenzivno ukvarja z ukrepi, ki bodo na tem področju sprejeti, vezano za ureditev statusa pripadnika Slovenske vojske in ustreznega nagrajevanja pripadnika Slovenske vojske za opravljeno delo. V podprogramu operativno delovanje in pripravljenost Slovenske vojske je predvidenih 85,9 milijonov evrov oziroma 20 % več, kot v letu 2018, kar pomeni 14 milijonov evrov več in zajema delovanje doma in v tujini, tekoče in investicijsko vzdrževanje materialnih sredstev in infrastrukture, nakup streliva ter opremo za operativno delovanje. V podprogramu infrastruktura in opremljanje Slovenske vojske so zajete vse investicije v ključno opremo in gradnje. V letu 2019 je vrednost podprograma 40,1 milijon evrov ali 54 % več, kot v letu 2018. Delež tega podprograma bo tako v letu 2019 znašal 10 % celotnega finančnega načrta Slovenske vojske, kar je povečanje, glede na leto 2014 do 2016, ko je bil ta delež samo 1 %.  (nadaljevanje) Zadnji podprogram v okviru finančnega načrta Slovenske vojske je članstvo v mednarodnih organizacijah in sodelovanje z domačim okoljem. Za ta podprogram je predvidenih 14 milijonov evrov v letu 2019, kar zadostuje za izpolnjevanje vseh obveznosti do mednarodnih organizacij in projektov. In ker se je vprašanje nanašalo na zavezništvo, na postavki Članstvo v mednarodnih organizacijah in sodelovanje z domačim okoljem je postavka Prispevki v proračune zavezništva in Evropske unije in ta za leto 2019 znaša 2 milijona 300 tisoč evrov.  Kljub nominalnemu povečanju finančnih sredstev in spremembi finančnega načrta Slovenske vojske pa želim opozoriti, da Slovenska vojska še vedno nima zadostnih finančnih sredstev za delovanje in razvoj potrebnih zmogljivosti. Slovenska vojska je ena od redkih institucij v naši državi, ki še vedno ni dosegla ravni finančnih sredstev pred pričetkom krize. V letu 2019 bo tako finančni načrt Slovenske vojske dosegel 92 % finančnega načrta Slovenske vojske v letu 2009.  Želela bi dodati še naslednje. Po izteku veljavnosti Zakona o temeljnih razvojnih programih konec leta 2007 smo v obdobju od leta 2008 do leta 2018 v Slovenski vojski izvedli samo šest večjih projektov. Deset let brez resnih investicij se seveda odraža na stanju Slovenske vojske in še posebej v pripravljenosti Slovenske vojske za izvajanje vseh predpisanih nalog. Kljub vsemu Slovenska vojska ostaja zavezana ambiciji realizacije sprejetih ciljev zmogljivosti kot osnove nadaljnjega razvoja Slovenske vojske.  In vezano na vprašanje o metodologiji ugotavljanja pripravljenosti Slovenske vojske. Metodologija ugotavljanja pripravljenosti Slovenske vojske je od leta 2012 nespremenjena. V Slovenski vojski pa ugotavljamo, da so se obrambni izdatki v letu 2019 s tem predlogom rebalansa povečali, na 1,05 % BDP, to je za 0,04 odstotne točke, pri čemer to pomeni 33,3 milijona evrov več za Slovensko vojsko. S tem povečanjem bomo lahko v Slovenski vojski dodatno stabilizirali doseženo stopnjo razvoja in na nekaterih ožjih področjih začeli izboljševati pripravljenost Slovenske vojske. Ob tem pa želim vseeno jasno izpostaviti, da takšno povečanje finančnih sredstev za Slovensko vojsko ne omogoča potrebnega razvojnega preskoka, niti ne omogoča občutnejšega izboljšanja njene celovite pripravljenosti. Nakopičeni razvojni zaostanki iz zadnjega desetletja kot posledica varčevalnih ukrepov, vse bolj zaskrbljujoči negativni kadrovski trendi v Slovenski vojski ter trendi v mednarodni skupnosti bodo v prihodnjih letih zahtevali izdatnejše investiranje v izgradnjo obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Prej je bila replika, zato sem že prej, ko sem dal načelnici generalštaba besedo, naredil majhen prekršek, ker bi moral takoj dati besedo Mihi Kordišu, ker je zahteval repliko. Izvolite - potem pa bo državni sekretar nadaljeval -, imate pa na tri minute omejen čas.
Ja, bom kratek, ker gre za repliko, preprosto zato, da razčistimo, ali se sploh pravilno razumemo. Se pravi, gospod državni sekretar, vi pravite, da ste prvi polog, prvo plačilo Oshkoshev v letu 2018 pokrili iz postavke Opremljanje z glavno opremo Slovenske vojske  (nadaljevanje) v višini 6,9 milijona evrov, to je pač ta znesek brez DDV. Drži? Drži, okej, prikimavate, drži. Ampak kaj to potem pomeni za obstoječi proračun 2019, ker v 2019 ste že naredili drugi polog tega v višini dobrih 9 milijonov evrov, domnevam, da iz iste postavke, torej Opremljanje z glavno opremo Slovenske vojske, ker druge postavke tu niti ne vidim. In tu se skriva ta prvi »catch«, ta drugi polog je bil težak dobrih 9 milijonov evrov, na tej postavki v obstoječem proračunu 2019 je pa predvidenih 6 milijonov evrov. In to je dokument, na katerega se sklicujete, češ da je eden izmed dokumentov, ki legitimira nakup teh oklepnikov štiri krat štiri. Kar me vodi v naslednje vprašanje: Če je ta nakup res tako zelo pokrit, kot sicer vidimo, da ni, zakaj je potem v preteklosti za pretekla nakazila zadostovala postavka Opremljanje z glavno opremo Slovenske vojske…
Med repliko ni dodatnih vprašanj.
Saj to ni, to je reiteracija. Zdaj imamo pa opravka z novim programom, lahka kolesna oklepna vozila štiri krat štiri, »vnazajska« matematika, pri tem da, kot sami pravite, ste počrpali postavko v letu 2018 vsaj v višini 6,9 milijona evrov, zdaj imamo pa postavko za isto nabavo v rebalansu proračuna za 2019 težko 32 milijonov evrov, kolikor naj bi znašal celoten nakup, ki je deloma že plačan, in zraven je napisano 0 % realizacija. Oprostite, ampak ta škafec vode ne pije.
Ste zaključili? Ja. Zdaj pa državni sekretar, izvolite, dr. Klemen Grošelj.
Klemen Grošelj
Za 9 milijonov bo preknjižba za opremljanje z glavno opremo na LKV, lahko kolesno oklepno vozilo štiri krat štiri. In v letošnjem letu je na tej postavki samo 20 milijonov, nič več, in prihodnje leto 6 milijonov za plačilo DDV. In ko zdaj govorimo, govorimo o rebalansu 2019.  Kar se tiče tistega, kar ste omenili, glede poročila, ki ste ga citirali. Obstaja tudi še eno poročilo, tudi na internetu, tudi jaz sem to bral, to manj ugodno pa tisto drugo bolj ugodno, ki pravi, da je vsekakor tisto vozilo odgovor na potrebe za sodobno bojišče. Poleg tega pa smo že seznanjeni s certifikati o balistični in drugi zaščiti tega vozila.  Kar se tiče številke 51 milijonov, toliko da še pojasnim, v raziskavi trga je bilo ugotovljeno, da je cena na trgu za enakovredno vozilo in količino 38 vozil 51 milijonov evrov z DDV. Mi smo pri nakupu Oshkoshev, kot sem rekel, 32 milijonov evrov. Nihče pa v preteklosti ni zavajal, so pa bila pač napačna razumevanja, ker smo govorili takrat v prvih ocenah o vozilu brez oborožitve. Zdaj govorimo o kompletnem vozilu z oborožitvijo, kar je 32 milijonov evrov z DDV.
Hvala lepa, gospod državni sekretar.  Imamo še šest prijavljenih za razpravo. Tretji krog bom začel sam.  Rad bi povedal, da se sredstva za obrambni sistem in sistem zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami že četrto leto zapored nominalno povišujejo, in to je trend, ki je pozitiven, kljub kritičnim besedam, ki so bile danes tu izrečene. Res je, da največ sredstev gre za področje obrambnega sistema, za sistem Slovenske vojske, imamo pa seveda v okviru Ministrstva za obrambo tudi zelo pomembno področje, to je sistem zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Namreč, škoda, ki jo povzročajo naravne in druge nesreče pri nas,   (nadaljevanje) so vsako leto precejšnje, če v zadnjih nekaj desetletjih pogledamo recimo trije potresi v Posočju, leta 1976, leta 1998, leta 2004, katerega sanacija se bo končala šele leta 2021. Potem imamo tukaj številne poplave, kar po vrsti od leta 1990, potem 98´, 2007, 2010, 2012 in pa zelo nam je ostal v spominu tudi žled leta 2014 pr nekje v tem obdobju, kot je sedaj, se pravi zimskem času. Ta žled, ki je povzročil zelo veliko škodo, leta 2000 katastrofalni plaz v Logu pod Mangartom, ki terjal kar sedem človeških življenj. Tako da bi bilo moje vprašanje, 41 milijonov evrov je namenjenih za delovanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kar je 2, 5 milijona evrov več sredstev kot v osnovnem poračunu za leto 2019. Pa me zanima, ali boste lahko s temi sredstvi uresničili vse naloge, ki jih imate za letošnje leto? Tudi za soočenje z eventualnimi naravnimi nesrečami, ki nas lahko prizadenejo. Kako je pokrito področje poklicnega in prostovoljnega gasilstva, ki temelji predvsem na prostovoljnem delu, na tisoče gasilk in gasilcev, tako da to bi bilo moje vprašanje.  In še takrat, ko je pred prejšnja vlada nastopila svoj mandat. To je bilo v letu žleda, takrat se je Slovenska vojska zelo dobro odrezala, je pomagala in takrat se je govorilo o usposobitvi posebne enote Slovenske vojske za pomoč gasilcem in civilni zaščiti pri reševanju v primerih naravnih nesreč.  Pa bi prosil za kakšen komentar tudi v tem smislu, hvala lepa. Potem pa sta na vrsti za razpravo, najprej poslanec Franci Kepa, pripravi pa naj se poslanec Jožef Lenart. Izvolite kolega poslanec Kepa.
Hvala za besedo predsednik. Lepo pozdravljam vse prisotne. Kakor je sama načelnica dejala, je nekaj poviška sredstev bilo, za 40 milijonov, vendar to še daleč ne zadostuje za potrebe nabave opreme, da se nadomesti večletno jemanje denarja za obrambo. Največji problem pa je zajezitev odliva vojske. Če ne bo neke motivacije, neke motiviranosti, večina motiviranosti pri mladini pa je pri osebnih dohodkih. Ker želja in ljubezen do poklica je, ampak, če ni sredstev namenjenih za to, je ljubezen premalo in srce. To nekaj časa deluje, na dolgi rok pa ne. Da vojaki še popoldne delajo še kakšne druge zadeve, da preživijo družino, to ni prav v čast ne poklicu, ne njim. Tukaj je mislim, da prvi problem v vojski, da se reši(?) sistem javnih plač, vendar je treba tu najti… mora minister za obrambo najti neko rezervo, ali pri boniteti in se dogovoriti v vladi, ker če tega dogovora ne bo, boste vsako leto 200, 300 vojakov imeli manj in čez pet let bo samo še dobrih 5 tisoč vojske, kar se jaz bojim, da bo res tako. In to je treba, ne čez dve, tri leta, to treba ukrepati takoj. To je prva zadeva po mojem, da boste dobili mladino, da gre nazaj v vojsko in zajezili odliv vojske, da ne gre ven.   Tukaj nekaj je namenjeno za opremo, lahko opremo, kar je – lahke oklepnike, kar bo zamenjalo odslužene, težko opremo oziroma kaj več ni še namenjeno sedaj. Tudi ta zaveza do Nata – za opremo za bataljonsko sestavo – se odmika. Pa je to že več kot desetletje, se o tem pogovarjamo.  Naslednja zadeva je pa ta Poček. Nas zanima ta dogovor, kot je bilo že rečeno, da se to dogovorite s Postojnčani. Ali bo v taki obliki, kakor imate zdaj vadišča ali v kakšni milejši obliki. Ali pa rezervno zadevo. Kočevje – nekaj govor bil od Kočevja. Mislim, da je celo župan sam predlagal, da ponudi – verjetno je pa dobro, da je več teh – več teh vadišč, da ni – da so še rezervna vadišča. Še to. Nakup opreme se da zamakniti. Vojske se pa ne bo dalo zamenjati. Oziroma dobiti, če je ne bo.  Toliko. Hvala.
Hvala, gospod Kepa. Nadaljuje poslanec gospod Jožef Lenart.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Lep pozdrav, spoštovana gospa načelnica, spoštovani gostje iz ministrstva! Bom rekel, ta dodatek v sredstva za obrambo – nekako logičen korak, da se pač ta presežek proračuna tudi, bom rekel, normalno porazdeli. Med tem pač želim spomniti, da ima Ministrstvo za obrambo – ali pa da je Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska – ena od najbolj podhranjenih ali pa finančno podhranjenih resorjev. Torej imamo tukaj na tem odboru mi vsi – pa seveda vi pa naša vojska – težavo, ki jo poskušamo reševati – vzemite mogoče tudi katero kritiko kot dobronamerno, ker se torej že – kar dolgo traja.  Mi vidimo tudi v naprej, da če želite – ali pa če želimo popolniti Slovensko vojsko, da pač ta sredstva resnično niso zadosti velika, da bi tole naredili. Ker če vzamem samo preprosto računico, da bi potrebovali tisoč vojakov dodatno – potem imamo za teh tisoč vojakov krat 12 mesecev – pa če bi za vsakega porabili 2 tisoč evrov, 24 milijonov potrebnih dodatnih sredstev za te plače. Se pravi – je pa še to seveda zelo mala zadeva med tem, kaj vse za tega vojaka poleg plače še potrebujemo.  Zdaj če še se izrazim mogoče v teh številkah, ker nekomu je 35 milijonov strašansko velik denar – pa da bo lažje razumeti – mi smo pred časom, takoj na začetku mandata, namenili za reševanje, intervencijsko reševanje v enem izmed resorjev, ki je bil v velikih napakah – se pravi, je imel zelo velike grehe – 35 milijonov evrov. In smo se takrat spraševali, če nismo šli dati tega denarja v vrečo brez dna. En kolega danes tukaj prisoten je takrat rekel: »To je tak drobiž za našo državo.« Se pravi, tam je bil takrat drobiž – pa nismo vedeli, v kaj smo namenili, presežki še niso bili doseženi – zdaj, danes tukaj pa je teh 30 ali 40 milijonov strašansko velik denar. Se pravi, neka dvojna merila iz resorja v resor. In jaz pač mislim, da je nujno biti tukaj pošten, da pač je tu tudi narejen en prvi korak, ena prva stopnička. In da se bo – potem tudi sledilo cilju, da se sredstva počasi pač povečujejo, da bomo vsi skupaj nekako bolj varni, kot smo bili do zdaj.  Jaz verjamem tudi, da je nek konstruktivni dialog običajno pri nas tukaj prisoten, tako da se razprava ne odmakne od pametne tematike. Je pa res, da pač vemo, kakšno korajžo potrebujete na ministrstvu med vsemi temi zahtevami – pač zahtev je en tisoč na različnih področjih – in pač verjamem, da z dobrim delom, z dobrimi rezultati, da iz tega – teh 40 milijonov – bodo efekti. Ker pri drugih resorjih, nekaterih, jih še nimamo od tistega, kar smo vložili. Hvala.
Hvala kolegu Lenartu.  O opravičilu, ker sem vas preimenoval na hitro, sem govoril. Zaključujemo ta krog razprav. Dajemo besedo dr. Grošlju za odgovore. Izvolite.
Klemen Grošelj
Hvala za besedo.   (nadaljevanje) Torej, kot sem že večkrat poudaril, dejansko kadrovski problem Slovenske vojske je tisti, ki trenutno izstopa in da tukaj kot sem že poudaril iščemo celovite rešitve, se pravi, poudarek je na pridobivanju, vendar se mi zavedamo vseh teh problemov, ki sledijo po tem, ko se vojaki - jaz temu rečem - demobilizirajo. Kot sem večkrat poudaril, mi dejansko pripravljamo celoviti nabor ukrepov. Gledamo tisto, kar je že bom rekel podano tako z vidika dodatkov, beneficij in to, kar omogoča zakon, že obstoječa zakonodaja predvsem Zakon o službi Slovenske vojske tudi nekaj določa Zakon o obrambi. Tisto, kar bi želeli doseči in kar je eden izmed ciljev je, da te vse nagrade, se pravi, drugi prejemki iz dela kot se temu reče dejansko so sistematizirani in da ni nekih bom rekel meritornih ali nekih takih ukrepov tudi gasilske narave. Želeli bi imeti pregleden sistem dodatkov, beneficij, ki bi pripadale pripadnikom Slovenske vojske seveda poudarek je na tistih kategorijah, ki so trenutno najbolj na udaru in to so vojaki in na tem dejansko pripravljamo ukrepe. Kot sem rekel bo ta že sedaj vem, da je relativno velik nabor ukrepov predviden in bo javno razgrnjen v marcu mesecu.  Kar se tiče Počka. Jaz še enkrat poudarjam, mi smo začeli ponovno krepili ta dialog. Med drugim je tudi ideja, da se Poček razbremeni do neke mere z aktivnostmi. Se pogovarjamo tudi z drugimi lokacijami v Sloveniji intenzivno in iščemo rešitve tudi seveda, ko bomo prišli do neke točke, ko bodo ti pogovori dozoreli, da pridejo do konkretizacije in do investicij itd., potem bomo tudi s tem seznanili Državni zbor in slovensko javnost. Se pač pogovarjamo za več rešitev. Je pa seveda Poček kot tak takšnega pomena za Slovensko vojsko, da enostavno odhoda čez noč praktično ne more biti in mislim, da to razumevanje obstaja na vseh straneh bom rekel deležnikov, kateri se sedaj okoli Počka pogovarjamo. Za Poček imamo predvidene različne investicije. Ni samo investicije v smislu uporabe, ampak tudi v smislu varovanja okolja in izpolnjevanja okoljskih zahtev.  Kar se tiče uprave, zaščite in reševanje. To bom prepustil odgovor direktorju, kar zadostujejo sredstva.  Glede teh posebnih enot Slovenske vojske. Te posebno enote ni, ampak gremo predvsem v smeri bom rekel naraščanje sil, ki lahko sodelujejo v aktivnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.  Sedaj bi prepustil besedo generalnemu direktorju za upravo, zaščito in reševanje.
Gospod But, izvolite.
Franci But
Hvala lepa za besedo, predsedujoči.  Seveda bi tako kot vsi tudi mi potrebovali več sredstev, če bi hoteli uresničiti vse naloge, katere nam nalaga zakonodaja in za kar imamo željo seveda uresničiti. Tako smo ocenjevali, da bi potrebovali približno 35 milijonov integralnih sredstev kot sem vam že predstavil, ko ste bili pri nas na obisku. Po drugi strani seveda ta manko sredstva poslušamo kompenzirati tudi s pridobivanjem raznoraznih projektov. Eden izmed takšnih projektov je tudi nabava siren javnega alarmiranja, ker jih dobivamo 17 iz projekta Frisco in 98 iz projekta Kohezija. Glede obstoječi proračun pa smo naloge prilagodili na ta proračun in ga predvsem usmerili ciljno v izgradnjo zmogljivosti. Na eni strani bomo zaključili z enotam za neeksplodirana bojna sredstva eden ciklus opremljanja te enote. Namreč, te enote se nenehno povečuje intervencij in presegajo že 500 intervencij na leto. Na drugi strani zaključujemo izgradnje enote za morje. Kupujemo še baraže in preoblikujemo čoln, ki ga ima na razpolago. Nabavili smo pa opremo tako za onesnaževanje morja kot tudi za čiščenje obale. Nadgrajujemo enoto za zveze predvsem njeno mobilno komponento za podporo pri večjih intervencijah in samo enoto za tehnično potapljanje pod 40 metrov gladine. Namreč tudi to enoto bi želeli na neki način prvič uporabljati seveda pri nas in po drugi strani ponuditi kot nišno kapaciteto v nabor evropskih sil. Pri prostovoljcih kot je že sam državni sekretar povedal smo lansko leto povišali sredstva za 3 %, letošnjo leto smo povišali sredstva za 5 % za vse prostovoljne sestave, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja. Dodatno smo povišali sredstva za gasilske enote širšega pomena, ki pravzaprav nudijo tehnično pomoč v primeru nesreč na avtocestah oziroma na cestah, kemijskih nesrečah, nesrečah na vodi in iz vode.     (nadaljevanje) Prav tako ohranjamo sofinanciranje zaščitno reševalne opreme, ki jo uporabljajo gasilci v višini 1,7 milijona evrov. Menim, da smo pravzaprav zadostili tistemu, kar nam ta proračun nudi.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam, gospod But.  Prehajamo na četrti krog razpravljavcev. Prvi v tem krogu ima besedo poslanec Jurša. Izvolite, kolega Jurša.
Predsednik, hvala za besedo.  Ne bom postavil nobenega vprašanja imam pa samo razmislek. Jaz mislim, da je prav, da Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije njeni člani in članica si zastavimo vprašanje ali v tej državi rabimo Slovensko vojsko? To je prvo. Drugo vprašanje, ali rabimo organizirani sistem zaščite in reševanja? Ko si bomo na to odgovorili se ponovno srečamo v tej sobi ali pa v eni izmed sob Državnega zbora in začnimo postopke tiste, ki bodo ocenjeni, da so v pravi smeri. Jaz sem prepričan, da bomo ostali na Slovenski vojski in da rabimo tudi organizirani sistem zaščite in reševanja, ampak o tem se bomo pogovarjali naknadno. Največji izdatki obrambnega ministrstva so plače pripadnikom Slovenske vojske in seveda ostalim, ki so zaposleni v sistemu obrambnega ministrstva. Meni se zastavlja vprašanje in prepričan sem v to, da razmerja med vojaki, podčastniki in častniki niso pravilna. Zakaj se lahko tukaj naredi bo najbolj kompetentna načelnica generalštaba Slovenske vojske in celotni sistem, ki je okoli nje. Tu je treba nekaj storiti. To govorimo že vrsto let pred začetkom gospodarske krize in smo nekako odporni proti tej ideji, da bi o tem temeljito razmislili in tudi določene stvari izpeljali. Obračamo levo ali desno bodimo čisto realni upravni del ministrstva je prevelik in to nam vzame ogromno sredstev. Koliko je prevelik? O tem je treba presoditi. Proračun se dviguje. Jaz sem v tem Državnem zboru sedel takrat, ko je bilo najtežje, ko smo morali dejansko rezati sredstva obrambi, ker enostavno in preprosto smo rabili denar za nekatere socialne programe. Verjetno bi tudi več ali manj vsi tisti, kateri smo na Odboru za obrambo sedeli že takrat bi bili zadovoljni s tem, če ne bi potrebovali tega početi, ampak razumeli smo, če ni ne moreš vzeti, če je lahko deliš. Učinke pričakovati tako zelo v kratkem času je nerealno. Določeni premiki se delajo in se v prihodnosti bodo naredili. Seveda z vsem tem, kar sem malo prej govoril, če se še na tem področju kaj naredi, potem bomo lahko rekli, da smo določene stvari v tem mandatu razrešili. Upam, razrešili. Ko poslušam razprave se mi včasih zazdi, da mi poslanci, kar zahtevamo kot, da bi bili mi vrhovni poveljniki. Tukaj retorično bi se morali malo prilagoditi, ampak to ni ključno vprašanje, to je samo moj razmislek. Prizadelo pa me je, ko govorimo o tem pa nimam s tem nič, da pospravljajo se denarji v žepe. Kaj si sedaj ljudje tipa, ki nas spremljajo, mislijo? Tam so vsi, oprostite, lopovi, vsi samo pospravljajo v svoje žepe. Govorimo o tem, da se to počne, a imamo dokaze, da se to počne? Jaz bi bil tukaj malo bolje zadržan. Seveda, ko naštevaš vse te   (nadaljevanje) zadeve, pa pozabiš tudi eno afero, ki je bila v začetku osamosvojitve, se pravi takrat, ko smo začeli dejansko graditi to državo. Tudi orožarsko afero bi se potem lahko naštelo, pa se ni naštelo. Dajmo, probajmo biti tu realni. Koliko imam informacij, na ministrstvu so imenovali posebno komisijo. Ta komisija bo delala na dejansko pridobivanju pripadnikov Slovenske vojske. In jaz na nek način zaupam tudi tistemu predsedniku, ki bo vodil to komisijo. In prepričan sem, da se bodo rezultati videli. To je celostno vprašanje. To ni, tako kot je bilo že rečeno, ni samo vprašanje, koliko bo pripadnik imel plače. To je tudi neko drugo vprašanje, ki je pa ključnega, tudi ključnega pomena. V celoti se strinjam z ugotovitvijo načelnice Generalštaba Slovenske vojske. Dobro ste povedala, realno ste povedala. Samo to še dodajam. Bili smo v težkih časih, ni bilo enostavno, zmanjševali smo proračun. In posledica vsega tega je stanje, ki ga imamo trenutno tu oziroma zdaj.  Ker ste se vsi dotikali Počka, pa še bi jaz 2-3 stavka v zvezi s Počkom. Poglejte, država za Poček ima uporabno dovoljenje. Zdaj prenehal pa je veljati ta državni prostorski načrt. Zdaj vprašanje je, kaj se bo na Počku bistveno spremenilo. Mislim, da nič kaj dosti se ne bo spremenilo. Trebalo bi se z lokalno skupnostjo dejansko zmeniti. Veste, tu gre za denar. Pa še enkrat ponavljam, tu gre za denar. In seveda denar je sveta vladar. Kdo pa lahko zdaj trdi, da tiste analize in ugotovitve, ki so bile narejene za Poček, ne držijo. Potem pa probajmo najti neko novo institucijo, ki bo to pripravila in da bomo imeli 1 ali 2, 3 analize in potem enostavno lahko rečemo, na osnovi teh analiz, ja, Poček je za zapreti, Poček ni za zapreti. Na tem, na tej točki bi končal.
Hvala lepa poslancu Francu Jurši. Sedaj pa ima besedo poslanec Žan Mahnič, pripravi pa naj se poslanec Franc Breznik. Izvolite, kolega Mahnič.
Hvala, predsednik. Zdaj glede na, sicer ne vidim, kolega Pavšiča ni tukaj, ampak glede na odgovore, ki jih je podala načelnica Generalštaba Slovenske vojske, generalinja Alenka Ermenc, bi jaz pričakoval, da bo kolega Pavšič dal takoj repliko ali pa postopkovno, češ kako sramoti Slovensko vojsko in kaj govori, da je ta Slovenska vojska za en drek, povzeto po njegovih besedah. Načelnica Generalštaba Slovenske vojske je povedala točno to, kar sem povedal jaz, samo malo bolj sofisticirano. Pa bom povzel samo 2 njena stavka. Ta proračun ne omogoča razvoja in Slovenske vojske in izboljšanja njene pripravljenosti. In pa, Slovenska vojska s tem proračunom nima dovolj denarja za delovanje in razvoj. Zdaj vas pa sprašujem, gospa načelnica, a ste vi že pozabila na besede predsednika Vlade Marjana Šarca: »Ne bom gledal slovenskih generalov, kako jamrajo na sedaj Odbora za obrambo.« Ampak jaz vam dam prav, povedali ste tako, kot je. Za premierja bo to, kar ste vi danes izvajala, jamranje, za gospoda Pavšiča, ki ga ni tukaj, pa bi vam verjetno drugače povedal, če bi bil konsistenten, da zlivate gnojnico po Slovenski vojski, da govorite, kako je ta Slovenska vojska za en drek, da tako ne morete, da ne morete polagati besed v usta, da ne morete kar sama interpretirati stvari. Zdaj pa jaz res tukaj ne vem več, ali jaz in načelnica nimava prav in ima gospod Pavšič prav ali ima pa gospod Pavšič, vladni glasnik prav, pa jaz in načelnica nimava prav. To se bo treba odločiti.  (nadaljevanje) Pa mislim, da sami pri sebi vsi dobro veste, kdo ima prav, pa kdo nima. Gospod Grošelj, strinjam se, kar ste omenili. Slovenska vojska je v sistemu plač v javnem sektorju. Naj na tablico vzamem, pa zavrtim soočenja pred parlamentarnimi volitvami, kako je gospod Šarec govoril, kako bo Slovensko vojsko izvzel iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju? Lahko zavrtimo 2-krat, 3-krat, 4-krat. Kdaj bo to realizirano? Ja seveda, saj vsi vemo, da je to problem, ampak nekdo je pred volitvami to obljubil. In ta, ki je to obljubil, je danes predsednik Vlade. Pred volitvami smo s strani ministra Erjavca, takrat je bil, pač še ni bil minister za obrambo, ampak smo slišali jasno stališče. In tudi ena izmed prioritet, mislim da, top 5 Desusa je bilo, potrebno je nazaj uvesti naborništvo. Marsikakšno stvari bi rešili. Ampak besede pred volitvami so eno dejanje, po volitvah so drugo. Se pravi, gospod državni sekretar, kdaj bo Slovenska vojska izvzeta iz sistema plač v javnem sektorju glede na to, da vi ugotavljate, pravilno, da je to problem, predsednik Vlade, takrat še to ni bil sicer, ampak je pa rekel, da bo to naredil, da uniformirani poklici pač ne morejo biti del sistema enotnega plačnega v javnem sektorju. Bolniške težko komentirate. Zdaj gospa načelnica, vi niste glede bolniških nič. Saj smo v preteklem mandatu na marsikakšni seji govorili, tudi na terenu, da vzamejo bolniške, zato da lahko gredo po dodaten zaslužek. Jih povsem razumem in čisto upravičeno to počno. Ampak neko ozaveščanje zdravja pri delu, kot tukaj pišete, pač to ne bo rešilo. Gospa načelnica, kar se tiče kadrov, da ta proračun in da to trenutno stanje, takšno kot je, da ne omogoča uresničitve srednjeročnega obrambnega programa. Dajte mi potem preprosto povedat, zakaj ste v ta dokument zapisali, da bo leta 2020 7 tisoč 600 pripadnikov stalne sestave in pa tisoč 500 pripadnikov pogodbene rezerve. Zakaj pišete nekaj, kar že takrat, ko pišete, veste, da ne bo uresničeno? Samo na ta vprašanja bi rad dobil odgovor. Zakaj pišete v dokumente stvari, za katere veste in na Odboru za obrambo poveste, da ne bodo realizirane?  Tisto, o čemer pa ni noben od vaju nič odgovoren, je pa srednja bataljonska bojna skupina, hrbtenica Slovenske vojske, okrog katere že 14 let govorimo, govorite, kako boste vse gradili. Tudi vi ste, gospa načelnica, že 14 let del tega sistema, saj ste bila povsod zraven. Mene zanima, kaj je alternativa srednji bataljonski bojni skupini, katere v roku, katerega ste si zadali, ne bo. 8x8 pod to Vlado ne bo, to je zdaj jasno. Lahko obračate številke gor, dol, levo, desno. Lahko je 3 milijone 800, lahko je 4 milijone 800, lahko je 5 milijonov, kar se boxerja tiče cena, dajte pogledat. 750 milijonov evrov bo stal drugi tir, 750 milijonov evrov. Koliko je zdaj Vlada potrdila? Milijardo 194 milijonov? Noben problem. Takrat, ko ste pa imeli za 2 milijona Patrio, ste pa pač zavozili, ker je bilo treba nekoga uničiti, s tem ste pa uničili Slovensko vojsko že za 10, 20, 30 let naprej. Kaj je alternativa? Oziroma, če alternative ni, kaj boste naredili glede srednje bataljonske bojne skupine? Koliko sredstev je za to predvidenih, kdaj se bo šlo v nakupe in tako naprej. Ko predlagamo, zmenite se s Poljaki, nakup »government to government«, kupite Rosomake, ja, to je pa Patria in nočemo spet Patrie. Pa Rosomak bi bil najbolj kompatibilen. In če greš ti v nakup vlada vladi, mislim, da so stvari čiste, ampak je problem,  (nadaljevanje) da so stvari čiste. In to, kar je gospod Jurša rekel govorimo kako se krade in potem ljudje mislijo kako se krade. Gospod Jurša, NKBM, Nova Ljubljanska banka, avtoceste, drugi tir, TEŠ6, vse. Ja kateri posel se je pa v tej državi že speljal, da ni bilo sumov ali pa kasneje celo potrjenih sumov, ne vem kateri. To, kar je načelnica povedala to drži to drži. Ta proračun ne dosega finančnih sredstev, ki bi omogočala razvoj in pa normalno delovanje Slovenske vojske. Ne izboljšuje njene pripravljenosti, ne dosegamo ciljev in smo nekje na 92 % tistega, kar je bilo leta 2009. Nobenih nakupov izvršenih v zadnjih 10 letih. O več namenskosti, ko govorite, ko kupite vsak tovornjak in bager sem pa že prej povedal kako je. To ni več namenska oprema, ki bi koristila Slovenski vojski za njeno bojno pripravljenost.  Še enkrat, gospod državni sekretar, glede Počka. Tukaj že od začetka mandata govorite se bomo pogovorili, se bomo pogovorili vemo pa kakšen je bil sklep občinskega sveta. Glede na to, da že planirate 2 milijona za BAT, če sem prav slišal to že pomeni, da načrtujete umik. V prejšnjem mojem izvajanju sem jaz jasno povedal, da jaz razumem tako Slovensko vojsko kot tudi v nekem delu lokalne prebivalce, ampak ne morem pa jaz sprejeti, da v času Jugoslovanske ljudske armade ni bilo problemov, ni bilo neonesnažen, ni bilo tega onega kar je danes, ko je pa Slovenska vojska, ko se je zamenjal sistem, ko se je zamenjala vojska prej v JLN vojski nihče ni upal nihče nič reči nobenemu generalu ni upal, nihče nič povedati razen kakšne podelitve častnega občana danes Slovenski vojski lahko vsak vse reče pa je prav tako, saj smo v demokraciji, ampak na Ministrstvu za obrambo in na lokalni skupnosti je, da se doseže dogovor. Če pa minister reče, če nas nočejo bomo pač šli pa lahko jaz tukaj logično sklepam, da je očitno ministrstvu samem v interesu, da Slovenska vojska nima več tega vadbišča - vadbišča, v katerega so tudi naši zavezniki vlagali - razen, če ste se z Američani že zmenili, da je nakup Oškoša kompenzacijo za ukinitev Počka pa mogoče kaj jaz vem / nerazumljivo/ namesto boxerjev, mogoče je pa to v ozadju pač neka kompenzacija. Skratka, zanima me gospa načelnica, kaj je alternativa srednji bataljonski bojni skupini? Katere opcije trenutno preigravate? Ko sem lansko leto ali pa je bilo 2017 v januarju predlagal na Odboru za obrambo naredite novo taktično študijo - ne, ne, to pa ni potrebno, saj je tista iz leta 2015 dobra - in sedaj slišim, da pa delate novo taktično študijo, ker tista iz 2015 ni več dobra. Gospod Pavšič, to sem počel prejšnji mandat na seji Odbora za obrambo - predlagal sem novo taktično študijo za katero so rekli, da ni potrebna sedaj jo pa delajo. Se bom tukaj ustavil.
Hvala lepa za vašo razpravo. Preden dam repliko kolegu Pavšiču mislim, da se boste strinjal, da to je za repliko bi dejal, da še par let nazaj je bilo za obrambne izdatke namenjenih 383 milijonov evrov danes pa razpravljamo o rebalansu, ki znaša več kot 500 milijonov evrov. Če bi danes namenili resorju toliko sredstev kot je bilo to leta 2009 se sprašujem ali pa naslavljamo vprašanje na predstavnike ministrstva in generalštaba ali bi bili sposobni smotrno porabiti ta sredstva. Kajti takrat, ko je malo denarja je problem takrat, ko ga je pa veliko pa je tudi problem. Izvolite.
Postopkovno. Hvala. Sedaj bom pa jaz naredil predsednik točno to, kar koalicijski poslanci počnejo na Odboru za     (nadaljevanje) notranje zadeve, ko gospod Černač pokomentira kakšno razpravo. Vi ste prej napovedal, da sem jaz prijavljen, za menoj je gospod Breznik. Zanima me gospod predsednik kako ste se lahko vi, kar med mojo razpravo in pa razpravo, ki bi jo moral imeti gospod Breznik prijavil med naju dva ali pa lahko predsednik komentira vsako razpravo? Ker, če boste sedaj meni potrdil, potem bom jaz vsakemu koalicijskemu poslancu na Odboru za notranje zadeve, ko bo gospod Černač komentiral razpravo serviral te vaše besede in bom povedal takoj ob dveh, ko imamo naprej: »Gospod Bevk to počne na Odboru za obrambo tako, da ste lahko samo lepo tiho.«
V redu. Hvala lepa. Očitno sem se navzel Černačevih navad. Ne bom več tega počel. Izvolite. Na vrsti je poslanec Franc Breznik. Pardon. Prej je še replika gospod Pavšič, podpredsednik odbora. Izvolite, kolega Pavšič.
Hvala predsednik za besedo.  Dvakrat je bilo že izrečeno, da je nekdanji general Jugoslovanske vojske oziroma častnik Jugoslovanske vojske dobil priznanje Občine Postojna. Dobil ga je, ne vem točno kdaj, ta čas nisem uspel najti to je bilo mislim, da v 80. letih in to za prispevek vojske k izgradnji vodovoda, ki je bil takrat nujno potreben in ne, zaradi kakršnikoli drugih političnih ali pa vojaških namenov torej za tisto, kar je civilna družba nujno potrebovala. Sedaj sem slišal, da sem glasnik Vlade in da zagovarjam umik vojske s Počka. Ni res kot sem prej poudaril Postojnčani nismo proti vojski nanjo smo zelo ponosni. Smo pa za to, da se uredijo, ampak to zelo natančno razmerja med Ministrstvom za obrambo, Slovensko vojsko in lokalno skupnostjo in da se na Počku izvajajo aktivnosti, ki ne bodo ogrozile pitne vode za 22 tisoč ljudi. Vsi vemo, da je kraško območje zelo občutljivo. To nam potrjuje Inštitut za raziskovanja Krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki deluje v Postojni in ki se s tem poklicno ukvarja ne vem 50, 60 let ali pa celo več. To dejansko potrjujejo tudi rezultati zadnjega okoljskega monitoringa. Od leta 2000, ko so te zadeve eskalirale je bil monitoring prvi tako malo bolj resen narejen šele pred tremi leti, rezultate mislim, da smo pred dvema letoma lahko prvi videli in smo videli, da gre za sledi težkih kovin v pitni vodi in da je območje Počka obremenjeno z mineralnimi olji. To je tisto, česar se Postojnčani bojimo ne pa Slovenske vojske. Še nekaj. Nato je vlagal. Ja, 180 tisoč evrov v obnovitev nekdanjih konjušnic na Počku. To je bila celotna investicija Nata. Zakaj? Zaradi tega, ker mi nismo za bazo Zveze Nato na Počku tudi nikoli se nismo o tem pogovarjali. Ne, ni bilo govora. Če že govorimo o sredstvih pri točki o rebalansu in na tej strani neusmiljeno trdimo, da je premalo denarja ja pa dajte amandma, ampak skladno s pravili - povejte komu bomo vzeli in kam ga bomo dali. To možnost imate kot opozicijski poslanec in to možnost imamo tudi mi koalicijski poslanci.
Iztekla se je replika. Hvala lepa kolega Pavšič. Je kakšen postopkovni predlog ali replika? (Ne.) Kolega poslanec Franc Breznik, izvolite.
Hvala, gospod predsednik.  Imeli bomo nekaj svojih besed danes. Posebej sem prišel na ta odbor, čeprav nisem več redni član tega odbora. Lahko iskreno povem, da sem se nekako umaknil iz tega odbora. Umik mojega torej delovanja v tem odboru mislim, da sem nakazal lansko leto, ko je SDS tudi pripravila izredno sejo na temo stanja v Slovenski vojski in čez nekaj dni bo minilo eno leto.    (nadaljevanje) Takrat sem analiziral svoje poglede na delovanje Slovenske vojske in prihodnost sploh obstoja Slovenske vojske, kar se mi zdi pomembno.  Danes sem prišel, lahko rečem, mislim, da zadnjič, nameniti nekaj besed, prišel sem si pogledat neke politike, ki bi naj sledile, ker za mene vsak proračun ali rebalans proračuna nakazuje, kakšne politike se bodo izvajale, kako so te politike skrite v proračunu, v postavkah, komu nameniti, za kaj nameniti, kako trenutna politika vidi delovanje pomembne institucije. Danes govorimo o kompletni obrambi, torej o dveh pomembnih stebrih, tako o zaščiti in reševanju kot Slovenski vojski. Jaz se bom nekako poskušal, da ne bom predolg, osredotočiti na delovanje Slovenske vojske. Za mene je najbolj pomembna postavka 1914, Generalštab Slovenske vojske, v okviru te pa predvsem 0702, vojaška obramba, temu je res namenjenih 33 milijonov 341 tisoč evrov več z rebalansom proračuna, kar bi za laike na tem področju, mogoče za ljudi, ki nikoli niso delovali v tem sistemu, lahko rekli, da lahko pozdravljamo nekakšno povečanje. Zdaj je seveda te postavke treba pogledati z drugačnega zornega kota. Treba je pogledati realno stanje, ki sem ga na lanski seji nekako analiziral. Takrat sem povedal, da Slovensko vojsko in njen obstoj ogrožata dve zadevi. Eno je po vsej verjetnosti novi termin, ki ga bomo uporabljali takrat, ko bomo ugasnili ta sistem, ker ta proračun, ta rebalans kaže, da ne gre za proračunsko zdravljenje tega sistema, ampak da je ta sistem padel že v sistem paliativne oskrbe in da ga peljemo h končnemu koncu, to pa je smrt ene najpomembnejših institucij, ki je simbolno povezana z ustanovitvijo slovenske države, zmaga na bojnem polju proti Jugoslovanski armadi in iz tega postavljena institucija, ki je nastala na novih temeljih, na temeljih vrednot slovenske osamosvojitve, vrednot srednje Evrope, vrednot severnoatlantskih povezav in vsega ostalega, kar je v tem sistemu sledilo. Ta sistem je po letu 2009 doživel…
Jaz bi predlagal, da se osredotočite na rebalans proračuna za leto 2019. Tu smo že skoraj tri ure in bi res prosil za nek skoncentriran nastop. Izvolite.
Spoštovani predsednik, vaša živčnost in vpadanje v mojo besedo, ko govorim o proračunskih postavkah, kaže ravno na to, da vas ta sistem ne zanima, da ste tudi predsednik tega odbora zaradi tega, ker ste pač pod nekim strankarskim diktatom to prevzeli. Ampak, glejte, gre za to, da ta sistem ugaša, gre za to, da je tam alarmantno stanje. Jaz vidim tu zaskrbljeno načelnico, lahko rečemo, kot vzorno pripadnico tega sistema, ker jo tudi poznam dolga leta, pa bi morda še marsikaj povedala, pa se bo zadržala kot profesionalka na tem področju. Ampak lahko povem, da vidim torej dvojno propadanje. Eno je proračunsko ogrožanje, zapomnite si ta termin. V proračunskem ogrožanju je ta sistem lahko zdržal velika podfinanciranja ali pa rapidnega zmanjšanja, podfinanciranja v letih 2009, 2010, 2011, tudi do 2012 lahko rečemo, lahko posipam tudi svojo lastno politiko. Zdržal pa je ta sistem zaradi tega, ker je držala ta sistem pokonci neka druga zadeva - to so notranje kohezivne vezi, notranji vrednostni sistem, notranja organizacijska kultura, ki se je izgrajevala med vojaki, častniki in podčastniki, torej na teh vrednotah iz časa osamosvajanja. Ker je bil, lahko rečemo, velik procent teh ljudi povezanih, so to tudi zdržali, torej gre za srčnost. To je ta srčnost, ki je zmagala v vojni v Sloveniji, in ta srčnost, v kateri vsaka vojska zmaga. Nobene resne vojne ni zmagala plačana ali najemniška vojska, vse vojske so zmagali srčni ljudje, ki so se povezali, ustanovili in nekako šli. To kaže zgodovina, na žalost je pač razvoj tehnike, razvoj sredstev pripeljal do tega, da na določenih sredstvih mi vojakov, naborniških, danes ne moremo imeti, pač imamo totalne profesionalce, glejte, in to je tudi ena izmed usmeritev.  Tisto, kar narekuje ta tempo, je to, kar sem slišal od državnega sekretarja. Torej, toliko že poznam politični jezik,   (nadaljevanje) da napoveduje kozmetične popravke, torej, po vsej verjetnosti slovenski vojaki, podčastniki in častniki, bodo dobili izven tega, če bodo ostali, in ostali bodo, v sistemu javnih uslužbencev, nekatere dodatke, kozmetične. Ampak sam lahko povem, verjemite mi, da sem bil 14 let del tega sistema, na vseh položajih, bil sem celo simbolno med prvimi leta 1991, ampak nima to povezave z letom 2019. Po moje nek pogled imam, pa te notranje vizije, notranjo organizacijsko kulturo Slovenske vojske, lažje ali pa bolje poznam kot nekdo, ki je iz nekih akademskih krogov po sili razmer prišel, vedno delal neke študije nekomu, ki si te vojske ni želel, kot kolega Jakič, pa postal potem obrambni minister, celo svetoval, koga naj vse odstranijo iz tega sistema. In je žalostno, da pozdravljamo torej ta dvig za relativno majhen odstotek. Zakaj? Spoštovani kolegi, nekateri ugotavljate, gospodarstvo potrebuje številne kadre. Glejte, državni sekretar je omenil kibernetsko obrambo, vzpostavljanje enote za kibernetsko varnost. Zdaj mi vi povejte, vsi, ki ste vsaj malo na terenu, pa verjamem, da, spoštovani kolegi, poznate razmere, vsaj tisti, ki ste malo dalj časa politiki. Glejte, kot elektroinženir po osnovni izobrazbi in ekonomist, mi povejte, kje bomo mi dobili v nekem plačnem razredu tam med 30 pa 40, recimo, kolikor je ta sistem, če ostane Slovenska vojska v sistemu javnih uslužbencev, pa mi vi povejte nekoga, ki je strokovnjak, ki združuje znanje programskih jezikov, računalniških omrežij, protokolov, digitalne forenzike, reverznega inženirja, programski kot, kriptografije in vse ostalo. Torej potrebujemo dolgoletne IT strokovnjake, vrhunske, s specialnimi znanji. In kaj se bo zdaj dogajalo? Zdaj bodo ta denar, teh 4 milijone ali koliko je za kibernetsko varnost, tu bodo zdaj imeli študije spet ponovno, z Ministrstva za javno upravo si podajali levo in desno, in ta enota ne bo nastala. Te enote ne bo, glejte, ker teh ljudi mi ne bomo dobili v sistem. Tako kot nismo tudi v Role mogli vzpostaviti zdravniškega osebja. Bodimo realni. Ravno zaradi tega, ker tudi vojakov, če dvignemo 30 % plače, jih več ne dobimo. 30 %! Če jim jutri dvignemo plače, jih ne bomo več dobili. Že tisti, ki so odšli iz Slovenske vojske, so najslabša kontra reklama Slovenski vojski. Kolega Mahnič je omenil bolniške staleže. Glejte, pri bolniških staležih večina sociologov ugotavlja notranjo organizacijsko kulturo podjetja. Verjamem, da so nekateri bolni, in tu ni kaj, ne moremo kazati s prstom, da nekdo izigrava sistem, ampak največkrat se kaže tudi notranja kultura, notranja kohezivnost in ta je najbolj ogrožujoča za nadaljevanje obstoja teh sil. In bog ne daj, da pride do resnega spopada ali pa do resnega ravnanja, kjer bomo poklicali Slovensko vojsko, ker ravno takrat bomo pa doživeli prvič v življenju točno ta razpad. Slovenska vojska je v zadnjih letih vzorno sodelovala pri številnih naravnih nesrečah. Tam smo dokazali skupaj z Upravo za zaščito in reševanje, da so je tudi oprema, o kateri je marsikdaj kritika, tako šestkolesnike kot osemkolesnike bi lahko izredno univerzalno uporabljali tudi v civilne namene. In, poglejte, osemkolesniki, nakup novih osemkolesnikov Boxer, ki smo jih obljubili, torej srednje bataljonske skupine, je bila za nas idealna rešitev. Zdaj bom povedal, zaradi česa, kot strokovnjak - zato, ker srednja bataljonska skupina, osemkolesniki, so ravno - zdaj sem se pogovarjal s kolegom v Nemčiji, je rekel, najbolj idealna rešitev, da je ta večnamenskost, ki bi jo vi radi uporabili, zato da ste maksimalno racionalni, tudi za zaščito in reševanje, je rekel, ste si maksimalno izposlovali. In verjemite mi, moji kolegi, ki so bili tudi pri tem projektu, Boxerji 8 x 8, ki so se pogajali tudi za rezervne dele, za servis, za izobraževanje, da so stisnili ceno do maksimuma, kolikor se je dalo. Zakaj se je Vlada, zakaj se je ministrstvo temu odpovedalo, mi ni jasno. Morate pa vedeti, da je bila to naša zadnja stična točka nas in Nata, da jih šestič peljemo zdaj žejne skozi neko vodo. Jaz mislim, da smo zaključili s kredibilnostjo. In ravno, glejte, kolega, spoštovani predsednik, ko pogledaš te proračunske postavke, vidiš točno to politiko. Torej, Slovenska vojska odhaja, to si zapomnite. Tu sem zdaj zadnjič na tem Odboru za obrambo, mislim, da me nikoli več ne bodo videli, ne državljanke in državljani, zato ker bo to šlo v zgodovino. Torej Slovenijo bodo branile nevladne organizacije, Slovenijo bo obranila za 600 tisoč skoraj evrov Zveza borcev, ki jih dobi iz tega, prav iz tega obrambnega ministra(?), Slovenijo bo branilo novih 10 tisoč zaposlenih javnih uslužbencev, ki ste jih zaposlili v času digitalizacije 4. Industrijske revolucije. Ravno na Ministrstvu za javno upravo novih, ste za 90 % povečali in tako naprej. Vse je problem vzgojno izobraževalnega monopola, raznih družboslovcev, ki jih mečejo(?) na trg in ne more noben zaposlit. To je realnost, glejte. Slovenska vojska potrebuje tudi v osnovi vojaka, ki ima večino, pred izobrazbo tehnično, za vse ostalo orožje, ki jih lažje, lažje specializiramo(?) potem na raznih orožjih. Ko je(?) nekdo strojni tehnik, poglejte, po vsej verjetnosti na »havbicah«(?) nad(?) vseh teh vozilih lažje preobrazimo, specializiramo in spravimo v, na najkrajši, najcenejši način do neke specialne vojaške izobrazbe. Glejte, odkar se je začel FDV mešat v Slovensko vojsko, svoje kadre, vleči denar ven za neke programe, ki jih ni bilo, »blebletanja«, študij in potem nekdo pride za državnega sekretarja / nerazumljivo/, potem vem, da je zaključna zgodba. Lahko ga imenujemo vodja paliativne oskrbe Slovenske vojske v njeni zadnji fazi in to ste vi, kolega Grošelj. Kot vojak, kot pol časnik in časnik, kot višji vojaški uslužbenec, na koncu glejte, pa / nerazumljivo/ lahko samo povem, križali smo se, ko ste, ko smo vas gledali, kot(?) tisti, ki smo operativno delovali, ležali v snegu pri minus 20, minus 15, bojno streljali na Počku. Povejte mi kje bomo streljali, recimo z »havbicami« 155 milimetrov? Povejte mi. Že mi smo streljali s četrto stopnjo torej smodnika, zato, da smo lahko do 3 tisoč metrov delovali, več ni bilo možno. Vse ostalo je možno / nerazumljivo/, Madžarska in vsa ostala bojišča, ki jih moramo drago plačat, spoštovani kolegi. Drago jih bomo plačevali. S tanki smo streljali tam do tisoč 500 metrov, glejte, že to je, že tako smo omejeni na tem prostoru. Povejte mi, kje vi vidite tu razvoj? Jaz ga ne vidim več. Jaz vidim tu samo neko umiranje na obroke. Jaz vidim tu notri v teh postavkah, glejte, popolno neambicioznost, jaz bi rekel celo destruktivnost, jaz bi rekel, načrtno uničevanje s strani nekaterih politikov Slovensko vojsko. Ravno tisti, ki se na začetku delovanja niso nikoli želeli. Torej tisti ljudje so tudi Slovenski vojski / nerazumljivo/ največjo priložnost in v zadnjih delovanjih še, glejte, to »prorusko«(?), neke zgodbe, dajmo tu ruske časnike vabit pa ne vem kaj vse. Glejte, jaz nimam nič proti Rusiji, jaz nimam nič proti Putinu. Jaz kot gospodarstvenik tudi rečem, sodelujemo mi z njimi. Da smo se pa mi kazali tudi kot članica Zveze NATO tu, pri raznih nekih ruskih kapelicah, pa vabili sem, pa provocirali NATO, provocirali vse naše zahodne zaveznike, glejte, je pa kratkega roka vso to delovanje. Kratkega roka, spoštovani kolegi. In zdaj smo tam, kjer smo. Predvsem(?) zunanji minister se joče, kliče našega bivšega generala, naj preko vojaške linije še poskuša zagotovit(?) neke zveze, lahko rečemo, z Belo hišo in tako naprej, da lahko sploh še imamo kakršen koli stik z realnim svetom, s katerim smo, vsaj formalno še na papirju zavezniki. Torej, popolnoma zgrešeno, popolnoma destruktivno in popolnoma uničujoče, da enega najbolj pomembnih stebrov delovanja slovenske države, to je slovenska nacionalna varnost. In zdaj sem končal svojo debato, vem, da ste zelo živčni / nerazumljivo/ kolega Bevk. Bom poskušal biti zaključen. Želim vso srečo, bojim pa se, nočem biti nikoli pesimist - po teh postavkah pa je Slovenska vojska, kot sem danes že dvakrat ponovil, pod gospodom Grošljem v paliativni oskrbi, ki gre proti svojemu nesrečnemu koncu. Najlepša hvala.
Hvala lepa, kolega Breznik. Nisem prav nič živčen, sem zelo potrpežljiv, zato vas tudi potem drugič nisem hotel prekinjati, ker to ni imelo veliko zveze s točko dnevnega reda, vas pa vseeno vabim, da pridete na sejo Odbora za obrambo tudi v bodoče, ko bomo na primer razpravljali o beli knjigi, ki se pripravlja na Ministrstvu za obrambo in o strategiji obrambnega sistema v Republiki Sloveniji. Glede mojega vodenja pa rečem, po isti logiki, kot ste vi postali predsednik Odbora za kmetijstvo, sem jaz postal predsednik Odbora za obrambo, tako pač je, razdelijo se funkcije in delovne naloge v Državnem zboru in jaz jih bom opravljal po svojih najboljših močeh. Sedaj pa ima besedo državni sekretar, gospod dr. Grošelj, izvolite.
Klemen Grošelj
Ja, hvala lepa. No, jaz sem prepričan, da ne bom stečajni upravitelj. Tudi nisem po funkciji to, sem državni sekretar, nisem minister za obrambo - mimogrede, to se je pozabilo. Zdaj da, če sem jaz, bom rekel, zdaj bom malo / nerazumljivo/ na tisti ključni problem stanja v Slovenski vojski, potem bi vprašal predhodnike, saj, jaz sem zdaj 5 mesecev tukaj, na ministrstvu žal(?), nekateri so pa malce dlje. Tako da, ok, pustimo to. Zdaj, kar se tiče Bača, kjer sem bil izzvan, to je del osrednjega vadbišča, se pravi strelišče. Sam OSVAD se nahaja v Ilirski Bistrici pa v 5 drugih občinah, tako da mi, če vlagamo v Bač, to ne pomeni, da se umikamo, ampak to pomeni, da razvijamo eno zmogljivost, ki jo Slovenska vojska do sedaj tam ni imela in to je avtomatizirano strelišče. Tako da, to je napredek. To ni umik. Zdaj govorit, da, in dialog z občino Postojna ne poteka, poteka. To je dialog. Jaz ne morem pa vedeti točno, kakšen bo rezultat tega(?) dialoga. Zdaj, kako se je pa glasovalo v občinskem svetu, se pa tudi ve, kdo je glasoval, kako je glasoval. Slovenska vojska in Ministrstvo za obrambo so izvajali monitoring različnih stvari – vode, tal, hrupa, biotske raznovrstnosti. Tukaj so nekateri deli, ja, lokalne skupnosti so temu oporekali, mi se bomo trudili naprej, da bodo te analize čim bolj objektivne, ampak vedno se lahko zadeve prerekajo. Vendar ne glede na vse, mi bomo še vedno vložili potreben napor. Imamo tudi predvidena investicijska sredstva za razvoj osrednjega vadbišča v Počku. In seveda razvijamo tudi druga, bom rekel, druge poligone in objekte, namenjene Slovenski vojski, ni samo Poček. In tudi v perspektivi bo treba razmišljat, kot sem že poudaril, o mogočih alternativah za razbremenitev samega Počka. Ampak ne glede na to, Poček ostaja osrednje vadbišče Slovenske vojske. Kar se tiče srednje bataljonske bojne skupine – te nabave, ki so predvidene, gredo v kontekst tega. Samo, kot ste tudi sami izpostavili, 2005 se je začela ta zgodba, danes smo pa 2019. Kdo je koliko(?) nabavljal, kaj in kako – se tudi ve. Pogodba za nabavo zadnjih osem kolesnikov, ki jih že imamo v Slovenski vojski je bila pa prekinjena leta 2012. Kar se tiče velikosti civilnega dela, pravnega dela Obrambnega ministrstva je ta eden med manjšimi. Tudi na tem delu se soočamo s problemom, ali veste, civilni del ni samo, bom rekel, uradništvo, so tudi tehnične službe in službe, ki pomembno prispevajo k delovanju sistema in tudi tu se soočamo z problemom pridobivanja kadrov, ali veste. Ni zdaj več tiste prakse, ko je bilo na razpisu 100 prijavljenih, ampak zdaj so prijave, ko nimamo nikogar prijavljenega in to je splošen problem obrambnega sistema. Kar se tiče, bom rekel, sistema javnih plač – kakršenkoli izstop iz sistema javnih plač je sicer zelo lepo govorit, ampak to potem pomeni, da mora ta sistem, ki bi se želel osamosvojit, kar je najmanj, pripravit lasten sistem plač. Ja, to je problem. Ja glejte, o tem se govori zadnjih 8 let, pa še ni tega osnutka sistema, ga še ni. Zdaj delamo analizo in vrednotenje delovnih mest v Slovenski vojski, čeprav so bili mnogi prepričani, da ta pač, to vrednotenje ni potrebno. Kar se tiče izstopa, še to, mi, v tem trenutku delovna skupina dela na tem, da se dobi maksimalno, kar se lahko zagotovi pripadnikom Slovenske vojske v danem okvirju. Seveda, če pa bo prišlo do tovrstnega izstopa, o katerem govorite, pa seveda jaz tukaj računam, če bo(?) te politične, bom rekel, političnega in družbenega konsenza, da do tega pride, da pač bo potrebno podprtje znotraj tega doma. A, kar se tiče umirjenega naborništva in prehoda na poklicno popolnjevanje - seveda, lahko se vedno govori o naborniškem in obvezniškem popolnjevanju Slovenske vojske, samo to je temeljnih sprememb(?), v, bom rekel, temeljna sprememba koncepta popolnjevanja in v kontekstu bele knjige – jaz bom zelo vesel, če bo to nekdo odprl in potem tudi povedal, kje se bo našel družbeni konsenz, da se ponovno to uvede. Ampak to je pomembna(?) sprememba v samem sistemu, pomeni preobrazbo sistema, reorganizacijo celotne strukture organizacije Slovenske vojske in obrambnega sistema. To so zadeve, ki so izredno pomembne in zelo odločujoče in ne moremo se, bom rekel, reči, pogovarjat na tej ravni, kako preprosto je vse to. Do takrat pa, dokler teh konsenzov ne bo, se bomo na Ministrstvu za obrambo, kot sem že večkrat poudaril, maksimalno potrudili rešit najbolj akuten problem, v tem primeru je to pač problem kadrov. Zdaj glede informacijskih strokovnjakov. Jaz bi bil zelo vesel, če bi jih lahko pridobivali tudi z višjimi plačami. Težava je v tem, da jih tudi z višjimi plačami ni v Sloveniji. Se pa, kot sem rekel, bomo potrudili,  (nadaljevanje) ne moremo pa obljubljati nečesa in kot sem že poudaril, nihče, nikjer, noben sistem, obrambni sistem v svetu ne tekmuje s plačani s civilnim trgom, ker tega enostavno ne more. Kar se tiče proračuna, proračun sem prepričan, da je korak naprej, gre za povečevanje sredstev. Poudaril sem, Slovenska vojska ima prvič po letu 2010 412 milijonov, se pravi več kot 400 milijonov denarja na voljo za svoj razvoj. Vsekakor pa ne moremo pričakovati, da se bo z enim samim rebalansom proračuna rešilo vse probleme, ki se pa kopičijo že od nekaj 10, 15 let nazaj. In vsekakor kot sem že poudaril, ne nameravam biti nobeden paliativni oskrbnik, niti stečajni. / Oglašanje iz dvorane/. Sem že, dobro, torej sem že določen za to.
Hvala lepa za odgovore in vaše komentarje, gospod državni sekretar. 5. krog je pred nami, trije poslanci so prijavljeni. Jaz bi res predlagal, da počasi sklenemo današnjo razpravo. Na vrsti so poslanci po vrstnem redu Miha Kordiš, Jože Lenart in poslanka Jerca Korče. Se pravi najprej poslanec Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. V eni izmed svojih predhodnih razprav sem dejal, da mi je žal, da ni danes z nami gospoda Karla Erjavca, ampak glede na odgovore gospoda državnega sekretarja, sem v bistvu vesel, da on vodi pozicijo Ministrstva za obrambo, zaradi tega, ker je za razliko od gospoda Erjavca, / nerazumljivo/ pošten in se da iz njegovih besed potegniti veliko več kakor iz besed gospoda Erjavca, ki se na vse kriplje izogiba odgovorom in je namazan z vsemi žavbami. Kaj smo izvedeli iz odgovorov gospoda državnega sekretarja na moja vprašanja, na moje vrtanje v zvezi z nabavo Oshkoshov 4x4, je naslednje: imamo investicijo, Oshkosh 4x4 težko 32 milijonov evrov. Toliko naj bi znašal cel nakup. Ta nakup je bil najmanj v višini 6, 9 milijonov evrov pokrit že iz proračuna leta 2018. Sedaj pa sprejemamo rebalans proračuna za leto 2019, kar bi pomenilo, da bi morali imeti postavko 32 milijonov za Oshkoshe, znižano za tisti denar, ki je že odšel iz proračuna 2018 in bi morala ta postavka znašati 23, 1 milijona evrov, pa temu ni tako. V rebalansu, ki ga danes obravnavamo so Oshkoshi še vedno postavljeni na 32 milijonov evrov, proračunska realizacija, ki je zabeležena zraven je pa 0-odstotna. Se pravi kot, da se bo ta nakup šele zgodil in kot da nobena sredstva še niso odšla iz proračuna na Oshkosheve račune. Pa vemo, da se je to zgodilo. Gospod državni sekretar je povedal – 2018, postavka opremljanja z glavno opremo Slovenske vojske, 6, 9 milijonov evrov. Kaj se torej skriva v teh hipertrofiranih napihnjenih 32 milijonih evrov, oziroma v 7 milijonih evrov, kakor je tam razlike, ki je ne bi smeli biti. Je ne bi smelo biti. Je pač očitno, da so tu na delu neki umazani posli, sumljivi, vprašljivi. Eden izmed predhodnih razpravljavcev je spraševal prej o dokazih – evo dokaz, evo dokaz, imamo nabavo težko 32 milijonov evrov, bila je delno že plačana, v proračunu za 2019 se predvideva še vedno 32 milijonov evrov. Pa niti to ni vse.  Gospod državni sekretar je bil tudi toliko, da je povedal, kako se je druga tranša plačala. To pa je bilo že iz obstoječega proračuna za 2019, 7. januarja v višini 9, 3 milijona evrov. Je dejal, da se je prav tako pokrila iz postavke opremljanja z glavno opremo Slovenske vojske. Tukaj je pa »caka« še nekje drugje, da je v obstoječem proračunu za leto 2019 postavka opremljanja z glavno opremo Slovenske vojske, težka 6 milijonov evrov.   (nadaljevanje) Nakazilo, ki je šlo na drugo stran Atlantika, pa je znašalo 9, 3 milijona evrov. Gospe in gospodje, a vi veste kaj vam govorim? Da je bilo najmanj… najmanj kar je, je razlika med 6 milijoni evrih in 9, 3 milijoni evrih, se pravi razlika 3 milijona evrov, ki je šla Američanom nelegalno, nelegalno je bila plačana druga tranša Oshkoshov. Kar je spet med vrsticami potrdil gospod državni sekretar, ko je dejal, da bo prišlo do prerazporeditve iz postavke lahka kolesna oklepna vozila 4x4 na to postavko opremljanje z glavno opremo, iz katere se je zdaj financirala ta druga tranša. Ampak veste kaj, te postavke lahka kolesna oklepna vozila 4x4 sploh ni v temu proračunu, ki je zdaj v veljavi, pa ni je bilo v predhodnem proračunu. To je postavka, ki naj bi šele bila sprejeta. Tukaj očitno pripravljavci proračuna na Ministrstvu za obrambo želijo legalizirati svojo svinjarijo in nelegalni finančni tok, ki je šel Američanom za orožje. To ni teorija zarote, to ni neko napletanje, to izhaja neposredno, kristalno jasno čisto iz proračunskih dokumentov in iz informacij, ki so jih dostavili predstavniki Ministrstva za obrambo.  Še enkrat, imamo postavko v proračunu za 2019 težko 32 milijonov evrov, kolikor naj bi znašal celoten strošek oklepnikov Oshkosh 4x4, ampak te oklepniki so bili že plačani iz prejšnjega proračuna v višini 6, 9 milijonov evrov, ne. Se pravi bi morala biti v najboljšem primeru ta postavka težka 23, 1 milijona evrov, pa ni, pa je težka še zmeraj 32 milijonov evrov in zraven piše 0-odstotna realizacija, se pravi kot da nobeden denar še nikamor ni šel, pa to ni res kot prvo. In kot drugo. Drugo nakazilo, ki je bilo narejeno 7. januarja 2019, je težko 9, 3 milijonov evrov. Postavka iz katere je šlo, bi pa omogočala samo nakazilo v višini 6 milijonov evrov, se pravi je 3 oziroma 3, 3 milijone evrov šlo za plačilo Oshkoshev nelegalno, kar naj bi se legaliziralo šele v nazajsko(?) z novim rebalansom proračuna. A vidike, kakšen problem imamo? / Oglašanje iz dvorane/ In kaj zelo, zelo, zelo ni v redu?  Če zaključim z omembami testiranja. Trditve, da Oshkoshi niso iz testiranja, to ni nekaj, kar smo si mi v Levici izmislili, to je dejstvo, to je stvarno dejstvo. Na drugi strani imamo predstavnike iz Ministrstva za obrambo, ki nas prepričujejo, da so ti oklepniki operativni v uporabi, ne vem kaj še vse, pa nič od tega ne drži. In ta zadnji dokument na to temo, ki smo ga dobili, je bilo Pentagonovo poročilo. Se pravi naročnika, naročnika sploh razvoja tega oklepnika iz 31. januarja, ampak s tem, ko gospod državni sekretar potegne ven še neko drugo poročilo iz testiranja, v resnici spet med vrsticami pove, da… ko v Levici pravimo, da je to vozilo še v testiranju, da ni še v operativni uporabi, da imamo prav, da imamo prav. Trditve Ministrstva za obrambo izpred nekaj mesecev, kako je ta oklepnih že stestiran, kako je v splošni uporabi, kako je to »ful« dobra investicija, dokazano zabetonirano, ne zdržijo. Da so se gospodje za to, da izvedejo ta nakup, zlagali. In kot sem izpostavil na več kot zgolj samo eni točki.
Hvala lepa kolega Kordiš. Na vrsti je poslanec Jože Lenart, pripravi naj se poslanka Jerca Korče. Izvolite kolega Lenart.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani gostje izvršne oblasti. Nekako sem danes kar razočaran nad tole razpravo, ker je marsikdaj zašla čisto v druge smeri. Želel bi poudariti naslednje, da sem osebno ponosen na MORS, na Slovenijo, mogoče tudi zaradi tega, ker gledam malo z drugačnimi očmi, sem tudi aktivni član Osvoboditve Slovenije v letih 90´, 91´, namerno bom rekel tudi 90´,   (nadaljevanje) ker smo že takrat začeli s pripravo in pa mogoče še celo prej. Danes se pogovarjamo o zadevah, ki, bom rekel, jaz sem vesel, glejte, v Jugoslaviji smo dajali več kot 5 % za obrambo. / oglašanje iz dvorane/ Pustimo to. Hvala bogu, jaz sem zelo ponosen, da smo danes v Natu, da se lahko danes pogovarjamo samo o 1 % in lahko vse ostalo dajemo drugam. Jaz zelo zaupam strokovnjakom v obrambi, tudi v drugih službah zaščite in reševanja. Strokovnjaki so za to. In, bom rekel, naslonjeni smo na Nato, pa ne bi razpravljal več okrog tega podrobno, ker nisem strokovnjak za to področje. Ampak želim pa to reči. Če bi prišlo do, čisto drugače danes ta varnostni sistem deluje, kot je desetletja nazaj, tega se moramo zavedati in sem prepričan, da izvršna oblast na tem področju se tega zaveda. Ampak če bi prišlo do takšnih neumnosti, kot je že prihajalo, pa vem, da bi ta naša srčnost zopet prišla v poštev in tudi jaz sam, tudi pri mojih letih sem še vedno pripravljen stopiti v te vrste, če bi bilo to potrebno.  Ampak moj namen, da sem se zdaj oglasil, je en drug. Jaz se zahvaljujem torej tudi predsedniku, da je izpostavil področje Uprave za zaščito in reševanje. Gospod But je bil zelo skromen prej, ko se je oglasil. Ne vem, zakaj, ker jaz temu področju dam dosti, dosti večjo težo. V mirnodobnem obdobju se mi zdi, da je to področje zelo, zelo pomembno v vseh naravnih nesrečah, poplavah, potresih, požarih, dnevnih nesrečah na cestah. Te službe delujejo zelo odlično in jaz mislim, da Slovenija je lahko na vso to področje zelo, zelo ponosna, skupaj s številko 112, na katero kličemo in je bila danes že tudi izpostavljena. Pri vseh teh zadevah vojska vedno stopi zraven in to moramo gledati na tak način. Vse ostalo je v okviru Nata, kjer se počutimo varne. In jaz mislim, da bi moral biti poudarek, malo bolj pozitivno bi morali biti danes naravnani in večji poudarek dajati na to področje in da praktično na teh zadevah temelji naša varnost in naša prihodnost. V grobem samo toliko. Vse ostalo pa vem, da ste strokovnjaki in da boste lahko več kaj okrog tega rekli. Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Lenart. Na vrsti je poslanka Jerca Korče. Izvolite.
Ja, najlepša hvala, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim. Če smo se včeraj na Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb pogovarjali o tem, da je treba neke sisteme pomladiti, se je ta odbor pomladil vsaj v tem smislu, da smo 3 mladi predstavniki tukaj noter, in sicer 2 predstavnika sta 2 predstavnika nekih skrajnosti. En predstavnik je tisti, ki bi v neomejenih količinah začel metat denar v vojsko, pri čemer vsi vemo, da to ne bi reševalo trenutne situacije, zato ker sploh imamo toliko luknjast sistem in je najprej treba te luknje zamašiti približno isto, kot se soočamo tudi na zdravstvenem področju. Ta drug ekstrem, ki ga imamo, in drugo skrajnost, ki imamo, je tista, ki bi ukinila Slovensko vojsko, odšla ven iz Nata in ta denar preusmerila v gradnjo vrtcev. Oboje od tega, kar sem zdaj naštela, jaz ocenjujem, da so neke politične floskule, pa neki zelo močni populizmi. In če kaj, nisem pristaš tega. In upam, da se bomo lahko vsaj enkrat premaknili iz teh populizmov, od tega, da je Slovenska vojska na robu prepada, da bomo mi levičarji poimenovani sesuli Slovensko vojsko, da je naša agenda, da jo uničimo in tako naprej, ali druge skrajnosti, da vlagamo v staro železo in na ta način ne moremo graditi vrtcev in več dati za socialo, da se bomo premaknili v to, kar je realnost. In to je tista prava sredinska smer, če hočete. V preteklosti se je ogromno narezalo v vojski in zato so zaslužne vse pretekle vlade, sploh od krize naprej. In prišlo je do tega stanja, da mi naenkrat v 5 mesecih ali pa še huje, z rebalansom, ne s proračunom, ampak z rebalansom proračuna ne moremo  (nadaljevanje) rešiti tega manka, ki je nastajal leta in leta in leta. Da se ne bomo pretirano obračali nazaj, katera vlada, kdaj in zakaj je prihajalo do takih odločitev, tako je današnje stanje, izhajamo iz tukaj, kjer smo. In v tem rebalansu je ta Vlada s tem predsednikom Vlade, ki se zaveda, kaj pomeni varnost, tako kot je govoril v predvolilnem času, nakazala trend. In trend je tak, da smo za nek znesek povečali vlaganje v vojsko, z zavedanjem, da preveliko povečanje ne bi bilo dobro, ker ga vojska v tem trenutku najbrž sploh ni sposobna primerno uporabiti in bi ta denar spolzel na take in drugačne načine. To pomeni, neka prva finančna injekcija je dana v obliki 40 milijonov v tem rebalansu. In jaz mislim, da je ta trend treba pohvaliti. Brez takega trenda, ki se bo nadaljeval, upam, da tudi v prihodnje, sploh ob normalnih gospodarskih razmerah v Sloveniji, bomo lahko dosegali zaveze. Se pravi, če povečujemo na 1,04 % bruto družbenega proizvoda - vsi vemo, da z danes na jutri ne moremo povečati na 2 % -, nakazujemo trend približevanja tem zavezam, ki so bile dane. Kaj se bo dogajalo čez pet let, težko napovemo. Je pa dobro, da v tem rebalansu nakazujemo ta trend. Po drugi strani pa ne zajedamo v ostale sisteme. Še vedno namenjamo ogromno za socialo in ta rebalans je izrazito socialno naravnan in dajemo zadostno količino denarja tudi v druge sisteme. In to je ta sredinskost, se pravi, nakazovanje neke normalne smeri, po drugi strani pa ne zajedanje v ostale podsisteme.  Navezala se bom samo še na odliv vojske, zato ker sem prevečkrat danes slišala, denar, denar, plače in tako naprej. Ne. Prvič je motivacija. In zdaj bom naštela stvari, za katere, če bi vsak opravil svojo nalogo na tem področju, bi v vojski lahko danes mogoče tudi ta trend začeli zaustavljati. Prvič je motivacija, za kar je zadolženo vodstvo, tudi častniki, ki morajo primerno motivirati svoje vojake, ustvarjati primerno vzdušje in delovne pogoje, da se vojaki počutijo primerno svojemu statusu. Drugič je ugled Slovenske vojske, zato je skrajni čas, da začne nekaj delati tudi politika, in ne na tak način, kot to delamo danes, ker če nas nek mlad fant, ki se pa mogoče odloča, da bi se priključil Slovenski vojski, posluša, ima občutek, da če za drugam nisem dober, sem pa za v vojsko; tak občutek dajemo navzven. In tretjič, perspektiva karierne poti, to, kar se tudi ministrstvo zaveda, da bo treba nekaj narediti, da ima tisti, ki vstopi v sistem Slovenske vojske, občutek, da se lahko znotraj tega sistema izobražuje, pridobiva kompetence in raste kot človek, ne da stagnira. Četrtič, delovni pogoji, in petič, tudi, ja, plačilo. Ampak najbrž ne bomo mogli doseči tega, da vojake izločimo iz enotnega plačnega sistema, ker to pomeni podrtje nekega sistema, ki ni optimalen, ampak je edini, ki trenutno lahko ohranja tudi razmerje z ostalimi sistemi, Ministrstva za notranje zadeve, šolstva in tako naprej. To je, kar se tiče moje politične razprave.  Zdaj pa imam tudi nekaj vprašanj. In sicer, glede Oshkoshev bi samo naslednje. Lahko se zapletamo v številke in se gremo računovodje, bi pa državnega sekretarja prosila samo dvoje, in sicer prvič, da zaključimo to, ali je zagotovilo, da je končna številka nakupa Oshkoshev 32 milijonov in niti centa več. In drugič, ali je vojska storila vse oziroma ali je primerno pretehtala, da je ta nakup bil smotrn in da je najbolj uporaben za Slovensko vojsko. Odgovor na to sicer poznam, pa bi prosila, da mogoče še enkrat in zadnjič povemo, da ne bo kolega Kordiš že sedemnajstič, ker so štiri krat štiri in ne več, tako da šestnajstkrat je bilo dovolj ponovljeno isto dejstvo okoli tega rebalansa.  Izven tega rebalansa pa bi mogoče samo prosila, da se ozremo v prihodnost, in sicer me zanima priprava bele knjige. Vemo, da je, kdaj lahko pričakujemo neke prve izsledke tega, ker se mi zdi to izjemnega pomena, da smo tudi nakup osem krat osem zaustavili tudi iz tega razloga, ker   (nadaljevanje) moramo najprej vedeti, kam bomo to svojo Slovensko vojsko peljali. In tu ni bil, kolega Kordiš, odločilen trenutek, niso bili lobistični stiki, ampak enostavno to, da je ta Vlada presodila, da moramo najprej priti do nekega temeljnega dokumenta, kje vidimo Slovensko vojsko v petih ali desetih letih, da bomo lahko peljali zadeve v svojo smer. Lahko kdo temu odkimava in se mu zdi skrajno smešno, da je mogoče na vrh te države prišla drugačna struktura, ki ji dejansko niso v interesu ponovni orožarski posli, ampak ji je v interesu, da začnemo stvari voditi v tej državi drugače, na transparenten način, in da se najprej usedemo za mizo, zedinimo okoli tega, kam bomo končno peljali tudi ta sistem vojske, in potem gremo v skladu s tem v neke nakupe in ne kar tako, ad hoc.  Najlepša hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Jaz bi rad povedal, da imamo še 2. točko dnevnega reda danes, to so vprašanja in pobude za državnega sekretarja, in bi res prosil, da se vsi skupaj osredotočimo na temo dnevnega reda, se pravi, na rebalans, čeprav je to povezano tudi z razvojnimi vprašanji, se vsekakor strinjam, kolegica Korče, in tudi vsi drugi.  Če sem pravilno razumel, je bila replika, ali kaj? Kolega Kordiš je prosil za repliko. Imate tri minute na razpolago za repliko.
Hvala, predsedujoči. Prva stvar za replicirat. Danes obravnavamo proračun. Proračun so politike, prelite v številke, ali, če želite, je v veliki meri to ravno računovodska debata, ravno toliko, kolikor je politična debata. In da v Levici vztrajamo pri podrobnem pregledu odhodkov, nabav za oklepnik Oshkosh štiri krat štiri, ni zapletanje v številke, ampak bazična transparentnost, ki, kot sem v preteklih intervencijah pokazal, krepko šepa, in nobeno zagotovilo s strani ministrstva tega ne more omiliti, ker so stvari kričeče in očitne, da ne štimajo. In ravno številke to izkazujejo, kako ne štimajo.  In kot drugo, zavzemanje za neko neuvrščeno držo, za držo nenasilja, za držo antiimperializma zagotovo ni skrajna pozicija. Kar je skrajna pozicija, je v času, ko imamo v tej državi še vedno razvojni krč, ko imamo še zmeraj krizo, ko imamo v krizi zdravstveni sistem, da se v tem času namenja 1,2 milijarde evrov za izgradnjo dveh srednjih bataljonskih skupin, ki niti nista namenjeni obrambi domovine, ampak sta namenjeni vožnji, recimo, po Afganistanu, za ameriške interese - glejte, to je tisto, kar ni normalno. In če to ni sredinska politika, to je desničarska politika.
Hvala lepa. Zdaj smo zaključili peti krog in bi dal možnost za odgovore državnemu sekretarju dr. Grošlju. Izvolite.
Klemen Grošelj
Hvala lepa za besedo.  Gremo še na štiri krat štiri. Prerazporeditev z osem krat osem je bila izvedena na to postavko, tako da tam je bilo dovolj denarja, ne samo 6 milijonov.  Glede spornosti izjav glede testiranja in preizkušenosti. Glejte, naročenih je preko 50 tisoč teh vozil. Jaz verjamem, da bo v tem kontekstu tudi teh naših 38 uporabnih. Podobne razprave smo imeli ob nabavah hummerjev in vemo, da so hummerji še danes v Slovenski vojski, so se izkazali za zelo uporabno vozilo. Jaz verjamem in vem, da je ta balistična zaščita teh vozil ustrezna. Razprave okoli tega preizkušeno ali ne preizkušeno, v serijski proizvodnji vozilo je. Po javno dostopnih podatkih po 38 vozil, mislim, da naredijo v enem dnevu, količinsko. Tako verjamem, da bo ta projekt oziroma ta del projekta izpeljan tako, kot je treba, in da je tako, kot je treba, izpeljan. Cena, se pravi, 32 milijonov, tako kot sem rekel, tisto, kar je že pogodbeno, je pogodbeno in tu ne bo sprememb. Se pravi, 10,2 za oborožitvene postaje, in to je to. Potem je še 5,77 milijona DDV in potem je ta projekt konkretno zaključen. Dobave, kot smo rekli, 21, trudimo se, da bi bile 20, ker ta vozila dejansko potrebujemo in so ta vozila nabavljena skladno z zahtevami Slovenske vojske. Kar se tiče Bele knjige, smo si vzeli malce več časa, bo pa dokument, ko bo, primeren za javno obravnavo razgrnjen. Javno jaz takrat pričakujem, da bomo imeli tukaj tudi v tem telesu in tem forumu razpravo, ki bo lahko kakovostno in korektno prispevala k nadaljnjemu razvoju obrambnega sistema in znotraj njega tudi Slovenske vojske. Zdaj pa mislim, da sem odgovoril vse, če pa nisem, bom pa še z veseljem kasneje.
Hvala lepa, gospod državni sekretar. Prehajamo v šesti krog. Tukaj sem se kot prvi prijavil sam, potem pa sta na vrsti še poslanca Žan Mahnič in Matej Vatovec. Ne bom dolg, bi pa vseeno rad malo pobrskal po zgodovinskem spominu.  Prej je bilo rečeno nekaj o paliativni oskrbi v zvezi s Slovensko vojsko. Mislim, da bi glede tega morali seči kar kakšnih 7 let nazaj. Bom povedal en podatek, namreč proračun Vlade Republike Slovenije za leto 2012 in tudi proračun Ministrstva za obrambo za leto 2012 je sprejela vlada Boruta Pahorja, ministrica za obrambo je bila Ljubica Jelušič. Potem po volitvah 2011 je prišla na oblast druga garnitura, predsednik Vlade je bil 2012 Janez Janša in minister za obrambo je bil Aleš Hojs in pripravili so rebalans proračuna za leto 2012. Znižali so obrambne izdatke za 93 milijonov. Za 93 milijonov. In prvič po osmih letih so obrambni izdatki za obrambni resor znašali manj kot 400 milijonov evrov. Sedaj pa danes govorimo o paliativni oskrbi, ko imamo nominalno višanje sredstev 20161 2017, 2018 in z današnjim rebalansom 40 milijonov evrov. Saj to je narobe svet. Dajte pogledati in se dajte soočiti z realnostjo, kaj je bilo v preteklosti in kaj hočemo danes narediti na tem področju. Hvala lepa. Naslednji je kolega Žan Mahnič, pripravi naj se Matej Vatovec.
Hvala, predsednik. Nadaljujem kar tukaj, kjer ste vi končal. Bi bilo korektno, da poveste še dva druga podatka, ne? Da je v času Janševe vlade obrambni proračun dosegal skoraj 1,7 odstotka BDP, imeli smo 6,7 odstotno gospodarsko rast. Potem, ko se je pa znižalo v drugi Janševi vladi za 93 milijonov, je bila pa negativna gospodarska rast. Proračunski primanjkljaj, padalo je za minus 7 odstotkov. Danes, ko imamo pa 4, 5 procentov, smo pa na 1,1; še ne. Tako, da vam lahko tudi s tem številkam postrežem. In kar se tiče tega ping-ponga glede Oškoša med kolegom Kordišem in pa Ministrstva za obrambo tudi mene marsikaj zanima. Zdaj, če kolega Kordiš meni, da so takšne nepravilnosti, to se lahko reši na dva načina. Prvi je, da poda kazensko ovadbo, drugi pa: Pojdite po parlamentu, zberite 30 podpisov pa naredimo preiskovalno komisijo. Če je v interesu, potem naj to naredi, če je samo za PR, potem se pač to ne bo naredilo. Kar se tiče, nisem prej hotel replike, ker bi bilo preveč, ampak moram se odzvati na to, kar je rekla kolegica Jerca Korče, da sem tisti skrajni poslanec, ki bi neomejeno metal v Slovensko vojsko. Zdaj, to ni res! Jaz bi dal 2 odstotka BDP v predpisanem roku. Jaz bi dal točno to, kolikor smo se zavezali z mednarodnimi pogodbami in to je, da leta 2024 dosežemo 2 odstotka BDP. Zdaj pa, če smo letos na 1,03, vi ste pa dali na 1,10, kolegica Korče, je to 0,07 odstotne točke povišanja. Po vašem izračunu oziroma po tem kako ste vi začeli, bomo na dveh odstotkih čez 13 let.  Jaz sem pa samo za to, da se spoštuje naše zaveze in to je, da leta 2024 dosežemo 2 odstotka BDP in znotraj tega 20 odstotkov za investicije. Za nobeno neomejeno metanje denarja v Slovensko vojsko nisem, ampak točno toliko, kolikor smo se strinjali, da bomo dali.  Zdaj, če je to tačko težko zastopiti … Jaz vem, da Slovenski vojski ne pomaga, če ji danes damo 100 milijonov evrov, ker ne bo mogla tega denarja porabiti, ampak mi takrat, ko smo računali, smo želeli do leta 2022, 2023 nekje, vsako leto Slovenski vojski zagotoviti dodatnih 70 milijonov evrov. Če je to neomejeno metanje denarja v obrambni proračun, potem je pač to vaša interpretacija. Naša interpretacija je pa enostavno to, kar smo se zavezali in kakršni so izračun in izračuni ne Slovenske demokratski stranke, ne Slovenske vojske, ne Ministrstva za obrambo, ne Vlade Republike Slovenije, ampak izračuni na svetovni ravni so, da je primerna poraba za obrambo za obrambo 2 odstotka BDP. Tako, da pojdite potem s temi argumenti k tistim, ki so to izračunali in k tistim, ki se tega procenta držijo. Politika naj dela na ugledu Slovenske vojske. Se strinjam! Se strinjam. Ampak katera politika?  Zdaj, tukaj smo danes slišali, ne? Razprave, kakršne so danes, ne pomagajo Slovenski vojski, te razprave so neprimerne. Niso v skladu s točko dnevnega reda. Točka dnevnega reda je rebalans proračuna za leto 2019 in stanje v Slovenski vojski, kakršno je bilo, kakršno je in kakršno bo, je odraz stanja v proračunu. Kolikor denarja, toliko muzike! Če ni denarja ni muzike! In to je preprosta kmečka logika, ki jo mora zastopiti vsak. In vsaka razprava danes, o stanju v Slovenski vojski je del točke dnevnega reda, ker so dnevni red finance, ki so za to vojsko namenjene.  In da naj politika dela na ugledu se strinjam, ampak na tak način, kot lahko. Vlada lahko na ugledu Slovenske vojske dela na način, da zagotovi resurse. Resursi so pa kadrovski in pa materialni. Opozicija pa lahko na ogledu Slovenske vojske dela na način, da pohvali tisto, kar je v redu, predvsem pa, da Vladi nastavlja ogledalo. To je naloga opozicije v parlamentarni demokraciji. In če opozicija opozarja na nepravilnosti, kaj bi bilo potrebno izboljšati, kakšno je stanje, to je naloga opozicije. Dajte se že navaditi, da niste absolutisti, da imate tudi opozicijo. Opozicija v državi mora biti, če je sistem takšen, kot je pri nas. In dokler bo stanje takšno v Slovenski vojski kot je in dokler bo SDS v opoziciji, bomo na to opozarjali, če vam je prav. ali pa če vam ni.  Vedno pa vsakemu, ko mi reče: »Kaj ti govoriš?«, samo vprašanje povem: Povej mi, kaj sem se zlagal oziroma povej mi, kar od tega, kar sem povedal, ni res. Po tem pa po navadi ni odgovora več nazaj.  In da bo izvzem Slovenske vojske podrl celotni plačni sistem, ja pa zakaj o tem ni razmišljal Marjan šarec na volilnih soočenjih.  Če je Vlada trdna, če je Vlada stabilna, lahko Vlada oziroma vladajoča koalicija odloči uniformirani del zaradi tega, tega, tega in tega, odhaja ven iz sistema enotnega plačne sistema v javnem sektorju, ker uniformiranci niso enaki, nimajo enakih pogojev, nimajo enakega dela, kot ostali zaposleni v javni upravi. In to je preprosto. Če je politična volja, se to da narediti. Če politične volje ni, če je strah pred tem, kaj bojo rekle javnomnenjske ankete, kaj bo rekel ostali del javnega sektorja, bo ta sistem stagniral še naprej.  (nadaljevanje) Najbolj smešno od vsega pa je, ko kolegica Korče reče: »dajmo počakati belo knjigo, da vidimo kam sploh bomo šli, kaj sploh hočemo«. Zdaj visoki častniki se samo križajo ob takšnih zadevah, pa tisti, ki zadevo malo bolj poznate, ostali pa se smejijo. Mi že 15 let vemo kaj želimo in kakšni so naši cilji, mi ne moremo z belo knjigo opredeliti novih ciljev zmogljivosti zveze Nato. Vsi vam že 15 let govorijo, kako je srednja bataljonska bojna skupina hrbtenica Slovenske vojske, ena in potem še druga. Mi že 15 let vemo kaj in kako, obljubljamo kaj in kako. Lahko bi pa takrat napisali belo knjigo, ne pa zdaj po 15 letih, ko so vse vlade govorile in ko je bil tukaj Stoltenberg in mu je bilo zagotovljeno, da bomo to naredili, tako zaradi nas, v prvi vrsti zaradi nas, kot tudi potem zaradi zveze Nato, kjer bomo to dajali tudi na uporabo oziroma sodelovali v kolektivni obrambi, zdaj bi pa vi belo knjigo napisali in počakali to belo knjigo, da vidimo, kaj si mi sploh želimo.  Gospa načelnica, ali Slovenska vojska potrebuje srednjo bataljonsko bojno skupino ali ne? Ali je to naša želja ali ni? Ali je to naša potreba, ali je to naš cilj? Prosim za konkretni odgovor, da to debato zaključimo. Ali bo bela knjiga prinesla čisto nekaj drugega in bo vse tisto, kar se je 15 let govorilo s tisto, s čimer smo šli v Nato, kar naenkrat povoženo in Natu bomo rekli: »ja, veste prišla je neka vlada, ki pa stvari dela drugače, sicer s starimi obrazi, ampak drugače«. Na obrambnem ministrstvu je tisti, ki je že enkrat osem kolesnike kupoval. Tudi ta, ko govorimo o gospodu Božiču, o gospodu Črnčecu(?), vsi so bili takrat zraven, ko se je kupovalo že 8x8, to ni neka nova garnitura. To so že bili v tem sistemu zraven, ampak dajte mi povedati gospa načelnica, ali boste sedaj šli na Nato, pa rekli: »zdaj so neki drugi časi, mi ne želimo ponavljati nekih starih napak, kakršnekoli so te že bile, mi srednje bataljonske bojne skupine ne bomo dali«. Evo, bomo natrenirali ESD, da jih bomo imeli 400, pa boste naše specialce lahko koristili. Ali kaj bo zdaj ta bela knjiga prinesla? Da bo pa za 180 stopinj drugače, kot trenutno je in ne… saj to se strinjam, te seje gledajo vse ambasade, predvsem kar se proračunov tiče bodo že zvečer šle depeše naprej in jaz mislim, da bo marsikdo pogledal, ko bo videl, Slovenija bo delala belo knjigo, to kar smo zdaj zmenjeni od tega ne bodo nič. Počakali bodo, da vidijo, kaj bo bela knjiga prinesla.  In še ena zadeva, kar se kadrov tiče, kdo od vaju, gospod Grošelj ali pa gospa Ermenc, lahko reče: »stojim za tem, kar je napisano v tem dokumentu. Leta 2020 bomo imeli 7 tisoč 600 pripadnikov stalne sestave in pa tisoč 500 pripadnikov pogodbene rezerve«. Samo prosil bi, da nekdo od vaju, da se postavi za ta stavek, ki ste ga tukaj notri napisali, da vemo, koga bomo vprašali za odgovornost leta 2020, če temu ne bo tako.
Hvala lepa gospod Kordiš, gospod Žan Mahnič. Seveda s Kordišem se največkrat prijavljata za besedo, zato sem vaju začel že malo mešati. No, zaslužili ste si repliko. Se bom omejil na tri minute.  Leta 2012 smo imeli ravno tako rebalans proračuna in takrat je predsednik vlade in obrambni minister, Janša in Hojs sta z rebalansom znižala proračunske izdatke za 93 milijonov. Danes obrambni minister Erjavec in predsednik vlade Marjan Šarec, zvišujeta z rebalansom proračuna obrambne izdatke za 40 milijonov evrov. To je razlika, morate priznati. Seveda bi lahko tudi takrat leta 2012 morda vzeli sociali, šolstvu, zdravstvu, infrastrukturnim projektom – ne, tudi takrat so se odločili tako kot v času največje krize, da je očitno najlažje vzeti obrambi. In takrat je seveda šlo po gobe 93 milijonov evrov, tako da so bile praktično ustavljene vse investicije, zagotovljeno je bilo le najnujnejše usposabljanje vojakov, pa še plače so jim znižali.   (nadaljevanje) Sedaj pa je na vrsti… Jerca Korče ima repliko. Izvolite.
Ja, hvala. Kolega Mahnič ste povedali, da v tem trenutku, tudi če damo 100 milijonov, jim mogoče ne bi vojska znala na pravilen način porabiti oziroma bi to bil prevelik priliv na enkrat, da bi ga sistem lahko sprocesiral. Tako da kaj… mogoče vas najboljše ne razumem. Trend, ki ga je ta vlada nakazala, je trend dvigovanja obrambnega proračuna in to je to, kar je govoril predsednik vlade v predvolilni kampanji, da ta vlada se zaveda kaj pomeni varnost in da je bila varnost depriviligirana, da se je nenehno rezalo ravno na tem proračunu in da je želja njega, da se ta trend obrne v drugo smer, tako da tukaj se po neki, po mojem po neki logiki strinjava. Kar se tiče pa bataljonske enote – ja, seveda, saj so bile dane zaveze, ampak v petih mesecih, od kar je ta vlada, ne vem po kateri logiki bi mi po ulici šli in nabrali fante, da pridejo, da sestavimo bataljonsko enoto in da zadeva zafunkcionira. Če si tako nekako predstavljate. So pa neke zaveze, znotraj katerih bo tudi ta vlada in tudi to vodstvo obrambnega ministrstva in tudi mi kot poslanci Liste Marjana Šarca, sigurno poskušali najti način, da lahko izpolnimo dane zaveze in to je to. Saj se strinjamo. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Naslednji za razpravo pa je prijavljen poslanec Matej Vatovec. Izvolite.
Najlepša hvala, predsedujoči. Bom tudi jaz izkoristil zadnjo razpravo za izhodišče. Ne le, da bi večja sredstva pomenila, da bi težje vojska znala razpolagati z njimi, mislim, da že ta rebalans kaže na to. Ne samo Oshkoshi, ki so »itak« neracionalni, poteg tega, da os zelo motni v tem, kako se izplačujejo in kako se načrtujejo sredstva za njihov nakup.  Druga stvar, ki bode v oči v tem rebalansu je postavka streliva in minska eksplozivna sredstva. Zdaj obseg predvidenih sredstev iz trenutno veljavnega proračuna, kjer je ta postavka 4, 1 milijona, se dviguje na 11 in pol milijona, se pravi za 7, 4 milijona evrov. Za 7, 4 milijona evrov več streliva in minskih eksplozivnih sredstev namerava Slovenska vojska kupiti. To je potrditev izdatkov za strelivo. Mislim, da je takšno povečanje nerazumno in verjetno tudi neupravičeno, oziroma tu sprašujem, kaj botruje takšnemu povečanju nabavi streliva? Mislim, da varnostne razmere v zadnjem letu ali pa od trenutka, ko se je odločilo, da se bo rebalans naredilo, se niso ne vem kako spremenile, upam, pa tudi, da ne namerava Slovenija kakorkoli se zapletati ali pa vpletati v oborožene spopade, ki recimo da potencialno lahko terjali večjo nabavo zalog streliva. Zdaj, tisto, kar je še posebej pomembno pri tem povišanju je to, še enkrat poudarjam, nerazumno, ker je v bistvu obseg teh sredstev za več kot 50 % višji celo od leta 2010. Smo že slišali, to je bilo leto, ko je bil proračun za obrambo rekorden oziroma so proračun, v katerem so bili izdatki za vojsko rekordni. No, tisti proračun leta 2010 je predvideval 8, 17 milijonov za strelivo, danes pa govorimo o 11 in pol milijonih. Tako da je nenavadno, tu se sprašujem, zakaj potrebuje vojska toliko tega streliva. Mislim, edino, kar se dogaja s tem strelivom, je to, da se ga kuri na streliščih. Zdaj, če se bo Poček zaprl ali pa uporabljal v manjšem obsegu, se bo še manj streljalo tam, tako da še tu ni tega razloga. Drugo pa je to, da se to strelivo zgublja, recimo v zvezni Republiki Nemčiji in tako naprej. Zdaj vi pa bi za to dajali še več denarja, misli to je »non sense«. Gre za metanje denarja v »luft« in tu bi res želel čisto jasno in direktno pojasnilo, zakaj takšno povečanje? Ali je samo to zato, da se prikaže doseganje teh ciljev, ki smo jih obljubili Natu, ali je pač samo neka kaprica, zato, da se ta smodnik meče v zrak? Tako da tu bi prosil za res zelo, zelo konkreten odgovor.
Hvala lepa. Zdaj 6. krog je mimo, ampak imam prijavljena samo še dva poslanca in to sta Miha Kordiš in Žan Mahnič in jaz   predlagam, da bi s tem tudi zaokrožili ta šesti del, ker potem verjamem, da se nihče več ne bo javil za besedo. Ali damo prej besedo dr. Grošlju? OK, najprej gospod Miha Kordiš, potem pa Žan Mahnič.
Hvala za besedo, predsedujoči. Ja, koliko(?) tečemo zadnji krog ali ne, bo odvisno od tega, kakšni bodo nadaljnji odgovori predstavnikov izvršne veje oblasti in tukaj bi se ponovno zahvalil za neobičajno iskrenost gospodu državnemu sekretarju, ker daje odgovore, namesto, da bi se izmikal. Prej nekje je omenil - pa je bilo potem informacija, ki mi je ušla – da bo DDV plačala(?) na koncu izvedbe nakupa Oshkosh 4x4. Omenjena je bila tudi letnica 2022, ali sem jaz to prav razumel? Koliko? 2020. OK. Ampak razlog, zakaj sem se prijavil k besedi je pa naslednji: dejali ste, da je prišlo do prerazporeditve iz postavke bojno kolesno vozilo 8x8, na postavko opremljanje z glavno opremo Slovenske vojske za proračun 2019, zato, da se je na ta način usposobilo / nerazumljivo/ postavko za nakazilo druge tranše Oshkoshov v višini 9,3 milijonov evrov. Zanima me, kdaj je bilo to storjeno? Zanima me tudi, kako je bilo to storjeno? Namreč, milo rečeno, nenavadno je, da imamo proračunske prerazporeditve v mesecu januarja proračuna, tik pred tem, ko naj bi se sprejel rebalans proračuna. Milo rečeno nenavadno, pa sami ste rekli, da bo, najmanj leto dni minilo, preden mi sploh pridemo do teh oklepnikov. Zakaj torej hiteti? In naprej, če torej drži, da sta bili izpeljani prvi dve tranši plačil, prva v višini 6,9 milijonov evrov iz proračuna 2018, druga v višini 9,3 milijone evrov iz obstoječega proračuna 2019, potem se moram popraviti, ni da bi morala biti nova postavka, ki jo zdaj vpeljujete v rebalans proračuna LKOV, težka 32 milijonov evrov minus 6,9 evrov. V resnici, bi morala biti težka 32 milijonov evrov, kot cela investicija, minus 6,9 milijonov evrov, ki je bilo že plačanih iz lanskega proračuna iz postavke opremljanje z glavno opremo Slovenske vojske minus dodatnih 9,3 milijonov evrov, ki je bilo plačano iz postavke obstoječega proračuna za 2019, spet poimenovanje opremljanje z glavno opremo Slovenske vojske. To nam zaključi s številko 15,8 milijonov evrov na postavki LKOV, ki jo vpeljuje ta rebalans. Matematika se tukaj ne izide, zaradi tega, ker ta vaša postavka še vedno ni težka 15,8 milijonov evrov, ampak je še vedno težka 32 milijonov evrov. Če vse te številke vržemo skupaj, se začnemo približevati ceni ne 32 milijonov, ampak 50 milijonov evrov – to je tisto, kar mene tu skrbi. Še zlasti, ker je prišlo v enem izmed prejšnjih osnutkov rebalansa do lapsusa in je bilo v tistem rebalansu dejansko zavedno, odkrito, postavka LKOV, težka 50 milijonov evrov, ne 32 milijonov evrov. Tukaj matematika ne »štima«. Mislim, ne glede na to, koliko pojasnjujete, je v bistvu samo še, bolj se stvari zapletajo, namesto, da bi se razpletale.
Ja, ste končali? Ja, hvala lepa. Na vrsti pa je še kolega poslanec Žan Mahnič, izvolite.
Ja, hvala no. Glede na to vprašanje, mogoče, da samo malo pomagam ministrstvu in pa Slovenski vojski. Ko je bilo prej vprašanje, zakaj kupujemo strelivo? Gospa načelnica, dajte mu odgovorit to, kar ste meni, lansko leto, zato ker imamo v primeru vojne streliva samo za 3 dni, kajne? Kar se pa tega tiče, Oshkoshov pa, tudi jaz sem za to zainteresiran. Pojdite povabit odbor na MORS in nam razgrnite te zadeve, če stvari res ne »štimajo«. Se bomo lahko sami prepričali, koliko denarja je kam šlo, koliko ga je za kaj planiranega in koliko se bo na koncu plačalo. Samo pa odziv na dve trditvi oziroma na repliko kolegice Jerce – ja, 40 milijonov več, nek pokazatelj tega, kaj je predsednik Vlade napovedoval že pred volitvami, dobro, zdaj lahko gremo, kaj še vse drugo je napovedoval, pa tega zdaj ni, začenši z izstopom iz sistema plač javnih uslužbencev, ampak tukaj, da malo vzamem v bran že prejšnjo Vlado. Že prejšnja Vlada je dala 38 milijonov evrov več, tako da je že nakazala nek trend. Še enkrat, koliko želim? Ne, želimo toliko, kolikor se je reklo, do kdaj bomo dosegli. In če 4 leta delite s tistim mankom, bi pričakovali, da vsako leto toliko damo. In pa še druga zadeva, sploh ne gre za to, ko sem rekel glede bele knjige in pa ciljev zmogljivosti, da bi iskali po cesti fante – vi ste rekla, 8x8 ni ustavljen zaradi korupcijskih tveganj, kot sem jaz govoril, ampak zato, ker pričakujemo belo knjigo, da bomo videli, kaj sploh želimo oziroma kaj bomo delali. To pa je problem, to pa je problem, ker sem mislil oziroma vsi tukaj, mogoče tudi gospod Krek, smo mislili, da mi vemo, kaj želimo. Zdaj, pisat neko strategijo in da bo potem še 15 let trajalo, da bomo do te bataljonske bojne skupine prišli, kot zdaj vidimo, potem pa res nimamo v NATU kaj več početi. In pa, še enkrat bi prosil, kdo od vaju stoji za številko 7 tisoč 600? Gospa načelnica, stojite za to številko ali ne stojite?
Hvala lepa. Seznam prijavljenih je izčrpan. Predlagam, da se, kdaj človek lahko tudi ugrizne v jezik in da, ne glede na to, ali boste zadovoljni z vprašanji ali ne, zaključimo z odgovori dr. Klemna Grošlja. Kajti, imam že prijavljene razpravljavce pod točko 2. – Pobude in vprašanja. Izvolite, dr. Grošelj.
Klemen Grošelj
Hvala. OK, glede streliva, se pravi, skladno z načrtom oblikovanja predpisanih zalog, ki smo jih dolžni imeti, je pač to, v tem okviru zagotavljanja teh zalog, je predvidena ta poraba za strelivo. 2010 smo imeli pa 11,3 milijone na strelivo, tako da to ni tako, je pa dejstvo, da se v preteklosti te zaloge niso obnavljale, tako da, to lahko odgovorim na to. Kar se tiče 4x4, se pravi, 6 milijonov, 6,9 - glavna oprema, 9 milijonov – prenakazilo z(?) 8x8, ki se bo preknjižilo na nov, ta LKOV 4x4, pomeni 9, plus 10 in pridemo do 19,253 311. In to je to. Plus davek, ki ga plačamo v prihodnjem letu – malenkost manj kot, se pravi, 300, 270 tisoč, ne, pardon, 230 manj kot 6 milijonov.
Hvala lepa. Se pravi, replika kolega Vatovec. Ja, izvolite.
Ja, hvala. Zdaj kar se tiče 2010 proračuna – mi smo tistega, ki je pač objavljen in uraden, je 8,17 postavka. Zdaj, če na MORS-u delate tako, kot z Oshkoshi, potem zna biti ja, da te številke strižejo in da se je porabilo dejansko 11,3 milijona. Ne razumem pa, kako je možno, da nimate zaloge. Zdaj, sredstva so se od leta 2015 do danes, konstantno povečevala: 2015 - 0,85 milijona, 2016 - milijon 25, 2017 – milijon 85, 2018 – 3 milijone 85, 2019 – 11 milijonov in pol, če bo ta proračun sprejet. Zdaj, ob predpostavki, da nismo v vojnem stanju in da se tega streliva nenormalno ne porabi, ob predpostavki da, upam, ne bomo v kakšnem oboroženem konfliktu na naših tleh udeleženi, ne razumem, kako ste lahko v 4 letih porabili to strelivo in da nimate zalog. To je, to je, mislim, to enostavno ne »štima«. In zdaj, če cela država mora upoštevati fiskalno pravilo, je kaj? Slovenska vojska izjema? Je lahko, pač, troši? In ob tem je nenavadno no, mislim, za kakšne namene gre to? Tipičen primer tega je recimo metanje 250 kilogramskih bomb s Pilatusi - trenažno turbopropelersko letalo, ki ni nikakor primerno za bojevanje, na katerega se navesijo »miterljezi«, bombe, vodene; ne vodene rakete in tako naprej,  (nadaljevanje) kar ga še tako upočasni. Naši piloti se urijo v tehniki metanja bomb, kot so jo poznali, recimo, v drugi svetovni vojni, kjer moraš nad ciljem leteti in potem s pravim naklonom spustiti bombo, zato da zadene nek tank. Mislim, ali je res to nekaj, kar v 21. stoletju potrebujemo? Ta letala, če bi prišlo do kakršnekoli potrebe, da bi jih uporabili, so popolnoma neuporabna, oziroma če bi pilote s temi letali poslali v kakršnokoli akcijo, bi to bila obsodba na smrt s strani poveljnika. / oglašanje v ozadju/ To je samomorilska akcija, ja. In že tako vemo, da našega zračnega prostora ne varuje Slovenska vojska, ampak italijanski F-16, ki je pa madžarski gripni. Mislim, to je absurd, no. Ali so to zaloge, ki jih potrebujemo, 250-kilogramske bombe? Prosim za neko res zdravorazumsko razlago, ker to, da Slovenski vojski zmanjkuje zalog streliva, ob tem da se sredstva za ta namen konstantno povečujejo, in ob tem da to strelivo tudi včasih izgine za potrebe kakšne teroristične organizacije v Nemčiji, mislim, da je nekaj hudo narobe, no.
Na vrsti je kolega Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Po zadnjem odgovoru gospoda državnega sekretarja je žongliranje s sredstvi, povezanimi z Oshkosh štiri krat štiri, nekoliko jasnejše. Hkrati se je pa tudi zabetonirala neupravičenost postavke 32 milijonov evrov. Ker kaj se je zdaj zgodilo? Najprej je iz MORS na račun Oshkosha odšla prva tranša nakazila v višini 6,9 milijona evrov, to je bil proračun 2018. Potem se je zgodila v obstoječem proračunu 2019 prerazporeditev v višini 9 milijonov oziroma 9,3 milijona evrov s postavke Bojno kolesno vozilo osem krat osem na postavko Opremljanje z glavno opremo Slovenske vojske. Nato se je to nakazilo poravnalo, se pravi, je bilo spet Oshkoshu, Američanom, nakazanih teh 9,3 milijona evrov. Ampak kaj to še vedno pod najbolj blagohotno interpretacijo pomeni - da je postavka, ki jo vpeljuje rebalans proračuna za 2019, še vedno napihnjena, ker, kot rečeno, še po najbolj blagohotni interpretaciji, v redu, potem lahko vzamemo, da bi bilo treba v tem rebalansu zagotoviti 23,1 milijona evrov, ne 15,8, ampak 23,1 milijona evrov, ker še zmeraj je bila prva tranša pokrita že iz proračuna 2018. In če je cela nabava težka 32 milijonov evrov, pa je 7 milijonov evrov že šlo iz preteklega proračuna, zakaj torej imamo še zmeraj postavko LKV štiri krat štiri, težko 32 milijonov evrov. Ponovno, še tretjič, v najbolj blagohotni interpretaciji tega žongliranja, se je izgubilo 7 milijonov evrov. Pri tem, da je še vedno odprto vprašanje oziroma ko jaz to berem, je praktično kar dejstvo, da imamo novo postavko 32 milijonov evrov in zraven zavedeno ničodstotno realizacijo, kot da niti en cent od te postavke še ni šel za plačilo, pa vemo, da je, tega nihče niti ne skriva.
Na voljo za odgovore je dr. Klemen Grošelj. Izvolite.
Klemen Grošelj
Še enkrat. Te postavke trenutno ni v sprejetem finančnem načrtu 2019, je tako? / oglašanje v ozadju/ No, in če smo letos plačali že teh 9 milijonov, smo jih plačali iz glavne opreme, in to se bo po sprejetju rebalansa preknjižilo na to postavko, in to je 9 milijonov. Potem sledijo še oborožitvene postaje, 10,2, to je skupaj na postavki za letošnje leto 19 in še nekaj milijonov. Mi imamo na postavki predvidenih 20, ja, 20 imamo, nimamo 32, ampak imamo 20,   (nadaljevanje) 6-6, naslednje leto je 6 in potem še eno leto 6. Ampak vmes bo še nov proračun. Lahko še to povem, drugega ne znam, več pa ne znam zdaj razložiti. In če seštejete teh 19 milijonov plus tisto, kar je bilo plačano lansko leto, plus davek, je 32 milijonov, in nič več. 51 milijonov, kar sem že prej omenil, je bila pa ocena cene na trgu, ko se je začel ta projekt. Zato je tudi bilo v tistem dokumentu to navedeno. In to je ta razlika. Se pravi, 51 milijonov na trgu za 38 vozil. In to je to. Več pa ne znam razložiti.
Hvala lepa.  Očitno ni več volje… Ja, izvolite.
Klemen Grošelj
Se opravičujem. Glede streliva. Glejte, seznam je sledeč: pehotno strelivo, strelivo ročno protioklepno dve, ročne bombe mine 120 topovske, ročne bombe RGV-90, vadbeni, vadbeno strelivo, vadbeno strelivo pa RGV-90 800 kosov. Nobene letalske bombe. / oglašanje v ozadju/
Hvala lepa.
Klemen Grošelj
Glejte, mi imamo standarde, po katerih moramo imeti zaloge streliva. Če se zadnjih deset let v to ni nič vlagalo ali kolikor se je pač vlagalo, tega ne moremo drugače rešiti. V letošnjem letu je predvidenih 11 milijonov - oziroma koliko je za letos predvideno? / oglašanje v ozadju/ 11 in pol.
Hvala lepa državnemu sekretarju dr. Grošlju za odgovore.  Ker ni več prijavljenih k razpravi, ugotavljam, da smo izčrpali razpravo. Nimamo… / oglašanje v ozadju/ Kako? / oglašanje v ozadju/ A, replika. Dobro, replika, gospod Miha Kordiš.
Hvala. Gospod državni sekretar, jaz se ne ukvarjam v temle fokusu z odhodki, ki pridejo v kasnejših letih. Osredotočen sem na to, kar je bilo že plačano, in kaj piše v tem proračunu. In tu piše, črno na belem, 32 milijonov evrov, in to brez tega denarja, ki je že šel iz hiše. Ta denar je šel pa iz hiše lansko leto, decembra lansko leto, iz proračuna za 2018. Kar pomeni, da je teh 32 milijonov evrov previsoka številka, verjetno namerno previsoka številka, če je to zares končni strošek celotne nabave. In ni matematike, ki bi se tu izšla. Zares ni matematike, ki bi se tu izšla, vsaj ne osnovano na proračunih, ki jih imamo pred sabo, in proračunskih dokumentih, na katere se sklicujete.
Hvala lepa za vaš prispevek, poslanec Kordiš.  Zdaj bi rada odgovorila na nekatera vprašanja še načelnica generalštaba, generalmajorka Alenka Ermenc. Izvolite.
Alenka Ermenc
Hvala lepa, gospod predsednik odbora. Glede vprašanj o SRB BSK, srednji bataljonski bojni skupini in obsegu tisoč 600 ter bolniških.  Pa bom začela pri bolniških, ker je najlažje povedati, ker je statistika od danes. Imamo delež na bolniški malo več kot 5 %, je pač gripa in verjetno iz povprečja v Republiki Sloveniji v naši Slovenski vojski ne izstopamo.  Kar zadeva kadrovski obseg, 7 tisoč 600. Ta obseg je določen z dokumenti, ki opredeljujejo petletni razvoj Slovenske vojske. To je ciljno stanje, ki je seveda dosegljivo s sprejetjem ustreznih ukrepov v državi za pridobivanje, zadrževanje kadrov in za kompenziranje tistih, ki služijo domovini, njihovega dela in let, ki so jih namenili temu poslanstvu. Kar zadeva srednjo bataljonsko bojno skupino, gospod poslanec, sem tekom   odgovora, ko sem se oglasila prvič in edinkrat do sedaj danes, povedala, da kljub vsemu, kar je bilo povedano, Slovenska vojska ostaja zavezana ambiciji realizacije sprejetih ciljev zmogljivosti, ki jih je sprejela Republika Slovenija, kot osnove nadaljnjega razvoja Slovenske vojske. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Sedaj nimam več prijavljenih, tako da – tudi amandmajev ni več in ugotavljam, da se je Odbor za obrambo seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 v delu, ki se nanaša na področje Ministrstva za obrambo. Potrebno je določiti še poročevalca odbora za sejo matičnega delovnega telesa, to je Odbora za finance. Če ne želi nihče drug biti poročevalec, bom to dolžnost prevzel sam kot predsednik odbora. Ugotavljam, da ni nobenih posebnih pripomb, zato zaključujem 1. točko dnevnega reda. Prehajam na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA. Zdaj tako je. Naša dvorana oziroma Veliki salon je rezerviran do 14. ure. Imamo še 48 minut časa. Če ne bomo do 14. ure končali, bom prekinil sejo in bom, glede na razpoložljive prostore, sejo nadaljeval v večernih urah. Je pa od vas zdaj odvisno, ali boste prišli zvečer ponovno v Državni zbor ali ne. Prvo vprašanje pa ima poslanec Žan Mahnič. Izvolite.
Hvala. Niti ne bo vprašanje, ampak bosta dve pobudi. Ena vam oziroma odboru, ena pa ministrstvu. Zdaj, prva pobuda, ki je, gospod predsednik, ki jo naslavljam na vas – in sicer predlagam, da skličete terensko sejo Odbora za obrambo v Občini Postojna s točko dnevnega reda Vprašanja nadaljnjega delovanja vadbišča Slovenske vojske na Počku, tja na sejo povabite predstavnike Ministrstva za obrambo, predstavnike Slovenske vojske in pa predstavnike lokalne skupnosti, župana, občinske svetnike in tako naprej, da se odbor seznani s problematiko, da slišimo tako eno kot drugo stran in da glede na slišano tudi sprejmemo kakšne potrebne sklepe, kaj naj se zgodi. Moja druga pobuda pa se nanaša na Ministrstvo za obrambo oziroma Slovensko vojsko, in sicer da nam posredujejo vso dokumentacijo, ki se nanaša na nakup Oshkoshev. Seveda pod ustreznimi stopnjami Zaupno. V prejšnjem mandatu smo zahtevali celotno dokumentacijo glede nakupa 8x8, glede celotnega procesa, to smo dobili in verjamem, da tudi sedaj, glede na to, da smo nekako varuhi in pa skrbniki – glede na to, da potrjujemo proračun, želimo vedeti, kam ta denar gre, kako je porabljen in zato predlagam, da nam v roku dveh tednov posredujete vso dokumentacijo, zaradi mene in seveda tudi logično pod stopnjo Tajno zaupno, kakor pač želite, da jo dobimo na Odbor za obrambo.
Hvala lepa za to pobudo. Ne vidim nobene ovira, da ne bi imeli seje odbora na terenu. Izvolite, dr. Grošelj.
Klemen Grošelj
Ne, z naše strani ni nobenih omejitev glede tega. Se pravi, dva tedna … sej del je pa že tako ali tako v javnosti, tako da – pogodba, mislim.
Ima še kdo od prisotnih članov odbora kakšno vprašanje ali pobudo? Ugotavljam, da ne.  Jaz se zahvaljujem vsem današnjim sodelavcem, razpravljavcem, predstavnikom in predstavnicam Ministrstva za obrambo, državnemu sekretarju dr. Grošlju, načelnici generalštaba generalmajorki Alenki Ermenc za sodelovanje.  Se vidimo na naslednji seji. Kdaj to bo pa še ne vem.  Hvala lepa.