30. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

15. 2. 2019
podatki objavljeni: 15. 2. 2019 v pregledu

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi!  Uvodoma vam moram pojasniti, da bom del seje po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije dr. Darija Krajčiča kot podpredsednik odbora vodil sam.  Začenjam 30. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da namesto poslanke mag. Meire Hot danes Poslansko skupino SD predstavlja gospod Matjaž Nemec, namesto poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega Poslansko skupino Slovenske nacionalne stranke nadomešča poslanec Dušan Šiško, poslanca Gregorja Periča v Poslanski skupini SMC nadomešča poslanka Monika Gregorčič in poslanca dr. Darija Krajčiča   (nadaljevanje) bo del seje nadomeščal poslanec Jože Lenart in to za LMŠ. In še ena, namesto poslanke Nataše Sukič bo Poslansko skupino Levica predstavljal poslanec Primož Siter. Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. In vse tiste, ki so prišli, lepo pozdravljam, druge pa pozivam, da mogoče le pridejo do konca mandata. Vse navzoče lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019.  Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora z dne 25. 1. 2019. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog rebalansa bomo obravnavali na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, in sicer kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, kar pomeni, da bomo obravnavali le tisti del, ki se nanaša na Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko oziroma na Ministrstvu za zunanje zadeve.  Na sejo so bili k tej točki vabljeni Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za finance, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije. Drage kolegice in kolegi, do tega trenutka nisem prejel nobenega predloga za amandma odbora, zato prosim predstavnika Ministrstva za finance, da nam na kratko predstavi Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Državna sekretarka, mag. Jazbec, prosim.
Saša Jazbec
Hvala lepa za besedo. Dobro jutro, lepo pozdravljeni. Torej pred vami je Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, ki se že zadnja 2 tedna obravnava po zainteresiranih delovnih telesih v Državnem zboru. V bistvu je vaš odbor zadnji, ki se z njim seznanja. Prepričana sem, da ste tako poslanci kot tudi druga javnost že seznanjeni z razlogi za pripravo z bistvenimi poudarki tega rebalansa. Zaradi tega bom dejansko to povedala zelo na kratko. Zaradi 6. leta gospodarske rasti v letošnjem letu bodo načrtovani prihodki kljub visoki ravni odhodkov v letošnjem letu omogočili, da bo državni proračun zabeležil presežek. Načrtujemo presežek v višini 193,6 milijona evrov in da bomo lahko zaradi lani izvedenih prodaj kapitalskih deležev države in pred-financiranja znižali potrebno zadolževanje v letošnjem letu. Ker je bil eden od razlogov za pripravo rebalansa počasnejša dinamika od načrtovane pri črpanju evropskih sredstev, se pravica porabe za evropski del, torej sredstev v predlogu rebalansa zvišujejo, in sicer skupaj znašajo milijardo 17 milijonov EU denarja in še 230 milijonov slovenske udeležbe. Od tega je kohezijske politike v EU delu 625 milijonov in pripadajoče slovenske udeležbe 137 milijonov. Natančnejši pregled teh vsebin verjamem, da ste pač opravili po resorjih. In za natančnejši pregled finančnega načrta Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa predlagam, da ga predstavi državna sekretarka. Hvala lepa.
Zahvaljujem se mag. Saši Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance za podano poročilo. Zdaj pa prosim dr. Nevenko Ribič, državno sekretarko v Službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da nam predstavi Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 v delu, ki se nanaša na delovno področje Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko oziroma na izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji v letu 2019. Prosim.
Nevenka Ribič
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Danes imam nalogo, da na kratko predstavim del proračuna ali, bolje rečeno, Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, ki seveda odpade na našo službo, se pravi na službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Kot veste je naša služba odgovorna za izvajanje evropske kohezijske politike, tako za cilj 1 kot tudi za cilj 2 ali, kot temu pravimo, evropsko teritorialno sodelovanje. Poleg tega seveda koordiniramo aktivnosti razvojnega načrtovanja v Republiki Sloveniji. V okviru teh nalog smo seveda pripravili rebalans proračuna naše službe za leto 2019. Sprejeti proračun Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko za leto 2019 je bil v višini 23 milijonov 278 tisoč 460 evrov. Rebalans proračuna za leto 2019 je v višini 31 milijonov 249 tisoč 892 evrov, kar pomeni zvišanje proračuna za 7 milijonov 971 tisoč evrov.  Spremembe glede na sprejeti proračun pa so predvsem v naslednjih kategorijah. Na integralnih sredstvih je v bistvu porast za cirka pol milijona evrov predvsem zaradi sprostitev napredovanj. Isti razlog v pretežni meri na obeh kategorijah tehnične pomoči, tako cilja 1 kot tudi cilja 2, je v bistvu zaradi popolnitve kadrovskih kvot. Na obeh tehničnih pomočeh je porast za cirka milijon in 850 tisoč evrov. Za nekaj manj kot 6 milijonov evrov pa so porasla sredstva, ki so na SVRK planirana za izvajanje operativnega programa evropske kohezijske politike za rast in delovna mesta v obdobju 2014 do leta 2020. V obeh primerih gre za tako imenovane »niote«(?), ki se še niso uvrstili v INOP. Če povem drugače gre za načine izbora operacij oziroma projektov, ki jih bodo resorji v letu 2019 uvrstili v izvedbeni načrt operativnega programa. Realizacija tega pa bo predvidoma opravljena v letu 2019. Sem spadajo na primer projekti, ki so uvrščeni v dogovore za razvoj regij, potem, recimo, energetska sanacija stavb, / nerazumljivo/ ožjega in širšega javnega sektorja in pa skupina projektov, ne gradbenih, protipoplavnih ukrepov. INOP, to se pravi izvedbeni načrt operativnega programa - gre v bistvu za vsebinsko in tudi finančno razčlenitev operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Za leto 2019 le-ta določa porabo EU sredstev v višini 625 milijonov evrov in pa pripadajočo slovensko udeležbo v višini 145 milijonov evrov. Dodatno je v letu 2019 predvideno tudi vplačilo druge tranše v sklad skladov za izvajanje finančnih instrumentov, ki pa se ne izkazuje v bilanci prihodkov in odhodkov državnega proračuna. To so v bistvu glavne razlike, ki jih ima sprejeti oziroma rebalans proračuna naše službe za leto 2019. Vsekakor sva s sodelavcem na voljo za morebitna vaša vprašanja. Hvala lepa.
Zahvaljujem se dr. Nevenki Ribič, državni sekretarki v službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko za podano poročilo. Prosim še predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve, gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja, da nam na kratko predstavi Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 v delu, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za zunanje zadeve.
Dobran Božič
Najlepša hvala. Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovani gospe poslanke in poslanci. Dovolite mi, da vam predstavim Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za Ministrstvo za zunanje zadeve za leto 2019. Ta, za leto 2019, tako znaša 90 milijonov 955 tisoč 51 evrov. Predlog rebalansa proračuna MZZ za 2019 je tako za 4 milijone 600 tisoč višji, od sprejetega proračuna za leto 2019. V danih okvirih ministrstvo lahko zagotovi sredstva za redno delovanje, nima pa še zagotovljenih sredstev za pričetek priprav na predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU. Pričakujemo, da bodo sredstva zagotovljena s prerazporeditvijo tekom leta, s strani Ministrstva za finance. Dodatna sredstva s sprejetim proračunom so zagotovljena na: podprogramu izvajanja zunanje politike in EU zadeve in sicer, za povečane obveznosti iz naslova plač, na podlagi realizacije dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, za delovanje diplomatsko konzularne mreže, konkretno za izdelovanje novih DKP v Abu Dabiju, Teheranu in Sofiji, za katere obveznosti niso bile predvidene v sprejetem proračunu 2020 za ureditev zdravstvenega zavarovanja v državah izven Evropske unije in za obnovo stavbe stalnega predstavništva v Bruslju. Povečuje se tudi obseg namenskih sredstev iz naslova odprodaje premoženja nekdanje SFRJ. Iz tega naslova je v začetku leta 2019 predviden tudi nakup poslovne stavbe, za potrebe konzulata Republike Slovenije v Trstu. Prav tako se povečuje(?) sredstva v podprogramu sredstva za množične migracije in sicer za dodatne obveznosti vplačila druge tranše(?) inštrument za begunce v Turčiji, hkrati pa velja tudi omeniti znižanje sredstev, v primerjavi s sprejetim proračunom 2019, ki se izkazuje na podprogramu gospodarsko sodelovanje, zaradi spremenjene dinamike plačil obveznosti do OECD. 90 % obveznosti do OECD za leto 2019, je bilo poravnanih ob koncu leta 2018. Sredstva za redno delovanje gospodarske diplomacije pa se nekoliko povišujejo glede na sprejeti proračun 2019 ter v podprogramu multilateralno sodelovanje zaradi spremembe tečajev valut za obveznosti do mednarodnih organizacij, ki se plačujejo v tujih valutah. Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa.
Zahvaljujem se državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, Dobranu Božiču, za njegovo poročilo. Vidim, da ni drugih vabljenih razpravljavcev, zato odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Besedo ima magister Andrej Rajh.
Spoštovani predsedujoči, hvala lepa za besedo. Jaz bi se ob tej priliki želel navezati na predstavitev državno sekretarske, dr. Nevenke Ribič v zvezi z energetsko sanacijo. Ob tej priliki bi želel pozvati lokalne skupnosti, domove za upokojence in bolnišnice, da se prijavijo na koriščenje evropskih sredstev za potrebe energetske sanacije objektov. Vemo, da se stroški, povezani z ogrevanjem dražijo in da se to prenaša na končne uporabnike in da je to eden izmed načinov, da se te posledice višanja stroškov energentov ublažijo. Hvala lepa.
Želi še kdo besedo? (Ne.) Ne? Se / nerazumljivo/ odzvati na to ali..?
Nevenka Ribič
V bistvu ne. To kar predlaga poslanec Rajh je vsekakor zelo dobrodošlo in podpiram njegov predlog. Hvala lepa.
Hvala, potem smo zaključili razpravo. Na podlagi zaključene razprave in predvsem predstavitve, ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. S tem zaključujem obravnavo Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Odbor bo pripravil mnenje, ki ga bo poslal Odboru za finance, kot matičnemu delovnemu telesu. Pri obravnavi Predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 bo na seji matičnega delovnega telesa kot predstavnik sodeloval, ne, bom moral jaz. Ah, ena sobota bo šla.  (nadaljevanje) S tem končujem 1. točko dnevnega reda. Hvala vsem vabljenim. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE, V OBDOBJU JANUAR 2019 – JUNIJ 2020.  Predlog deklaracije smo prejeli od vlade, 20. decembra 2018 na podlagi 110. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlog deklaracije je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, končno besedilo deklaracije bo na naslednji redni seji sprejel Državni zbor. V skladu s 154. g členom Poslovnika Državnega zbora, je bil predlog deklaracije dodeljen Odboru za zadeve Evropske unije in Odboru za zunanjo politiko, kot pristojnima odboroma ter naslednjim matičnim delovnim telesom: Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, Odboru za obrambo, Odboru za finance, Odboru za gospodarstvo, Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odboru za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide.  Matična delovna telesa, katerih vsebina sodi pod pristojnost Odbora za zadeve Evropske unije, so obravnavala predlog deklaracije z vidika svoje pristojnosti ter ločeno sprejela poročila z mnenji, ki ste jih prejeli.  Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je gradivo obravnaval na 4. seji, 17. januarja 2019; Odbor za obrambo na 1. seji, 16. januarja 2019; Odbor za finance na 4. seji, 24. januarja 2019; Odbor za gospodarstvo na 1. seji, 17. januarja 2019; Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na 5. seji, dne 22. januarja 2019; Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na 6. seji, 16. januarja 2019 ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide na 4. seji, 23. januarja 2019.  Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi temeljne poudarke predloga deklaracije.
Dobran Božič
Hvala lepa, spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane gospe poslanke, cenjeni poslanci in drugi prisotni. Po opravljeni obravnavi besedila deklaracije na sejah delovnih teles Državnega zbora Republike Slovenije in Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, bi danes želel predlog deklaracije predstaviti še pristojnemu Odboru za zadeve EU.  Predlog deklaracije, ki je pred vami, je vlada pripravila že dvanajstič zapored, odkar je Slovenija članica Evropske unije. V njem so prestavljeni dosjeji, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali v inštitucijah in organih EU, predvsem v Svetu in usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali v procesu odločanja na ravni EU. Pomemben cilj tega dokumenta je tudi seznanitev slovenske javnosti z aktualnimi vprašanji Evropske unije. Predlog upošteva delovni program komisije za leto 2019 in 18-mesečni program tria predsedujočih držav Sveta Evropske unije – Romunije, Finske in Hrvaške. Pa tudi rimsko izjavo voditeljev držav članic in inštitucij EU.  V tokratnem predlogu deklaracije smo posebej izpostavili naslednja prednostna področja: Evropske volitve 2019 in institucionalne spremembe; razprave o prihodnosti EU in posvetovanje z državljani; pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije; pripravo večletnega finančnega okvirja po letu 2020; priprave na predsedovanje Slovenije Svetu EU 2020/2021; varnost Evrope in Slovenije; uspešno gospodarstvo in trajnostna skrb za okolje; socialno razsežnost prihodnje Evropske unije; krepitev vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču. Naj najprej izpostavim nekaj aktualnih poudarkov. Smo v letu velikih sprememb za Evropsko unijo. Ta hip ne moremo predvideti, kakšna bodo nova politična razmerja v Evropskem parlamentu po volitvah maja 2019 in kdo bodo novi voditelji Inštitucije Evropske unije. Izteka se petletni institucionalni in zakonodajni cikel, z njim pa tudi umeritve in sedanje strateške agende. Po temeljnih prioritetah nove strateške agende bodo voditelji držav članic Evropske unije razpravljali na neformalnem vrhu 9. maja 2019, potrjena pa bo na rednem zasedanju Evropskega sveta junija 2019. V času pred volitvami si moramo zlasti predvidevati za dvig volilne udeležbe. K temu so bila med drugim posvečena tudi naša prizadevanja za izboljšanje komunikacije z državljani in njihovo vključitev v posvetovanje v prihodnosti Evropske unije. V zadnjih letih, ko je bila po napovedi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije ponovno obujena razprava o prihodnosti EU s 27 članicami, smo izvedli številne razprave s splošno in strokovno javnostjo v različnih vidikih prihodnosti Evropske unije.  Posvetovanja so pokazala, da večina državljanov iz različnih držav EU razmišlja podobno in da je podpora evropskemu projektu ne glede na vse krize trdna, kar nedvomno daje demokratično legitimnosti in voditelje Evropske unije zavezuje, da v interesu svojih državljanov iščejo skupne rešitve za prihodnje izzive. Slovenija se bo tudi v času velikih odprtih vprašaj v EU še naprej dosledno in dejavno zavzemala za trdno, tesno povezano in enotno Evropsko unijo. Ena od najpomembnejših prednostnih nalog v naslednjem obdobju bodo zagotovo pogajanja o večletnem finančnem okviru po letu 2020. Naj se dotaknem še druge teme, ki bistveno zaznamuje dogajanje v Evropski uniji in jo vsi spremljamo z veliko zaskrbljenostjo. Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Negotova politična situacija v Združenem kraljestvu povečuje možnosti za neurejen izstop. Glede na trenutne razmere je možnosti za neuspeh čedalje več. Za Evropsko unijo je dogovorjeni sporazum o izstopu edina ion najboljša rešitev, ki po eni strani omogoča urejen in nadzorovan izstop Združenega kraljestva iz evropske povezave, po drugi strani pa na ustrezen način spoštuje pravo Evropske unije in varuje pravice njenih članic. Pogoj za ureditev prihodnjih odnosov, zapisanih v politični deklaracije je sprejem sporazuma izstopov. Vprašanje Irske meje ostaja največja težava za sprejem sporazuma o izstopu britanske strani, ki pa za EU ni več odprt za ponovna pogajanja.  Glede na čedalje večje možnosti izstopa brez dogovora je Evropska komisija in države članice nadaljuje s pripravami na vse morebitne dogodke. Tako kot v prejšnji deklaraciji so štirje temeljni cilji za naše delovanje v EU v naslednjem obdobju usmerjeni v prizadevanje za varnejšo Evropo in Slovenijo, uspešno gospodarstvo in za trajnostno skrb za okolje, okrepljeno socialno razsežnost prihodnje EU in močnejšo EU na svetovnem prizorišču. Varnostna dimenzija, številna področja življenja, mnogi izzivi se nadaljujejo iz preteklega obdobja, vse pogostejši pa so kibernetski in informacijski napadi, škodljiva delovanja znotraj kibernetskega prostora, ki imajo vpliv na kritično infrastrukturo in na delovanje družbenih podsistemov ter lahko vplivajo na poslabšanje nacionalne varnosti, zato si bo Slovenija še naprej prizadevala za krepitev nacionalnih zmogljivosti pri zagotavljanju kibernetske informacijske varnosti.  Drugi cilj, ki smo ga navedli v predlogu deklaracije je uspešno gospodarstvo in trajnostna rast za okolje, temelji tudi na usmeritvah strategije razvoja Slovenije 2020-2030, ker je v ospredju kakovostno življenje za vse. Za to je potreben uravnotežen gospodarski, socialni in okoljski razvoj, ki upošteva današnje podnebne izzive. Na ravni Evropske unije Slovenija ostaja zavezana trajnostni rasti, razvijajočemu se enotnemu trgu Evropske unije, skrbi za mala in osrednja podjetja te dobro delujoči ekonomski in monetarni uniji. Podpira tudi oblikovanje močnejšega in bolje delujočega enotnega digitalnega trga vključno z uresničevanjem strategije skupnega digitalnega trga. Naš cilj je, da je Slovenija kot članica EU pomemben deležnik v svetovnem gospodarstvu in da v potekajočem procesu digitalne transformacije oziroma tako imenovane četrte industrijske revolucije še okrepi konkurenčnost gospodarstva in države kot celote ter s tem našim državljanom zagotovi delovna mesta, gospodarsko rast in blaginjo. Cilj okrepiti socialno razsežnost na ravni EU je novejšega datuma, saj je socialna politika tradicionalno v pristojnosti držav članic. Socialni model, ki je bil sprejet konec leta 2017 je gotovo tudi odgovor na pričakovanje državljanov EU, ki si želijo več poenotenja na tem področju.  V dinamičnih in pogosto nepredvidljivi svetovnih razmerah se vse bolj potrjuje kako pomembna je krepitev vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču. Vodilo skupnega zunanjega delovanja Evropske unije ostaja globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko EU iz leta 2016.   Slovenija bo posebno pozornost posvečala zagovarjanju ohranitve in krepitve večstranskega sodelovanje in pomena spoštovanja mednarodne ureditve, ki temelji na mednarodnem pravu in v kateri mora imeti tudi Organizacija združenih narodov osrednje mesto. Tudi v okviru skupne zunanje in varnostne politike bo posebno pozornost namenjala regiji zahodnega Balkana. Podpirala reformni napredek držav regije k približevanju EU in izpostavljala pomen verodostojnega odzivanja EU ob izpolnjenih kriterijih napredka.  V širši soseščini in svetu se bo osredotočala na preventivno delovanje iskanja mirnih rešitev, spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic ter se zavzemala predvsem za dejavnejši pristop EU pri reševanju dolgotrajnih kriz in konfliktov. Slovenija bo tako kot doslej ohranjala konstruktivno držo pri iskanju skupnih rešitev in zagovarjala dosledno spoštovanje vladavine prava. Evropska unija je velik dosežek evropskega povezovanja, ki ga moramo države članice z vso preudarnostjo in politično modrostjo naprej negovati in razvijati.  V drugi polovici leta 2021 bo Slovenija drugič prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu EU. Vlada je začela z aktivnimi pripravami na uspešen prevzem in izvedbo predsedovanja. Vzpostavljena je organizacijska in koordinacijska struktura. Sprejeti okvirni kadrovski načrt. Sedaj pa je v pripravi celovita projektna naloga, s katero bo v kratkem seznanjen tudi Državni zbor. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Deklaracija je načelni okvir našega delovanja v naslednjem obdobju. A v enem letu in pol se zgodi toliko, da moramo biti fleksibilni in se s politično odgovornim delovanjem prilagoditi hitrim spremembam, o njih odkrito razpravljati in se nanje kot država enotno odzivati. V konkretnih usmeritvah in stališčih Slovenije bomo podrobneje razpravljali na posameznih matičnih telesih Državnega zbora, ko se bomo opredeljevali do posameznih objavljenih aktov Evropske unije oziroma ko se bomo odzivali na tekoče dogajanje. Toliko za uvod. Veseli me, da je danes tukaj številčna zasedba predstavnikov ministrstev in vladnih služb, s katerimi bomo lahko skupaj odgovorili na vaša specifična vprašanja oziroma se opredelili do predlaganih amandmajev.  Gospod predsednik, hvala lepa.
Zahvaljujem se gospodu Dobranu Božiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, za to predstavitev.  Jo želi kdo od predstavnikov Vlade še karkoli dopolniti? Ne.  Potem sledi najprej predstavitev mnenj matičnih delovnih teles. Za predstavitev mnenja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo prosim člana odbora gospoda Blaža Pavlina. Na kratko, glede na … Prosim.
Hvala za besedo.  Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je deklaracijo obravnaval na svoji četrti seji 17. januarja. Dodatno obrazložitev so podali državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve Simona Leskovar, državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Melita Šinkovec ter državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Leon Behin.  V razpravi so najprej sodelovali sta predstavnika Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke želela dodatna pojasnila glede opredelitve in učinkovitosti uvedenih nadzorov in ukrepov, ki zadevajo nezakonite migracije. Glede na trenutno stanje na področju nezakonitih prehodov mej v Republiki Sloveniji je bil izražen dvom o verodostojnosti podatka o 95-procentnem zmanjšanju odkritih nezakonitih prehodov mej v EU.  Zastavljeno je bilo vprašanje o sodelovanju in izmenjavi informacij med slovenskimi organi in Interpolom ter izpostavljena informacija Interpola o uporabi orožja pri tihotapljenju ljudi.  Predstavnika Poslanske skupine Levice sta izpostavila zlasti odsotnost ciljev, ki zadevajo integracijo beguncev, neustreznost načina postavitev prioritet in zgrešenost ciljev ter stališč na področju notranjih zadev.  Predstavniki koalicijskih strank - poslanskih skupin (?) so dejali, da so rešitve, predlogi in usmeritve logična posledica trenutnega stanja.  Poudarjena je bila pomembnost EU kot prostora svobode, varnosti in predvidljivosti.  Izraženo je bilo tudi mnenje, da v kolikor prihaja do migracij, naj bodo le-te nadzorovane in zakonite ter da je potrebno preprečevati nezakonite migracije in prehode mej ter da v   (nadaljevanje) predlogu deklaracije ne vidijo represivne politike. Na koncu je odbor z 9 glasovi za in nobenim proti sprejel mnenje, da je z vidika svoje pristojnosti kot matično delovno telo obravnavalo predlog deklaracije in k njemu nima pripomb.
Zahvaljujem se za to poročilo. Za predstavitev mnenja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prosim člana odbora, gospoda Borisa Doblekarja.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je deklaracijo obravnaval na svoji 5. seji, dne 22. januarja letos. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V kratki razpravi smo se člani odbora dotaknili predvsem dodeljevanja subvencij, v nadaljevanju je bilo tudi opozorjeno, da v poglavju o fitosanitarnih zadevah ni ničesar zapisanega o trenutno enem od najbolj žgočih vprašanj, o katerem poteka razprava tudi v institucijah EU, to je o prepovedi uporabe glifosata. V zvezi s poglavjem Varna in kakovostna hrana pa je bilo opozorjeno, da bi v deklaraciji morali ostreje zapisati, da v Sloveniji odločno nasprotujemo temu, da se proizvodnja prehrambnih izdelkov, ki so namenjeni trženju na različnih trgih, prilagaja prevladujočemu okusu potrošnikov v posamezni članici oziroma posamezni državi članici EU. Po zaključeni razpravi je odbor soglasno sprejel naslednje mnenje. Torej Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kot matično delovno telo z vidika svoje pristojnosti obravnaval Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019 do junij 2020 in k njemu nima pripomb. Hvala.
Zahvaljujem se za to poročilo oziroma mnenje. Za predstavitev mnenja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor prosim podpredsednika odbora, mag. Andreja Rajha.
Hvala za besedo. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 6. seji 16. 1. kot matično delovno telo obravnaval Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019-junij 2020, ki ga je Državnemu zboru na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije ter 110. člena Poslovnika Državnega zbora predložila Vlada. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za infrastrukturo ter Ministrstva za okolje in prostor.  Uvodno splošno predstavitev je podal predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, državni sekretar Dobran Božič. Poudaril je, da se s tem gradivom prispeva k preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Slovenije v institucijah EU. Vlada želi v pripravljenem gradivu predstaviti dosjeje, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali v institucijah in organih EU, in navesti usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali. Gradivo je medresorsko usklajeno in upošteva delovni program Evropske komisije za leto 2019 in 18-mesečni program tria predsedujočih držav, Romunije, Finske, Hrvaške, ter rimsko izjavo iz marca 2017. Gradivo je sestavljeno iz predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2019-junij 2020 in prednostnih nalog za delo v svetu v obdobju januar 2019-junij 2020, kjer so podrobneje predstavljene horizontalne in sektorske prednostne naloge po področjih.  Nina Mauhler, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo je pojasnila, da je za Slovenijo z vidika prometne politike ključnega pomena spodbujati varen in trajnostni promet in hkrati ohranjati konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz večkrat poudarjene geostrateške pomembne prometne lege Slovenije.  Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor je izpostavil, da bo na področju okolja in podnebnih sprememb na EU ravni še naprej v ospredju izvajanje ukrepov za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, predvsem priprava dolgoročnih strategij Evropske unije do leta 2050. Znotraj zakonodajnega postopka se bodo nadaljevala pogajanja o uredbi o standardizaciji in misij CO2 za težka tovorna vozila, kjer Slovenija podpira ambiciozne ukrepe na ravni EU za omejevanje emisij iz prometa. Na področju upravljanja z vodami potekajo pogajanja o predlogu uredba o minimalnih zahtevah glede kakovosti očiščene odpadne vode za njeno ponovno uporabo. Tu se Slovenija zavzema za visoke standarde. V okviru pogajanj za večletni finančni okvir 2021-2027 na okoljskem področju se nadaljujejo pogajanja o predlogu programa Life uredbe, ki zagotavlja pomemben vir financiranja ukrepov, ohranjanja in varovanje narave. Slovenija uredbo podpira. V okviru Evropskega okoljskega akcijskega programa pričakujejo razpravo o bodoči okoljski politiki in oceno izvajanja tega programa. Na mednarodnem področju dobo aktualna vsakoletna podnebna pogajanja glede izvajanja pariškega sporazuma in zaustavitve globalnega segrevanja. Na področju jedrske varnosti in varstva pred sevanji pa bo Slovenija podprla sklepanje mednarodnih sporazumov Evropske skupnosti za jedrsko energijo s tretjimi državami glede sodelovanja pri uporabi jedrske energije in jedrske varnosti.  Odbor je k predlogu deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019-2020 sprejel naslednja amandmaja.  Prvi amandma: V poglavju z naslovom Promet, telekomunikacije, energija se na koncu prvega odstavka podpoglavja Promet doda besedilo: »V okviru politike Evropa v gibanju bosta prioritetna projekta Slovenije drugi tir in tretja razvojna os, ki bosta izboljšala prometno varnost, mobilnost, prispevala k povezovanju Evrope in hkrati doprinesla k učinkovitejši oskrbi gospodarstva.« Obrazložitev: Podlaga za delovanje v naslednjem obdobju so tudi slovenske prioritete, glede na to, da Slovenija pripisuje velik pomen politikam razvoja, je pomembno, da se v dokumentih jasno opredelimo in zapišemo naše prioritete, za katere bomo še dodatno napeli napore in zanimanja. Če želimo v Sloveniji dosegati zastavljene cilje in politike, ki govori o povezovanju pametni in varni ter trajnostni prometni infrastrukturi, o varni mobilnosti ter dostopnosti moramo imeti jasne prioritete in projekte, ki bodo te cilje in projekte zasledovali. Že pri stališču Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi instrumenta za o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredbe številka 1.316/2013 smo si zastavili in opredelili jasne projekte, ki jih želimo izpolniti.  Drugi amandma: V poglavju z naslovom Promet, telekomunikacije, energija v podpoglavju Promet drugi stavek tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Slovenija je v pogajanjih v direktivi o evrovinjeti zato vztrajala pri ohranitvi vinjetnega sistema cestninjenja osebnih vozil, zlasti zaradi pozitivnih učinkov, ki jih je prinesla uvedba zadevnega sistema cestninjenja v Sloveniji, večja mobilnost uporabnikov zmanjšanja emisij, odprava prometnih zastojev, večja prometna varnost in pretočnost prometa.« Obrazložitev: Ker je za Slovenijo obstoječi sistem cestninjenja osebnih vozil bistveno primernejši od sistema cestninjenja po prevoženem kilometru bi morala Slovenija vztrajati pri ohranitvi tega sistema.  Po končani razpravi poslank in poslancev je odbor s 15 glasovi za in nič proti sprejel naslednje mnenje: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019 - junij 2020 obravnaval z vidika svoje pristojnosti kot matično delovno telo ter sprejel amandmaja, za katera Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu delovnemu telesu predlaga, da ju sprejme in vključi v dopolnjen predlog deklaracije. Za poročevalca odbora na seji Odbora za zadeve EU je bil določen Andrej Rajh. Hvala lepa.
Zahvaljujem se za to poročilo. Imamo še predstavitev mnenja Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zato prosim podpredsednika odbora Primoža Siterja.
Najlepša hvala. Lep pozdrav! Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 4. seji, 23. januarja, obravnaval predlog deklaracije, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. Uvodno predstavitev predloga deklaracije je podala generalna direktorica Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve. Predlog deklaracije predstavlja ključne politične usmeritve Republike Slovenije in je medresorsko   (nadaljevanje) usklajen. Prednost na področju za delovanje v svetu so: razprava o prihodnosti EU in posvetovanje z državljani, volitve v Evropski parlament, pogajanja o izstopu Združenega kraljestva, pripravi na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, varnost Evrope in Slovenije, uspešno gospodarstvo in trajnostna skrb za okolje, krepitev vloge EU na svetovnem prizorišču, pripravi večletnega finančnega okvira EU po letu 2020 in socialna razsežnost prihodnje EU. V razpravi so razpravljavci izpostavili predlog direktive in sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU. Opozorili so, da prenos te direktive v slovensko zakonodajo ne bo okrepil vloge delavca, ampak omogočil delodajalcu, da uporablja nadstandardne oblike zaposlitve kot so začasna zaposlitev, delo s skrajšanim delovnim časom, delo na pozivu itd… Prav tako predstavlja vztrajanje Slovenije pri razvoju socialnih in finančnih politik protislovje v razmerju do preglednih in predvidljivih delovnih pogojev. V povezavi s Predlogom Direktive o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja staršev je bilo opozorjeno, da v Sloveniji zaostajamo pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja žensk kot tudi delitvi dela med spoloma. Potrebno bi bilo vzpostaviti dogovor Vlade z delodajalci, da začnejo razmišljati o bolj prožnih oblikah dela kot na primer delo na domu. Glede predloga sprememb uredbe s področja koordinacije sistemov socialne varnosti, ki zajema prosto gibanje delavcev in prosti pretok storitev je bilo opozorjeno, da so spremembe davčne politike potrebne tudi na področju delavcev migrantov in napotenih delavcev. Med drugim je bila izražena podpora evropski iniciativi za zakonodajo na področju sociale. Prvi korak na tem področju je evropski steber socialnih pravic. Izpostavljen je bil trend staranja prebivalstva, ki bi ga lahko zadovoljivo rešili z dvigom produktivnosti in daljšim ostajanjem starejših na trgu dela. Izraženo je bilo tudi stališče, da predlog deklaracije ostaja znotraj ordoliberalnega sistema EU, ki temelji na uzakonjeni konkurenci kot gonilni sili gospodarskega in družbenega razvoja, kar se kaže v neenakosti med delavci, gospodarskimi subjekti in državami. Ob tem je bilo izpostavljeno tudi mnenje, da se predlog deklaracije ne dotika temeljnih problemov EU. Predstavnica ministrstva je v odgovorih poudarila, da je področje socialnih politik v pristojnosti držav članic in da bo ključno vprašanje na evropski ravni tudi v prihodnjem obdobju katere minimalne socialne standarde vzpostaviti in hkrati slediti finančni vzdržnosti. V zvezi s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem skladu za prilagoditev globalizacije je bilo pojasnjeno, da razprava glede znižanja praga še poteka in zadeve ostajajo odprte. Predlog Direktive o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, ki uvaja nove ali višje minimalne standarde Sloveniji ne prinaša ničesar novega in negativnega. Poudarjeno je bilo, da imamo na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja daleč najboljšo prakso glede vključevanja žensk na trg dela. Na pobudo Evropske komisije je bil sprejet evropski steber socialnih pravic, ki gradi na 20 ključnih načelih in naj bi zagotavljal minimalno socialno zaščiti državljanov ter preprečeval in blažil posledice brezkompromisnega kapitala. Odbor ni sprejel svojih amandmajev. Po končani razpravi je odbor z 10 za in enim proti sprejel naslednje mnenje: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je Predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije o institucijah EU v obdobju januar 2019 junij 2020 obravnaval z vidika svoje pristojnosti kot matično delovno telo in k njemu nima pripomb.«  Hvala lepa.
Zahvaljujem se tudi za to poročilo o mnenju. Ostala mnenja odborov ste prejeli pisno. Na tem mestu vas moramo tudi obvestiti, da poslanca dr. Franca Trčka kot predstavnik Levice nadomešča dr. Matej T. Vatovec.  Na 24 seji 29. 1. 2019 je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja komisije državnega sveta prosim predsednik komisije gospoda Bojana Kekca.
Bojan Kumer
Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Naša komisija je deklaracijo, kar detajlno obravnavala. Mislim, da smo pripravili tudi dobro mnenje in nekatere pobude, ki bi se resnično lahko vključile v to deklaracijo. Če začnem z štirimi strateškimi cilji, ki so vpisani v uvodu. Člani komisije pogrešamo nekatere pomembne izzive, s katerimi se iz leto v leto bolj sooča tako v EU kot v Sloveniji. V točki dva uspešna in trajnostna Evropa in Slovenija govorimo o vzpostavljanju skupne industrijske politike, konkurenčnosti nikjer pa ne omenjamo vzpostavitev pogojev oziroma   platforme za novo industrijsko revolucijo 4 pika 0. To sicer ne moremo enačiti s terminom digitalizacije. Mislimo, da mora biti posebej za pisanje(?). Potem, povezovanje znanosti, aplikativnih raziskav z industrijo, boljšim povezovanjem izobraževalnih sistemov z razvojnimi oddelki. Le takšen pristop nam lahko zagotovi konkurenčnost in dodano vrednost v prihodnosti. Potem smo se dotaknili še malih in srednjih podjetij, ki zahtevajo drugačno obravnavo s strani gospodarske diplomacije kot segmenti velikih podjetij. Zato je bila izrečena podpora krepitvi storitev, ki jih lahko nudi gospodarska diplomacija in pomoč pri vstopu malih in srednje velikih podjetij na nove trge. Ker v slovenskem gospodarstvu delujejo predvsem mala in srednja podjetja, člani komisije zagovarjamo učinkovito pomoč in konkretno podporo pri njihovi internacionalizaciji, pri čemer podpiramo tudi širitev mreže ekonomskih svetovalcev na diplomatskih in konzularnih predstavništvih Republike Slovenije. V strateškem cilju 3 – socialna Evropa in Slovenija, ni omenjene slabe demografske slike, ki je naš ključen problem, zato mora biti skrb za mlade ena od ključnih prioritet, povezanih z zmanjševanjem negativnih posledic teh demografskih sprememb. Res, da je to področje v domeni posameznih držav znotraj Evropske unije, očitno pa je skrb za mlade ljudi nezadostna, kar se kaže v priseljevanju(?), povečanem evro skepticizmu in negativnemu trendu udeležbe mladih na evropskih volitvah. Menimo, da mora EU poiskati nove vzvode in politike za reševanje teh strateško pomembnih zadev za prihodnost. Potem še par besed o posameznih politikah glede visokega šolstva, ki na ravni EU uspešno deluje v programu Erasmus plus. V bistvu se, izrekamo podporo tem vodilnim programom, ki pa bi moral koristiti vsem upravičencem iz vseh socialnih okolij in ne le tisti, ki si lahko privoščijo bivanje v tujini. Pri znanosti in raziskavah pozdravljamo povečanje sredstev v naložbo, v okviru novega več letnega finančnega okvira. Smo pa zelo zaskrbljeni glede kmetijske politike, ki zahteva posebno pozornost, zaradi posebnosti slovenskega podeželja in ribištva, zato je po mnenju komisije, naše, sporen predlog, ki zmanjšuje sredstva za razvoj podeželja. Ocenjuje se, da ima lahko zmanjšana(?) sredstva za razvoj podeželja negativne posledice za prihodnji razvoj Slovenije. Potem v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru od 2021 do 2027 je bil tudi že na naših komisijah in tudi vaših odborih izrečeno precej dobrih predlogov in pobud, predvsem pa podpiramo ukrepe, ki se usmerjajo v povečanje odprtosti in preglednosti postopkov odločeno(?) na ravni EU, še posebej, pa bi morali biti v ospredju ukrepi za poenostavitev postopkov izvajanja in merjenja učinkovitosti kohezijske politike. Pri zdravju je bila omenjena, bi rekel, situacija glede notranjega trga, kjer niso še izkoriščene, niso izkoriščeni še vsi mehanizmi v polni meri in pa posebno občutljivost smo tudi dali zdravstvenim osebnim podatkom, ki so lahko izpostavljeni določenim nezakonitim zlorabam in kršitvam. Ravno tako smo pa tudi se opredelili za podporo pri pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, predvsem pri(?) pridobivanju dokazov z aplikacijo E-dokazi. Skratka naša komisija je potem to soglasno sprejela, imamo pa seveda tudi pričakovanja, da se naši predlogi tudi vključijo v to deklaracijo. Hvala lepa.
Zahvaljujem se tudi za to predstavitev mnenja. Zdaj pa odpiram razpravo o predlogu deklaracije. Pri tem posebej opozarjam, da bomo o amandmajih razpravljali v nadaljevanju obravnave te točke in bi zdaj ta del razprave služil splošni razpravi. Se kdo prijavlja k besedi? (Ne.) Ne? Potem bom pa sam nekaj povedal o teh zadevah. Ravno zaradi tega, ker ste(?) pravzaprav na vladni strani tako dobro »ekipirani«, mislim, da se splača povedati nekaj stvari. To je pomembna stvar, kar se sprejema, čeprav proces sprejemanja mislim, da je boleč, predvsem na vladni strani, ker se je treba toliko usklajevat. Zaradi tega bo seveda naslednja deklaracija, ki bo pa že zelo blizu našega predsedovanja, zelo, zelo pomembna in zato si takrat želim, da je ta deklaracija še vsaj na dva meseca pred tem, v Državnem zboru, zato, da dejansko ujamemo tisti začetek veljavnosti in s tem naredimo tudi preizkus tega, kako struktura, ki se pripravlja za predsedovanje, da že deluje. To je ena taka splošna pripomba, ki bi si jo  (nadaljevanje) človek želel. Druga stvar je pa bolj načelne narave, ampak je dobro o njej začeti čim prej razmišljati in to je pravzaprav vloga Državnega zbora, tudi na podlagi ustave in na drugi strani zakona, ki ureja to razmerje. Namreč zadeve so se znotraj Evropske unije od takrat, ko je bil zakon sprejet, začele spreminjati in to lahko počasi začenjamo opazovati to, da včasih niti informirani nismo o nekaterih zadevah, ko se dejansko zadeve popolnoma spremenijo. O čem govorim? Po eni strani Državni zbor še ni naredil povsem svoje naloge in bo naredil svojo nalogo, torej domačo nalog, kar se tiče subsidiarnosti in vsega tega, kar je treba tukaj narediti. To je predvsem naloga Državnega zbora. Drugo, kar se pa dogaja je pa, da ko imamo enkrat izhodišča sprejeta, se lahko ta izhodišča s tekom postopka obrnejo za 180 stopinj in ne pride nobeden v Državni zbor niti povedati, da so se spremenila. Dokler je ta zadeva veljala zgolj za uredbe in dokler je šlo za delegirane akte, bi še človek to nekako sprejel, ker je to pač zakonodaja Evropske unije, ampak, ko pa gre za direktive, ki jih bomo morali prenesti v pravni red, bo pa sam proces sprejemanja takšne direktive s strani poslancev, ki niso bili obveščeni o nekaterih zadevah, pa lahko zelo neprijetno. Zato bi jaz predlagal ali pa v bistvu naslovil nek predlog, da se začne razmišljati, kako se tudi zakonodaja, ki ureja to razmerje, spremeni toliko, da se tiste bistvene spremembe le nekako opozorjene tudi v Državnem zboru, vsaj na tem odboru v bistvu. Saj konec koncev ta odbor predstavlja Državni zbor v številnih primerih, ampak to bi bilo zelo pametno narediti zaradi nas, ne zaradi česarkoli drugega. Dejstvo je, da v bistvu… ali proces trilaterale lahko privede zadevo čisto nekam, kjer pravzaprav mogoče niti stališča Slovenija ni pravočasno uspela zavzeti, pa je zadeva že šla in se je že dokončala. Pametnega nadzora nad celotnim procesom pravzaprav ni, na to zgolj opozarjam in predvsem me skrbi to, kako se bo posamezne direktive na podlagi tovrstnih procesov, dejansko uspelo spraviti skozi Državni zbor, če se bo ugotovilo, da je bilo izhodišče na katerem smo štartali povsem drugo in da nič ne vemo o tem vmesnem procesu. Zdaj se potem predpostavlja, da se bomo samo strinjali, ampak poslanci smo le ločena veja oblasti in mislim, da ta predpostavka ni samoumevna. Nič ne bom rekel, dve taki sem v zadnjem času videl – ena je plinska direktiva, druga mislim, da tale… za to sem prepričan, da nismo bili nič seznanjeni o teh zadevah, druga pa mislim o intelektualni lastnini, pa ne vem kako je, nisem šel preverjati. Ampak to je načelno, načelno okoli(?) in splača se govoriti ravno takrat, ko sprejemamo ključen akt, ki je na podlagi tega zakona, ki ga imamo in ta zakon je pa zavarovan z dvotretjinsko večino. To ni navaden zakon, to je zakon, ki vse pravzaprav združuje in na to sem predvsem želel opozoriti. Bi si lahko še kaj pomagali in ravno zaradi tega pogrešam tukaj poslance v Evropskem parlamentu, ker skozi sam proces trilaterale bi pa ravno oni lahko še največ pravzaprav povedali neodvisno od tega, kaj nam vlada pove na takšen ali drugačen način. In če bi bila ta dva procesa vzpostavljena, bi mi bili vsaj informirani včasih pri nekaterih stvareh, ki so lahko politično ali pa ideološko ali kakorkoli že, sporne. Mislim, da so nekateri od teh procesov šli preko tistega, kar se dejansko zagotavlja glede vsaj informiranosti, nič ne bom rekel tega dajanja pristanka in podobnih zadev in bi bilo dobro premisliti o teh stvareh in zdaj, ko ste ravno vsi zbrani, lahko skupaj premišljamo oziroma boste… upam, da boste se na nek način tekom pripravljanja posameznih aktov, ki bodo udejanjili posamezne direktive, ki so bile na ta način sprejete. Da bi razmišljali tudi o tem, kako takšen proces narediti, da ne bo prihajalo do še več trenj, kot bi pravzaprav bilo potrebno in kar niti za državo kot tako ni dobro. Malo nas je in če se ne bomo vsaj medsebojno obveščali, marsikaj ne bomo uspeli narediti. In ena od stvari, ki sem jo prej rekel… ja, poslanci v Evropskem parlamentu, če bi prihajali ob petkih, bi nam lahko o teh zadevah poročali. Ker so… njihova agenda je čisto druga, kot je agenda, ki jo imamo sicer tukaj, ampak nekatere od teh stvari so pa lahko za nas tudi aktualne, kot nek odziv na to, kakšno stališče je pravzaprav Državni zbor v samem izhodišču zajel. Torej, dalo bi se precej več narediti, če … pa ni treba bistveno spreminjati zakonodaje zato, ker konec koncev je to tudi politična odgovornost vsakega, kaj dela in za koga pravzaprav počne. Toliko sem hotel na splošno, zdaj pa se je javil tudi še eden razpravljavec, mag. Andrej Rajh.
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani gostje! Jaz bi rad ponovno samo poudaril pomen deklaracije, kaj je njen osnovni namen: Vlada želi s tem gradivom prispevati k pregledno in ciljno usmerjenemu delovanju Slovenije v institucijah Evropske unije. V pripravljenem gradivu se želi predstaviti dosjeje, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali v institucijah in organih EU in navesti usmeritve, ki jih bodo slovenski predstavniki zagovarjali.  To jaz v bistvu izpostavljam v kontekstu amandmajev, ki so vloženi. Hvala lepa.
Za razpravo ima besedo še gospod Boris Doblekar.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani in spoštovane! Mi bomo v nekaterih stvareh okrog predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2019 - junij 2020 govorili potem tudi v sklopu teh priloženih amandmajev, ki jih vidim, da so nekako tudi plod razprav mnenj, stališč razmišljanj po posameznih odborih, ampak kljub temu bi pa mogoče prosil še kakšno mnenje oziroma kakšno besedo več o štirih zadevah in sicer o dvigu volilne udeležbe, na kakšen način oziroma kakšno je naše stališče kako bi dvignili to volilno udeležbo, ker mislim, da je to zelo pomembno. Moje mnenje je, da bi morali iti vsi na volitve in bi potem dobili neko pravo odločitev v Sloveniji pa naj bodo to lokalne, državnozborske, ali pa evropske volitve. Torej dvig volilne udeležbe. Potem bi se dotaknil ponovne uporabe očiščenih voda, saj kot mi je do zdaj znano vse te vode, ki so očiščene, bolj ali manj odtekajo v reke, potoke, v naravo.  Na kakšen način bi potem ponovno uporabljali to vodo, v kolikor se vam zdi smiselno na to odgovarjati oziroma meni je to zelo pomembno? Potem bi se še dotaknil in poudaril področja, ki ga je državni svetnik predstavil v svojem poročilu in sicer razvoj podeželja, to zmanjšanje sredstev.  Moram reči, ad me to kar zelo skrbi in mislim, da bi se morala Slovenija tukaj res trdno postaviti na noge in pridobiti čim več sredstev in pomagati slovenskemu podeželju, predvsem tem malim kmetijam o katerih je neprestano govora, da bi nekako tudi popravili tiste napake, ki smo jih v preteklosti storili, da je naše kmetijstvo bolj ali manj precej zapostavljeno in pa da se kmetije zmanjšujejo, da je propada kmetija in pol na dan in tako naprej. Mislim, to se mi zdi zelo pomembno področje. In pa na koncu morda še razmišljanje o tem evro vinjetnem sistemu oziroma o vinjetah, ki jih imamo pri nas v Sloveniji, mislim da od leta 2008, če se prav spomnim in ki se mi zdi, da je zelo pomemben sistem za ohranjanje našega okolja, za pretočnost prometa, za manjše onesnaževanje in pa za več dobre volje samih voznikov na cesti, ker ni več teh zastojev in upam, da bo ta sistem še naprej ostal v takšni obliki, kot je. Me pa vseeno zanima, če morda bi rekel temu evro-vinjetnem sistemu oziroma kašne so možnosti, da bi te vinjete bile, ne vem, ali to skupnem, ali več držav, ali samo obmejnih, ali sploh nič od   tega, kajti to lepljenje, kupovanje in odstranjevanje teh vinjet – se ljudje precej razburjajo. Ampak to je povsem tehnično vprašanje. Rad bi samo, da ta sistem ostane, seveda pa državljani oziroma vozniki, uporabniki avtocest bi si pa verjetno tudi želeli, da bi bile te vinjete za kakšen evro cenejše. Predvsem pa me tudi skrbi, da se ta denar, pobran od vinjet oziroma od tega vinjetnega cestninjenja tudi namensko – in pa seveda pravilno, transparentno uporabi za vzdrževanje, investicije in tako naprej. Skratka, da gre denar v ceste. Torej od tam, kjer tudi pride. Toliko. Hvala lepa za odgovore.
Ja. Preden nadaljujemo naj opozorim, da poslanca Gregorja Židana v imenu SMC nadomešča poslanec Igor Zorčič. Želi še kdo razpravljati? Bi se želela Vlada kakorkoli odzvati na to, kar je bilo povedano?  Prosim, državni sekretar.
Dobran Božič
Hvala lepa. Ja, tudi – bilo je izpostavljeno, torej – dve zadevi sta bili izpostavljeni in to je tisto, kako so spremembe - obveščamo Državni zbor, ki potem sprejema pravilne odločitve, in mislim, da tukaj bomo morali narediti zagotovo korak naprej. Druga zadeva, ki je pa pomembna – res pomembna za nas na MZZ – je pa, kako približati Evropsko unijo vsem našim državljanom. In kako je redno govoriti, kako je Evropska unija tista, ki daje perspektivo, stabilnost in prosperiteto – tudi Slovencem in kaj vse dobrega nudi. In vsekakor so to volitve, ki so pred nami. In jaz mislim, da Vlada je naredila kar nekaj dobrih zadev. Torej je bila – bile so opravljene razprave med državljani in Vlado, torej, in povemo, kaj prinaša Evropska unija, zakaj je dobra Evropska unija. Je pa res, da so zadnje volitve bile alarmantno nizke. Torej, leta 2014 so bile – je bila udeležba v Sloveniji 24-odstotna. Torej, 24-odstotna, med mladimi pa samo 15-odstotna. In to je zaskrbljujoče. Torej – mi vsi vidimo, da je Evropska unija tista, ki daje perspektivo mladim, in se trudimo v Evropski uniji, da je to perspektiva za mlade – pa tudi za starejše, da ne bo kdo narobe mislil – in da je tako nizka udeležba – mi smo šli po šolah, mi poskušamo ozaveščati šole in / nerazumljivo/ in smo imeli kar nekaj posvetovanj. Bili smo v treh manjših tudi slovenskih občinah in smo eni boljših, kar se tega tiče, v Evropski uniji, ampak še krepko premalo. Torej, prosim vse vas tudi, da propagiramo Evropsko unijo, da je to del našega prostora, kjer živimo in uresničujemo naše sanje, ki smo imeli jih že leta 1990, in da to delamo. Torej – bi res apeliral na vse nas, da to naprej delamo, Vlada bo pa sigurno delala in MZZ ima kar ambiciozne načrte za letošnje leto. Ima ambiciozne načrte in minister je zavezan, da bo hodil po slovenskih občinah in širil pač perspektivo Evropske unije in pomembnost Slovenije v evropskem prostoru. Hvala lepa.
Ja. Besedo ima mag. Strniša.
Tanja Strniša
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Samo kratek odgovor ali pa neko pojasnilo v zvezi z razpravo poslanca Doblekarja.  Kar se tiče zmanjšanja ali pa napovedanega zmanjšanja sredstev za razvoj podeželja v okviru večletnega finančnega okvira, povem, da je ta skrb oziroma nestrinjanje s tem izpostavljeno že zelo tako odločno že v - tudi v političnem delu deklaracije. Povem pa še tudi, da je ministrica za kmetijstvo skupaj z drugimi državami članicami to izpostavila v posebnem gradivu in izjavi na nedavnem Svetu za kmetijstvo in ribištvo Evropske unije in to izjavo, ki smo jo mi pripravili v sodelovanju s Finsko in seveda tudi usklajeno s kabinetom predsednika Vlade, ki je glavni pogajalec na tem področju – je podprlo kar 22 držav, vključno z Nemčijo in Francijo in še številnimi drugimi državami, tako da računamo, da bo ta glas slišan tudi v krogu predsednikov vlad, ki bodo seveda imeli zadnjo besedo, ko bo šlo za razrez novega evropskega proračuna.  Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Rajh.
Hvala lepa, predsedujoči.  Jaz bi se rad samo odzval na razmišljanje o strošku vinjete. Res je, če primerjamo   (nadaljevanje) strošek vinjete med Slovenijo in Avstrijo in med tistimi uporabniki, ki se vozijo med Mariborom in Gradcem ali Mariborom in Dunajem, kjer ni tunelov, je avstrijska vinjeta cenejša. Če pa se bi na primer peljali samo enkrat na teden med Mariborom in… / nerazumljivo/ torej na skrajni zahod Avstrije, pa bi strošek 10-dnevne vinjete skupaj s stroški tunela narastel na 50 evrov, letne pa celo na 2 tisoč evrov. Hvala lepa.
Ja, še državni sekretar Zajc.
Simon Zajc
Ja, vprašanje je bilo glede uredbe o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode. Ta voda naj bi se uporabljala v kmetijstvu in zato ta uredba določa minimalne zahteve za to vodo. In v tem okviru je glavni cilj pač varovanje zdravja ljudi in živali pred škodljivimi učinki, ki bi lahko z uporabo takšne vode nastala. Toliko, kratko pojasnilo.
Potem vidim, da ni več interesa. Zato ugotavljam, da je splošna razprava… / oglašanje iz dvorane/ Še? Tako?  Prosim, imate besedo.
Tomaž Boh
Hvala lepa. Tomaž Boh, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Se opravičujem. Vas je preveč, pa ne morem čisto povezati imena v trenutku.
Tomaž Boh
Samo na hitro. Rad bi se odzval na eno zelo, zelo pomembno tematiko, in sicer spodbujanje udeležbe na evropskih, in sicer tudi na drugih volitvah. Potrebno je povedati, da na našem ministrstvu v okviru Urada za mladino in skupaj s pisarno Evropske unije imamo precej odmevno in močno akcijo z naslovom Tokrat grem volit, katere namen je dejansko mlade ljudi opolnomočiti oziroma jih predvsem nekako prepričat in oborožit z argumenti, zakaj je odločanje o svoji usodi oziroma zakaj je politična angažiranost tako zelo pomembna. In upamo, da bo ta akcija dala rezultate že na teh evropskih volitvah in dejansko da bo vzpostavila in angažirala in motivirala mlade tudi v prihodnje za udeležbo na volitvah.
Še kdo?  Ja, poslanec Doblekar.
Bom hiter.  Hvala lepa za vse odgovore, hvala tudi kolegu poslancu Rajhu, ki je odgovoril na vprašanje o vinjetah. Jaz sem pričakoval odgovor z druge strani, ampak kljub temu, no. Bi pa mogoče za ta projekt Tokrat grem volit sicer pozdravil, sem pa nekje, bi rekel, v javnosti je včasih zaznati, da sicer projekt podpiram in je odličen, ampak včasih je kje zaznati, da je na koncu tega Tokrat grem volit mogoče še precej poudarka, koga volit. Upam, da ne, da bo Tokrat grem volit vse, potem pa se bo sam vsak odločil. Bi pa samo pri teh spodbudah za volitve, za udeležbo na volitvah rekel, da bi bilo mogoče zelo dobro, če bi se ta denar namenil, bi rekel, s to promocijo, s tovrstno ali pa kakšno drugačno tudi preko medijev, predvsem če poslušamo komercialne radijske postaje. Moram reči, da dostikrat dobi človek vtis, da nikakor ne spodbujajo ljudi, sploh mladih ne, da bi šli volit, ampak je predvsem večkrat slišati, da je vse skupaj brez veze, da so itak vsi isti, pa naj bodo to kakršnekoli volitve. Tako da ni kakšnih spodbudnih signalov ali pa kakšne hude dobre volje tudi s strani medijev, kar je za mene res zelo velika škoda, da ne spodbujajo ljudi, da bi šli, da bi se udeležili volitev, ampak jih enostavno večkrat odbijajo s tistimi svojimi raznimi oddajami in komentarji in tako naprej. In bi bilo res mogoče… Zdaj ne vem, a je potrebno za to nameniti denar, verjetno tovrstne reklame, da bi bile po medijih večkrat, vsaj po radijih, spodbudne za mlade, da grejo na volišča, da volijo, da se udeležijo, a je treba to plačati ali ne, ali… Lahko bi bili pa mediji mogoče sami tudi, bi rekel, toliko, pa bi mogoče take stvari tudi vključili zraven v program, pa ne bi za to zahtevali kakšnega denarja. Mislim, da je bilo prav, da se ta ozaveščenost v Sloveniji malo dvigne na vseh področjih in bi bila udeležba višja, kar bi bilo tudi zelo prav. Hvala.
No, zdaj pa res  (nadaljevanje) zaključujem splošno razpravo o predlogu deklaracije.  Sedaj pa prehajamo na razpravo in glasovanje o amandmajih, ki ga bom vodil na podlagi pregleda amandmajev z dne 14. 2. 2019, ki ste ga včeraj prejeli na e-klop. Najprej bomo razpravljali o prvem amandmaju v poglavju o makroekonomska politika ter ekonomska in monetarna unija v podpoglavju poglobitev ekonomske in monetarne unije, predlagatelj dr. Matej T. Vatovec. Ne bom bral celega amandmaja, ampak v bistvu pač predlagatelju nekako predlagam, da obrazloži, potem tam kjer bomo s tem imeli dokončano ponekod so že vidim, da imam poleg pregleda teh, ki so bili tam vloženi še nekatere uskladitve in ko bomo enkrat opravili s tem delom bomo poslušali hkrati nekako zadevo dokončevati glede na voljo večine v odboru.  Besedo dajem dr. Mateju T. Vatovcu.
Hvala, podpredsednik. Lep pozdrav vsem! Prej je bilo v splošni razpravi postavljeno bolj kot ne retorično vprašanje kako približati ljudem Evropsko unijo. Mislim, da je tukaj odgovor zelo preprost tako, da bo ta Evropska unija začela zagovarjati interese ljudi ne pa ozkih finančnih ali pa drugih krogov moči. To je tudi lahko uvod za ta prvi amandma, ki ga sedaj obravnavamo in ki smo ga vložili v Levici. Gre za vprašanje tega kakšno stališče bo Slovenija imela do temeljnega načela, ki ga je poudarila evroskupina in sicer, da se lahko finančno pomoč podeli le državam, katerih dolg je vzdržen in katerih je poplačilo zagotovljeno. Če vzamemo kot ta, ko bi morala biti vloga evropskega denarnega sklada oziroma osnovna vloga teh sistemov pomoč državam članicam, ki se znajdejo v javnofinančnih težavah. Takšne težave bi Evropski denarni sklad moral lajšati ne pa pravzaprav zahtevami, ki jih imamo po drugi strani se pravi uvedbo varčevalnih ukrepov, privatizacij in kar je podobnega v bistvu ta dolg še v bistvu poslabšati. Mislim, da je eklatanten ali pa odličen dokaz tega, da ta sistem ne deluje ravno primer Grčije, ki dokazuje, da je pogojevanje finančnih pomoči iz Evropskega denarnega sklada pravzaprav pogojevanje z varčevalnimi ukrepi pravzaprav ne olajšuje refinanciranja dolga, ampak ga samo otežuje. To smo namreč videli v učinkih, ki jih imajo takšni ukrepi v zmanjševanje potrošnje, ki potem posledično tudi negativno vpliva na gospodarsko rast in s tem se ta spirala samo še poglobil in izhod iz teh javnofinančnih težav je samo še težji. Mehanizem je zelo jasen in preprost, da če pade gospodarska rast padejo tudi davčni prihodki in stanje javnih financ je pač lahko samo slabše ne pa boljše. Videli smo scenarij Grčije, kjer je varčevanje državo pahnilo v desetletje recesije in tudi množične nezaposlenosti in tudi revščine. Javni dolg je po uvedbi strogih varčevalnih ukrepov iz leta 2010 v dveh letih narastel za 52 odstotnih točk. Očitno je, da takšen način pomoči, če želite tako imenovati, ne deluje in to so v bistvu ne nazadnje priznale tudi mednarodne institucije oziroma mednarodni denarni sklad sam. V tem kontekstu je to temeljno načelo, ki dodelitev finančne pomoči pogojuje z vzdržnostjo javnega dolga vprašljivo in implicira, da bo finančno pomoč evropskega denarnega sklada pravzaprav lahko zagotovljeno edino tistim državam, ki nimajo težav pri refinanciranju dolga, se pravi, evropski denarni sklad daje pomoč tistim državami, ki v resnici niti ne potrebujejo, če so same sposobne ta dolg refinancirati. Tu predlagamo spremembo tega besedila, s katerim se zavzame kritično stališče do tega temeljnega načela in ki bi seveda, trdimo, da bi Slovenija   morala v Evropski uniji zagovarjati stališče, da je ta institucija tista, ki bi morala pomagati državam članicam, ne pa jih, v bistvu, še globlje potiskati v javnofinančne težave.
Se zahvaljujem. Želi besedo predstavnik Vlade? Besedo ima državni sekretar, gospod Metod Dragonja.
Metod Dragonja
Hvala lepa, gospod predsedujoči. Glede predlaganega amandmaja je potrebno poudariti, da je pogojevanje pomoči temeljno načelo, zapisano tudi v pogodbi o ESM, s katerim se preprečuje moralni hazard in spodbuja države članice k odgovornim fiskalnim in drugim makroekonomskim politikam. Finančna pomoč brez sprememb politik, ki so »pripeljavale«(?) države do krize, ne bi imela trajnega učinka in bi lahko na dolgi rok pretirano obremenjevala ostale države članice. Zato menimo, da je pogojevanje finančni pomoči nujno potrebno. Seveda pa je pri tem pomembno, da so pogoji dostopa do instrumentov pomoči podrobno opredeljeni in transparentni ter prilagojeni namenom in značilnostim posameznih instrumentov ter potencialnih držav prejemnic te pomoči. V tej zvezi ugotavljamo, da je pojem varčevalni ukrepi, ki je omenjen v predlogu amandmaja, preširok in lahko vsebuje tudi prepotrebne reforme, ki bi jih potencialna država prejemnica morala izvesti, da bi se izkopala iz krize. Pogodba o delovanju Evropske unije v členu 125. prepoveduje prevzemanje ali kritje obveznosti drugih držav. V primeru pomoči državam z nevzdržnim dolgom, bi bila ta obveza kršena. Države članice zato ne želijo in ne smejo reformirati ESM-ja na način, da bi ta zagotavljal pomoč državam, pri katerih bi bilo že ob odobritvi jasno, da pomoči ne bodo zmogle poplačati. Tudi mednarodni denarni sklad ne dovoljuje pomoči državam, pri katerih stanje javnega dolga nakazuje veliko verjetnost, da le ta srednje ročno ni vzdržen. Tudi obstoječa sodna praksa sodišča Evropske unije je jasna, saj je na primer, v zadevi C-370/12, razsodilo, da se prepoveduje uniji in državam članicam, da odobrijo finančno pomoč, ki bi lahko škodovala spodbudi, da država člani, ki prejme to pomoč, vodi učinkovito proračunsko politiko. Poleg tega, ta razsodba pravi, da se finančna pomoč ESM odobri zgolj, če državi članici grozijo resne finančne težave, ki bi ogrozile stabilnost evro območja in le pod strogimi pogoji. Na osnovi teh dejstev Ministrstvo za finance ocenjuje, da je takšna dopolnitev deklaracije s to določbo preveč ambiciozna in bi presegale okvira evropske pravne ureditve. Hvala lepa.
Se zahvaljujem tudi za to mnenje o amandmaju. Bi želel kdo od članov odbora razpravljati, sicer preidemo na glasovanje? Prav, potem, zaključujem razpravo o tem prvem amandmaju in prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (12 članov.) Amandma na podlagi teh rezultatov ni sprejet. Prehajamo na drugi amandma. V poglavju Konkurenčnost in enotni trg, podpoglavje Sodelovalno gospodarstvo. Predlagatelja dr. Mateja Tašnerja Vatovca prosim, da obrazloži ta amandma / nerazumljivo/.
Ja hvala, kot omenjeno, gre za podpoglavje Sodelovalno gospodarstvo. Zdaj, tukaj opozarjamo na eno stvar. V zadnjem času so sodelovali(?) na tako imenovane, sodelovalne digitalne platforme postale izjemno popularne. Gre za zelo naraščajočo obliko sodobnega gospodarstva,  (nadaljevanje) ki pa bi morala kljub vsemu imeti določeno mero regulacije oziroma bi bilo potrebno uvesti ukrepe, ki bi vnašali določene varovalke oziroma v prvi vrsti tukaj zagovarjamo, da bi morali pri takšnih ukrepih zagotavljati javni interes.  Zdaj tisto, kar je ključno pri teh platformah je, da se zagotovi, da z uvajanjem teh novih oblik sodelovalnega gospodarstva, ne prihaja do krčenja obstoječih delavskih in socialnih pravic ter do zniževanja plač. Zdaj tisto, kar je skupni imenovalec takšnih platform, recimo pri prevozih z Uberjem, pri dostavi hrane kot so Fudora pa Dileveru(?) in tako dalje, pa tudi ne nazadnje spletnega nakupovanja pri Amazonu(?), smo večkrat videli, da so predvsem zaposleni v teh podjetjih oziroma podizvajalci, recimo v primeru Uberja, tisti, ki so najbolj pod pritiskom. Skratka te nove oblike, ki so zelo ekspanzivne in zelo hitro rastoče, mislim, da je tudi njihov model tak, da zelo na hitro nastanejo in se razširijo, predpostavlja kovanje dobičkov na hrbtih delavcev, ravno s tem, da se njihov položaj močno prekarizira. Če pa se ne prekarizira, pa smo velikokrat soočeni s socialnim dumpingom, kjer se išče najcenejšo delovno silo. Zdaj pri prevozih je Uber lahko tudi grožnja ostalim sistemom, se pravi predvsem taksistom, ker gre za cenejše storitve, ki gredo na račun tega, da posameznik s svojim osebnim avtomobilom prevaža ljudi in je kot tako tudi zaradi ohlapne zakonodaje in standardov, ki veljajo za to področje, v bistvu cenejši, tako da na tak način skušajo takšne platforme prihajati do monopola ali pa vsaj enih monopolih na področjih, ki jih pokrivajo. Tako da mislim to je ta osnovna značilnost teh podjetij. Zelo na hitro zrastejo, počasi pridobivajo čedalje večji tržni delež na trgu in v bistvu tudi z dumpinškimi cenami, s tem, ko so v štartu nižje. Tako da si na tak način zagotovijo uporabnike, ker gre za cenejše storitve, te razlike v ceni pa potem krijejo nižja plačana delovna sila in seveda tudi rezervna armada delovne sile, ki si jo ta podjetje s časom ustvarja. Tako da tukaj z amandmajem predlagamo, da se pri pogovorih o takšnih oblikah sodelovalnega gospodarstva Slovenije zavzame za neko previdnost oziroma, da se poskrbi, da se nedvoumno določi, da ne bo… da se vzpostavi ustrezne mehanizme, ki bodo preprečevali socialni dumping. Tako da tu poudarjamo to, da se bo Slovenija v Inštitucijah Evropske unije zavzemala za uvedbo vseh ustreznih ukrepov, ki bi zagotavljali enako raven delavskih pravic zaposlenih v takšnih podjetjih.
Se zahvaljujem. Želi predstavnik vlade podati svoje mnenje o predlaganem amandmaju? A, tam je na tej strani, na poslanski strani. Torej mag. Cantarutti.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, spoštovani poslanci, poslanke. Torej mnenje MGRT na ta amandma. Takole bi rekel, da zdi se mi, da malce nerodno govori predvsem o povezavi z novimi modeli, o krčenju pravic in o zmanjševanju plač. Dejstvo je namreč, da v povezavi s temi novimi modeli, poslovnimi modeli sodelovalnega gospodarstva na MGRT, pravzaprav ves čas poudarjamo, da so različne oblike novih poslovnih modelov, nove oblike same po sebi, ki pa vendarle v veliki večini ne pomenijo avtomatičnega kršenja tudi pravic. Naloga države ne nazadnje je, da jih omogoči oziroma te modele regulira na način, da ti poslujejo legalno, pravilno, poslovno, v skladu z zakonodajo. Jaz mislim, da to počnemo, da to nenehno tudi zagovarjamo, da smo pravzaprav tudi znotraj   (nadaljevanje) Evropske unije eni glasnejših na tem področju. To si upam trditi, ker tudi sam večkrat vsaj na Svetu za konkurenčnost o tem odprem razpravo. Tako da s tega vidika mislimo, da pravzaprav ta amandma ni potreben.
Zahvaljujem se za to mnenje. Besedo ima za razpravo dr. Matej Tašner Vatovec.
Ja, hvala.  Zdaj v Sloveniji recimo, ja, da je še vedno stopnja standardov še vedno tako visoka, da se uspešno zaenkrat ogibamo modelom, kot je Uber, ampak videli smo, kaj Uber prinaša v drugih državah. Prinaša pač kolaps taksi služb, ki na nek način so tudi regulirane kot take in zagotavljajo uporabnikom, moramo gledati tudi tukaj na stran uporabnika, neko določeno varnost, ker gre za licencirane taksiste, ki morajo opravljati redne preglede na svojih vozilih in tako naprej, medtem ko pač… Tisto, kar je skupno Ubru in podobnim platformam, je to, da pač nekdo se vozi v osebnem avtu nekoga drugega, ki nima nobenih zagotovil, da je ta avto bil servisiran, da je ta voznik sposoben prevažati potnike in tako naprej. Skratka, če prav razumem sekretarja Cantaruttija, da pač je Slovenija že glasna pri teh zadevah, ne razumem, zakaj ne bi tega tudi zapisali v deklaracijo in jasno povedali, da si bomo še naprej prizadevali za to, da se pač ta področja ustrezno omejujejo. Vemo tudi, kakšne so bile afere v Amazonu v Nemčiji. Se spomnimo vsi, kakšne so bile kršitve delavskih pravic. Tako da težko je govoriti, da, ne vem, bomo v Sloveniji, mislim, da v Sloveniji delamo na tem, da se pač to upošteva, in potem to ne zapisati. Jaz mislim, da je to dolžnost ne samo, da Slovenija zagovarja to stališče, ampak da se tudi na evropski ravni ustrezno zavaruje pravica zaposlenih v podjetjih, večjih podjetjih, kot je Amazon, ali pa v tistih, ki so se odločili, da bodo sodelovali s platformami, kakršna je Uber. Tako da jaz tukaj res ne razumem zadržka, zakaj ne bi tega tudi zapisali v deklaracijo, če že po besedah državnega sekretarja to počnemo.
Želi še kdo razpravljati? Ne.  Potem prehajamo na glasovanje. Torej glasujemo o 2. amandmaju. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (2 člana.) Je kdo proti? (12 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Prehajam na glasovanje o 3. amandmaju od 20. Ta amandma je amandma Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in je bil v že v samem poročanju razložen, zaradi tega ne potrebujemo posebnega, ampak sprašujem Vlado, če želi… / oglašanje iz dvorane/ To je ta 3. Bom tako, Promet, telekomunikacije, energija v podpoglavju Promet, konec prvega odstavka dodajanje besedila v zvezi z drugim tirom in tretjo razvojno osjo. Ali želi Vlada tukaj povedati svoje stališče? Državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo.
Nina Mauhler
Ja, jaz bi zelo na kratko podala komentar k temu amandmaju. Na Ministrstvu za infrastrukturo smo mnenja, da ta amandma ni potreben ali pa da je mogoče celo na nek način nevmesen, ker sta konkretna projekta namreč v pristojnosti Republike Slovenije. Poleg tega se projekt drugi tir že financira s strani evropskih sredstev. Tretja razvojna os, ki pa je omenjena tukaj kot projekt, pa pravzaprav sploh ni del TNT omrežja. In bi pač tukaj želeli opozoriti na to dejstvo. Hvala.
Odpiram razpravo. Želi še kdo razpravljati? Ne? Besedo ima gospod mag. Rajh.
Ja, hvala lepa. Jaz se strinjam z gospo sekretarko. Jaz bi ob tem rad ponovno poudaril, da je namen tega gradiva, da se prispeva k preglednemu in ciljno usmerjenemu delovanju Slovenije v institucijah EU, ki se bodo v prihodnjem obdobju obravnavali in lahko zagovarjali. Tretja razvojna os ni del tega omrežja in je v bistvu po pomoti   bilo umeščeno v to gradivo. Tako da se strinjam.
Besedo ima državna sekretarka gospa Nina Mauhler.
Nina Mauhler
To dejstvo, da tretja razvojna os ni del T&T omrežja, in kot taka pravzaprav ni upravičena do sofinanciranja s strani EU pa ne velja v primerih, če bi Slovenija pa to financirala v okviru strukturnih skladov in jih – in to tretjo razvojno os ustrezno obravnavala kot prioriteto. Kar jo tudi bo. Samo toliko, da ne bo prišlo do nesporazuma. Hvala.
Vidim, da ni več interesa za razpravo, zato končujem z razpravo. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo torej o 3. amandmaju.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na 4. amandma.  V poglavju Promet, telekomunikacija, energija, v podpoglavju Promet predlagatelj dr. Matej Tašner Vatovec – prosim za obrazložitev.
Ja, gre za vprašanje uporabe tahografov pri izvajanju prevozov, skratka, za vozila, ki ne presegajo treh in pol ton in prevažajo potnike. Tu imamo konkretno težavo, ki se mogoče nanaša tudi na naš prejšnji amandma, skratka, da se zaradi tega, ker se ne uporabljajo tahografi pri takšnih prevozih – to so razni GoOpti in tako dalje – v bistvu posledično zaradi tega prihaja do preobremenjenosti voznikov teh vozil, ki so – seveda spet zaradi nezagotavljanja osnovnih pravic, ki izhajajo iz dela – so primorani preživeti daljši čas na cesti, skratka brez odmorov. Skratka, sicer brez vseh varovalk, ki veljajo, recimo, za težja vozila, kjer morajo vozniki upoštevati urnike, odmore, čase med dvema vožnjama in tako naprej. Skratka, ker v teh vozilih ni uporabljenih tahografov in ni moč preverjati, koliko časa je nek voznik na cesti, se dogaja, da se vozniki pogosto vozijo bolni, neprespani, utrujeni in s tem seveda spravljajo v nevarnost ne samo sebe, ampak tudi potnike, ki jih prevažajo, in ostale udeležence v cestnem prometu.  Zdaj, ministrica za infrastrukturo je konec januarja letos v enem dopisu glede uvedbe tahografov v kombiniranih vozilih zapisala, da bi takšna obvezna vgradnja tahografa v Sloveniji pomenila kršitev prava Evropske unije. Če bi pa v Sloveniji samo postavili takšne subjekte pod tako zahtevo, bi pa bilo seveda to neenak položaj glede na mednarodne prevoznike. Tako da – se zavzema in to je zapisala v koncu tega dopisa. Citiram. »Menimo, da je prava pot, da se na ravni Evropske unije enotno uredi obveznost vgradnje tahografa za prej omenjena vozila.« Tako da mi predlagamo, da se v tem poglavju oziroma podpoglavju to jasno zapiše. Da se bo Slovenija prizadevala, da se na ravni Evropske unije v najkrajšem možnem času uvede obvezna vgradnja tahografov v lahka tovorna vozila, s katerimi se opravljajo komercialni prevozi oseb in blaga.  Se strinjamo, da je to pravi način, se pravi, da se na ravni Evropske unije uvede takšno varovalko in s tem seveda tudi pripomore k večji varnosti na cesti. Nenazadnje pa tudi prepreči kakšno težjo prometno nesrečo, ki ima lahko za posledico tudi smrt zaradi neuporabe teh tahografov v teh vozilih.
Se zahvaljujem za to obrazložitev. Želi predstavnica Vlade torej izraziti svoje stališče?  Besedo ima državna sekretarka gospa Nina Mauhler.
Nina Mauhler
Torej mi tega amandmaja žal ne moremo podpreti iz že znanih razlogov. Nekaj ste jih tudi sami zdaj omenili.  V okviru prvega mobilnostnega svežnja namreč vgradnja tahografa v lahka tovorna vozila ni vključena, ni predvidena,  kot že izhaja iz odgovora našega ministrstva, Ministrstva za infrastrukturo, ki ste ga tudi omenili, pa predlog EU predvideva stopenjsko regulacij lahkih tovornih vozil in obstaja možnost, da bo Evropska komisija sama naknadno predlagala obvezno vgradnjo tahografov v ta vozila in v tistem trenutku bo Slovenija seveda to ureditev tudi podprla. Hvala.
Besedo ima dr. Matej Tašner Vatovec.
Zdaj, jaz se sprašujem, ali smo članica Evropske unije postali zato, da čakamo, da bojo evro-birokrati v Bruslju sprejemali določene določitve, ki jih bomo potem mi podprli, ali ne, večinoma podprli, ali smo tam zato, da aktivno sodelujemo pri teh procesih in da seveda tudi zagovarjamo tisto, kar je v interesu Slovenije?  Tako, da jaz tega odgovora ne razumem, tako kot ne razumem niti tistega prej glede sodelovalnih platform. Če ima Slovenija neko stališče, če deluje v okviru nekih vrednot in razume, da bi bilo potrebno določene stvari regulirati, ali pa vsaj urediti na tak način, da bodo ustreznejše in da jim bo lahko potem Slovenija podprla, mislim, da mora biti vključena pri pripravljanju teh rešitev oziroma vsaj zagovarjati neko smer že od začetka, tako da tega čakanja na to, da se oblikujejo rešitve, mislim da je predvsem neko tako pasivno, neka pasivna drža, ki mislim, da ni ustrezna. Mislim pa, da bi tudi morali zagovarjati, da ne gre za to stopenjsko, ampak da se enostavno to zadevo naredi.
želi še kdo razpravljati? Najprej mag. Branko Grims.
Hvala za besedo. Če pogledamo kombinacijo prvega amandmaja, ki ga je predlagal gospod Vatovec pa tega, se izredno lepo vidi politika levice. Denar bi delili tujcem brez varovalk, brez varčevalnih ukrepov, domače podjetnike bi pa po nepotrebnem v nasprotju z evropskimi predpisi še dodatno obremenjevali in torej zniževali konkurenčnost slovenskega podjetništva na trgu.  Vsekakor bom proti.
Besedo ima državna sekretarka, gospa Nina Mauhler.
Nina Mauhler
Želela bi samo podati pojasnil, da vsekakor ne gre za pasivnost. Slovenija oziroma Ministrstvo za infrastrukturo je v lanskem letu v prvi fazi pogajanj predlagalo tovrstno ureditev, se pravi uvedbo tahografov v lahka tovorna vozila, vendar ostale države članice in tudi Evropska komisija sama tega predloga ni podprla. Hvala.
Besedo ima dr. Matej Tašner Vatovec.
Se pravi, če niso podprli tega predloga dvignemo roke in nehamo vztrajati? Mislim, ali je to sporočilo našega delovanja v Evropski uniji? Mislim, to nas spet vrača na tisto uvodno retorično vprašanje, ki sem ga povzel: Kako približati ljudem Evropsko unijo? Na tak način, da bomo v bistvu dvigovali roke pri takšnih stvareh? Mislim, da tako ne bo šlo. Mislim, to je osnovni temelj zaradi česar ljudje ne zaupajo Evropski uniji ali pa institucijam Evropske unije. Še enkrat: Ne gre za omejevanje konkurenčnosti, gre za preprečevanje socialnega dampinga. Tui ne gre za ne vem kakšna velika podjetja. GoOpti je pač mednacionalno podjetje, ki zaposluje espejevce, ki vozijo potem kombije in so izgoreli. In še enkrat poudarjam: Ogrožajo sebe, potnike in tudi ostale udeležence v prometu. So se že dogajale prometne nesreče. Enostavno, stvar, ki se jo da enostavno rešiti v vgradnjo tahografa.  In to, da se nismo pripravljeni boriti za to, da se enostavno takoj določi vgradnjo tahografov na ravni Evropske unije v vsa tovorna vozila, s katerimi se upravljajo takšni prevozi, je nedopustno oziroma samo potrjuje to, da ne delujejo te institucije v interesu prebivalk in prebivalcev Evropske unije.  Saj to, kar je gospod Grims rekel je zelo jasen odraz tega, kako deluje Evropska unija: Dajmo kapitalu proste roke zato, da se pač tudi ne regulira določenih dejavnosti, ljudje pa naj trpijo zaradi tega.
Besedo ima … / oglašanje iz klopi/ kolega se mora potem, prosim, samo predstaviti z imenom in funkcijo. Prosim, predstavniki vlade.
Gospod _____
Jaz moram seveda nasprotovati temu, da bi bili neambiciozni ali pa da ne bi vztrajali pri svojih predlogih in svojih zahtevah. Še enkrat, trenutni predlog Evropske komisije predvideva stopenjsko regulacijo lahkih tovornih vozil. V prvi fazi bi se s pomočjo licenciranja zbirali podatki in bi se podrobneje spremljal segment mednarodnih prevozov z lahkimi vozili. Šele v primeru, da bi se izkazala potreba, pa bi Evropska komisija seveda v drugi fazi predlagala uvedbo tahografov tudi za lahka tovorna vozila.  Bi pa še prosila kolega, da poda svoj komentar.
Prosim.
Darko Trajanov
Hvala za besedo. Jaz sem Darko Trajanov iz Ministrstva za infrastrukturo. Želel bi dopolniti to, kar je že naša državna sekretarka povedala. Nikakor nismo bili pasivni. Mi smo na ta problem zelo jasno izpostavili, smo poudarili kakšni so problemi, smo povedali kakšni modeli prevozov nastajajo za lahkimi vozili, lahkimi tovornimi vozili za prevoz potnikov in blaga. Predlagali smo uvedbo amandmajev. Ampak moram poudariti, da do sedaj EU ni regulirala segmenta lahkih tovorih vozil. Se ni zahtevala nikakršna licenca, ni se zahtevala vgradnja tahografov, niso se zahtevale poklicne kvalifikacije za voznike, ki upravljajo s temi vozili. Zato EU tudi ne razpolaga s podatki o deležu tega segmenta v cestnem prevozu, mednarodnem cestnem prevozu. Skratka, nima nobenih informacij, da bi lahko komisija predlagala zakonodajo na osnovi dokazov. Tako da tudi ko smo mi začeli z razpravo o tem problemu na EU ravni so od nas zahtevali v bistvu podatke. Mi konkretnih podatkov v bistvu nismo imeli, zaradi tega je pač tudi odločeno, da če hočemo sedaj sprejemati zakonodajo na snovi dokazov moramo najprej začeti pri prvi stopnji do licenciranja podjetij. Ko se pač podjetja licencirajo lahko EU začne spremljati kaj se doga s temi tokovi, kakšen je delež teh voznikov, kakšne vrste prevozov se z njimi opravljajo. In zaradi tega je bilo pač odločeno, da gre v stopenjsko regulacijo in na tej osnovi zbiranja podatkov bo komisija pripravila poročilo. In na osnovi tega poročila se bo ocenilo kakšni so nadaljnji potrebni ukrepi. Zato je pomemben konkurenčni vidik, da se v bistvu ne uvede to samo naravni ene države članice, ker se temu zelo lahko da izogniti z ustanovitvijo podjetja čez mejo in opravljanja prevozov iz tam. Hvala.
Sedaj bi mogoče samo nekaj povedal, delno kot predsedujoči, delno kot poslanec. Na odboru mislim, da so mala nerazumevanja, pa ne gre toliko za to točko. Deklaracija je dokument Državnega zbora. In ne more biti zgolj odziv na delovanje komisije oziroma karkoli že, institucij. Zaradi tega mora izražati slovenske prioritete. To je en del zgodbe.  Drugi del zgodbe, ki pa je, tu pa je treba tudi samokritičen, del te razprave bi bil nujno potrebno opraviti na matičnem delovnem telesu, kjer je veliko več prostora za posamezne tovrstne stvari. Danes imamo pa ogromno tega. Pa to je sedaj sistematično v bistvu se na koncu vedno zadeva takole postavlja. To se je nekako razvilo kot praksa, ampak slaba praksa. Torej, ne razpravlja se ta zadeva takrat, ko bi se pravzaprav morala razpravljati in zaradi tega se ji tudi ne more posvetiti toliko pozornosti. Ker karkoli bomo danes naredili, danes imamo samo 24 uri, in jaz lahko vodim 24 uri, ni problema.  Besedo ima dr. Matej T. Vatovec.
Državni zbor je že razpravljal večkrat o tem vprašanju. Mi smo tudi v prejšnjem mandatu že podali več pobud, pa tudi nujno sejo smo imeli na to temo. Skratka, so indici. Jaz sem se tudi pogovarjal z ljudmi, ki vozijo za ta podjetja. In dejansko prihaja do velikih anomalij. Skratka, te podatke bi v teh nekaj letih že lahko začeli zbirati in bi jih kot Slovenija tudi lahko predočili Evropski komisiji. Jaz še vedno razumem, da je deklaracija tisto, kar so stališča Slovenije. In glede na to, da je Slovenija že ugotovila, da imamo pri tem težavo in da je naše stališče to, če prav razumem, da moramo   (nadaljevanje) te stvari urejati mislim, da bi kot stališča v deklaraciji o našem delovanju znotraj institucije EU morali to tudi zapisati, če smo še vedno za to, da se na tak način te stvari urejajo. Jaz razumem to dvofaznost v tem trenutku, ker se želi pridobiti te, ampak mislim, da lahko Evropska komisija zelo hitro pridobi vse te podatke. Jaz bi vztrajal na tem, da je to stališče še vedno enofazno in da je, seveda zagovarja to, da se zaradi izboljšave razmer v cestnem prometu pač te topografe vgradi. Če morajo vozniki težkih tovornjakov počivati ne nazadnje sedaj sodobni avtomobili sami opozarjajo že vse voznike osebnih avtomobilov, da je mogoče čas za kavo ali za počitek ne razumem kako ne moremo tega zahtevati za poklicne voznike, ki vozijo osebe. To so včasih niso samo odrasli, ki gredo na letališča so tudi prevozi otrok, šolarjev in ne razumem kako lahko odstopamo od tega stališča.
Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Končujem razpravo o četrtem amandmaju.  Prehajamo na glasovanje.  Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o petem amandmaju, ki je v osnovi amandma Odbora za infrastrukturo v poglavju promet, telekomunikacija, energije v podpoglavju promet in hkrati tudi o predlogu amandmaja, ki je v bistvu neke vrste redakcijske narave, za amandma odbora poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju oziroma o tem, kar je bilo vloženo in ste dobili na klop? (Ne.) Zaključujemo razpravo.  Moramo v naslednjem vrstnem redu glasovati. Najprej o tem amandmaju, ki ga je odbor predložil, ker je vrstni red in če hočemo drugega sprejeti moramo prvega zavrniti in potem lahko drugega sprejmemo. Poudarjam za vsak slučaj, da ne bi prišlo do pomot glede na voljo, ki je bila izražena z vlaganjem amandmajev. Torej najprej glasujemo o amandmaju Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki ga imate v pregledu amandmajev pod številko 5. Glasujemo. Prej sem vas opozoril. Mislim, da že skoraj, da rabite časa malo, da bi…  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ta amandma je torej sprejet.  Brezpredmeten amandma, za katerega smo se trudili. Petimi proti. V redu se zgodi.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o šestem amandmaju v poglavju promet, telekomunikacija, energija v podpoglavju promet. Tukaj gre za emisije CO2. Kot vidim je predlagatelj dr. Matej T. Vatovec. Prosim za kratko obrazložitev, glede na to, da je kratek amandma vsem razumljivo.
Je zelo kratek amandma, kar se tiče obrazložitev.  Kar se tiče deklaracije v poglavju okolje in podnebne spremembe ugotavlja, to citiram, že sprejeti srednjeročni cilji zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na ravni EU do leta 2020, 2030 niso zadostne za učinkovito reševanje podnebnih sprememb. Mi se s to ugotovitvijo, ki je že zapisana jasno strinjamo. Menimo pa, da je stališče Republike   (nadaljevanje) Slovenije do predlaganih sprememb standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila, s to ugotovitvijo ni skladno. Tako da Slovenija si ne more zgolj puščati odprto možnost, po kateri lahko podpre tudi ambicioznejše cilje kot je sedaj zapisano, ampak se mora jasno postaviti na stran okolja in zahtevati ambicioznejše cilje, se pravi ne dopustiti možnost, da jih tudi podpremo, ampak, da zasledujemo ambicioznejše cilje na tem področju, tako da v bistvu s to spremembo dikcije tega amandmaja, v bistvu samo nadomeščamo to možnost za bolj deklarirano oziroma jasno določeno dikcijo, ki pravi, da bomo zasledovali ambicioznejše cilje. Mislim, da je tudi nesprejemljivo pogojevanje zvišanje standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka tovorna vozila, s tem, da so ti cilji sprejemljivi za industrijo težkih tovornih vozil. Mislim, da imamo tukaj jasni trg interesov, tako da je tudi to treba odpraviti. Tako da mislim, da Slovenija že čuti posledice onesnaževanja in okoljskih sprememb. Mislim, če samo pogledate suše med leti 2000 in 2014, v kmetijstvu so povzročile za okrog 100 milijonov evrov škode. Spomladanske pozebe leta 2016 in 2017 in poletne suše predlani, neurje in poplave so povzročili že skoraj 200 milijonov evrov škode. Skratka, tisto, kar je bilo sprejeto kot zaveze pariškega podnebnega sporazuma so cilji, ki jih je treba nujno doseči in mislim, da moramo tudi to zagovarjati v institucijah.
Hvala za obrazložitev. Želi vlada podati svoje mnenje?  Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, gospod Simon Zajc.
Simon Zajc
Ja, kar se tiče Ministrstva za okolje in prostor, mi se s takim amandmajem lahko strinjamo, namreč Slovenija že zdaj deluje v skupini bolj ambicioznih držav v Evropski uniji. Moramo se zavedati, da nam ni uspelo, da bi omejili oziroma zmanjšali izpuste toplogrednih plinov v prometu, ravno nasprotno, te izpusti se nam povečujejo. To delamo tudi za to, ker smo tranzitna država, kar pomeni, da je za nas smiselno, da se zavzemamo za bolj ambiciozne cilje ureditve izpustov toplogrednih plinov na ravni Evropske unije, ker le na ta način bodo rezultati tudi pri nas dobri, ker sami glede na to, da smo tranzitna država, lahko le do določene mere vplivamo na to zmanjšanje.
Se zahvaljujem.  Želi še kdo razpravljati? Ne, potem zaključujem razpravo o 6. amandmaju in prehajamo na glasovanje o 6. amandmaju v pregledu amandmajev, ki jih imate pred sabo.  Začetek glasovanja. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na sedmi amandma v našem pregledu amandmajev, v poglavju Zaposlovanje, socialne zadeve, enake možnosti in zdravje, podpoglavje Zaposlovanje, socialne zadeve, enake možnosti, katerega predlagatelj je dr. Matej Tašner Vatovec in hkrati o uskladitvenem amandmaju, mislim, da je nekaj takega – uskladitveni amandma oziroma redakcijski amandma, ki ga predlagajo Poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB, k istemu torej, smo pri isti zadevi kot… ali pa enak vrstni red, tudi glasovanje na koncu, kot je bilo pri prejšnjem primeru, ki se je končal v dobro prvotnega amandmaja. Besedo ima predlagatelj prvega in to je dr. Matej Tašner Vatovec.
Ja, najlepša hvala. Gre verjetno za eno ključnih področij, s katerim se bo morala Evropska unija nemudoma spopasti, skratka področje zaposlovanja, socialnih zadev in enakih možnosti, ampak predvsem zagotavljanje ustreznih pravic,   (nadaljevanje) ki izhajajo iz teh področij. Zdaj nadaljevanje zakonodajnih in političnih procesov Evropske unije, ki že tečejo na tem področju, seveda ni dovolj. In tisto, kar v Levici vidimo kot prioriteto, ki bi jo morala tudi država zagovarjati in zasledovati v okviru evropskih institucij, je to, da se vzpostavi ustrezne mehanizme in ustrezne podlage za to, da se naslovi vprašanja prekarnih delovnih razmerij, rastoče konkurence med delavci evropskih držav, revščino med zaposlenimi in revščino med nezaposlenimi in da bi morala Slovenija tukaj jasno zavzemati stališče, ki bo proaktivno iskalo ukrepe, ki bodo zagotavljali socialno varnost, stabilnost zaposlitev, dostojno plačilo za delo in tako dalje, skratka vse, kar pride zraven. Mislim, da je tisto, kar je nujno potrebno, enotna evropska socialna politika in seveda tudi, da se implementirajo načela evropskega stebra socialnih pravic, sploh na področju zagotavljanja enakih možnosti, predvsem pa pravičnih delovnih pogojev in dostojnih plač. To je verjetno ena največjih težav, s katero se trenutno sooča Evropska unija, in je področje, ki ga mora država kot taka nujno nasloviti.
Besedo ima gospa Monika Gregorčič. Mislim, da bo predstavila uskladitveni amandma.
Ja, hvala lepa za besedo. Predlog amandmaja za koalicijski amandma odbora vsekakor sledi načelu, da je Republika Slovenija socialna država in da bo tudi na ravni Evropske unije konstruktivno prispevala h krepitvi politik za višjo socialno varnost in pravic iz dela, vsebuje pa določene korekcije smiselno glede na regulativo Evropske unije. In se zato smiselno predlaga sprejem tega amandmaja za amandma odbora. Hvala lepa.
Ja. Zdaj sem pa že… / oglašanje iz dvorane/ Kako? 7. amandma. Besedo ima predstavnik Vlade, »blank«, Tilen Božič. Se oproščam, preprosto vas je preveč in ja.  Besedo ima Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance(?).
Tilen Božič
Hvala za besedo. To, kar bom zdaj nekako na kratko povedal, se nanaša, lahko bi rekli, na celoten sklop. Zagotovo to področje zahteva posebno občutljivost in pedantnost ob obravnavi. Naj uvodoma povem, da kar je bilo predhodno predstavljeno s strani poslanke, gospe Gregorčič, da mi tale amandma podpiramo na strani Ministrstva za delo. Bi pa morda še nekaj generalnih zadev povedal kot nekakšno opazko. Treba se je zavedati, da Slovenija ima, ko pridemo na področje teh pravic, relativno visok standard. Tudi na ravni Evropske unije smo na številnih področjih vodilni, bodisi do tega odnosa, ki obstaja oziroma kar se tiče pravic in priložnosti, ki se nekako pojavljajo in so dostikrat v razpravi med moškim in žensko in tako naprej, bodisi glede drugih, tudi pravic iz dela in tako naprej. In tukaj, kadar se pripravlja recimo oziroma daje neko načelno in močno in konkretno podporo določenim zadevam, ki še niso izčiščene ali pa morda predlogi niso konkretizirano zapisani na mizi, je treba biti tukaj vseeno nekoliko zadržan zaradi tega, ker se dogaja v nekaterih primerih, da bi mi lahko s tem nekako si podprli oziroma odprli pot v smer, se pravi, tega nekega najmanjšega skupnega imenovalca, ki se lahko včasih na ravni Evropske unije zgodi. In do tega je v preteklosti že prihajalo in posebej na tistih področjih, kjer smo pa v naši Sloveniji in pa, če si želimo priznati ali ne, dejansko v špici po tem, kaj smo sposobni narediti in kaj smo do zdaj uspeli razviti, je treba biti v nekaterih primerih nekoliko previden.  Druga zadeva, ki bi jo tukaj izpostavil, je tudi z vidika socialnega dialoga – tudi v preteklosti, v lanskem letu smo imeli en tak primer, ki je potem sicer nekako naprej, v enem izmed naslednjih amandmajev s strani predlagateljev Levice, ko dejansko ni bilo doseženega konsenza med socialnimi partnerji. Tudi takšne zadeve je včasih lahko nekoliko nerodno zapisovati v deklaracijo, zaradi tega ker nekako zastopamo stališče, ki ga morda tudi še doma v nekem širšem kontekstu še nimamo, lahko rečemo temu, osvojenega. Smo ga realizirali, zagotovo, vendar je tukaj, v smislu, da je to skupno stališče, ki ga podpirajo tudi ostali socialni partnerji – takšno stališče nekoliko nerodno zastopati. Iz tega razloga – iz razloga previdnost – in iz tega razloga tudi, kot rečeno že uvodoma, podpora temu amandmaju, ki ga je predstavila koalicija, preostalim amandmajem za to poglavje, ki pa tudi še sledijo, se pravi, pa na našem Ministrstvu nasprotujemo. Hvala.
Odpiram razpravo. Besedo ima dr. Matej Tašner Vatovec.
Ja, zdaj uvodoma – kot je povedal predsedujoči – gre za uskladitveni amandma koalicije, ki povzema v bistvu naše besedilo amandmaja, dodaja pa eno pomembno stvar proti koncu drugega odstavka, in sicer besedno zvezo »v okvirih, ki jih dopušča stanje javnih financ, predvsem v smislu njihove dolgoročne vzdržnosti.«  Skratka, socialne pravice je dopustno varovati, ampak samo če je to – če to dopušča javnofinančna slika. In to gre tudi seveda z roko v roko s tem, kar je povedal državni sekretar na Ministrstvu za delo, gospod Božič.  Skratka – mislim, da pozabljamo na neko osnovno načelo. Tudi ko se govori o tem socialnem dialogu, pozabljamo pravzaprav na tisto, kar so zapisali pravzaprav v Ustavo. Zdaj, socialna država je ustavna kategorija. Prav tako je tudi funkcija gospodarstva – če boste prebrali Ustavo – v prvi vrsti oziroma bi morala biti socialna in okoljska. Tako da – ko se pogovarjamo o tem, da moramo o takšnih zadevah, ki so ustavne kategorije – zdaj konkretno govorimo o okolju in o delavskih ali pa socialnih pravicah – da je to stvar dialoga ali pa nekega širšega konsenza - mislim, da je pač nedopustno. Socialna država je nekaj, kar je naš temelj. Nekaj, kar bi morali braniti. In to, da ne bomo tega zapisali v deklaracijo, zato ker se moramo še pogovarjati o tem, je pač enostavno izmikanje temu. In to je seveda tisto, kar kaže na to, da se podlega pritiskom seveda pač finančnih interesov. Skratka, da se raje ne zapiše konkretno zagovarjanje pravic do socialne – socialne pravičnosti zaradi tega, ker se bomo še pogovarjali o tem.  Jaz vidim amandma koalicije kot slabšo verzijo in ga ne bom podprl. Mislim pa, da je naš ustreznejši.
Želi še kdo razpravljati? Ne? Potem zaključujem razpravo.  In kot sem najprej napovedal – najprej dajem na glasovanje amandma, ki ga je vložil dr. Matej Tašner Vatovec. Torej, pod zaporedno številko 7 na seznamu vseh amandmajev, ki jih imate. Torej, glasujemo.  Kdo je za? (2 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet. Zdaj pa dajem na glasovanje še alternativni, kompromisni amandma, ki so ga predložile Poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB. Tudi pod številko 7 spada.  Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je ta amandma sprejet. Prehajamo na podobno situacijo. Amandma v podpoglavju Zaposlovanje, socialne zadeve, enake možnosti in zdravje, podpoglavje Zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga je predložil dr. Matej Tašner Vatovec in potem tudi v pregledu amandmaja pod številko 8 in potem alternativni oziroma kompromisni predlog, ki so ga predložile poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB. Najprej dajem besedo dr. Mateju Tašnerju Vatovcu.  Kako ga ni? Ne najdete ga? potem pa bom tako naredil, v bistvu je itak treba narediti en odmor, 10 minut, nadaljujemo ob 11. uri in 21.
Spoštovani in spoštovane! Nadaljujemo! Pri osmem sem očitno sam naredil napako, ker sem napačno raztolmačil kaj smo se zmenili zjutraj glede uskladitvenih amandmajev, ampak nič ne de, malo odmora smo bili potrebni glede na vse skupaj in zdaj imamo časa do 12. ure in 45, da dokončamo to sejo, v nasprotnem primeru bomo nadaljevali po skupni seji Odbora za zadeve Evropske unije in zunanjepolitičnega odbora. Imamo pa še eno točko poleg te, torej še fiskalni, mislim da je - Svet za konkurenčnost, pardon. Tako, da zdaj smo pri glasovanju. Glasujemo zgolj o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj dr. Matej Tašner Vatovec.
Ne, ne, ne, ne, ne.
Ja.
Predstavitev.
Saj je že bila predstavitev, saj ste jo opravil.
Nisi je opravil? A, o osemki! Torej ni bila opravljena predstavitev, v redu.  Besedo dajem dr. Mateju Tašnerju Vatovcu, potem reakcija Vlade in če hoče še kdo razpravljati. Opozarjam pa vseeno na časovne dimenzije enega in drugega. Zdaj vidim, da se je število na drugi strani zmanjšalo, zato se je lahko Vlada preselila iz poslanskih klopi v vladne. Prosim, dr. Matej Tašner Vatovec.
Ja, hvala. Saj v bistvu smo vsi na isti barki, tako da …
Super!
Zdaj, ja … Pri osmem amandmaju v zvezi s podpoglavjem zaposlovanja, socialne zadeve in enake možnosti ponovno, ampak v prvi točki - odprti zakonodajni predlogi, prva alineja s pripadajočim besedilom se spremeni dikcija oziroma opis direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih. Zdaj mi ocenjujemo, da je obstoječe besedilo prekratko oziroma da bi moralo bolj natančno zapisati zakaj gre pri omenjeni direktivi, tako da v predlaganem besedilu trenutno niso omenjene najpomembnejše določbe te direktive, zato z amandmajev predlagamo zgolj, da se bolj natančno opiše kaj so glavne določbe direktive, to so najdaljša trajanja poskusne dobe, vzporedne zaposlitve, minimalna predvidljivost dela, prehod na varnejšo obliko zaposlitve,   (nadaljevanje) usposabljanja, sklepanja kolektivnih pogodb, pravica do sodnega varstva, varstva pred povračilnimi ukrepi in odpovedjo in kazni za delodajalce. Tako da v bistvu samo na nek način povzemamo tisto, kar so rešitve, ki jih predlaga direktiva, zato da se tudi jasno postavi, katera so tista področja, na katerih je treba delati.
Prav, hvala za to obrazložitev. Mislim, da bo Vlada reagirala.  Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, gospod Tilen Božič.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Zdaj uvodoma lahko že takoj povem, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti temu predlogu nasprotuje. Tudi dodatno k uvodu lahko rečem, da je bilo stališče glede tega že potrjeno v Državnem zboru in zdaj je nekako tudi vprašljivo v zadnji fazi spreminjati, se pravi glede na to, da Slovenija v celoti podpira to direktivo. Tudi dodatno velja omeniti, da je na svetu že junija 2018 bil sprejet dogovor, da bodo obveznosti oziroma minimalni standardi iz direktive veljali za delavce v delovnem razmerju, pri čemer je seveda opredelitev delavca oziroma delovnega razmerja treba razlagati na način, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse sodišča Evropske unije. In tu gre, se pravi, da je pojem delavca v skladu s pravom Evropske unije, sodno prakso sodišč Evropske unije treba razumeti glede na objektivna merila, ki so tudi značilna za delovno razmerje, ob upoštevanju pravic in dolžnosti pogodbenih strank. Torej za delavca se šteje vsaka oseba, ki opravlja dejansko in resnično dejavnost, razen dejavnosti tako majhnega obsega, ki so samo obrobne oziroma, lahko rečemo, pomožne. Za delovno razmerje pa je značilno, da oseba določen čas v korist druge osebe in po njenih navodilih opravlja delo v zameno, za katero tudi prejme plačilo. Standardi zagotavljanja delovnih pogojev, ki jih bo določila nova direktiva, pa bodo veljali za vse delavce v Republiki Sloveniji. In iz tega razloga tudi ne vidimo dodatne potrebe, da se določbe predloga direktive, ki predstavljajo konkretna delovnopravna upravičenja in ki imajo že sedaj svojo podlago v Zakonu o delovnih razmerjih, ki velja trenutno, da se dodatno navajajo v besedilu te deklaracije.  Zdaj morda bi še omenil to kot dodatno informacijo. Ministrstvo za delo je trenutno v izvajanju enega projekta oziroma je oddalo izvajanje enega projekta, to je tako imenovani projekt MAPA, to je multidisciplinarna analiza prekarnega dela, in tudi vzpostavlja medresorsko delovno skupino za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti, ki se bo, če pogledamo tudi to področje v širšem smislu, tega temeljito lotila, najprej pravne opredelitve, potem vsebinske in potem pristopila k temu problemu, če rečemo, znotraj naše države, da ga pravilno zaobjamemo. V okviru tega se bo tudi marsikatero še stališče in pogled lahko dodatno razčistilo in utemeljilo.  Hvala.
Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Nihče. Potem zaključujem razpravo. In prehajamo na glasovanje o 8. amandmaju, katerega predlagatelj je dr. Matej Tašner Vatovec. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (2 člana.) Je kdo proti? (9 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Prehajamo na obravnavo in glasovanje o 9. amandmaju v poglavju Zaposlovanje, socialne zadeve, enake možnosti in zdravje v podpoglavju Zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti, katerega predlagatelj je tudi dr. Matej Tašner Vatovec, ki ga prosim za kratko obrazložitev.
Ja. Z amandmajem na tem področju predlagamo, da Slovenija ostane aktivna, predvsem na področju realizacije načel evropskega stebra socialnih pravic. Tako da tu predlagamo, da se izpostavi stvari, predvsem tiste stvari, ki jih obstoječi predlogi zakonodajnih aktov ne naslavljajo, to je predvsem področje dostojnega plačila za delo, kjer menimo, da bi Slovenija v institucijah Evropske unije morala proaktivno zastopati stališče in si prizadevati za sprejem vseevropske minimalne plače, skratka vzpostaviti mehanizem, ki bi določal minimalni dohodek, ki ga prejme zaposleni za svoje delo na tak način, da bo vsaj za nek odstotek višji od kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, skratka podobno kot je to naredila Slovenija decembra lani.  Mislimo, da je to eden od… še enkrat poudarjam, eden od ključnih področij, ki jih mora začeti Evropska unija reformirati, se pravi področje dela in socialnih pravic, ki izvirajo iz njega, tako da to je en predlog. Druga stvar je pa zavzetje bolj aktivne vloge v boju zoper prekarnost. Menimo, da so obstoječi zakonodajni predlogi, ki so navedeni v deklaraciji, naslavljajo te probleme le delno, drugi problem pa je, da so predlogi direktive Evropskega parlamenta in sveta, predvsem gredo po napačni poti, ker za širok spekter delovno aktivnega prebivalstva sicer predvidevajo nabor pravic, ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja, kar pa povzroči nek paradoks. Zdaj, s tem, ko se delajo atipične oziroma nestalne oblike zaposlitve, ko se jim dodaja določene pravice, je to sicer dobro za ljudi, ki so zaposleni v takšnih oblikah dela, ampak istočasno to povzroča legitimacijo takšnih oblike, se pravi ne stallnih, prekarnih oblik dela in jih kot take delajo tudi bolj privlačne.  Tako da tu omenimo, da bi bilo potrebno spremeniti paradigmo, se pravi ne vztrajati več brezglavo na fleksibilizaciji trga dela, ampak dolgoročni cilj na tem področju bi moral biti zmanjševanje segmentacije, se pravi čim manj različnih oblik dela in zagotavljanje celokupnega delovnopravnega varstva čim širšemu krogu delavcev, se pravi poenotenje na te področju.  V povezavi s tem predlagamo tudi proaktivno in ambiciozno držo Slovenije v odnosu do krajšanja delovnega časa. Se pravi, da bi bilo stališče Slovenije, da skladno s stopnjo razvoja, ki smo jo deležni v 21. stoletju, se tudi ustrezno prične krajšati delovni čas, zagotavljanje polne zaposlenosti prebivalstva in tudi možnosti posameznikov za osebni razvoj.
Hvala za to obrazložitev.  Reagirala bo zopet vlada, torej državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospod Tilen Božič.
Tilen Božič
Ponovno hvala za besedo. V tem primeru bi se nekoliko navezal na tisto, kar sem čisto na začetku že povedal pri moji prvi intervenciji. Gre za nekaj, kar je lahko rečemo neko načelo, se pravi stvari so v pripravljanju in naša ocena in tudi nekako rečemo temu utemeljitev za nasprotovanje temu amandmaju, je ravno v tem, da ocenjujemo, da je preuranjeno, da prejudiciramo, kako se bomo odzivali na nekatere zadeve, ki jih še ni na mizi, še posebej na tako konkreten in eksakten način. Poleg tega tudi nekatere… se pravi dikcija tukaj notri, ki je predvidena, bi vseeno opozoril še enkrat, da marsikatera reč, recimo lani… bi še enkrat opozoril na tole – zakon oziroma novelacija o Zakonu o minimalni plači, kjer je res, da je bil se pravi zakon v državnem zboru tudi potrjen, ampak v okviru Ekonomsko socialnega sveta, mi nismo pripeljali dialoga do konca, ki bi nam omogočal široko in enotno stališče, ki bi ga potem lahko tudi zelo samozavestno na takšni ravni zagovarjali. Verjamem, da če se bo v prihodnosti pokazalo, je lahko to razpravo možno tudi še opraviti, bo pa se pravi na zalogo takšne zadeve, delati nekoliko nerodno, ker nam potem v določeni meri omejijo manevrski prostor, pri tem kako se bomo na določene pobude in rešitve kot država na tisti ravni tudi odzivali, pri čemer bi pa vseeno tudi poudaril – na tem področju je Republika Slovenija že sedaj aktivna, je tudi velika želja in volja ministrstva, tako na način udeležbe tam, se pravi pregledovanja teh gradiv in opolnomočenja, tudi v luči priprave na predsedovanje, da bomo odzivni, proaktivni v teh zadevah in tudi ustrezno zastopali stališča,   (nadaljevanje) ki pa seveda, ko bodo prišli ti predlogi na mizo bodo tudi skozi to hišo sedaj predvsem skozi ta odbor šla.  Hvala.
Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Ne.) Zaključujem razpravo.  Prehajamo na razpravo o amandmaju pod zaporedno številko 9 na seznamu naših amandmajev. Glasujemo.  Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (8 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na 10 amandma v našem seznamu vloženih amandmajev, ki ga je zopet vložil dr. Matej T. Vatovec v podpoglavju okolje in podnebne spremembe v podpoglavju evropski semester in krožno gospodarstvo ter hkrati tudi o uskladitvenem amandmaju, ki so ga vložile Poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB. Besedo dajem najprej za obrazložitev amandmaja dr. Mateju T. Vatovcu, potem pa Moniki Gregorčič.
Hvala.  Za amandmaje samo bolj točno določimo stališče Slovenije do prepovedi plastičnih izdelkov za enkratno porabo. Jasno dodajamo prepoved lahkih nosilnih plastičnih vrečk, filtrov za tobačne izdelke narejene iz plastike za enkratno porabo, posode za živila, lončke za pijačo in podobno. Amandma je skladen tudi z že sprejetim stališčem Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno porabo na okolju sploh pa smo želeli bolj specificirati za kaj gre. Toliko.
Gospa Monika Gregorčič.
Hvala lepa.  Na podlagi koalicijskega amandmaja si bo Republika Slovenija prizadevala za čim strožje omejitve za tiste izdelke, ki se težje reciklirajo in katerih ločeno zbiranje bi pomenilo nesorazmerno velike stroške. Zastavljamo si torej bolj ambiciozne okoljske cilje od veljavne evropske direktive. Hvala lepa.
Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor gospod Simon Zajc.
Simon Zajc
Mogoče samo eno stvar bi rad povedal.  Ko se je besedilo / nerazumljivo/ takrat še nismo vedeli, da bo avstrijsko predsedstvo tako uspešno pri Direktivi o plastiki za enkratno uporabo. Ta direktiva je namreč že sprejeta tako, da podpiramo amandma, ki ga je pripravila koalicija to se pravi tisti del, na katerega še lahko vplivamo. Namreč, kar se tiče / nerazumljivo/ za tobačne izdelke, kartone ter izdelkov iz plastike je to že v tej direktivi, ki je bila sedaj sprejeta, kar pomeni, da se ne morem več za to prizadevati, ampak ostalo, kar je pa tudi izvzeto iz dela vašega amandmaja pa podpiramo in je tudi povzeto v amandmaju koalicije.
Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Opozarjam na to, da se najprej glasuje o prvotno vloženem amandmaju in potem o amandmaju koalicije. Začenjam glasovanje o 10 amandmaju na, s pregleda amandmajev, ki ga imamo pred seboj. Glasujemo.  Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (9 članov.)  Amandma ni sprejet.  Sedaj glasujemo še o amandmaju koalicije na isto besedilo. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Amandma koalicije je sprejet.  Prehajamo na obravnavo in glasovanje o 11 amandmaju s pregleda vloženih amandmajev. V poglavju okolje in podnebne spremembe podpoglavje podnebne spremembe, ki ga je vložil dr. Matej T. Vatovec. Ta amandma je zelo kratek, zato prosim za tovrstno obrazložitev.
V bistvu je povezan z amandmajem k desetem  odstavku podpoglavje Promet v poglavju Promet, telekomunikacije in energije, ki je bil sprejet. Črta se en del besedila, ki veže doseganje ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov oziroma CO2 na kompromis z avtomobilsko industrijo.
Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, gospod Simon Zajc.
Simon Zajc
Kar se našega ministrstva tiče mi temu amandmaju ne nasprotujemo. Kot sem že prej povedal, Slovenija je med bolj ambicioznimi državami v Evropski uniji. Čeprav menimo, da sicer tale stavek ne zmanjšuje te naše ambicioznosti, ampak če se vseeno potrdili ta amandma mi ne nasprotujemo. Kot sem povedal, se zavzemamo za bolj ambiciozne cilje.
Želi še kdo razpravljati? Nihče. Potem končujem razpravo in prehajamo na glasovanje.  Kdo je za? (11 članov.)Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o dvanajstem amandmaju, ki ga opravljamo na podlagi pregleda vloženih amandmajev. Njegov predlagatelj je dr. Matej T. Vatovec. Vložen pa je tudi kompromisni predlog poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB. Najprej ima besedo dr. Matej T. Vatovec.
Gre za zaščito vode v osnovi. Mi predlagamo, da se zadnji stavek tega besedila, ki ga amandmiramo, ki se glasi »se ta lahko uredi v predpisu EU na deklaratorni ravni«, sicer pa je to vsebina, ki jo je treba podrobneje urediti na nacionalni ravni. Gre za zaščito vode v posameznih državah članica. Mi predlagamo drugačen zapis, in sicer, da je potrebno enako raven zaščite pitne vode in ureditve oskrbe prebivalstva s pitno vodo, kot jo je Slovenija nedavno zapisala v Ustavo, zagotoviti tudi na ravni Evropske unije. Menimo in tudi po mojih izkušnjah z nekaterimi sogovorniki iz drugih evropskih držav, da je bil vpis pitne vode, ki smo ga opravili v Sloveniji v Ustavo zelo pomemben korak. tega se zavedajo predvsem v državah, kjer nimajo take sreče z vodnimi viri. In se nam zdi, da bi bila to rešitev, ki bi bila seveda najustreznejša in je lahko, ne samo neko deklaratorno stališče, ampak je lahko nekaj, kar je tudi v bistvu konkreten namig, zato tudi predlagamo takšno spremembo dikcije.
Besedo ima gospa Monika Gregorčič v imenu koalicije za ta kompromisni amandma.
Hvala lepa. S koalicijskim amandmajem naslavljamo isto vsebino kot predlagatelj prvotnega amandmaja, le z nekoliko drugačno dikcijo izražamo prizadevanje Republike Slovenije, da tudi druge države Evropske unije zaščito pitno vode uredijo primerljivo slovenskemu vpisu zaščite pitne vode v Ustavo. Hvala lepa.
Besedo ima državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, gospod Simon Zajc.
Simon Zajc
Samo mogoče, da bo še malo bolj jasno zakaj ta spremenjen amandma koalicije.  Namreč, direktiva o pitni vodi, ki je ta trenutek v procesu pogajanj dostop do pitne vode ne predvideva zgolj na deklarativni ravni, temveč so določila že zavezujoče narave in vključene v člen, ki nalaga državam članicam, da izboljšajo oziroma ohranijo dostop do pitne vode za vse. Sedaj pa glede na to, da je področje varstva okolja v mešani pristojnosti med EU in državami članicami pa je člen napisan tako, da prepušča državi članici, da ta dostop uredijo na njim najbolj primeren in učinkovit način glede na njihovo nacionalno ureditev. Zato predlagamo, da se sprejme amandma, ki ga je pripravila koalicija. Namreč, v tem primeru je pa treba upoštevati tudi to subsidiarnost. Še vedno pa podpiramo to idejo oziroma se bomo tudi za to zavzemali, da je Slovenija tista, ki si prizadeva za to, da se tudi v drugih državah članicah čim bolj primerljivo, glede na to, kako imajo to že sedaj urejeno, uredi tudi v njihovih državah. To se pravi, da se upošteva njihove specifike,   (nadaljevanje) tako kot je Slovenija pri drugih direktivah, tudi kar se tiče vode. Recimo prej smo govorili o čiščenju komunalnih voda in ponovni uporabi. Tam si tudi Slovenija prizadeva, da se upošteva pa naše specifike. Tako da zato ta sprememba prvotnega amandmaja, ki ga je predlagala Levica. Tako da podpiramo amandma koalicije.
Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Nihče. Potem končujem razpravo. In prehajamo na glasovanje. Najprej glasujemo o predlogu, ki ga je podal dr. Matej Tašner Vatovec. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (2 člana.) Je kdo proti? (9 članov.) Ugotavljam, da ta amandma ni sprejet. Sedaj prehajamo na kompromisni oziroma drugačen amandma, ki ga je predložila koalicija, torej poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB. Pričenjamo glasovanje. Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Končno prehajamo na 13. amandma iz našega pregleda vloženih amandmajev v poglavju Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrana, v podpoglavju Veterinarske in fitosanitarne zadeve. Tukaj sta tudi vložena 2 amandmaja, najprej prvotni predlog dr. Mateja Tašnerja Vatovca in potem amandma, kompromisni amandma koalicije, ki ga je vložilo vseh 2 poslanskih skupin. Besedo dajem za obrazložitev svojega amandmaja dr. Mateju Tašnerju Vatovcu.
Ja, hvala. Gre za uporabo glifosata. Zdaj mogoče samo malo konteksta. Junija 2016 je Evropska komisija namreč podaljšala dovoljenje za uporabo glifosata za čas, dokler Evropska agencija za kemikalije ne pripravi raziskave in mnenja o njegovi rakotvornosti. Marca 2017 je ta agencija objavila poročilo, v katerem je zapisala, da ni dokazov o povezavah med rakavimi obolenji in uporabo glifosatov. In je pa treba poudariti, da je ocena evropske agencije nasprotna stališču Agencije za zaščito okolja ZDA, ki je že leta 1985 ugotovila, da je glifosat potencialno rakotvoren, prav tako Mednarodna agencija za raziskovanje raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, je leta 2015 ugotovila isto. Tako da poleg škodljivih učinkov za zdravje ljudi ima glifosat negativne učinke na floro in favno in njegova intenzivna uporaba v kmetijstvu povzroča vse večjo rezistenco plevela na pesticide nasploh. Tako da predvidevamo tudi na razvoj dogodkov in na vmešavanje Monsanta, ki je eden največjih proizvajalcev tega pesticida, da bo razprava še potekala v naslednjem času, zato ker je novembra 2017 Evropska komisija podaljšala za 5 let dovoljenje za uporabo glifosata, da se v stališčih, se pravi v deklaraciji zapiše, da bomo tudi v tem obdobju do leta 2023, ko se izteče to obnovljeno dovoljenje, da bo Slovenija v tem času jasno zavzemala stališče za čim prejšnjo prepoved uporabe glifosata na nekmetijskih površinah in za hitro in postopno opuščanje uporabe glifosata na kmetijskih površinah.
Besedo ima mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prosim.
Tanja Strniša
Hvala lepa. Želim poudariti, da razumemo namen tega amandmaja in se tudi strinjamo z njim, da pa menimo, da če se to besedilo, ta tematika vnese v deklaracijo, je potreben bolj ambiciozen pristop, namreč sama prepoved glifosata ne prinaša rešitve, ker so alternative glifosatu druga kemična sredstva, druga fitofarmacevtska sredstva,   ki imajo ožje delovanje in krajše delovanje in bi jim lahko povzročila sama zgolj prepoved samo še slabši vpliv na okolje. Zato bi predlagala enak pristop, kot smo ga že uvedli v nacionalni ureditvi v lanskem letu, ko smo prepovedali uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev in ne samo glifosata na vseh javnih površinah z enim prehodnim obdobjem, ki je potreben za prilagoditev, zlasti ko gre za infrastrukturne in druge objekte. Hkrati pa da se v prihodnosti zavzemamo tudi za razvoj nekemičnih metod varstva pred pleveli in s tem tudi omejevanjem tako glifosata in v prihodnosti tudi prepovedjo glifosata v kmetijskih površinah.  Skratka, naš predlog je, mi menimo, da je potem primerneje se zavzemati za omejitev in postopno prepoved, ne samo glifosata, ampak vseh fitofarmacevtskih sredstev na javnih površinah in v postopno omejitev tudi seveda na kmetijskih površinah. Hvala lepa.
Odpiram razpravo. Besedo ima gospa Monika Gregorčič.
Ja, hvala lepa. Je – koalicija je pripravila amandma za – kot amandma odbora, s katerim predlaga širše omejevanje vseh fitofarmacevtskih sredstev, ne samo glifosata. Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Nihče. Potem zaključujem razpravo o 13. amandmaju iz pregleda in hkrati tudi o alternativi, ki ga je predložila koalicija.  Najprej torej glasujemo o originalnem, manj ambicioznem amandmaju. Glasujemo.  Kdo je za? (2 članov.) Kdo je proti? (9 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Zdaj pa glasujemo glede istega besedila še o amandmaju poslanskih skupin koalicije. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. S tem smo zaključili z glasovanjem o amandmajih. Prehajamo še na glasovanje o predlogu deklaracije v delu, ki sodi v pristojnost Odbora za zadeve Evropske unije v celoti, skupaj s sprejetimi amandmaji.  Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog deklaracije v delu, ki sodi v pristojnost Odbora za zadeve Evropske unije, sprejet. S tem zaključujemo obravnavo predloga deklaracije na pristojnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog deklaracije skupaj z morebitnimi amandmaji Odbora za zunanjo politiko kot sestavni del poročila odbora. Prehajamo še na določitev poročevalca na seji Državnega zbora. Če ni nobenega predloga, bom pač to vlogo prevzel sam. S tem končujem 2. točko dnevnega reda. Zahvaljujem se vsem za potrpežljivost in tudi za – ja, smo bili kar učinkoviti, moram priznati.  Tako da malo – no, lahko zadihamo, potem pa nadaljujemo s 3. točko. 45 minut imamo za to. Saj bo šlo.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, BRUSELJ, 18. IN 19. 2. 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 14. 2. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo, mag. Aleša Cantaruttija, da nam predstavi izhodišča.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, predsedujoči. Torej, nekaj bistvenih poudarkov iz dnevnega reda zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost in rast, ki bo potekal prihodnji ponedeljek, torej 18. Februarja. Bi šel kar konkretno k posameznim točkam dnevnega reda. Najprej točka 3 na dnevnem redu zasedanja, to je redna točka o stanju realnega gospodarstva.  Tokrat bo namenjena pomenu enotnega trga, verig vrednosti in produktivnosti digitalnih naložb za konkurenčnost. Evropska komisija namreč za dalj časa preučuje enotni trg z vidika tako imenovane integracije vrednostne verige. Dejstva kažejo, da postajajo vrednostne verige vse bolj vseevropske, vse manj globalne. Trendi tudi kažejo, da se je intenzivnost trgovine na splošno zmanjšala, vendar pa igrajo storitve vedno večjo vlogo v svetovnih vrednostnih verigah. Tržne storitve so v Evropski uniji še vedno precej manj integrirane, kot proizvodnja. Glede na njihov delež v celotnem gospodarstvu pa obstajajo neizkoriščene možnosti za nadaljnjo integracijo. V sektorjih, kjer se je povečala integracija vrednostne verige v Evropski uniji, namreč beležijo povečanje konkurenčnosti. Točka 4, ena izmed dveh ključnih točk ponedeljkovega Sveta za konkurenčnost je tokrat posvečena umetni inteligenci in predvidena je izmenjava mnenj pa tudi sprejem sklepov. Ministri bodo predvidoma spregovorili o izkušnjah v zvezi s pripravo nacionalnih strategij za umetno inteligenco ter o potrebnih ukrepih na ravni Evropske unije na tem področju. Evropska komisija je 7. decembra lani objavila koordiniran akcijski načrt za umetno inteligenco. Izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca so: povečanje naložb v to področje, razvoj presečnih tehnologij ter seveda tudi etične smernice, ki so povezane z razvojem umetne inteligence. Pomembno vlogo pri financiranju tega koncepta bo imel prihodnji večletni finančni okvir, poleg tega bo potrebno zagotoviti tudi zasebno financiranje, kar ugotavljajo tudi kolegi iz Evropske komisije in pa ostalih držav članic je kar velik izziv. Države članice poleg vprašanja financiranja izpostavljajo kot ključna vprašanja še vzpostavitev mreže digitalnih inovacijskih vozlišč za umetno inteligenco pa zagotovitev ustreznih spretnosti ter nenazadnje tudi vprašanje do dostopa do podatkov.  Kje smo, kar se tega tiče v Sloveniji? Trenutno smo v postopku priprave nacionalne strategije umetne inteligence. Izvajanje strategije bo osredotočeno na tri glavna področja: krepitev tehnoloških in industrijskih zmogljivosti na področju umetne inteligence, odziv na socialno-ekonomske spremembe, kot so spremembe na trgu dela, izobraževalni sistem in pa nenazadnje zagotavljanje ustreznega etičnega in seveda tudi pravnega okvira umetne inteligence. Ne vem, če se čisto zavedamo, kaj vse prinaša ta koncept enkrat, ko bo resno razvit. Trenutno tudi ustanavljamo delovno skupino z več zainteresiranimi stranmi, torej res z vsemi tistimi, ki v Sloveniji delujejo na tem področju, Inštitut Jožefa Štefana recimo, zelo aktivni, zelo naprej na tem področju. Največji izziv bo zagotavljanje, kot seveda tudi na nivoju Evropske unije, primerni finančnih sredstev za izvajanje te strategije. Načrtujemo tudi združevanje sredstev iz strukturnih skladov in programa Horizont Evrope, hkrati pa se zavedamo tudi nujnost nacionalnih virov. Seveda izziv so tudi, to je treba priznati, človeški viri. V Sloveniji imamo veliko raziskovalcev, ki delujejo na področju umetne inteligence, žal jih kar nekaj, ali pa kar precej dela tudi v tujini. Pri točki 5, to je druga ključna točka ponedeljkovega zasedanja, bodo ministri za industrijo prvič razpravljali o dolgoročni nizko-ogljični strategiji Evropske unije, ki se imenuje, delovni naslov torej: Čisti planet za vse! Fokus razprave bo predvidoma povezava te strategije s prihodnjo strategijo industrijske politike na ravni Evropske unije. Glede potrebnih ukrepov na vseh ravneh za ohranitev konkurenčnosti industrije pri soočanju z zakonskimi izzive ter glede potrebnih ukrepov in politik za blažitev stroškov in spodbujanja naložb za dosego ciljev. Evropska komisija je strategijo objavila 28. novembra lani, namen te dolgoročne strategije je ustvariti vizijo in usmeritev ter načrt zanjo in zagotoviti socialno pravičen prehod, ki bo izboljšal konkurenčnost gospodarstva in industrije Evropske unije na svetovnih trgih. Slovenija pozdravlja dolgoročno nizko ogljično strategijo Evropske unije Čisti planet za vse. Menimo, da strategija predstavlja pomembno izhodišče za oblikovanje uspešnega, konkurenčnega in seveda podnebno nevtralnega gospodarstva Evropske unije. Usmeritve, podane v strategiji morajo biti ustrezno zajete in usklajene s prihodnjo evropsko strategijo oziroma strategijo ali pa industrijsko politiko Evropske unije do leta 2030. Vizija od 90 do 95 odstotno zmanjšanje emisij v industriji do leta 2050 je ambiciozna. Zaradi vsega tega cilja bo potrebno uporabiti ves tehnološki napredek in seveda znanje. Podpiramo pa absolutno te cilje.  V ospredju reševanja teh izzivov pa mora ostati vidik konkurenčnosti gospodarstva industrije Evropske unije na svetovnih trgih. Le na ta način se lahko ohranja investicijska sposobnost gospodarstva in s tem visoko kakovostna delovna mesta in trajnostna rast v Evropi. Tukaj torej naj še enkrat poudarim, da se Slovenija že zdaj aktivno vključuje v dialog, v razpravo, v pripravo izhodišč za novo industrijsko politiko Evropske unije, kajti vemo, da je Slovenija med najbolj industrializiranimi državami znotraj EU – 3., če smo čisto natančni, za Nemčijo in Češko – seveda pa ob tem zagovarjamo tudi absolutno strategijo Čisti planet za vse, kajti, prepričani smo, da lahko pravzaprav to industrijsko rast v prihodnje dosegamo tudi skozi čiste tehnologije in seveda koncepte, ki jih ta strategija tudi prinaša. Zadnja redna točka zasedanja bo posvečena evropskemu semestru. Jaz bi se tukaj na tej točki ustavil, pa če bo kakšno dodatno vprašanje, bom odgovoril. Hvala.
Zahvaljujem se za to podano poročilo. Prosim še dr. Tomaža Boha, generalnega direktorja z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da poda svoj del.
Tomaž Boh
Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Tako kot vedno, se nadaljuje Svet za konkurenčnost, ko se konča ta gospodarski del z raziskavami in razvojem, kjer imamo tokrat na sporedu v bistvu eno močno vsebinsko točko in potem tudi pod razno, kar pomembno razpravo oziroma kar pomembne informacije in sicer, vse skupaj se nanaša na nov okvirni program Evropske unije za raziskave in razvoj, tokrat imenovan Obzorje Evropa oziroma »Horizon Europe« po angleško in dejstvo je, da prehaja sam proces sprejemanja zakonodajnega paketa oziroma celotnega sistema v sklepno fazo oziroma v trialog med parlamentom, komisijo in svetom in v bistvu v tem, zdajšnjem, zdajšnji razpravi bo ključni namen doseči politično soglasje med državami, o nekaterih pomembnih stvareh v tem trialogu oziroma v naslednjem krogu trialoga. Zdaj, morda pomembno je poudarit, da Slovenija podpira tiste zaključke oziroma stališča in izhodišča, ki jih je pripravilo predsedstvo, pri čemer pa seveda poudarjamo in poudarja Slovenija zelo močno, da je potrebno pospešiti dinamiko, kajti, potrebno je zaključit čim prej ta trialog. Prvič zaradi še sedanjega sklica parlamenta in posledično lovljenja rokov začetka programa. Skratka, 2020 je relativno blizu, glede na to, da je po zaključku procesa potrebno sprejeti še kar nekaj reči, vzpostaviti programske odbore, ki bodo določali delovne programe za posamezno področje, je časa v tem kontekstu relativno malo. Pa vendar, kar je potrebno povedati v tem kontekstu je da, kot že rečeno, Slovenija podpira cilje oziroma tista stališča, ki jih je oblikovalo romunsko predsedstvo. Zdaj, kar je potrebno povedat in tudi v točki, ko bodo pač pripravljena oziroma izmenjana stališča posameznih držav, bo Slovenija še posebno poudarila naše zelo močno stališče, ki je bilo izpostavljeno tudi že v dosedanjih procesih, da podpiramo in se močno zavzemamo za tako imenovan sveženj, ki podpira širjenje udeležbe podpore malim in srednjim podjetjem in pa strukture samega programa, kar pomeni razdelitev na posamezna podpodročja naprej. Kar se tiče širjenja udeležbe – dejstvo je,   (nadaljevanje) da nekatere izmed držav oziroma kažejo tako analize, da je dejansko velik razkorak med tako imenovanimi EU 13 državami in EU 15 oziroma EU 14 plus Velika Britanija. In iz tega namena oziroma iz tega razloga morajo biti posebni ukrepi namenjeni temu, da bodo države, ki imajo brez dvoma znanstveno odličnost, pa vendar zaradi drugih dejstev, kar predvsem pomeni oziroma med njih štejemo predvsem stara omrežja, ki so vzpostavljena med državami, v nekaterih primerih dejansko boljši dostop do infrastrukture in tako naprej, da bodo ti manki, ki so v EU 13 državah, s posebnimi ukrepi nadomeščeni. V tej perspektivi oziroma v tem okvirnem programu imamo inštrumente, kot so »teaming, twinning, ERA chairs«, s katerimi bomo oziroma se bo predvidoma nadaljevalo. Pa vendar tu so bili predlogi posebej nekaterih držav, da bi bile še nekoliko bolj rigorozni ukrepi za te podreprezentirane države, kot so bile omenjene tudi enake plače za raziskovalce ne glede na geografski položaj oziroma geografsko izhodišče, od kjer prihajajo. Dejstvo je, da to je bil preveč radikalec ukrep in da tudi svet kot takšen ni sprejel, pa vendar Slovenija močno podpira tiste ukrepe, kot že rečeno, tiste 3 »teaming, twinning, ERA chairs« in še nekatere v tem kontekstu. Kar se tiče podpore malim in srednjim podjetjem, je bila tudi precej močna razprava na to temo v preteklosti že, kjer pa je Slovenija izpostavila, da morajo biti tisti inštrumenti, ki bodo v tem kontekstu nastavljeni, nastavljeni tako, da bodo dostopni tudi za mala in srednja podjetja iz EU 13 držav, dajmo temu taki reči, ker velika intenca še posebej velikih držav, Nemčije, Francije, je bila, da so nastavljeni tako, da bi komplementarno podpirali pravzaprav kapacitete in pa finančne inštrumente v teh državah, kar pomeni, da se tako imenovan razkol oziroma razhajanje med državami EU ne bi zmanjševalo, ampak bi se povečevalo, čemur Slovenija seveda v tem kontekstu nasprotuje. Kar se tiče strukture, je ključno vprašanje določitev misij in pa določitev partnerstev. Misije so ena ključnih novosti v programu Obzorja Evropa, kjer so določena kot tista ključna področja, v katere bo Evropska unija v prihodnosti oziroma v prihodnje vlagala več, in v bistvu ustrezna določitev teh misij in pa predvsem njihovo upravljanje je za nas ključnega pomena. V sami razpravi bo Slovenija opozorila, da bi poleg zelo tehnoloških misij želeli in v bistvu zagovarjamo tudi nekoliko mehkejše, vsaj 1 od misij, da se povezuje z izzivi družbene transformacije. In to bo ena izmed točk, ki jo bomo oziroma ki jo bo minister na samem zasedanju zelo, zelo močno poudaril. Kar se tiče, morda čisto na koncu ob tej ključni točki, vezani na Obzorje Evropa, da bo naš poudarek tudi na tem, da je potrebno različne inštrumente, ki se pojavljajo oziroma ki so oblikovani že v Obzorju 2020 in se bojo nadaljevali naprej, in pa novo vzpostavljeni, tu mislim predvsem na Evropski inovacijski svet, tako imenovani EIC, da je potrebno veliko pozornost nameniti temu, da se inštrumenti med seboj ne bojo prekrivali, da ne bo prihajalo do podvajanj in do tega, da bo potem že na tako precej nagnetenem institucionalnem in pač področju inštrumentov, polju inštrumentov prihajalo do še večje zmede kot do sedaj in do nepreglednosti, tako v upravljanju kot v določanju posameznih prioritet in misij. In čisto ob koncu pod tisto… / nerazumljivo/ biznis imamo še pravzaprav informacijo o napredku ITER. Skratka gre za izgradnjo fuzijskega reaktorja, ki je eden izmed večjih projektov Evropske unije. Predsedstvo bo podalo informacijo o napredku in na kakšen način so postavljene časovnice za naprej.  In pa ob koncu še informacija o tako imenovanem Euroton programu, ki je vzporedni oziroma komplementarni raziskovalni program Obzorju Evropa in ki določa predvsem raziskave na področju jedrskih raziskav in pa fuzije kot v podporo ITER. Morda toliko na kratko in seveda v nadaljevanju z veseljem še več. Hvala.
Zahvaljujem se tudi za to poročilo. In odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Besedo ima gospod Boris Doblekar.
Hvala za besedo. Zelo na kratko, rad bi še nekaj dodatnih pojasnil. Strategija za umetno inteligenco, do kdaj bo izdelana? Sodelujejo Jožef Štefan ste omenili, pa me zanima kdo še sodeluje in pa ali sodelujejo brezplačno ali je potrebno tukaj plačati?  Čisti planet za vse, strategija, zdaj kje smo tukaj mi? Raziskave in razvoj. Ali mi vlagamo dovolj sredstev v raziskave in razvoj, glede na to, da je večkrat slišati, da je tega premalo?  Širjenje udeležbe Eu 13, Eu 14, kam sodimo mi? Podpora srednjim in malim podjetjem, tudi to se dobro sliši, ampak kaj konkretno bodo mala in srednja podjetja od tega imela? Mogoče stavek, dva. Misije in partnerstva, Obzorje Evropa. Omenjena je bila zmeda in nepreglednost, pa me zanima, kdo je zaznal to zmedo in nepreglednost oziroma, kako se Slovenija znajde v tej zmedi in nepreglednosti? In pa Eurotom program, jedrske raziskave, kako smo mi oziroma bomo v bodoče vključeni v tem programu? Hvala lepa za odgovore.
Želi še kdo razpravljati? Ne, potem bom dal besedo sebi. Nadaljeval bom tam, kjer sem že pravzaprav enkrat povedal. Tudi mene zelo skrbi, še zlasti na tako pomembnem področju kot je znanost, to ločevanje novih držav članic, novejših, ki smo šle od starejših, ki si delijo denar in bi predlagal v bistvu bolj kot karkoli drugega, ker je jasno, da smo mi med trinajstimi, tukaj ni, tukaj si strukturno izločen. Tukaj sploh ni vprašanje tega, kje želiš in kje ne želiš biti. Preprosto tiste, ki so znotraj hočejo s pogoji narediti tako, da bodo več denarja dobile in bi predlagal mogoče malo bolj diplomatsko strategijo, ki pa mora najverjetneje na ustrezen način biti tako ali drugače podprta, ampak hkrati pa govorim to tudi za vse druge poslanske skupine, kolikor pač lahko po svoji politični moči kaj naredijo, da se zlasti poskušamo tako ali drugače povezati s tistimi z malo obrobja evropske centralne znanosti, ker tam je nekako malo večja verjetnost, da bomo prebili to zadevo, da se zadeva vsaj malo ublaži. Namreč je sicer dobro, da so volitve blizu in da se da zagroziti s tem, da bo to ena od glavnih tem, tovrstno odločevanje in še zlasti odtujevanje Evropske unije in s tem seveda tudi legitimnosti celotnemu projektu, če se bo ta zadeva na ta način nadaljevala, tam kjer je najpomembnejše. Mislim, tukaj se pa lahko strinjamo, da je znanost, pa glede tega, pa prihodnosti ena najbolj pomembnih stvari in če se bo tukaj delalo diskrepanco in da ne bomo tukaj enakopravni, bomo pa tukaj res lahko govorili o drugo razrednosti, potem bomo imeli pa res problem. In zdaj je bil to v bistvu bolj predlog diplomatske strategije na vseh nivojih, kjer izkoristite prosim tudi politične povezave, kolikor pač obstajajo. Čeprav si znam predstavljati, da so zadeve strukturno in kapitalsko tako povezane, da tudi politične povezave včasih ne pomagajo, ampak vsaj razumevanje od tega, da je nesprejemljivo na ta način zadeve postavljati, da dobimo tisti, ki smo na novo prišli notri, zgolj drobtinice. Seveda zgleda zadeva, da je nevtralna, ampak daleč od tega, da bi dejansko bila in zdaj mislim, da pa se to leto že… tudi lani smo se pravzaprav o teh stvareh pogovarjali in da je treba tukaj zelo odločno zadeve zastaviti, se boriti, vsaj v boju pas(?), če drugače ne, raje kot biti tiho pred kakršnimkoli že kompromisom. Tukaj ni kompromisa, če hoče Eu iti naprej. Še kdo? Ne, potem pa prosim najprej mag. Cantarutti.
Aleš Cantarutti
Hvala lepa, hvala za vprašanja. Najprej, kar se tiče umetne inteligence. Torej, ministrstva različna so pozvala tiste deležnike iz njihovega delokroga, za katere menijo, da bi bilo smiselno in prav, da so vključena v pripravo te strategije. Zdaj prav pripravljamo ta nabor potencialnih.   Omenili ste Jožef Štefan, ker tam že nekaj časa so zelo aktivni, z njimi se že tudi nekaj časa pogovarjamo o tej zadevi. Lahko izpostavim tiste, ki smo jih tudi mi povabili, to so Sweepi, ki delujejo na tem področju. To so seveda gospodarska združenja, kot je, recimo, Gospodarska zbornica s svojim oddelkom za to področje, tako da jaz pričakujem, da bo do konca tega meseca znano to delovno telo in potem tudi takoj začetek priprave te strategije, ki naj bi bila do poletja seveda tudi oblikovana. Saj tukaj ne gre prav za kakšne hude zadeve, ker več ali manj imamo stvari napeljane, vemo, kaj želimo, potrebno pa je seveda uskladiti vse, predvsem pa, kot sem omenil že uvodoma, zagotoviti ustrezne finančne vire, zato da bomo potem lahko te aktivnosti, ki jih bomo v tem obdobju zdaj do poletja prepoznali kot smiselne, zmogli sfinancirati. Moje osebno mnenje je tudi – in pogrešam to in sem tudi že izpostavil na Svetu za konkurenčnost v Bruslju – da – namreč, to točko smo enkrat že imeli. In potem smo poslušali pravzaprav, ne čisto 28, ampak ene 23 različnih strategij držav članic. Zame je to – skoraj, da lahko rečem nesprejemljivo. In pogrešam pravzaprav tukaj večji angažma Evropske komisije. Dobro, zdaj itak na koncu ne verjamem, da se bo kaj drastičnega zgodilo v teh naslednjih mesecih. Ampak želel bi si pravzaprav, da smo bolj enotni pri tem, da imamo nekoga, ki nam da, bom rekel tako, evropska izhodišča umetne inteligence – saj jih imamo, saj smo dobili to, ampak vendarle bi želel, da bi nekdo nas dal za eno mizo in rekel: »Zdaj pa skupimo pripraviti neke aktivnosti, ki jih bomo izvajali. Razdelimo si naloge znotraj področja umetne inteligence.« Ker jih je precej. Izzivov je precej. To pogrešam, če sem čisto odkrit. In to bom tudi še enkrat izpostavil zdaj v ponedeljek na Svetu za konkurenčnost. In ni kaj, na koncu nam ostane – nič drugega kot to, da sami zagrizemo v to področje. Bomo pa prav gotovo našli znotraj tega področja, ki jih bomo še prav posebej obdelali in imeli določeno primerjalno prednost, to sem prepričan, na tem področju.  Namreč, če se smem tukaj dodati nekaj – mi smo nekako na našem ministrstvu navrgli vsaj eno idejo kot možnost za neko rdečo nit ali pa eno izmed pomembnejših izhodišč Slovenije v času predsedovanja v drugi polovici 2021, in sicer govorimo o tem, tako imenovani – Japonci temu pravijo »družba 5.0«. Osnova tega seveda je umetna inteligenca in jaz mislim, da imamo priložnost, da bi bili na tem področju – govorimo torej o prenosu konceptov, kot je umetna inteligenca, internet stvari, kot so veliki podatki, tudi robotizacija, nenazadnje robotika – da bi bili eni prvih v Evropi. V ta namen smo se že povezali seveda z Japonci. Sodelujemo z njimi, izmenjujemo v tem trenutku konceptualne rešitve in če bo po sreči, potem bi lahko res takrat dali na mizo en zelo zanimiv koncept, ki, kot rečeno, v osnovi to, kar ima zdaj že industrija 4.0 – se pravi vsi ti novi koncepti, vse to, kar omogočajo algoritmi – je zdaj že v industriji – slej ko prej se bo to seveda preneslo tudi v družbo kot tako. In nam olajšalo, omogočilo pravzaprav lažje vsakodnevno bivanje. Še posebej recimo z vidika starostnikov. Naša družba je starajoča se družba in tukaj vidim res lepo priložnost za Slovenijo, da to predstavimo.  Tako da – in iz tega vidika bomo tudi oblikovali politike ali pa strategijo umetne inteligence, ki bo zasledovala te cilje. Da smo sposobni pravzaprav te koncepte prenašati učinkovito, uspešno tudi v družbo. Namreč – zdaj pa, kje je trik? Moje mnenje je, da ali bomo – ker dejstvo, da to se bo zgodilo slej ko prej, zdaj pa – ali bomo vsi skupaj prispevali k temu, da bojo ti koncepti, ko bojo enkrat zares na razpolago v družbi kot taki na razpolago vsem nam in bomo vsi imeli neko korist od tega – ali pa bo to spet v rokah peščice, recimo temu multinacionalk, ki bodo seveda potem vodili še precej bolj kot nam že zdaj in upravljajo naša življenja. In to je po mojem mnenju eno ključnih vprašanj tudi za Svet za konkurenčnost. Tako da delamo na tem.  Kar se pa tiče čistega planeta, bi rad rekel, da je to – namreč Evropska komisija je 28. 11. lani pripravila ta osnutek – in je to zdaj vsaj na našem področju, torej na Svetu za konkurenčnost prva razprava, prva predstavitev in seveda bo do nekega bolj jasnega skupnega mnenja – ker nenazadnje nosilec tega je vendarle Ministrstvo za okolje in prostor – mi seveda sodelujemo in se vključujemo tam, kjer se vsebine dotikajo gospodarstva – bo do skupnega stališča še prišlo. Pomembno je, da bomo slišali, kaj ostale članice menijo o tem. Jaz verjamem, da bo velika večina, če ne kar vse, za, ker mi vemo in se zavedamo, da je to edini način, da ohranimo našo naravo in pa hkrati konkurenčnost Evropske unije, tako da pričakujem, da bomo seveda oblikovali stališče potem, ko bo ta razprava zaključena. Hvala lepa.
Še dr. Boh.
Tomaž Boh
Hvala lepa.  Bom poskušal na kratko odgovoriti na kar nekaj izjemno pomembnih vprašanj. Prvič, kar se tiče vlaganja v raziskave in razvoj: Tu jaz mislim, da ni nobene dileme kakšen je dogovor.  Seveda glede na to, kako se odvijajo finančne oziroma proračunsko kolesje z zadnjih letih je dejstvo, da je potrebno ne samo računati na evropska sredstva, ampak predvsem, če želim biti uspešen pri teh programih, okrepiti in povečati vlaganja oziroma ta napor v krepitev sektorja raziskav in razvoja, predvsem doma.  In dejstvo je, da so evropska oziroma centralni programi Evropske unije namenjeni predvsem temu, da se brez dvoma poveže ta kapaciteta, ki je v posameznih državah in da se ne podvajajo, potrojijo oziroma multiplicirajo podobne raziskave.  Dejstvo pa je, da če hočeš združevati te raziskave ne EU ravni jih moraš imeti in to jih moraš imeti doma. In s tega vidika mi tudi vidimo to reč v tem kontekstu. Kar se tiče potem drugega vprašanja: Širjenje udeležbe - kam sodimo? Zdaj dejstvo je, tako kot je predsedujoči rekel, da nekako po logiki stvari oziroma tudi že po tem kako so koncipirane brez dvoma Slovenija na nek način sodi v EU-13, vendar ko začnemo govoriti o parametrih in o posameznih indikatorjih, pa je lahko oziroma je problem pogosto v tem, da se Slovenija nahaja ravno nekje vmes, kajti v Evropsko unijo, v same centralne programe je s članstvom Slovenija vstopila z relativno dobro pozicijo, pozicijo, kije bila boljša od takratnih nekaterih članic: Portugalske, Španije. In s tega vidika imamo marsikatero lastnost, ki je bližje EU-14 oziroma starim državam članicam, kakor novim. In s tega vidika je ravno pri teh inštrumentih za povečevanje sodelovanja prišlo do tega in je bila ključna razprava: Ali bo Slovenija sploh še upravičena država do teh novih inštrumentov, kajti po nekaterih kazalcih, ki so bili v razpravi omenjeni oziroma v dosedanjih procesih omenjeni kot tisti, ki bodo odločujoči, katera država bo vključena in upravičena in katera ne, smo preprosto padli ven.  In dejstvo je, da smo uspeli doseči z zelo močnim angažmajem, tudi našega stalnega predstavništva in našega atašeja, ki je izjemno aktiven in kar je potrebno povedati, da je naša pogajalska moč oziroma nekako moč argumentov tam bistveno večja, kot je število prebivalcev v Sloveniji, smo uspeli doseči, da Slovenija ostaja ena od teh držav in da smo uspeli z za nas najbolj ključnimi elementi v tem delu. Seveda nismo pa vztrajali na tem, prej sem omenil recimo geografska razdelitev, ni smiselna oziroma ni realna, da bi se jo doseglo in na tem nismo vztrajali. Druga taka točka: plače raziskovalcev. Kljub temu, da vedno rečemo, da so pri nas relativno nizke, ampak če jih primerjamo z drugimi v EU-13 bi tudi določite takšnega praga pomenila preprosto, da bi mi bili že zdaj preko in za nas ne bi bilo velike dodane vrednosti. Zaradi tega nam, je bilo smiselno v pogajalskem procesu vse vložiti v to, da ostanemo z indikatorji tam notri in ne da pravzaprav trmoglavo podpiramo tiste stvari, za katere mi menimo, da niso ključnega pomena oziroma, da za nas ne bi pomenile pomembnega preboja. Kar se tiče SMI podjetij, skratka inštrumenta za mala in srednja podjetja, tu je za nas pomembno predvsem to, da so ti inštrumenti, ki odo nastavljeni, podpora malim in srednjim podjetjem odprti za naše, da jih vstopni pogoji ne omejujejo. Druga stvar, ki je pomembna je za nas nadaljnji razvoj tako imenovanega pečata odličnosti oziroma v Seal of Excellence, kot se uporablja, kar pomeni, da tudi tisti predlogi za sofinanciranje, ki zaradi pomanjkanja sredstev na posameznem razpisu na EU ravni niso financirani iz EU sredstev, da jim je priznana komplementarnost doma, torej da jih bomo financirali s komplementarnimi inštrumenti v Sloveniji in iz tega vidika priznava odličnost mednarodne evalvacije in tudi naših, ki tam sodelujejo. Kar se tiče misij in partnerstev praktično vse zadnje razprave na svetu in tudi nekatere evalvacije kažejo na to,  da postajata evropski prostor, prostor podpor, vedno bolj nepregleden. Z ustanovitvijo Evropskega inovacijskega sveta se je v bistvu navidezno nekako prekrivanje med EIT, se pravi inovacijskim inštitutom oziroma njihovimi »kicki« se pravi družbami oziroma skupnostmi znanja in tem, kar na j bi počel EIC še bolj nekako prekril. In s tega vidika je Slovenija zelo močno zagovarjala, da je potrebno v sistemu upravljanja zagotoviti, da se bodo odbori posameznih komisij, da se bo na drugi strani obor oziroma ta upravni odbor EIT in potem na drugi strani delovna telesa v katerih so zastopane države članice, da se bodo redno srečevali, da bo sistem postavljen tako, da se bodo informacije in pa inštrumenti med njimi usklajevali. V nasprotnem primeru, kot rečeno, kompleksnost sistema pripelje potencialne / nerazumljivo/ do tega, da sploh ne vedo kje začeti. Slovenija kot država, skupaj MGRT, naše ministrstvo, Spirit in še nekateri, smo tudi vzpostavili notranjo koordinacijo za te iniciative, da si tudi med seboj izmenjujemo informacije in med seboj koordiniramo kaj kdo počne, tudi preko sistema nacionalnih kontaktnih oseb, da dajemo ustrezne in pa kar se da uporabne informacije našim raziskovalcem, našim malim, srednjim podjetjem in našim drugim potencialnim prijaviteljem. Kar se tiče Euratoma Slovenci oziroma slovenski raziskovalni subjekti, so še do zdaj relativno dobro sodelovali na njihovih razpisih, morda bi v tem kontekstu poudaril predvsem fuzijskega, kjer kljub temu, da je Slovenija majhna in da ima relativno majhno kritično maso raziskovalcev na tem področju, je njen delež v razpisih bistveno večji, kot je procentualno oziroma delež raziskovalce, ki delajo na tem področju v evropski zgodbi, tako da tudi naša nacionalna kontaktna oseba na tem področju dejansko poskuša ves čas usmerjat, ker dejstvo je, gre za komplementarno razpise, ki so sicer nekako pod marelo Obzorja Evrope, ampak vendar gre za specifične, za nišno umerjene in to je priložnost za naše raziskave na tem področju, ki jih imamo pa predvsem na, kot že prej omenjenem, Inštitutu Jožef Štefan, na strojni fakulteti v Ljubljani, tudi na mariborskem koncu imamo kar nekaj tega, in dejstvo je, tudi v poslovnem sektorju, subjekte, ki se uspešno prijavljajo. Hvala.
Še enkrat, gospod Doblekar.
Samo sekundo, če mi je dovoljeno, bi se red iskreno obema zahvalil za tako podrobne odgovore, ki jih še na nobeni seji nisem do zdaj dobil, tako da primer dobre prakse, ki prenese naprej. Hvala lepa.
To je pa zaradi tega, ker smo se sprostili po tistem, kar je bilo treba narediti, zdaj smo pa lahko v bistvu odposlušali to. Želi še kdo karkoli pripomniti? Ne. Potem zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednji predlog sklepa: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanje Sveta Evropske unije za konkurenčnost, ki bo v Bruslju 18. in 19. februarja 2019 in jih podprl. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Vsem se zahvaljujem za udeležbo in končujem 3. točko dnevnega reda in 30. sejo Odbora za zadeve Evropske unije! Naslednja, 31. seja Odbora, se bo pričela ob 13. uri.