Hvala lepa, bom šla pa tokrat od zadaj, če lahko. Se pravi, naše aktivnosti so usmerjene predvsem v skrajševanje čakalne dobe na specialistične ambulantne preglede, prve specialistične ambulantne preglede, ki se izvajajo na sekundarni ravni. Kadar je pacient napoten od specialista sekundarne ravni na konzularni pregled k drugemu specialistu na sekundarni ravni, se postavi enako v čakalno vrsto, če je iz ambulante napoten, kadar pa je hospitaliziran, pa vse te preglede drugih specialistov in tudi vso diagnostiko se mu zagotovi v okviru hospitalizacije. Hvala gospod Žiža za ti dve mnenji cenjeni. Se zelo strinjam z vami. Prehodi mladih specialistov iz regijskih bolnišnic v oba terciarna centra dejansko so problem za določene specialnosti. Tega se zavedamo in smo se tudi že pogovarjali, kako ta problem reševati. Dejansko obstaja več motivov zakaj se mladi odločajo, da grejo rajši v terciarne centre. Vprašanja se lotevamo skupaj z vodstvi bolnišnic. Namreč, stališče ministrstva je, da uprava bolnišnic je postavljena ne samo, da zagotavlja delovanje in finančno in strokovno poslovanje zavodov, temveč tudi zato, da izvaja politiko zdravja, da izvaja ukrepe in sistem zdravstvenega varstva, kakor ga določa ministrstvo in v tem kontekstu je jemanje usposobljenega kadra iz regijskih bolnišnic v centre neustrezno in nedopustno. Seveda tukaj je treba obravnavati vsak primer posebej. Nekateri primeri so tudi taki, ko je zaradi družinskih razmer prihajalo do teh selitev. Drugi so pač zaradi strokovnega razvoja, tudi zaradi boljših plačil določenih storitev, ampak dejansko se nam dogaja, da nimamo več na voljo ustreznih strokovnjakov in da prihaja celo do zapiranja nekaterih oddelkov v regijskih bolnišnicah. Tukaj je tudi, kovanec ima dve plati – seveda po eni strani želimo in se trudimo zagotavljat čim več storitev blizu, kjer pacienti živijo, se pravi, čim več storitev nuditi v tudi regijskih bolnišnicah, vendar na drugi strani tiste, kjer je dovoljšen obseg teh storitev, da lahko zagotavljamo tudi njihovo kakovost. Kakovost mora biti prvo merilo in tam kjer »case-ov« ni dovolj, takih storitev v regijskih bolnišnic)(?) ne bomo podpirali izvajanja. Govorim predvsem za kirurško stroko, kjer rabimo, če hočemo zagotoviti neko, ne vem, disciplino, no, da se izvaja, ni dovolj, da zagotovimo enega ali dva kirurga, ampak jih je potrebno več. Primer, da zagotavljamo programe v določenih regijskih bolnišnicah, ki pa sploh nimajo stalno zaposlenega kadra za izvajanje teh storitev in jih v bistvu izvajajo s kadri iz drugih bolnišnic na podlagi pogodb, se nam ne zdijo ustrezne. In menimo, da tudi zavarovanci pacienti s tem ne profitirajo, sploh v Sloveniji, ki je že tako ali tako dokaj majhna regija in imamo bolnišnice na nekaj 10 kilometrov. Kar se tiče investicijskih vlaganj v primar, 2 milijona evrov, naj povem, da je to znesek, ki se zagotavlja iz proračuna, kot že rečeno, za urgentne centre in za urejanje pristajališč za helikopterje. Samo za to namreč gredo sredstva iz proračuna, sicer so za investicije v ustanove na primerni ravni zadolžene občine in gredo sredstva iz občinskih proračunov. Sredstva za preprečevanje bolnišničnih okužb. Deloma so sredstva za preprečevanje bolnišničnih okužb namensko zagotovljena v splošnem dogovoru, torej se krijejo iz zdravstvene blagajne, nekaj te vsebine pa se krije tudi iz proračuna, in sicer s postavke C-7210, izvajanje strategije kakovosti in varnosti, v okviru ukrepov za zagotavljanje kakovosti zdravstvene obravnave, čemur je namenjenih v proračunu 555 tisoč evrov. Hvala. PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala. Še razprava, kolega Kaloh, prosim. MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsednik, hvala. Zdaj sem pozorno poslušal razpravljavce. Seveda se moram najprej odzvati na izvajanje gospoda z ministrstva, ki je govoril v kontekstu UKC Maribora. Vi ste dejali, da ste 7 milijonov nekako zagotovili. Jaz mislim, da naš - kot kolegica Lidija Divjak Mirnik prihajam iz tega našega štajerskega okolja - klinični center za nadomestitev ali popravilo za življenje nevarnih stavb, ki jih je kar nekaj, po moji oceni bi vključno z diagnostično opremo potreboval skoraj 200 milijonov evrov. Gospa sekretarka je govorila tudi o bolnišničnih okužbah, kuhinja zna biti tudi žarišče teh bolnišničnih okužb; seveda teh 30 do 35 milijonov niste zagotovili v tem letu, pa mislim, da gre za urgentno stanje te kuhinje v UKC. Tako me vseeno še en vaš uvid, mogoče malo bolj poglobljen, zanima. Glejte, kuhinja je vseeno, bi rekel, tista konstitutivna enota neke bolnišnice, tako bi tu vseeno lahko bili bolj smeli pri zagotavljanju teh sredstev. Tudi okrog 100 zdravniških mest v UKC Maribor še vedno manjka, kar de facto predstavlja za nas prebivalce severovzhodne Slovenije dejansko slabšo zdravstveno oskrbo. Tako tudi tu bodite bolj adekvatni pri zagotavljanju te osnovne zdravstvene oskrbe. Posebej pa sem pogledal postavko Spodbujanje znanstveno-raziskovalne dejavnosti za potrebe javnega zdravja in zdravstvenega varstva. Pa me zanima, ali ste tudi na Ministrstvu za zdravje bili kaj seznanjeni s temi pobudami, vedno bolj glasnimi, o ustanovitvi medicinske akademije, kjer bi dejansko raziskovalci, etablirani zdravniki, se pravi, najboljši v stroki, dajali svoj prispevek zdravstvu kot takemu, sami znanstveno-raziskovalni dejavnosti, in koliko denarja boste v prihodnosti za to namenili. Hvala. PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala. Kolegica Brinovšek, prosim. NADA BRINOVŠEK (PS SDS): Hvala. Lep pozdrav! No, jaz bom malo kritična glede splošne obrazložitve na začetku. Poglejte, zdravstvo naj bi bila prioriteta te Vlade, se strinjamo. Vemo, kakšne težave so v zdravstvu, od čakalnih vrst, izgube javnih zdravstvenih zavodov, da o korupciji ne sploh ne govorim, kar se vse tiče proračuna. Kakšen je odnos države do prioritet, ste danes v uvodni obrazložitvi, državna sekretarka, lepo pokazali, pet minut vaše obrazložitve za 190 milijonov finančnih sredstev na področju zdravstva, enako pa predstavnica Ministrstva za finance. Mislim, kolega predsednik, da bi bilo po poslovniku celo treba, da bi bil tu sekretar ali pa minister za finance. Če je bil včeraj kdo na Odboru za infrastrukturo, si lahko pogleda, kakšna je to obrazložitev in kakšna naj bo zastopanost. Škoda, da se praksa prejšnjega mandata nadaljuje. Jaz se spomnim, ko smo zadnji proračun sprejemali, je prišla ministrica in rekla preko mize predsedniku Odbora za zdravstvo: »No, saj proračun smo na koaliciji tako že obravnavali, tule bomo pa kar malo tako na hitro.« In danes je bila popolnoma enaka slika, uvodno obrazložitev smo dobili kar na hitro. Glede vaših odgovorov, ki jih podajate mojim kolegom, pa moram reči, da so zelo, bom rekla pod narekovaji, »mlačni«. Ne morem se strinjati niti s kolegi, ki so nekako zadovoljni, koliko denarja je v letošnjem letu na področju zdravstva. Ni res, odštejte 60 milijonov za izobraževanje, pa boste videli, koliko višji proračun je od leta 2018, zelo malo. Pa da ne bom še naprej kritizirala, ker bi lahko še, pa sem že sama sebe sita. V NRP sem gledala in me zanima naslednje. Za leto 2019 imate predvidenih kar devet prenov bolnišničnih lekarn. Tu gre nekaj čez 3 milijone denarja, zdaj me pa zanima, ali je res prenova bolnišničnih lekarn tako nujno potrebna, glede na vse druge težave v zdravstvu, ali mogoče stoji za tem kak znan izvajalec. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala. Prosim. MAG. PIA VRAČKO: Hvala lepa za vprašanji. Kar se tiče investicij, bo kasneje za menoj gospod Stopar povedal. Rada bi pa vseeno eno stvar še povedala, ker mislim, da je pomembno, da se tudi o njej pogovarjamo. Namreč, slovenska zdravstvena infrastruktura je stara 60 let. To pomeni, da so praktično vse bolnišnice in tudi zdravstveni domovi potrebni temeljitih prenov. Sredstev za ustrezna investiranja ni na voljo in se zelo strinjam, da namenjamo investicijam v zdravstvu bistveno premalo sredstev. Gre pa seveda za ustanove na sekundarni in terciarni ravni, kjer morajo biti sredstva zagotovljena iz državnega proračuna. Ker se zavedamo, da bo težko zagotoviti ustrezna sredstva, da bi lahko zagotovili investicije tam, kjer so potrebne, se pogovarjamo tudi o tem, kako bi lahko kandidirali za evropska sredstva za investicije v zdravstveno infrastrukturo. Namreč, nekateri skladi, evropski finančni skladi, omogočajo investiranje, vendar do sedaj tudi na ravni Evrope niso investirali v zdravstvo. Zato se povezujemo tudi z drugimi državami, na primer z Avstrijo, ki že konkretno deluje v tej smeri, da sodeluje z Evropsko komisijo in z evropskimi skladi, da bi se zagotovil vir sredstev za investiranje tudi v zdravstveno infrastrukturo. Tudi v Sloveniji smo se že v teh mesecih sedanjega mandata o tem pogovarjali, se pravi, kako pristopiti k pospešenemu črpanju evropskih sredstev za investicije, pa tudi za znanstveno-raziskovalno dejavnost; to so seveda drugi viri, ampak želimo črpati evropska sredstva tudi za zagotavljanje znanstveno-raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, za katero veste, da je tudi bistveno pod-, kako se temu reče, podfinancirana. Tako aktivnosti na teh vsebinah potekajo. Kar se tiče ustanovitve medicinske akademije, pa moram reči iskreno, da prvič za to slišim, bom pa z veseljem prosila, če mi po seji kaj več o tem poveste. ŠPE) – 10.15 Seveda zelo, zelo se zavzemamo za znanstveni in strokovni razvoj medicinske stroke, kot tudi sodelovanja medicinske stroke z inženirsko stroko pri razvoju najsodobnejših znanstvenih zdravstvenih tehnologij. Kot že rečeno tudi mi smo mnenja, da bi bilo potrebno iz proračuna Republike Slovenije zagotoviti več sredstev za zdravstvo, še posebej v luči, da je obstoječi sistem financiranja zdravstvenih storitev samo iz prispevkov zavarovancev za zdravstvo, zelo ranljiv, predvsem na ekonomska gibanja. Bili smo priča kaj se je zgodilo ob zadnji ekonomski krizi, ko je zaradi porasta brezposelnosti zelo znatno upadel vir financiranja zdravstvenih storitev in na to nas opozarjajo tudi Evropska komisija, OECD in to je tudi eden izmed ključnih ugotovitev izvedene analize leta 2015, s strani Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega observatorija za zdravstveni sistem in politike, kjer pravijo, da je nujno potrebno razpršiti tveganje in zagotoviti večji del financiranja zdravstvenih storitev iz proračuna. Za odgovor v zvezi s prenovo bolnišničnih lekarn, pa prosim gospoda Stoparja. MIRKO STOPAR: Hvala za besedo. Zdaj mi smo v lanskem letu v drugi polovici leta dejansko naredili poizvedbo po bolnišnicah, kakšne so potrebe po investicijah. Številka, s katero mi trenutno razpolagamo brez teh večjih gradbenih projektov, kot je izgradnja gorenjske regijske bolnice, celjske bolnice, potencialno kliničnega centra in tako naprej, smo prišli nekje na številko 750 milijonov. Kar pomeni v praksi, da mi z nekje načeloma, bom rekel tako razdelitvijo kot imamo, recimo v letošnjem letu, tam nekje na ravni 20… zdaj govorim o povprečju za zadnjih nekaj let, da se razumemo, se pravi integralnih nekaj sredstev tam na ravni 20-30 milijonov iz sklada, ki ga imamo, se pravi, ki se preko amortizacije potem investicijske so spet izlivi(?) nazaj k nam, na ravni tam nekje bom rekel 50 milijonov, kakor je recimo v letošnjem letu, ki je relativno zelo poln. Pomeni, da takih potreb, mi nismo v stanju pokriti niti v desetih letih. Zdaj naša intenca je, se pravi, da iščemo tudi druge vire financiranja, ravno iz tega naslova, ker je ocena, da bi moral biti nekje zagotovljena finančna sredstva, ko govorimo o investicijah, tam v rangu 100 milijonov na letnem nivoju, če govorimo brez gradenj. To se pravi gradbeno-obrtniška dela in pa nakup opreme, se pravi govorimo o tem, o osnovnih gabaritih. Trenutno tega vira ni razpolago. Zdaj, kar se tiče konkretno Mariborskega kliničnega centra, jaz sem bil v zadnjem času kar nekajkrat gor, tako da… tudi na liniji z generalnim direktorjem in s strokovnim direktorjem smo dejansko dnevno, tako da problematiko poznamo. Edino težavo, ki jo v končni fazi tukaj imamo, so zagotovljena finančna sredstva. Tako da kaj vse je tam treba narediti, vi niste omenili Pohorskega dvora, niste omenili problematike dvigala, ki se vleče že nekaj let in tako naprej, to so vsa… ja infekcijske, potem imamo kirurški del in tako naprej, plesen v en kup ambulantah in podobne zadeve. Pa pravim, še bi lahko naštevali, ampak enostavno trenutno vira zadostnega, da bi to vse sanirali, ko govorimo samo o Mariborskem kliničnem centru, ni dovolj. Zdaj, kar se tiče potem tudi navezave na naslednje vprašanje, vezano na same bolnišnične lekarne. Zdaj, jaz z moje pozicije lahko garantiram, da tukaj nimamo nobenega hišnega dobavitelja ali bom rekel lobista iz tega naslova, da nam bo te zadeve delal. In da bi bil to razlog, zakaj se mi te stvari gremo. Je res, da smo imeli kar nekaj težav iz naslova akreditacij lekarn, tako da iz tega naslova je bilo. Tukaj, bom rekel temeljni predpogoj pa je, da / nerazumljivo/ lekarna ne izpolnjuje teh pogojev in to je ta razlog, zakaj jih mi potem financiramo. Drugi ključni element, ki se kaže pa kot zelo pozitivno pa je, da dejansko, ko je pacient obravnavan pri specialistu, ali po tem, ko zapusti bolnišnico, enostavno vsa zdravila in vse potrebne zadeve v največji možni meri dobi v tej bolnišnični lekarni in dejansko ni potrebne nobene druge logistike izven bolnišnice. Kar pomeni, da je tukaj neka dodana vrednost za samega pacienta kot takega. PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala. Ker ni več želje po razpravi, si bom za konec še sam vzel pravico do vsebinske razprave. Uvodoma bom tako rekel, stanje, ki ga imamo, je posledica neprioritetnosti predhodnih vlad, vseh, pika, tudi vlade od kakšne najbolj kritičnih iz opozicije. Neka druga zgodba, ki jo tu imamo, jaz bi bil zelo vesel, če bi držalo to, kar je rekel kolega Starović, da je zdravstvo najvišja postavka, najvišja prioriteta. Glejte, v tem rebalansu, ki znaša dobrih 463 milijonov, gre za zdravstvo 31 milijonov, osnove matematike obvladamo. Skratka, tam nekje, koliko nas bodo stali tisti oshkoshi, ki v bistvu niti niso pravi oklepniki, ampak so neki jeepi z malo oklepa, in to je tudi nek znesek, kot je rekel gospod Stopar, ki bi ga potrebovali za novo kuhinjo v mariborskem kliničnem centru. In tu je potem odgovornost skrbnikov proračuna, ki smo mi, ali nekdo ne bo hodil peš po Afganistanu - dajmo se vprašat, kaj išče v Afganistanu - ali bomo raje obnovili kuhinjo UKC Maribor. Zdaj, kdor to razume kot populizem Levice, dobro, tisti bo imel zdravstvene težave, žal. Ena zadeva, ki se jo nekako ne dotaknemo. Mi imamo Ministrstvo za zdravje, ob vsej urgentnosti, gasilskih zadevah, se mi nekako zdi, da v razpravah pozabimo, pa verjetno tudi v prerezu penezev, na neko preventivo. Zdaj neka novica dneva, tedna je povečanje, podvojitev rakastih obolenj v nekem časovnem diapazonu. In mene nekako zanima vseeno, koliko je tu za neko preventivo, tudi na ravni te neodzivnosti na neke preventivne preglede. Jaz sem ravno dopolnil 50, pa me je nekaj pričakalo doma, in prihajam iz nekega predela Slovenije, kjer je ta odzivnost zlasti s strani moških na nekem ne ravno prijetnem pregledu premajhna. Kaj se bo naredilo glede tega. Zdaj neki komentarji dalje. Na primarni ravni v bistvu ni čakalnih vrst, ker si jih zdravnice in zdravniki niti ne smejo privoščiti, lahko je malo premestitve znotraj dneva. In v tej luči se strinjam z njimi, ki delajo na primarni ravni, in se mi osebno zdi norost, da morajo voditi evidenco o čakalnih vrstah. Ker mi s terena tudi poročajo, da jim včasih dobesedno tisti, ki imajo večje število pacientov, zmanjkuje časovnih slotov, če se tako izrazim, kam bi to popisali. V navezavi na to bi se dotaknil e-posvetovanja s sekundarnim nivojem. V redu, super, pozdravljam, ampak to je vseeno neka moja ožja stroka, to pomeni seveda tudi čas, ki ga že tako ali tako primanjkuje. Če zdaj temu prištejem, da mi družinske zdravnice in zdravniki govorijo, da imajo na dan tam 200 do 300 nekih telefonskih klicev, tudi po mailu, da v bistvu polovice ali dveh tretjin teh klicev na daljavo ne morejo diagnosticirati, kaj dogaja. In se mi zdi, da je to tudi neko polje, ki se ga bomo morali vsebinsko lotiti. Ena zadeva na tisti »ibungi«, predstavitvi zdravstvenega sistema s strani ministrstva je bil podatek, da bo izguba, kumulirana za preteklo leto, okrog 42 milijonov. Kako se bomo nekako tega lotevali. Če grem naprej. Osebno menim, da riniti zdravstvo na občinsko raven, ni ravno ustrezna praksa. Bilo je celo slišati vmes o helioportih, helikopterjih občine. Tisti, imamo malo več vednosti o lokalni samoupravi, tako ali tako vemo, da so tam proračunu bolj ali manj zaštrikani. Moje osebno mnenje je, po ustavi moramo zagotavljati enako dostopnost ne le zdravstva. Tu nam zelo šepa že na ravni, glejte, če se mi primerjamo iz Maribora z vami iz Ljubljane, kaj šele kaj drugega. Zgodba neatraktivnosti sekundarja in da potem rinejo oba klinična centra v tujino, glejte, včasih smo rekli, gremo v Valdoltro. Mislim, saj vemo, mi potrebujemo tudi specializacijo na ravni splošnih bolnišnic, pika. Seveda bo tu upor nekih lokalnih skupnosti in seveda je tu odgovornost nas 90 tukaj, da mediji pa domači župani nas ne bodo furali okrog. Jaz ne vidim nobenega problema, da pa gremo v Mursko Soboto, pa bo tam center za nekaj, oziroma da nas ustrezno nekdo pelje tja; tudi če smo, recimo, doma blizu Valdoltre. To so v bistvu neke zadeve, ki se jih bo treba lotiti. Iz tega razreza UKC Ljubljana, UKC Maribor, gospod Stopar je govoril o 7 milijonih. Jaz sem se v zadnjega pol leta vsaj trikrat, štirikrat srečal z ekipo našega domačega UKC. Za neko približno izenačitev vstopnih pogojev, da bi sploh klinična centra lahko primerjali, bi mariborski UKC potreboval 20 milijonov, brez tovrstnega investicijskega dela. Skratka, tu bo nekako neka obljuba, ki jo je dala Vlada ob obiskih Maribora, očitno snedena. Kar zadeva problematiko rangiranja bolnišnic na tako imenovani lokalni nivo. Kar zadeva ptujsko urgenco, lahko odkrito povem, včeraj sem bil na terenu na Ptuju, seveda sem se o tem pogovarjal. Odbor bo 14. 2., takrat bom jaz verjetno najbolj na tapeti, da zadeva ne bo preveč burna, tudi ogromno vabljenih pride. Jaz te proračunske debate ne bi zdaj gnal, čeprav bi lahko imel kar nekaj vprašanj. Verjetno bolj, kot da se z Venezuelo ukvarja, bi se moral zunanji minister ukvarjati s problematiko, kar je državna sekretarka zelo lepo povedala, nova, učinkovita draga zdravila, interesi farmacevtske industrije; navsezadnje, mi imamo določene epidemije po svetu, ker enostavno določenih zdravil ne delajo več, ker se jim ne splača. To bi bila zunanja politika neke po številu prebivalcev manjše države. Seveda, jutri gremo na zavarovalnico. Jaz se strinjam s kolegom Bevkom, da v bistvu mi tu v parlamentu o zelo malem delu zdravstvene blagajne soodločamo, pa še to soodločanje si nekako pustimo odvzeti s strani Vlade. Danes se pač javno zdravstvo dogaja v nekem štirikotniku, ministrstvo, blagajna, stanovska organizacija, zlasti Zdravniška zbornica, in potem Nacionalni inštitut, kjer imaš včasih tudi občutek, da mogoče malo premalo strokovnih podlag se v javnosti nudi. In zdi se mi, da bomo to neko kvadraturo kroga morali začeti urgentno reševati. Če temu dodam še neko direktivo, ki je skoraj za ovinkom, če temu dodam, kako v bistvu Nemčija novači po celi regiji zdravnike, bom rekel, da nekako od tega uvodnega slabega pol leta res pričakujem neko resno soočenje s to problematiko, ker drugače bomo kot Ahil pa želva oziroma, kot bi rekli v Mariboru, vedno »v buli«. Jaz bi na tej točki dejansko zaključil ta svoj pogled na vse skupaj. Mogoče bi edino hotel neke odgovore glede preventive, na katero smo nekako v bistvu pozabili. In, seveda, veste, če imamo podfinanciranost, če imamo 60 let staro infrastrukturo, se potem človek vpraša, ki ni po osnovni profesiji politik, ne vem, kaj ste pa delali 20 let nazaj, vse vlade vmes. Eno vprašanje, ki ga tu imam, imeli smo ta nesrečni tragični dogodek na Jesenicah, požar, ne tako majhen del teh že tako starih stavb nima javljalnikov požara. (Nadaljevanje) Potem vam bo tukaj notri uletel Siemens, ki bo hotel lobirati vizavi kakšni dobri slovenski firmi, pa vas bo peljal na kakšno kosilo, ampak to so sodi že bolj na zaprto sejo kakšnega odbora. Recimo, a v tem rebalansu proračuna to naslavljamo. Bojim se, da ne, ker je neka zadeva, ki bi jo bilo potrebno urgentno urediti. Preventiva, to. Zdaj, neka zadeva se mi zdi, da bi bilo treba tudi neko…, kdo je to takrat, gospod dr. Gaspari je o tem govoril, o projektih proračunih, ker se eni to nekako, joj samo to ne. dejansko, saj investicije se ne izvedejo v enem letu in v tej luči bi bilo potrebno tudi jih načrtovati in iskati denar. Mi, ki smo s tematiko bolj seznanjeni, vemo da smo na Jesenicah imeli več sreče kot pameti, kaj bi bilo, če bi požar preskočil na fasado, bi imeli nekaj kar so imeli v Londonu v neki stolpnici. Skratka, do to so neke zadeve, ki tudi prečijo, oža sektorske delitve. Ključno vprašanje zame kot za predsedujočega tega odbora je pa, kjer najti 800 milijonov. In ko sem to najprej povedal finančnemu ministru, me je začudeno pogledal, dodatno dopolnilno, kakorkoli ga imenujete, nek obseg investicij, ki bi moral biti letno na okrog, 150 milijonov dolgotrajna oskrba, 50 milijonov za urediti neka področja kjer nam primanjkuje zdravnikov, ker imamo tudi veliko generacijsko luknjo. Verjetno bo treba tudi premisliti o uvozu določenega dela zdravnikov in 50 milijonov rezerve, če se tako izrazim, in to je nekaj na kar moramo najti odgovore v naslednjih dveh letih, ker ko stopi v veljavo direktiva 40 ur plus 8 ur dežurstva, se bojim, da bo situacija še slabša. Za ohranjanje mlade zdravnike, doma bo pa treba seveda kombinacija številnih politik začenši s stanovanjsko politiko. Hvala za besedo. Pa prosil bi odgovore na preventivo pa / nerazumljivo/ Hvala.
“