Spoštovani vsi prisotni!  Začenjamo 6. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo.   Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: kolegica Lidija Ivanuša zaradi bolniške odsotnosti, na seji kot nadomestni član odbora s pooblastili sodelujejo, bo daljša lista, kolega Blaž Pavlin nadomešča kolegico Ivo Dimic, kolegica Karla Urh nadomešča Andrejo Zabret, kolegica Lidija Divjak Mirnik kolega Jožeta Lenarta in kolega Primož Siter kolega Željka Ciglerja.   Seja odbora je bila sklicana v skladu s 47. in drugim odstavkom 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Na sejo so vabljeni predstavnik predlagatelja predloga rebalansa proračuna, to je Vlada Republike Slovenije ter pristojnega ministrstva za finance in Ministrstva za zdravje.         (Nadaljevanje) Prihajajo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 29. 1., ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ena in edina točka, kot sem že omenil predlog rebalansa proračuna republike Slovenije za leto 2019.  Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije. Odbor navedeno gradivo obravnava kot zainteresirano delovno telo na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora. Ker do začetka seje nisem prejel predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik predlagane točke dnevnega reda - je določen takšen dnevni red seje kot je bil prelagal s sklice.     Prehajamo na 1. TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019.   Besedo dajem predlagatelju predloga rebalansa proračuna za leto 2019. Uvodno obrazložitev predstavnice Ministrstva za finance, gospa Žakelj, beseda je vaša.

Lepa hvala za prijaznost in pomoč. Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim. Moje ime je Jana Žakelj in prihajam s strani Ministrstva za finance.   Zaradi volilnega leta, Vlada v letu 2018 ni sprejela spremembe državnega proračuna za leto 2019, je pa takoj pričela z aktivnostmi za pripravo rebalansa, saj sprejeti proračun ni več odražal pravega obsega in strukture prihodkov in odhodkov. Razlogi za pripravo predloga rebalansa proračuna so predvsem: boljša gospodarska rast, ki je vplivala na višje prihodke ter lani sprejeti predpisi in sklenjeni dogovori z reprezentativnimi združenji ter sindikati, ki povečujejo obseg izdatkov proračuna. Rebalans za leto 2019 temelji na odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020, makroekonomskih izhodiščih iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj ter izvedbenega načrta operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014 do 2020. Pri pripravi finančnih načrtov proračunskih uporabnikov so bile upoštevane tako zakonske obveznosti kot strateške usmeritve, ki izhajajo iz strategij in nacionalnih programov. Predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijard evrov, od tega 8,6 milijard evrov davčnih prihodkov, 593,5 milijonov evrov nedavčnih prihodkov, 98,3 milijone evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov ter 1 milijarda evrov prejetih sredstev iz proračuna EU. Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom višji za 6,2 %. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država, 21. decembra 2018, in znašajo 10,16 milijarde evrov. Od sprejetega proračuna so višji za 4,8 odstotka. Z vidika virov financiranja naj bi se v letu 2019 uporabilo 8 tisoč 544,5 milijona evrov integralnih sredstev, tisoč 246,5 milijona evrov evropskih sredstev skupaj s slovensko udeležbo, 367,4 milijona evrov namenskih sredstev in 1,6 milijona evrov namenskih sredstev finančnih mehanizmov. Več kot tretjino odhodkov proračuna se namenja drugim tekočim domačim transferom in sicer, 3,4 milijarde evrov, od tega skoraj 2 celi milijardi evrov za tekoče transfere posrednim proračunskim uporabnikom in drugim izvajalcem javnih služb. Približno 13 odstotkov vseh odhodkov, to je 1,3 milijarde evrov se namenja za stroške dela pri neposrednih proračunskih uporabnikih in so načrtovani skladno z dogovorom s sindikati. Prav tako naj bi se 13 odstotkov odhodkov namenilo za         (Nadaljevanje) transferje posameznikom in gospodinjstvom, kar je za 14,7 % več kot v sprejetem proračunu. Za investicije se namenja 1 milijarda evrov, kar je za 21 % več glede na sprejeti proračun. V primerjavi s sprejetim proračunom se v predlogu rebalansa načrtuje največji porast odhodkov na naslednjih politikah: socialni varnosti za 165,5 milijonov evrov, izobraževanju in športu za 103,2 milijona evrov, plačilih v Evropsko unijo za 59,7 milijonov evrov, varovanju okolja in okoljski infrastrukturi za 53 milijonov evrov, prostorskemu planiranju in stanovanjski dejavnosti za 43,6 milijonov evrov, prometu in prometni infrastrukturi za 43,5 milijonov evrov ter podjetništvu in konkurenčnosti za 42,7 milijonov evrov. Ob upoštevanju navedenih ocen prihodkov in odhodkov znaša načrtovani proračunski presežek za leto 2019 193,6 milijonov evrov oziroma 0,4 % BDP in je za 139,8 milijonov evrov višji do sprejetega proračuna in znašal 53,8 milijonov evrov. Toliko na kratko s strani Ministrstva za finance.

Hvala, gospa Žakelj. Besedo predajam državni sekretarki iz Ministrstva za zdravje, gospa Vračko.   Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke in poslanci! Lepo pozdravljeni!  Tema današnjega odbora je rebalans proračuna za 2019. Pri tem naj uvodoma povem, da v Sloveniji vse zdravstvene storitve zagotavljamo iz zdravstvene blagajne. Iz proračuna pa se zagotavljajo nekatera druga sredstva, ki jih na podlagi zakona zagotavlja država.   Predlog rebalansa proračuna 2019 znaša 189,2 milijona evrov in se glede na sprejeti proračun 2019 povečuje za 19,62 % oziroma 31 milijonov evrov. Največji del sredstev Ministrstvo za zdravje namenja razbremenitvi zdravstvene blagajne, saj je na državni proračun preneslo financiranje specializacij zdravnikov ter financiranje pripravništva medicinskih strok v višini 60 milijonov evrov, s čimer omogoča, da se v isti višini sredstva ZZZS namenjajo zagotavljanju izvajanja zdravstvenih storitev. Nadalje so v proračunu Ministrstva za zdravje sredstva zagotovljena za skrajševanje čakalnih dob, in sicer v višini 10 milijonov evrov, za izboljšanje likvidnostne situacije javnih zdravstvenih zavodov v višini 4,4 milijona evrov in za zagotavljanje zdravstvenega varstva socialno ogroženih skupin prebivalstva v višini 14,2 milijona evrov. Z dodatnimi sredstvi Ministrstvo za zdravje v okviru javne službe na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje načrtuje izvajanje strategije o varnosti in zdravju pri delu, vzpostavitev nekaterih novih podatkovnih zbirk ter izvedbo pilotne implementacije sistema za podporo odločanju pri izbiri radioloških preiskav po smernicah ESRiGuide. V okviru kakovosti v zdravstvu so dodatna sredstva načrtovana za spletno rešitev VAR-NET kot del vladnega projekta Šilih in Sensis(?) za dograjevanje registra Slovenija Donor s tipizacijo novih vzorcev za ocenjevanje biocidov v okviru zagotavljanja kemijske varnosti. Zagotovljena pa so tudi dodatna sredstva za nov program humanega biomonitoringa za obdobje 2018 do 2022. V okviru investicijskih vlaganj so za primarno raven načrtovana sredstva v višini 2 milijona evrov, in sicer za financiranje pristajališč za helikopterje. Za sekundarno in terciarno raven pa so v rebalansu 2019 namenjena sredstva za investicije v višini 31,6 milijonov evrov, bo tem pa zagotavljamo še dodatnih 55         milijonov evrov sredstev iz proračunskega sklada, kar skupaj za leto 2019 za investicije na sekundarni in terciarni ravni znaša 86,6 milijona evrov.

Ja, hvala, lepa.  Zdaj čisto zgolj za informacijo, matično delovno telo gre jutri na zavarovalnico, ker bomo imeli naš primarni proračun, če se tako izrazim.  Odpiram razpravo, besedo dajem poslankam in poslancem. Se je kdo prijavil za razpravo? Kolega Siter, prosim.

Hvala lepa in lepo dobro jutro z moje strani.  V bistvu bi, ne z razpravo, bi zgolj otvoril s par vprašanji za boljše razumevanje dokumentov, ki jih imamo pred sabo.  Zdaj, kar se tiče programa 1701, torej, urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju zdravstvenega sistema, je zabeleženo, da bo ministrstvo sistemsko uredilo področje dolgotrajne oskrbe. Zelo praktično, me zanima, kaj to točno pomeni? Kaj to pomeni v operativi? Kaj lahko pričakujemo že konkretno, v tem letu? Kako daleč je usklajevanje? Kako daleč je priprava Zakona o dolgotrajni oskrbi? Se opravičujem. Kakšni premisleki so bili narejeni v povezavi s pokojninsko reformo, če sploh? In potem še eno podvprašanje no, v zvezi z institucionalizacijo – kako točno jo razumete oziroma, kako naj jo razumemo mi, kaj to točno pomeni?  Potem ena druga stvar - ministrstvo sodeluje tudi z zvezo NATO. To je taka zanimiva točka, za katero bi prosil, da mi razložite, kaj to točno pomeni? Na kakšen način to sodelovanje v praksi poteka, torej kako zgleda in kaj to terja od Republike Slovenije?  Potem pa še ena točka v zvezi z tako imenovano optimizacijo vodenja javnih zdravstvenih zavodov. Znotraj tega je omenjeno usposabljanje in prevetritev znanja in me zanima, kaj točno, zopet v praksi to pomeni? Na kakšen način naj bi to kakorkoli spremenilo ustaljeni način funkcioniranja javnih zdravstvenih zavodov?  Potem pa še zadnja točka – celostna podoba resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, za katero, za izdelavo katere je predvidenih 400 tisočakov. Razrez tega bi me zanimal no, kam točno bo šel ta denar? In koliko daleč je dejansko to uresničevanje te resolucije? Hvala lepa.

Hvala. Še kdo prijavljen? Kolegica, prosim.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.  Jaz bi rada izpostavila oziroma prav pač dve stvari in sicer, julija 2017 je bil sprejet Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. S 1. januarjem letos bi morali biti zagotovljeni tudi vsi pogoji za izvajanje zakona, pa me zanima, torej, ali so s strani Ministrstva za zdravje zagotovljena potreba proračunska sredstva za izvajanje tega zakona? Ker na terenu namreč že prihaja do nekih določenih težav.  To je ena zadeva, drugo pa, ker prihajam s tega območja in ker je bilo že več let dolgo pisano in govora o urgentnem centru Ptuj, sedaj lahko vidimo torej, da je v rebalansu proračuna vpisan, da je ocenjena vrednost projekta 3,4 milijone in me zanima, kakšna bo torej zdaj velikost tega urgentnega centra? Ali gre za tipsko velikost C3(?) ali za manjšo urgenco? Torej, kaj točno bo obsegal ta urgentni center?  Ker tu so že par let prave kalvarije, glede tega tudi, če veste, vse občine Spodnjega Podravja smo, so participirale sredstva za tisti svoj določen del, ki ga morajo bolnišnice prispevati, to je tudi zdaj teh 620 tisoč evrov vključenih tudi v ta, v rebalans proračuna, torej prikazano so tudi ta sredstva, tako da me res zanima, kakšna je zdaj odločitev, kakšna bo velikost in kaj bo zajemal? Hvala.

Hvala kolegica Žnidarič.        (Nadaljevanje) Ker je kar nekaj vprašanj, bi kar predlagal, gospa državna sekretarka, da odgovorite, da se ne bo zgodilo, da jih bomo potem polovico vmes nekje izgubili.

Hvala lepa.   Torej, če grem kar po vrsti. Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe v celoti bo za izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi potrebno doseči politični konsenz o tem, na kakšen način se bodo zagotavljala sredstva za dolgotrajno oskrbo tako za tisti del kar se tiče zdravstvenih storitev kot kar se tiče socialnih storitev. Kar so pa sredstva iz rebalansa proračuna za 2019, so pa namenjena sofinanciranju projektov kohezijskih sredstev za izvedbo pilotov. Trenutno že potekajo trije politi, ki se bodo končali oktobra letos in ta sredstva iz rebalansa proračuna 2019, so namenjena delovanju oziroma izvedbi teh pilotov, gre pa za preizkušanje treh nekoliko različnih rešitev za to, da dobimo informacije o tem, katera varianta je najboljša za slovenski prostor in sicer te tri rešitve so, da se razlikujejo v koordinaciji in sicer v eni je koordinator zdravstveni dom, v drugi je center za socialno delo in tretja varianta je koordinator dom za starejše občane.   Deinstitucionalizacija v okviru dolgotrajne oskrbe je mišljena kot čim daljše zagotavljanje bivanja starejših oseb na domu in temu je namenjena celotna vsebina tudi predloga zakona. Ideja je, da bi zagotavljali, da se na domu omogočajo tako socialne kot zdravstvene storitve za ostarele, za tiste, ki so takih storitev potrebni zato, da lahko starejše ohranjamo čim dlje v krogu njihove družine na njihovih domovih, ne pa, da se jih institucionalizira v dome starejših občanov.   Za optimizacijo vodenja zdravstvenih zavodov so sredstva, ki so namenjena… V letu 2019, načrtujemo na ministrstvu več pozornosti namenjati ravno boljšemu sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami in tesnejšemu spremljanju vodenja zdravstvenih zavodov. S tem v zvezi načrtujemo tudi opredelitev znanja in kompetenc tako za ključne menedžerje v zdravstvu kot tudi za člane svetov zavodov, pripravljamo pa kot veste, tudi poseben Zakon o opravljanju in vodenju bolnišnic in ta sredstva so namenjena izvajanju teh dejavnosti.   Kar se tiče sredstev za izvajanje resolucije o nacionalnem planu duševnega zdravja, so sredstva namenjena prav tako sofinanciranju projektov iz strukturnih evropskih skladov in sicer za izvedbo pilotov razvojnih ambulant, ki tudi že potekajo, hkrati pa je to tudi odgovor na naslednje vprašanje, izvajanje Zakona o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami. Gre torej za iste razvojne ambulante, namreč ta zakon opredeljuje oziroma načrtuje razširitev tima razvojnih ambulant.   Za urgentni center Ptuj bi pa prosila sodelavca Mirka Stoparja, da poda odgovor.

Prosim.

Najlepša hvala za besedo.   Glede urgentnega centra na Ptuju, je zadeva taka. V lanskem letu je bilo izvedeno javno naročilo za izgradnjo urgentnega centra. Dejansko je bila pridobljena edina ena ponudba, ki je daleč presegala razpoložljiva finančna sredstva, približno za 2-kratnik teh sredstev kar jih imamo trenutno na razpolago. V nadaljevanju potem je bilo kar nekaj aktivnosti na to temo, da dajmo najti bolj optimalno rešitev za tisto kar dejansko         je na območju Ptuja potrebno in je možno v okviru razpoložljivih finančnih sredstev zagotoviti. Tako v letošnjem letu s temi aktivnostmi nadaljujemo. V mesecu februarju se z vsemi deležniki, se pravi z bolnišnico in tako naprej, dobimo, ravno iz tega naslova, da bi začrtali pot naprej katere aktivnosti, v kakšnem obsegu bi kje zapeljali, da bi prišli do rešitve problematike, se pravi zagotavljanja te storitve urgentne medicine na Ptuju. Sedaj ali bo to klasičen C3 urgenca ali ne je v tem trenutku še malo preuranjeno. V vsakem primeru pa mi trenutno v okviru pripravljenega rebalansa proračuna razpolagal več kot 3,4 milijona na strani države sredstev nimamo. Kar bi pomenilo, da v praksi, da, tako kot je bilo, kot sem že rekel, da se ne ponavljam, v lanskem letu izvedeno javno naročilo, ki je daleč presegalo to vrednost, enostavno ni možno potem izpeljati.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala, gospod Stopar. Še kakšen interes za razpravo? Izvolite, kolega.

Lep pozdrav. Imel bi nekaj vprašanj glede na predstavitev proračuna. Pa me zanima, omenili ste, da bo v proračunu zagotovljenih 10 milijonov za skrajšanje čakalnih vrst. In me zanima, na kakšen način naj bi se to doseglo.   Potem ste omenili, da bo v proračun prišel tudi strošek specializacije za zdravnike. Pa me tukaj zanima ali bodo ti imeli po končani specializaciji kakšno omejitev, koliko časa bodo morali delati v slovenskem zdravstvu oziroma po kolikšnem času bodo lahko odšli v tujino?  In še zadnje vprašanje, v proračunu naj bi bilo tudi zagotovljenih 2 milijona evrov za izgradnjo pristajališč za helikopterje. Pa me tukaj zanima, ali je kakšen načrt kje naj bi ti bili oziroma ali se bodo potem občine lahko javljale na razpise za izgradnjo teh pristajališč? Hvala.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala. Vidim, da je še ena razpravljavka, ki bo gotovo - Hvala, kolega Pavlin. - ki bo gotovo vprašala tudi o izenačitvi finančnega izhodiščnega statusa obeh kliničnih centrov, da se jaz ne bom ponavljal. S tem, kolegica Lidija Divjak Mirnik, prosim.

Hvala lepa, gospod predsednik za besedo. Lepo pozdravljeni!  Ja, res je. Zanima me naslednje, ali imamo v rebalansu zagotovljena sredstva za investicije v UKC Maribor, in sicer poznamo problem klim, poznamo problem kuhinje, poznamo problem prostorskih stisk v Mariboru. Zanima me, koliko v tem rebalansu namenjamo UKC Mariboru? Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala. Še kdo? Če ne, bi prosil za odgovore.

Torej, ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst so prioriteta tega mandata za Ministrstvo za zdravje. Zato namenjamo dodatna sredstva za ta namen. Dokazano je, da zgolj doplačevanje več storitev ne dovolj učinkovito skrajšuje čakalne vrste, ampak so poleg tega, se pravi poleg sredstev za plačevanje storitev potrebni tudi organizacijski ukrepi. Zato načrtujemo ukrepe, ki bodo usmerjeni tako v zmanjšanje napotovanja pacientov tako s primarne kot sekundarne ravni, kot tudi sredstva za zagotavljanje oziroma omogočanje večjega števila pregledov na sekundarni ravni ambulantnih specialističnih pregledov in za financiranje diagnostičnih storitev. Ob tem bomo delovali v smislu priprave strokovnih smernic za doseganje optimalne stopnje napotovanja. Se pravi, kaj je tista optimalna stopnja napotovanja iz primarne na sekundarno raven. Krepili bomo primarno zdravstveno varstvo zato, da bo lahko več pacientov v celoti obravnavanih na primarni ravni in napotitve ne bodo potrebne. Zavedati se moramo, da že danes zdravniki družinske medicine imajo na voljo dovolj znanja, da lahko sami ustrezno obravnavajo paciente,         ki pa nekatere, ki so bolj kompleksni, trenutno napotujejo na sekundarno raven, zato ker nimajo časa za tako kompleksno obravnavo, včasih pa tudi zato, ker jim nismo zagotovili sredstev za nekatere diagnostične preiskave, ampak to so pa sredstva iz zdravstvene blagajne in zato napotujejo na »sekundar«.  Zagotovili bomo tudi krepitev ali pa več uporabe orodja e-posvet, kjer bomo omogočali zdravnikom na primarni ravni takojšen posvet z specialistom sekundarne ravni, tam kjer bo to potrebno, zato da bo lahko sam obravnaval pacienta. V okviru splošnega dogovora, torej sredstev iz zdravstvene blagajne, smo že navedli oziroma definirali določeno minimalno število prvih pregledov pacientov. Namreč, v zadnjih letih je razmerje med prvimi pregledi in ponovnimi ali kontrolnimi pregledi zraslo v oziroma se zmanjšalo, bom rekla, v prid večjega števila kontrolnih pregledov. Menimo, da je tukaj potrebno povečati število prvih pregledov, pacienta pa takrat, ko je to mogoče, čim prej, ponovno usmeriti na obravnavo na primarno raven.  Pripravljamo pa seveda tudi ali pa pripravljamo, sodelujemo, že delamo intenzivno z vodstvi bolnišnic, se pravi z vodstvi zavodov na sekundarni ravni, tudi zato, da bi z organizacijskimi ukrepi že v okviru obstoječih kapacitet in virov zagotovili več, obravnavo večjega števila pacientov na sekundarni ravni, kar bo prav tako prispevalo h krajšanju čakalnih dob.  Definirali smo tudi kazalnike, s katerimi bomo čakalne dobe natančno spremljali sproti, zato da vidimo, da imamo takojšen »feedback« kaj se nam, kako učinkoviti so ti ukrepi, ki jih načrtujemo. Ja, to je kar se tiče čakalnih dob.  Potem, kar se tiče specializacije zdravnikov. Že sedaj obstaja zaveza, da morajo zdravniki po končani specializaciji, delati v tisti regiji oziroma, ja, ker so specializacije načrtovane regijsko, se pravi, da morajo zdravniki po končani specializaciji določen čas ostati v svoji regiji.  Na to vprašanje je kar nekaj pritiskov, predvsem s strani mladih zdravnikov, vendar smo na Ministrstvu za zdravje vsekakor mnenja, da, če država financira zdravniku specializacijo, je ta dolžan določeno število let oddelati v Sloveniji. Vsekakor ne želimo, da je to prisila. Želimo, da je to, omogočimo take pogoje dela slovenskim zdravnikom, da bojo želeli ostati v Sloveniji, vendar, kljub temu z nekim časovnim obdobjem jih bomo zavezali za delo v Sloveniji.  Menimo namreč, da tisti mladi zdravniki, ki že načrtujejo odhod v tujino, se za to lahko odločijo takoj po dokončani fakulteti oziroma si specializacijo lahko financirajo tudi sami.  Kar se pa tiče pristajališč za helikopterje in UKC Maribor, bo pa odgovor podal sodelavec Mirko Stopar.

Ja, zdaj, kar se tiče pristajališč za helikopterje, je zadeva taka, da vemo, da je bilo zgrajenih kar nekaj urgentnih centrov in določena območja v Sloveniji dejansko niso pokrita, bom rekel, enakomerno. Iz tega naslova je naša ocena, da bi lahko ravno to dostopnost do storitev zagotovili tudi na tak način.  Zaradi tega smo v fazi trenutno pozivanja občinam, da naj nam sporočijo, ali imajo ustrezne kapacitete že pripravljene, ker veste, da kar nekaj teh »heliopodov«, »helioportov« in tako naprej, je bilo v Sloveniji že narejenih in da bi / nerazumljivo/ enostavno šli mi s temi finančnimi sredstvi pokrivat tista območja, kjer te logistične oziroma sicer infrastrukturnih možnosti nimajo.  Glede investicije v Klinični center v Mariboru. V proračunu oziroma rebalansu za leto 2019 je zagotovljenih cca. 7 milijonov sredstev vse skupaj in sicer lahko tukaj naštejem, bom rekel, nekaj tehle večjih investicij – nakup koronografa(?) je recimo ena izmed takih zadev, potem CT je tudi ena izmed        teh naprav, ki jih bo Klinični center v Mariboru dobil, potem požarno varstvo(?) sanacijo, je predvidena v letošnjem letu, nakup angiografskega RTG aparata.  Zdaj, kar se tiče same adaptacije kuhinje v Kliničnem centru, vemo, da je to finančni zalogaj bistveno večji. Mi se pogovarjamo na ravni tam 30 do 35 milijonov sredstev. Enostavno z tako omejenim obsegom sredstev kot mi razpolagamo na letnem nivoju z investicijami, je zelo težko, bom rekel, tako investicijo na enkrat speljati. Kar pomeni, da mi v dogovorih s Kliničnim centrom in tudi ostalimi bolnišnicami iščemo rešitve, kako bi poskušali etapno tovrstne projekte naslavljati in jih potem tudi ustrezno reševati. V vsakem primeru pa v letošnjem letu za ta namen, se pravi, za ta konkretni primer, ki je bil izpostavljen, ni zagotovljenih finančnih sredstev.

Hvala. Kolega Siter je hotel še besedo, pripravi naj se kolega Starović.

Najlepša hvala in hvala lepa za prvi sklop odgovorov. Samo eno vprašanje pa ostaja neodgovorjeno in sicer tisto, v zvezi z Zvezo NATO – na kakšen način poteka to sodelovanje in kaj to pomeni za Republiko Slovenijo? Hvala lepa.

Kolega, ja, boste odgovorila ali? Ja, dajmo.

Ja, se opravičujem, je šlo. Hm, torej, Ministrstvo za zdravje delno financira tudi sodelovanje z Zvezo NATO in sicer, tukaj sofinancira time zdravstvenih domov in nujne medicinske pomoči za sodelovanje s civilno zaščito v pripravi sistemskih rešitev v zvezi z ukrepanjem v primeru izrednih dogodkov, kot so naravne in druge nesreče, vojne, izredna stanja in druge nesreče z velikim številom poškodovanih. Izvajamo izobraževanja, udeležujemo se vaj, ki so včasih ali pa, kar pogosto, tudi mednarodne vaje, izvajamo usposabljanja in ostala strokovna izpopolnjevanja zdravstvenih delavcev in izvajalcev zdravstvene dejavnosti za ustrezen odziv v izrednih, v primeru izrednih dogodkov.

Hvala. V slovenščini bi se temu reklo »risk management assessment«.  Kolega Starović, prosim.

Hvala za besedo, predsednik.  Danes je pred nami predlog rebalansa proračuna za 2019. Iz tega rebalansa, če kot celoto pogledamo, vidimo, da je dosežen nek konsenz, da je zdravstvo v tem letu najvišja postavka, v bistvu, kar rebalans delamo in vsi pričakujemo kar smo obljubljali volivcem, tudi naša stranka, da se bojo vrste, čakalne, skrajšale in zato smo temu tudi namenili tako pozornost in toliko sredstev.  Zdaj bi pa rad vedel podatek, dobro, čaka nas še nekaj, tudi nas poslance, kar bo prišlo s strani stroke, predlogi potrebnih predpisov, tudi nekaj menjanje zakonodaje, da bodo ti načrti, ki so noter, ki so finančno podprti, tudi stekli. Ali imate oceno, kdaj se bodo in koliko se bodo krajšale čakalne vrste v letošnjem letu? Hvala.

Hvala. Kolega Pavšič.

Hvala, predsednik.  No, dejansko je to, kar je kolega Starović povedal, to, o čemer danes odločamo – o teh 180 milijonih, ki bodo več od tistega, kar je bilo predvideno v proračunu. Pa me, mogoče malce konceptualno vprašanje – ali bo teh 180 milijonov dovolj za cilje, ki ste si jih zadali v letošnjem letu? Govorili smo že o čakalnih vrstah, pa o izgubah na sekundarnem nivoju. Zanima me, ali bo financiranje primarnega sektorja bilo zadovoljivo glede na odzive takoj po uskladitvi dogovora s sindikati, ker tukaj je, po mojem, največji strah in je potrebno ljudi pomirit, da ne bodo, predvsem pa vodstva na primarnem in sekundarnem sektorju, da bo mogoče dejansko pokriti vse višje stroške dela tudi s temi sredstvi, ki bodo zdaj zagotovljena.  Govorili ste tudi nekaj o specializacijah. Jaz nekje v dokumentu, sem zasledil, da bo letos bilo skoraj za 100 % okrepljeno število specializacij, pa me zanima, katere specializacije bodo tukaj        (Nadaljevanje) v ospredju? Kdaj se pričakujejo? Prvi učinki, glede na to, da vemo, da najmanj pet let traja specializacija. Zasledil sem tudi, da se krepijo sredstva za draga zdravila, ampak ne v tolikšni meri kot je zdravstvena zavarovalnica opozarjala, pa me tudi zanima ali so predvideni kakšni drugi načrti še, če bo tukaj sredstev zmanjkalo. Drugače pa, usposabljanje za izredne dogodke. Super. Jaz sem tudi v tem sistemu že kar nekaj časa, v civilni zaščiti, pa tudi zelo dobro sodelujemo in z zdravstvenimi domovi in z zdravniki in z medicinskimi sestrami in z reševalci, tako da to je zelo pohvalno. Mogoče je pa res malo čuden naslov, da je to samo Nato, ampak mislim, da gre za mnogo širšo zadevo.   To bi želel. Hvala lepa.

Hvala.   Ni naloga predsedujočega, da komentira, ampak iz tega kar ste, kolega Pavšič, ubesedovali, bi lahko kdo dobil občutek, da je 180 milijonov več. Ne, več je 31 milijonov 28 tisoč 690 evrov.   Prosim za odgovore.

Hvala lepa.   Torej, kar se tiče krajšanja čakalnih vrst, je predvidena časovnica taka, da se za prve ambulantne specialistične preglede in diagnostiko, kjer je zagotovljeno plačilo vseh opravljenih storitev, da konec leta 2020 ne bo več čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo. Ta cilj želimo že konec leta 2019 doseči za tisti nabor ambulantnih pregledov, ki imamo s strokovnega stališča večji vpliv na zdravje pacientov in ga bomo v tem mesecu, v februarju 2019, določili v sodelovanju s ključnimi partnerji.   Kar se tiče financiranja primarne ravni zdravstvenega varstva in ali je namenjenih sredstev dovolj, naj povem, da dodatno financiranje primarne ravni zagotavljamo s sredstvi zdravstvene blagajne. Konkretno v letu 2019 smo že v splošnem dogovoru zagotovili sredstva za 53 novih timov družinske medicine in pediatrije na primarni ravni, zagotovili pa smo tudi sredstva za financiranje še preostalih 95 ambulant družinske medicine za diplomirano medicinsko sestro. Gre za zaključek projekta tako imenovanih referenčnih ambulant družinske medicine, ki se je v letu 2018 kot projekt zaključil in ni tudi več tega izraza referenčne ambulante ne uporabljamo, ampak je postala diplomirana medicinska sestra stalni član tima družinske medicine. V Sloveniji je v začetku 2019 preostalo še 95 takih ambulant, kjer sestre še nimajo, od tega jih je 50 že objavilo razpis oziroma je že v procesu zaposlovanja medicinske sestre, med tem, ko jih 45 še ostaja, bo ta proces izvedlo v letošnjem letu.   Menimo, da je sredstev dovolj. Krepitev primarne ravni zdravstvenega varstva se mora dogajati postopoma, tudi usklajeno z razpoložljivostjo kadrov na trgu dela. Kot rečno, pa so storitve, ki jih izvajajo oziroma plačevanje dodatnih storitev, diagnostiko imam tukaj v mislih, pa se prav tako zagotavlja tudi za primarno raven zdravstvenega varstva.   Kar se tiče načrtovanja specializacij, naj uvodoma poudarim, da je strateško načrtovanje delovne sile oziroma kadrov v zdravstvu eden izmed ključnih orodij načrtovanja sistema zdravstvenega varstva, zato temu posvečamo še prav posebno pozornost. V letu 2019 bomo poudarek dali na večje število razpisanih mest za specializacijo iz tistih strok, ki jih v Sloveniji zagotavljamo na primarni ravni, to so družinska medicina, pediatrija in ginekologija. Hkrati pa bomo         (Nadaljevanje) sredstva namenili oziroma ukrepe tudi izboljševanju pogojev dela na primarni ravni, zato da se nam ne bo več dogajalo, da se na razpise specializacij s teh področij kandiati ne javljajo. To je trenutno najbolj vroč problem, ki ga moramo reševati urgentno. Zaradi številnih medijskih aktivnosti, ki jih gotovo poznate, ki jih ocenjujemo ne vedno za popolnoma upravičene. Ne trdim, da razmere niso take, kot jih medijih predstavljajo. Ugotavljamo pa, da niso tek povsod. Imamo dejansko, to sedaj bo malo več povedala ravno zato, ker je to aktualna tema, dejansko imamo veliko število družinskih zdravnikov, ki so, ki imajo visoko število opredeljenih pacientov nad tistim normativom glavarinskih količnikov. Na drugi strani imamo pa skoraj četrtino timov družinske medicine v Sloveniji, ki so pod povprečjem in nekateri celo zelo zelo pod povprečjem oziroma ne povprečjem, ampak pod tem normativom. Zato so naši u krepi primarno usmerjeni v ugotavljanju razlogov zakaj do tega sploh prihaja in v zagotavljanje, da tiste time, ki so dejansko preobremenjeni, da jih razbremenimo in da omogočimo prehod opredeljenih pacientov od timov, kjer jih je preveč opredeljenih k tistim timom, ki imajo premalo opredeljenih bolnikov. V to smer razmišljamo, kot je bilo včeraj napovedano. Predlog spremembe kolektivne pogodbe, da bo omogočalo nagrajevanje tistih timov, ki delajo več in bolje tudi v javnih zdravstvenih zavodih, kar sedaj ni omogočeno. Možno pa je to pri koncesionarjih. Koncesionarji dejansko lahko si izplačajo plače kot…, niso zvezani s pogodbo za javni sektor. Tako, da oni dejansko dobijo več, ker zavod plačuje več tistim ustanovam, ki imajo večje število opredeljenih pacientov. Torej, delamo z zdravstvenimi domovi.   Kdaj pričakujemo prve učinke? Ja, tako kot ste sami ugotovili, učinki so najmanj po trajanju specializacij. Lahko rečem, kaj so kriteriji za razpis, katere specializacije razpisujemo. Večinoma spremljamo kako, ne trende, ampak gibanje upokojitev, zato da zagotovimo nadomestitev upokojevanja in seveda spremljamo projekcije epidemiološkega stanja, za katere vrste zdravstvenih storitev bo s staranjem prebivalstva več povpraševanja in seveda tudi tehničen razvoj stroke. Vse to so… Upoštevamo pa seveda tudi razporeditev delovne sile po celotni Slovenije v skladu z načrtom mreže zdravstvenih storitev, tako za primar, kot za sekundar.   Kar se tiče sredstev za draga zdravila, ali jih je dovolj. Lahko kar takoj povem, da sredstev za draga zdravila nikoli ni dovolj. Tukaj ta vreča nima dna. Lahko bi vsa sredstva za zdravstvo namenili samo novim zdravilom. Seznanjeni ste, da proizvajalci zdravil so usmerjeni predvsem v tehnološki razvoj dragih zdravil. Pri tem opuščajo tudi nekatera učinkovita stara zdravila, ki niso več dobičkonosna, kar menimo, da je etično in moralno sporno. Zato se želimo tudi tega vprašanja lotiti, seveda ne na ravni Slovenije, ampak je to vprašanje za mednarodno raven. Tudi ne samo za evropski prostor, ampak je to vprašanje celo za Organizacijo združenih narodov in tega se lotevamo. Problem so predvsem antibiotiki in razvoj rezistence na določene skupine antibiotikov in umikanje še učinkovitih antibiotikov iz trga. Ja, dodatnih virov sredstev za         zdravila so sredstva zdravstvene blagajne. Načrtujemo pa ustanovitev Agencije za ocenjevanje zdravstvenih tehnologij tako imenovan »Health technology assessment«, ki je neko orodje že uveljavljeno v mednarodnem prostoru za ocenjevanje dobrobiti in stroškov oziroma »cost-effectiveness« določene zdravstvene tehnologije, s čimer bi si pomagali ravno pri razporejanju obstoječih sredstev v zdravstvu.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala. Kolega Bevk je še prijavljen za razpravo.     SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim!  189 milijonov evrov proračuna Ministrstva za zdravje kot smo slišali danes je to 31 milijonov več kot je bilo v prvotnem proračunu za leto 2019. V razvojnih načrtih v načrtu razvojnih programov, ki je sestavni del proračuna, ki ga danes obravnavamo pa je za zdravstveno varstvo seveda namenjeno nekaj več - 240 milijonov evrov, če sem prav prebral -, vendar če pogledamo te številke ima Državni zbor zelo majhen vpliv na financiranje zdravstva v Sloveniji. Kajti, ključne zadeve se dogajajo v zdravstveni blagajni, ki upravlja z več kot tremi milijardami evrov seveda v javne zavodu od leta 1992, ko je bil ustanovljen se sprejemajo seveda ključne odločitve in bistveno je kako se tam gospodari s temi in upravlja s temi sredstvi. Vem, da Odbor za zdravstvo načrtuje obisk javnega zavoda, vendar jaz mislim, če pogledamo procentualno mi danes razpravljamo o zelo majhni vsoti, ki je na področju javnega zdravstva v Republiki Sloveniji, se pravi, ne vem, niti 10 %, 5 % mogoče o tem razpravljamo danes. Druga velika večina odločitev se pa dogaja izven te hiše, ki je najvišje zakonodajno delovno telo, organ v državi. Jaz mislim, da bi bilo dobro, da tudi Odbor za zdravstvo enkrat obravnava celovito problematiko financiranja in upravljanja s temi sredstvi v državi. Bi pa imel dve konkretni vprašanji glede na ta proračun, ki znaša 189 milijonov evrov. Večina gre za investicije, če sem prav strukturo pogledal. Me pa zanima, ker v enemu opomniku sem dobil podatek, da v okviru investicijskih vlaganj Ministrstvo za zdravje na primerni ravni načrtuje 2 milijona evrov za sofinanciranje razvoja nujne medicinske pomoči predvsem urgentnih sredstev in pristajališč za helikopterje. Me zanima koliko je investicijskih sredstev na primerni ravni vseh, ali govorimo samo o teh dveh milijonih? Ali se iz proračuna Ministrstva za zdravje financira tudi in zagotavlja sredstva za preprečevanje bolnišničnih okužb v bolnišnicah in v domovih za upokojence, če vemo, da zaradi bolnišničnih okužb na leto umre med 400 in 600 ljudi.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala. Še kakšen interes? Kolega Žiža, kolega Starović. Kolega Žiža ima prednost, ker b o kolega Starović dopolnjeval verjetno.     FELICE ŽIŽA (PS IMNS): Gospod predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!   Jaz bolj kot vprašanje mogoče dva kratka komentarja. Me veseli vidim, da gre ministrstvo za zdravje tako v pravi smeri glede skrajševanja čakalnih dob. Jaz sam menim, da ste nekako zadeli pravi problem torej primarna raven, ki jo je treba razvijati naprej.         To so timi, splošni zdravniki, ki seveda ni na trgu same specializacije, družinske medicine, vemo da niso nekaka izpolnjene vse razpisana mesta za specializacijo. Seveda manjkajo tudi sestre na trgu, to ne samo na primarnem, a tudi na sekundarni in terciarni ravni, ker tudi tukaj bežijo v tujino – predvsem Avstrija in Italija.  Glede primarne ravni, vidim, da ste tudi razumeli, da predvsem kontrolni pregledi, ki predstavljajo največji procent pregledov na sekundarni in terciarni ravni, jih je treba seveda reševati na primarni ravni, kjer splošni zdravnik najboljše pozna svojega pacienta. Seveda tukaj jim je treba dati možnost, splošnim zdravnikom, da imajo še nekaj inštrumentov oziroma pripomočkov za diagnostično obdelavo pacientov in seveda okrepiti mrežo primarnega nivoja.  Tako da tukaj, v tej smeri, jaz mislim, da to se bo absolutno rešilo. Primarna raven mora prevzeti večina kontrolnih pregledov. Če gledam v tujini, večina pacientov, ki so operirani v bolnišnicah, ne pridejo več na pregled v bolnico, ampak je splošni zdravnik, ki vodi pacienta naprej in samo v primeru kakšnih hudih komplikacij ga ponovno napotijo nazaj. Vemo tukaj pa da dostikrat samo za odstranitev šivov, pacienti tudi se vračajo na sekundarno ali terciarno raven, tam kjer so res nepotrebni kontrolni pregledi.  To je banalizacija, ampak hočem reči, da se da tukaj ogromno naredit in to jaz mislim, da je absolutno prava pot in ko bomo to dosegli, da bomo imeli tudi dosežen ta cilj, ki seveda ga vsi želimo – od politike, do zdravstvene blagajne in zdravstvenega ministrstva predvsem.  Drugi komentar je glede specializacij. Tukaj, predvsem to bi hotel izpostavit – problem sekundarnih ustanov, torej regijskih bolnišnic. Ne drži, da je ta zaveza med specializantom in regijskim oziroma regijsko bolnišnico neka resna zaveza, res na papirju je to nekako zapisano, ampak po šestih letih specializacije in to vemo, da v državi stane tam med 200 in 300 tisoč evrov, če zdravnik ne ostane v regijski bolnišnici, plača ob tožbi(?) tam nekje od 6 do 10 tisoč evrov. To ti je 2 procenta vsega, kar je on dobil, da pride do specialističnega izpita.  To je problem glede planiranja kadra, nas je(?) predvsem na sekundarni ravni, ker ti specialisti, seveda, ko zaključijo specializacijo, v glavnem bežijo v terciarne centre. Ker tam je, bomo rekli, tudi pomanjkanja specialistov in pobirajo, ker je tudi bolj zanimiva stroka, bomo rekli, da tam so razviti 100 % je najvišja zdravstvena raven v naši državi in seveda je bolj atraktivno za mladega zdravnika, tam kjer lahko se izrazi na najvišjem nivoju. Tako da regionalne bolnišnice tukaj planirajo 5, 6 let – toliko traja specializacija v državi in na koncu, ko so čakali zdravnika, da mu bo prišel izpopolnit kader in seveda time in ambulantno in hospitalno delo, ostanejo brez zdravnika, še vedno naprej. In potem ta igra se kar nadaljuje.  Tako da, tukaj so večina perifernih oziroma regijskih bolnišnic v Sloveniji zelo na tesno in imajo velike težave, ne samo na specializacijo, ko ste rekla prej, omenila, ginekologije, pediatrije, imajo velike težave na radiologiji, anesteziji, otorinolaringologiji, okulistiki – to so vse te manjše specializacije, kjer je pomanjkanje kadra po celi Sloveniji.  Tako da, tukaj bo treba resno, tako kot je bilo do, mislim, 15 ali 20 let nazaj. Specializanti so bili res vezani na bolnišnico, regijsko bolnišnico in takrat, ko so zaključili s specializacijo so imeli, po mojem spominu, dvakratno obdobje obvezno delo v tisti bolnišnici, če je specializacija takrat trajala 4 ali 5 let, pomeni, da so morali biti 10 let zaposleni v oni bolnici,         v kolikor niso ostali v bolnišnici, so pa morali vrniti vsa sredstva, 100 % sredstev, ne pa samo 2 %.  Tako da tukaj, to je debata za naprej, seveda ne vem, koliko je danes prav, da se to pogovarjamo, ker se pogovarjamo o rebalansu proračuna, a če so že drugi odprli to temo, mislim, da je prav, da sem tudi jaz nekaj povedal. Hvala lepa.

Hvala, kolega Žiža. Nedvomno človek, ki iz prve roke to ve.  Kolega Starović, prosim.

Hvala predsednik za besedo.  Kakor si predvidel, imam samo dopolnitev. Razumel sem, da na primarni ravni bodo dopustne(?) čakalne dobe, bodo samo še dopustne čakalne dobe konec leta naslednje leto. Kaj pa na sekundarni ravni in terciarni? Mogoče sem preslišal. Hvala.

Ja, prosim, zdi se mi, da gre bolj za malo nerazumevanje, izvolite.

Hvala lepa, bom šla pa tokrat od zadaj, če lahko. Se pravi, naše aktivnosti so usmerjene predvsem v skrajševanje čakalne dobe na specialistične ambulantne preglede, prve specialistične ambulantne preglede, ki se izvajajo na sekundarni ravni.  Kadar je pacient napoten od specialista sekundarne ravni na konzularni pregled k drugemu specialistu na sekundarni ravni, se postavi enako v čakalno vrsto, če je iz ambulante napoten, kadar pa je hospitaliziran, pa vse te preglede drugih specialistov in tudi vso diagnostiko se mu zagotovi v okviru hospitalizacije.  Hvala gospod Žiža za ti dve mnenji cenjeni. Se zelo strinjam z vami. Prehodi mladih specialistov iz regijskih bolnišnic v oba terciarna centra dejansko so problem za določene specialnosti. Tega se zavedamo in smo se tudi že pogovarjali, kako ta problem reševati. Dejansko obstaja več motivov zakaj se mladi odločajo, da grejo rajši v terciarne centre.  Vprašanja se lotevamo skupaj z vodstvi bolnišnic. Namreč, stališče ministrstva je, da uprava bolnišnic je postavljena ne samo, da zagotavlja delovanje in finančno in strokovno poslovanje zavodov, temveč tudi zato, da izvaja politiko zdravja, da izvaja ukrepe in sistem zdravstvenega varstva, kakor ga določa ministrstvo in v tem kontekstu je jemanje usposobljenega kadra iz regijskih bolnišnic v centre neustrezno in nedopustno.  Seveda tukaj je treba obravnavati vsak primer posebej. Nekateri primeri so tudi taki, ko je zaradi družinskih razmer prihajalo do teh selitev. Drugi so pač zaradi strokovnega razvoja, tudi zaradi boljših plačil določenih storitev, ampak dejansko se nam dogaja, da nimamo več na voljo ustreznih strokovnjakov in da prihaja celo do zapiranja nekaterih oddelkov v regijskih bolnišnicah.  Tukaj je tudi, kovanec ima dve plati – seveda po eni strani želimo in se trudimo zagotavljat čim več storitev blizu, kjer pacienti živijo, se pravi, čim več storitev nuditi v tudi regijskih bolnišnicah, vendar na drugi strani tiste, kjer je dovoljšen obseg teh storitev, da lahko zagotavljamo tudi njihovo kakovost. Kakovost mora biti prvo merilo in tam kjer »case-ov« ni dovolj, takih storitev v regijskih bolnišnic)(?) ne bomo podpirali izvajanja.  Govorim predvsem za kirurško stroko, kjer rabimo, če hočemo zagotoviti neko, ne vem, disciplino, no, da se izvaja, ni dovolj, da zagotovimo enega ali dva kirurga, ampak jih je potrebno več. Primer, da zagotavljamo programe v določenih regijskih bolnišnicah,        ki pa sploh nimajo stalno zaposlenega kadra za izvajanje teh storitev in jih v bistvu izvajajo s kadri iz drugih bolnišnic na podlagi pogodb, se nam ne zdijo ustrezne. In menimo, da tudi zavarovanci pacienti s tem ne profitirajo, sploh v Sloveniji, ki je že tako ali tako dokaj majhna regija in imamo bolnišnice na nekaj 10 kilometrov.   Kar se tiče investicijskih vlaganj v primar, 2 milijona evrov, naj povem, da je to znesek, ki se zagotavlja iz proračuna, kot že rečeno, za urgentne centre in za urejanje pristajališč za helikopterje. Samo za to namreč gredo sredstva iz proračuna, sicer so za investicije v ustanove na primerni ravni zadolžene občine in gredo sredstva iz občinskih proračunov.  Sredstva za preprečevanje bolnišničnih okužb. Deloma so sredstva za preprečevanje bolnišničnih okužb namensko zagotovljena v splošnem dogovoru, torej se krijejo iz zdravstvene blagajne, nekaj te vsebine pa se krije tudi iz proračuna, in sicer s postavke C-7210, izvajanje strategije kakovosti in varnosti, v okviru ukrepov za zagotavljanje kakovosti zdravstvene obravnave, čemur je namenjenih v proračunu 555 tisoč evrov.   Hvala.    PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala.  Še razprava, kolega Kaloh, prosim.     MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsednik, hvala.  Zdaj sem pozorno poslušal razpravljavce. Seveda se moram najprej odzvati na izvajanje gospoda z ministrstva, ki je govoril v kontekstu UKC Maribora. Vi ste dejali, da ste 7 milijonov nekako zagotovili. Jaz mislim, da naš - kot kolegica Lidija Divjak Mirnik prihajam iz tega našega štajerskega okolja - klinični center za nadomestitev ali popravilo za življenje nevarnih stavb, ki jih je kar nekaj, po moji oceni bi vključno z diagnostično opremo potreboval skoraj 200 milijonov evrov. Gospa sekretarka je govorila tudi o bolnišničnih okužbah, kuhinja zna biti tudi žarišče teh bolnišničnih okužb; seveda teh 30 do 35 milijonov niste zagotovili v tem letu, pa mislim, da gre za urgentno stanje te kuhinje v UKC. Tako me vseeno še en vaš uvid, mogoče malo bolj poglobljen, zanima. Glejte, kuhinja je vseeno, bi rekel, tista konstitutivna enota neke bolnišnice, tako bi tu vseeno lahko bili bolj smeli pri zagotavljanju teh sredstev.   Tudi okrog 100 zdravniških mest v UKC Maribor še vedno manjka, kar de facto predstavlja za nas prebivalce severovzhodne Slovenije dejansko slabšo zdravstveno oskrbo. Tako tudi tu bodite bolj adekvatni pri zagotavljanju te osnovne zdravstvene oskrbe.   Posebej pa sem pogledal postavko Spodbujanje znanstveno-raziskovalne dejavnosti za potrebe javnega zdravja in zdravstvenega varstva. Pa me zanima, ali ste tudi na Ministrstvu za zdravje bili kaj seznanjeni s temi pobudami, vedno bolj glasnimi, o ustanovitvi medicinske akademije, kjer bi dejansko raziskovalci, etablirani zdravniki, se pravi, najboljši v stroki, dajali svoj prispevek zdravstvu kot takemu, sami znanstveno-raziskovalni dejavnosti, in koliko denarja boste v prihodnosti za to namenili.   Hvala.    PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala.  Kolegica Brinovšek, prosim.     NADA BRINOVŠEK (PS SDS): Hvala.  Lep pozdrav!  No, jaz bom malo kritična glede splošne obrazložitve na začetku. Poglejte, zdravstvo naj bi bila prioriteta te Vlade, se strinjamo. Vemo, kakšne težave so v zdravstvu, od čakalnih vrst, izgube javnih zdravstvenih zavodov, da o korupciji ne sploh ne govorim, kar se vse tiče proračuna. Kakšen je odnos države do prioritet, ste danes v uvodni obrazložitvi, državna sekretarka, lepo pokazali, pet minut vaše obrazložitve za 190 milijonov finančnih sredstev na področju zdravstva, enako pa predstavnica Ministrstva za finance.         Mislim, kolega predsednik, da bi bilo po poslovniku celo treba, da bi bil tu sekretar ali pa minister za finance. Če je bil včeraj kdo na Odboru za infrastrukturo, si lahko pogleda, kakšna je to obrazložitev in kakšna naj bo zastopanost. Škoda, da se praksa prejšnjega mandata nadaljuje. Jaz se spomnim, ko smo zadnji proračun sprejemali, je prišla ministrica in rekla preko mize predsedniku Odbora za zdravstvo: »No, saj proračun smo na koaliciji tako že obravnavali, tule bomo pa kar malo tako na hitro.« In danes je bila popolnoma enaka slika, uvodno obrazložitev smo dobili kar na hitro. Glede vaših odgovorov, ki jih podajate mojim kolegom, pa moram reči, da so zelo, bom rekla pod narekovaji, »mlačni«.   Ne morem se strinjati niti s kolegi, ki so nekako zadovoljni, koliko denarja je v letošnjem letu na področju zdravstva. Ni res, odštejte 60 milijonov za izobraževanje, pa boste videli, koliko višji proračun je od leta 2018, zelo malo. Pa da ne bom še naprej kritizirala, ker bi lahko še, pa sem že sama sebe sita.   V NRP sem gledala in me zanima naslednje. Za leto 2019 imate predvidenih kar devet prenov bolnišničnih lekarn. Tu gre nekaj čez 3 milijone denarja, zdaj me pa zanima, ali je res prenova bolnišničnih lekarn tako nujno potrebna, glede na vse druge težave v zdravstvu, ali mogoče stoji za tem kak znan izvajalec.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala.  Prosim.     MAG. PIA VRAČKO: Hvala lepa za vprašanji.  Kar se tiče investicij, bo kasneje za menoj gospod Stopar povedal. Rada bi pa vseeno eno stvar še povedala, ker mislim, da je pomembno, da se tudi o njej pogovarjamo. Namreč, slovenska zdravstvena infrastruktura je stara 60 let. To pomeni, da so praktično vse bolnišnice in tudi zdravstveni domovi potrebni temeljitih prenov. Sredstev za ustrezna investiranja ni na voljo in se zelo strinjam, da namenjamo investicijam v zdravstvu bistveno premalo sredstev. Gre pa seveda za ustanove na sekundarni in terciarni ravni, kjer morajo biti sredstva zagotovljena iz državnega proračuna. Ker se zavedamo, da bo težko zagotoviti ustrezna sredstva, da bi lahko zagotovili investicije tam, kjer so potrebne, se pogovarjamo tudi o tem, kako bi lahko kandidirali za evropska sredstva za investicije v zdravstveno infrastrukturo. Namreč, nekateri skladi, evropski finančni skladi, omogočajo investiranje, vendar do sedaj tudi na ravni Evrope niso investirali v zdravstvo. Zato se povezujemo tudi z drugimi državami, na primer z Avstrijo, ki že konkretno deluje v tej smeri, da sodeluje z Evropsko komisijo in z evropskimi skladi, da bi se zagotovil vir sredstev za investiranje tudi v zdravstveno infrastrukturo. Tudi v Sloveniji smo se že v teh mesecih sedanjega mandata o tem pogovarjali, se pravi, kako pristopiti k pospešenemu črpanju evropskih sredstev za investicije, pa tudi za znanstveno-raziskovalno dejavnost; to so seveda drugi viri, ampak želimo črpati evropska sredstva tudi za zagotavljanje znanstveno-raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, za katero veste, da je tudi bistveno pod-, kako se temu reče, podfinancirana. Tako aktivnosti na teh vsebinah potekajo.   Kar se tiče ustanovitve medicinske akademije, pa moram reči iskreno, da prvič za to slišim, bom pa z veseljem prosila, če mi po seji kaj več o tem poveste.    ŠPE) – 10.15    Seveda zelo, zelo se zavzemamo za znanstveni in strokovni razvoj medicinske stroke, kot tudi sodelovanja medicinske stroke z inženirsko stroko pri razvoju najsodobnejših znanstvenih zdravstvenih tehnologij.   Kot že rečeno tudi mi smo mnenja, da bi bilo potrebno iz proračuna Republike Slovenije zagotoviti več sredstev za zdravstvo, še posebej v luči, da je obstoječi sistem financiranja zdravstvenih storitev samo iz prispevkov zavarovancev za zdravstvo, zelo ranljiv, predvsem na ekonomska gibanja. Bili smo priča kaj se je zgodilo ob zadnji ekonomski krizi, ko je zaradi porasta brezposelnosti zelo znatno upadel vir financiranja zdravstvenih storitev in na to nas opozarjajo tudi Evropska komisija, OECD in to je tudi eden izmed ključnih ugotovitev izvedene analize leta 2015, s strani Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega observatorija za zdravstveni sistem in politike, kjer pravijo, da je nujno potrebno razpršiti tveganje in zagotoviti večji del financiranja zdravstvenih storitev iz proračuna.  Za odgovor v zvezi s prenovo bolnišničnih lekarn, pa prosim gospoda Stoparja.    MIRKO STOPAR: Hvala za besedo.  Zdaj mi smo v lanskem letu v drugi polovici leta dejansko naredili poizvedbo po bolnišnicah, kakšne so potrebe po investicijah. Številka, s katero mi trenutno razpolagamo brez teh večjih gradbenih projektov, kot je izgradnja gorenjske regijske bolnice, celjske bolnice, potencialno kliničnega centra in tako naprej, smo prišli nekje na številko 750 milijonov. Kar pomeni v praksi, da mi z nekje načeloma, bom rekel tako razdelitvijo kot imamo, recimo v letošnjem letu, tam nekje na ravni 20… zdaj govorim o povprečju za zadnjih nekaj let, da se razumemo, se pravi integralnih nekaj sredstev tam na ravni 20-30 milijonov iz sklada, ki ga imamo, se pravi, ki se preko amortizacije potem investicijske so spet izlivi(?) nazaj k nam, na ravni tam nekje bom rekel 50 milijonov, kakor je recimo v letošnjem letu, ki je relativno zelo poln. Pomeni, da takih potreb, mi nismo v stanju pokriti niti v desetih letih.   Zdaj naša intenca je, se pravi, da iščemo tudi druge vire financiranja, ravno iz tega naslova, ker je ocena, da bi moral biti nekje zagotovljena finančna sredstva, ko govorimo o investicijah, tam v rangu 100 milijonov na letnem nivoju, če govorimo brez gradenj. To se pravi gradbeno-obrtniška dela in pa nakup opreme, se pravi govorimo o tem, o osnovnih gabaritih. Trenutno tega vira ni razpolago. Zdaj, kar se tiče konkretno Mariborskega kliničnega centra, jaz sem bil v zadnjem času kar nekajkrat gor, tako da… tudi na liniji z generalnim direktorjem in s strokovnim direktorjem smo dejansko dnevno, tako da problematiko poznamo. Edino težavo, ki jo v končni fazi tukaj imamo, so zagotovljena finančna sredstva. Tako da kaj vse je tam treba narediti, vi niste omenili Pohorskega dvora, niste omenili problematike dvigala, ki se vleče že nekaj let in tako naprej, to so vsa… ja infekcijske, potem imamo kirurški del in tako naprej, plesen v en kup ambulantah in podobne zadeve. Pa pravim, še bi lahko naštevali, ampak enostavno trenutno vira zadostnega, da bi to vse sanirali, ko govorimo samo o Mariborskem kliničnem centru, ni dovolj.  Zdaj, kar se tiče potem tudi navezave na naslednje vprašanje, vezano na same bolnišnične lekarne. Zdaj, jaz z moje pozicije lahko garantiram, da tukaj nimamo nobenega hišnega dobavitelja ali bom rekel lobista iz tega naslova, da nam bo te zadeve delal. In da bi bil to razlog, zakaj se mi te stvari gremo. Je res, da smo imeli kar nekaj težav iz naslova akreditacij lekarn, tako da iz tega naslova je bilo. Tukaj, bom rekel temeljni predpogoj pa je, da / nerazumljivo/ lekarna ne izpolnjuje teh pogojev in to je ta razlog, zakaj jih mi potem financiramo. Drugi ključni element, ki se kaže pa kot zelo pozitivno pa je, da dejansko, ko je pacient obravnavan pri specialistu, ali po tem, ko zapusti bolnišnico, enostavno vsa zdravila in vse potrebne zadeve v največji možni meri dobi v tej bolnišnični lekarni in dejansko ni potrebne nobene druge logistike izven bolnišnice. Kar pomeni, da je tukaj neka dodana vrednost za samega pacienta kot takega.    PREDSEDNIK DR. FRANC TRČEK: Hvala.  Ker ni več želje po razpravi,         si bom za konec še sam vzel pravico do vsebinske razprave.  Uvodoma bom tako rekel, stanje, ki ga imamo, je posledica neprioritetnosti predhodnih vlad, vseh, pika, tudi vlade od kakšne najbolj kritičnih iz opozicije.   Neka druga zgodba, ki jo tu imamo, jaz bi bil zelo vesel, če bi držalo to, kar je rekel kolega Starović, da je zdravstvo najvišja postavka, najvišja prioriteta. Glejte, v tem rebalansu, ki znaša dobrih 463 milijonov, gre za zdravstvo 31 milijonov, osnove matematike obvladamo. Skratka, tam nekje, koliko nas bodo stali tisti oshkoshi, ki v bistvu niti niso pravi oklepniki, ampak so neki jeepi z malo oklepa, in to je tudi nek znesek, kot je rekel gospod Stopar, ki bi ga potrebovali za novo kuhinjo v mariborskem kliničnem centru. In tu je potem odgovornost skrbnikov proračuna, ki smo mi, ali nekdo ne bo hodil peš po Afganistanu - dajmo se vprašat, kaj išče v Afganistanu - ali bomo raje obnovili kuhinjo UKC Maribor. Zdaj, kdor to razume kot populizem Levice, dobro, tisti bo imel zdravstvene težave, žal.   Ena zadeva, ki se jo nekako ne dotaknemo. Mi imamo Ministrstvo za zdravje, ob vsej urgentnosti, gasilskih zadevah, se mi nekako zdi, da v razpravah pozabimo, pa verjetno tudi v prerezu penezev, na neko preventivo. Zdaj neka novica dneva, tedna je povečanje, podvojitev rakastih obolenj v nekem časovnem diapazonu. In mene nekako zanima vseeno, koliko je tu za neko preventivo, tudi na ravni te neodzivnosti na neke preventivne preglede. Jaz sem ravno dopolnil 50, pa me je nekaj pričakalo doma, in prihajam iz nekega predela Slovenije, kjer je ta odzivnost zlasti s strani moških na nekem ne ravno prijetnem pregledu premajhna. Kaj se bo naredilo glede tega.  Zdaj neki komentarji dalje. Na primarni ravni v bistvu ni čakalnih vrst, ker si jih zdravnice in zdravniki niti ne smejo privoščiti, lahko je malo premestitve znotraj dneva. In v tej luči se strinjam z njimi, ki delajo na primarni ravni, in se mi osebno zdi norost, da morajo voditi evidenco o čakalnih vrstah. Ker mi s terena tudi poročajo, da jim včasih dobesedno tisti, ki imajo večje število pacientov, zmanjkuje časovnih slotov, če se tako izrazim, kam bi to popisali.   V navezavi na to bi se dotaknil e-posvetovanja s sekundarnim nivojem. V redu, super, pozdravljam, ampak to je vseeno neka moja ožja stroka, to pomeni seveda tudi čas, ki ga že tako ali tako primanjkuje. Če zdaj temu prištejem, da mi družinske zdravnice in zdravniki govorijo, da imajo na dan tam 200 do 300 nekih telefonskih klicev, tudi po mailu, da v bistvu polovice ali dveh tretjin teh klicev na daljavo ne morejo diagnosticirati, kaj dogaja. In se mi zdi, da je to tudi neko polje, ki se ga bomo morali vsebinsko lotiti.   Ena zadeva na tisti »ibungi«, predstavitvi zdravstvenega sistema s strani ministrstva je bil podatek, da bo izguba, kumulirana za preteklo leto, okrog 42 milijonov. Kako se bomo nekako tega lotevali.  Če grem naprej. Osebno menim, da riniti zdravstvo na občinsko raven, ni ravno ustrezna praksa. Bilo je celo slišati vmes o helioportih, helikopterjih občine. Tisti, imamo malo več vednosti o lokalni samoupravi, tako ali tako vemo, da so tam proračunu bolj ali manj zaštrikani. Moje osebno mnenje je, po ustavi moramo zagotavljati enako dostopnost ne le zdravstva. Tu nam zelo šepa že na ravni, glejte, če se mi primerjamo iz Maribora z vami iz Ljubljane, kaj šele kaj drugega.         Zgodba neatraktivnosti sekundarja in da potem rinejo oba klinična centra v tujino, glejte, včasih smo rekli, gremo v Valdoltro. Mislim, saj vemo, mi potrebujemo tudi specializacijo na ravni splošnih bolnišnic, pika. Seveda bo tu upor nekih lokalnih skupnosti in seveda je tu odgovornost nas 90 tukaj, da mediji pa domači župani nas ne bodo furali okrog. Jaz ne vidim nobenega problema, da pa gremo v Mursko Soboto, pa bo tam center za nekaj, oziroma da nas ustrezno nekdo pelje tja; tudi če smo, recimo, doma blizu Valdoltre. To so v bistvu neke zadeve, ki se jih bo treba lotiti.   Iz tega razreza UKC Ljubljana, UKC Maribor, gospod Stopar je govoril o 7 milijonih. Jaz sem se v zadnjega pol leta vsaj trikrat, štirikrat srečal z ekipo našega domačega UKC. Za neko približno izenačitev vstopnih pogojev, da bi sploh klinična centra lahko primerjali, bi mariborski UKC potreboval 20 milijonov, brez tovrstnega investicijskega dela. Skratka, tu bo nekako neka obljuba, ki jo je dala Vlada ob obiskih Maribora, očitno snedena.   Kar zadeva problematiko rangiranja bolnišnic na tako imenovani lokalni nivo. Kar zadeva ptujsko urgenco, lahko odkrito povem, včeraj sem bil na terenu na Ptuju, seveda sem se o tem pogovarjal. Odbor bo 14. 2., takrat bom jaz verjetno najbolj na tapeti, da zadeva ne bo preveč burna, tudi ogromno vabljenih pride.   Jaz te proračunske debate ne bi zdaj gnal, čeprav bi lahko imel kar nekaj vprašanj. Verjetno bolj, kot da se z Venezuelo ukvarja, bi se moral zunanji minister ukvarjati s problematiko, kar je državna sekretarka zelo lepo povedala, nova, učinkovita draga zdravila, interesi farmacevtske industrije; navsezadnje, mi imamo določene epidemije po svetu, ker enostavno določenih zdravil ne delajo več, ker se jim ne splača. To bi bila zunanja politika neke po številu prebivalcev manjše države.   Seveda, jutri gremo na zavarovalnico. Jaz se strinjam s kolegom Bevkom, da v bistvu mi tu v parlamentu o zelo malem delu zdravstvene blagajne soodločamo, pa še to soodločanje si nekako pustimo odvzeti s strani Vlade. Danes se pač javno zdravstvo dogaja v nekem štirikotniku, ministrstvo, blagajna, stanovska organizacija, zlasti Zdravniška zbornica, in potem Nacionalni inštitut, kjer imaš včasih tudi občutek, da mogoče malo premalo strokovnih podlag se v javnosti nudi. In zdi se mi, da bomo to neko kvadraturo kroga morali začeti urgentno reševati. Če temu dodam še neko direktivo, ki je skoraj za ovinkom, če temu dodam, kako v bistvu Nemčija novači po celi regiji zdravnike, bom rekel, da nekako od tega uvodnega slabega pol leta res pričakujem neko resno soočenje s to problematiko, ker drugače bomo kot Ahil pa želva oziroma, kot bi rekli v Mariboru, vedno »v buli«.   Jaz bi na tej točki dejansko zaključil ta svoj pogled na vse skupaj. Mogoče bi edino hotel neke odgovore glede preventive, na katero smo nekako v bistvu pozabili. In, seveda, veste, če imamo podfinanciranost, če imamo 60 let staro infrastrukturo, se potem človek vpraša, ki ni po osnovni profesiji politik, ne vem, kaj ste pa delali 20 let nazaj, vse vlade vmes. Eno vprašanje, ki ga tu imam, imeli smo ta nesrečni tragični dogodek na Jesenicah, požar, ne tako majhen del teh že tako starih stavb nima javljalnikov požara.         (Nadaljevanje) Potem vam bo tukaj notri uletel Siemens, ki bo hotel lobirati vizavi kakšni dobri slovenski firmi, pa vas bo peljal na kakšno kosilo, ampak to so sodi že bolj na zaprto sejo kakšnega odbora. Recimo, a v tem rebalansu proračuna to naslavljamo. Bojim se, da ne, ker je neka zadeva, ki bi jo bilo potrebno urgentno urediti. Preventiva, to. Zdaj, neka zadeva se mi zdi, da bi bilo treba tudi neko…, kdo je to takrat, gospod dr. Gaspari je o tem govoril, o projektih proračunih, ker se eni to nekako, joj samo to ne. dejansko, saj investicije se ne izvedejo v enem letu in v tej luči bi bilo potrebno tudi jih načrtovati in iskati denar. Mi, ki smo s tematiko bolj seznanjeni, vemo da smo na Jesenicah imeli več sreče kot pameti, kaj bi bilo, če bi požar preskočil na fasado, bi imeli nekaj kar so imeli v Londonu v neki stolpnici. Skratka, do to so neke zadeve, ki tudi prečijo, oža sektorske delitve. Ključno vprašanje zame kot za predsedujočega tega odbora je pa, kjer najti 800 milijonov. In ko sem to najprej povedal finančnemu ministru, me je začudeno pogledal, dodatno dopolnilno, kakorkoli ga imenujete, nek obseg investicij, ki bi moral biti letno na okrog, 150 milijonov dolgotrajna oskrba, 50 milijonov za urediti neka področja kjer nam primanjkuje zdravnikov, ker imamo tudi veliko generacijsko luknjo. Verjetno bo treba tudi premisliti o uvozu določenega dela zdravnikov in 50 milijonov rezerve, če se tako izrazim, in to je nekaj na kar moramo najti odgovore v naslednjih dveh letih, ker ko stopi v veljavo direktiva 40 ur plus 8 ur dežurstva, se bojim, da bo situacija še slabša. Za ohranjanje mlade zdravnike, doma bo pa treba seveda kombinacija številnih politik začenši s stanovanjsko politiko. Hvala za besedo. Pa prosil bi odgovore na preventivo pa / nerazumljivo/   Hvala.

Hvala lepa za besedo.   Torej v Sloveniji imamo zelo zelo dolgo tradicijo močne preventivne zdravstvene dejavnosti in sredstva za vso preventivo se zagotavljajo iz proračuna države Slovenije in za te naloge je v letu 2019 namenjenih 37 milijonov 45 tisoč evrov. V rada bi poudarila, da so ta sredstva namenjena tako programom javnega zdravja. Izvajamo tudi projekte Evropskega strukturnega sklada za okrepitev preprečevanja oziroma zmanjševanja škodljive rabe alkohola, potem za nadgradnjo preventive kroničnih nenalezljivih bolezni in uvajanje pristopov za zmanjševanje neenakosti v zdravju, v lokalnih skupnostih po tako imenovanem skupnostnem pristopu za zdravje in še nekatere druge.   Kar se tiče presejalnih programov, so sredstva za izvedbo teh presejalnih program za raka, Dora, Zora, Svit in pa tudi za presejanje na dejavnike tveganja srčnožilnih bolezni in drugih kroničnih bolezni zagotovljeni iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje in vključujejo tudi upravljanje teh programov, ki pa vključuje tudi promocijo programov, se pravi, vključuje tudi pristope za promoviranje vključevanja v presejalne programe. Moram reči, da v Sloveniji smo z vključevanjem v presejalne programe izredno uspešni, predvsem za preprečevanje in odkrivanje raka materničnega vratu in raka debelega črevesa in danke. Nekoliko manj v preteklih letih program Dora, zato ker niti ni bil zagotovljen po vseh regijah, vendar smo v lanskem letu         (Nadaljevanje) tudi to zagotovili, enakomerno dostopnost po vsej državi. Dostopnost do zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja za kronične bolezni, se pa razvija. Res je, da je tukaj poznavanje tega programa nekoliko slabše, pa tudi, to smo naslovili s projektom referenčnih ambulant, ko smo te naloge predali v roke diplomiranim medicinskim sestram v timu družinske medicine, kar je pomembno izboljšalo udeležbo v teh programih. Toliko kar se tiče preventivnih programov.   Omenili ste tudi naročilne knjige in čakalne sezname na primarni ravni, pa naj tudi to povem, kar menim, da je pomembno, da ste seznanjeni. Res je, za primarno raven čakalne dobe niso, ne samo predvidene, ampak jih ne sme biti. V Sloveniji vsak prebivalec, vsak zavarovanec ima pravico do takojšnjega dostopa na primarno raven, zato se sprašujemo po smiselnosti čakalnih seznamov in naročilnih knjig. Razlika je ta, da čakalni seznami so enaki kot se uporabljajo tudi za sekundarno raven in so bili z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti uvedeni samo za zobozdravstvo na primarni ravni kjer smo zaradi pomanjkanja premalega števila programov in velikega povpraševanja dejansko nastajajo čakalne dobe. Kar se pa tiče ambulant družinske medicine, pediatrije in ginekologije na primarni ravni, pa so bile uvedene naročilne knjige, vendar ne z namenom, da se spremlja čakanje, ampak z namenom, da se omogoči elektronsko naročanje pacientov na preglede zato, da bi lahko uporabniki se naročili na pregled na točno določeno uro in točno določen dan po e-pošti, po neki elektronski aplikaciji, idealno tudi na telefonu. Seveda je to neka novost za zaposlene zdravstvene strokovnjake, ki jo sprejemajo z odporom zato, ker jim predstavlja dodatno administriranje. Zato se tudi že pogovarjamo z njimi, prejšnji teden je na zdravniški zbornici Slovenije potekala javna tribuna na to temo in smo se odgovorili, da se nujnost vodenja elektronskih naročilnih knjig zamakne do leta 2021, in da se tudi zmanjša število nujnih podatkov, ki se jih bo beležilo v te elektronske naročilne knjige. ostajamo pa na stališču, da želimo uporabnikom zagotoviti možnost elektronskega naročanja.   Kar se tiče javljalnikov požarov, se pa strinjam z vami, gospod Trček, bi pa mogoče prosila tudi, Mirko, vas, za informacijo.

Če gremo gledati na daljše časovno obdobje, dejansko požarna varnost ni bila neka silna prioriteta, ko govorimo o zagotovljenih finančnih sredstvih za ta namen. Tako, da bolnišnice so to problematiko več ali manj reševale v okviru sredstev s katerimi so same razpolagale. Če pa danes presečno stanje pogledamo, je pa povprečno stanje približno to kar je bilo zdaj vidno v jeseniški bolnišnici, kar pomeni, da imamo še marsikakšen objekt, kjer je to zelo pomanjkljivo urejeno, imamo kakšen objekt tudi, kjer je to ustrezno urejeno glede na današnje standarde in pričakovanja. Na žalost razvoj in pričakovanja in tehnologije, itn., je šel naprej v tem obdobju, enostavno pa temu niso sledile investicije, da bi prišlo do tega nivoja zagotavljanja varnosti v posameznih objektih. Letošnji proračun oziroma rebalans, je še navezava na leto 2018, tako da tukaj nekega drastičnega posega notri ni bilo, je pa tudi naša zaveza v dogovoru z vodstvi bolnišnice. Enostavno bomo v prihajajočem obdobju kljub tej problematiki zagotovili večjo pozornost. Je pa tako kot sem že povedal, ni na strani nas kot ministrstva, da ne bi želeli nekaj finančno podpreti, če le imamo vir za to. Tako, da enostavno v letošnjem letu je ena takih večjih investicij eventualno to, da samo požarno dvigalo oziroma gasilsko reševalno dvigalo za UKC Maribor, drugih pomembnejših investicij iz tega področja pa ni.

Hvala.   Vidim, da želje po razpravi ni več. Imel bi samo dva kratka komentarja.   Glede požarne varnosti bo verjetno         (Nadaljevanje) potreben tudi razmislek, kar sem se jaz vprašal o tem kar se je zgodilo na Jesenicah, da v določenih oddelkih seveda se upošteva tudi, da so takšni pacienti, kaj takega lahko storijo in moraš imeti tudi več zadev, ki so negorljive, konkretno v sobi.   Glede številnih razgovorov s primarno nivojem zdravstva, bi si pa upal postaviti tezo izhajajoč iz moje profesionalne deformacije, da se pogosto gre v neko informatiko, da se sploh ne razmišlja kakšen bo ta izdelek na koncu. Veste, navsezadnje naročanje bi lahko potekalo na ta način, na primarni ravni, da se zdravnik ali zdravstveni tehnik skoraj nič ne bi rabil s tem ukvarjati. To je nek soser, ki vam optimalizira časovne vrste, časovne slote, kjer bi mogoče se ti samorazporedil glede na intenzivnost v neka tri ranga in bi dobil SMS ob tej pa tej uri se oglasi tam pa tam. Skratka, se mi zdi, da nas tukaj čaka še ogromno dela. Da je stanje takšno kot je, portal po črtu je dve leti to zelo raziskoval, je pa posledica, da seje informatika državno oddajala na način kot se temu reče, iz naših partijskih kvot. Običajno tudi kakšnem izvajalcem, ki mogoče nimajo najboljših referenc, da je ob tem pa država kot slab skrbnik seveda pozabljala tudi na povezljivost tovrstnih programskih in sorodnih rešitev. Že ko mi rečejo, na primarni ravni, da imamo v eni ambulanti štiri, pet različnih softwarov, ki jih je štiri, pet, ja Jani, malo si siten, ampak to moram povedati, različnih političnih kvot programirali. Smo pač v nekem stanju kjer smo in se mi zdi, da se bomo morali tudi s tem ukvarjati.   Skratka, ugotavljam, da se je Odbora za zdravstvo seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 v delu, ki se nanaša na področje Ministrstva za zdravje. Mnenje odbora bo na seji matičnega delovnega telesa, Odbora za finance in monetarno politiko predstavil. Ali si kdo to zelo želi? (Ne.) podpredsednice in podpredsednika danes iz opravičenih razlogov ni, torej bom to storil jaz.   S tem smo izčrpali dnevni red. zahvaljujem se vam. Zaključujem 6. nujno sejo odbora in vam želim predvsem obilo zdravja.   Hvala.     Seja se je končala 6. februarja 2019 ob 10.43.