Dobro jutro, dober dan! Lep pozdrav vsem prisotnim! Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale lepo pozdravljam! Začenjam 5. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da na današnji seji kot nadomestne članice in člani s pooblastili sodelujejo: namesto poslanke Monike Gregorčič poslanec Gregor Židan, namesto poslanca Edvarda Pauliča poslanec Aljaž Kovačič in namesto poslanca Franca Kramarja poslanec Andrej Rajh. Obvestil o zadržanosti ostalih članov nisem prejel.

S sklicem seje smo prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE SPORAZUMA O ZAŠČITI NALOŽB MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER REPUBLIKO SINGAPUR NA DRUGI STRANI (EPA 0177-VIII, EU-U/893).

Predlagatelj stališča Republike Slovenije je Vlada. Odbor je matično delovno telo za obravnavo te točke, ki jo bo obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za zunanje zadeve. Predstavnike Vlade lepo pozdravljam in tudi prosim za dopolnilno obrazložitev predloga stališča. Besedo dajem državnemu sekretarju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Alešu Cantaruttiju.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni! Poskušal bom čim bolj strnjeno in jedrnato predstaviti predlog stališča Slovenije do omenjene teme. Bom pa vseeno malce šel tudi v zgodovino oziroma malce predstavil tudi samo ozadje pogajanj za sklenitev Sporazuma o zaščiti naložb med Evropsko unijo, državami članicami EU in Republiko Singapur.

Če pogledamo najprej ekonomsko sliko Singapurja: dinamično rastoče gospodarstvo jugovzhodne Azije, ki vključuje več kot 600 milijonov potrošnikov, hitro rastoči srednji razred, to so ključni trgi za izvoznike in vlagatelje iz Evropske unije. Znotraj združenja, tako imenovanega združenja ASEAN, je Singapur največji partner Evropske unije, saj predstavlja nekaj manj kot tretjino blagovne menjave med, se pravi, z blagom in storitvami med Evropsko unijo in združenjem ter približno dve tretjini naložb med regijama. Pogajalske smernice za prostotrgovinski sporazum, za pogajanja z ASEAN kot celoto so bile sprejete že letat 2007, ker v pogajanjih ni bilo napredka, je Svet Evropske unije leta 2009 pooblastil Evropsko komisijo za bilateralna pogajanja s Singapurjem, leta 2011 pa je razširil mandat še na naložbeni del. Pogajanja za sklenitev celovitega prostotrgovinskega sporazuma, ki je vseboval tudi določbe o zaščiti naložb in reševanju naložbenih sporov so se zaključila leta 2015. Ker med državami članicami Evropske unije in Evropsko komisijo ni bilo soglasja glede pravne narave sporazuma, je Evropska komisija zaprosila sodišče Evropske unije za mnenje ali lahko Evropska unija sama podpiše zadevni sporazum. Sodišče Evropske unije je v mnenju 2/15 pojasnilo, da je zadevni sporazum mešane narave, kar pomeni, da ga na strani Evropske unije podpišejo tudi države članice Evropske unije, v celoti pa začne veljati šele ob zaključku ratifikacije postopkov vseh partnericah Evropske unije, torej vseh državah članicah EU. V želji po čim hitrejši uveljavitvi trgovinskih določb sporazuma, je Evropska komisija predlagala delitev celovitega sporazuma na dva ločena dela. Torej na sporazum o prosti trgovini, ki je v izključni pristojnosti Evropske unije in začne veljati po zaključku postopkov na ravni EU in v Singapurju, ter sporazum o zaščiti naložb, ki je v deljeni pristojnosti in začne veljati, ko so zaključeni ratifikacijski postopki v vseh podpisnicah, torej ko je ratificiran v vseh državah članicah Evropske unije. Predlagan pristop je potrdil maja letos Svet Evropske unije za zunanje zadeve v sestavi ministrov za trgovino. Tudi Vlada Republike Slovenije, Državni zbor z novo arhitekturo, kot temu rečemo, seznanila z gradivom o pravnih posledicah, mnenje 2/15. Sporazum o prosti trgovini je Slovenija podprla 21. Junija letos. Sporazum o zaščiti naložb, ki je predmet torej današnje obravnave, današnje seje, pa je bolj trg oreh, o tem se vsi strinjamo in bomo danes poskušali doseči usklajeno mnenje.

Zdaj pa, če mi dovolite, prehajam… Ali mogoče še, ko govorimo na splošno o bilateralnih gospodarskih odnosih med Slovenijo in Singapurjem, če smo rekli, da je to zelo pomembno središče tako imenovanih HAP za vstop na azijske trge za celotno evropsko gospodarstvo, torej gospodarstvo Evropske unije, nekaj podobnega velja tudi za Slovenijo, ampak razumljivo, v manjši meri. Kljub temu je izvoz Slovenije v letu 2017 v Singapur znašal skoraj 27 milijonov evrov, predstavlja kar velik porast v primerjavi z letom 2016 oziroma lahko vidimo, od leta 2012 naprej, ker tak konstanten naraščajoč trend torej postaja in je pomemben, pomembno izhodišče tudi za slovenska podjetja, tudi nekaj investicij, tudi storitvena menjava je na sicer še malce nižjem nivoju, pa vendarle lahko rečemo, da je Singapur tudi eden izmed pomembnejših držav partneric, gledam seveda iz gospodarskega vidika, za slovensko gospodarstvo.

Zdaj pa, če mi dovolite, prehajam na predstavitev vsebine sporazuma, torej o zaščiti naložb o katerem razpravljamo danes. Sporazum o zaščiti naložb z Republiko Singapur je prvi samostojni naložbeni sporazum na ravni Evropske unije in kakšne druge države oziroma kakšnega drugega, da tako rečem, centra moči. CETA je bil sporazum tudi z naložbenim delom, če se spomnite. Ta sporazum bo nadomestil vse dvostranske sporazume o zaščiti naložb med državami članicam Evropske unije in Republiko Singapur. Sporazum ureja uvodne določbe, zaščito naložb, reševanju naložbenih sporov, institucionalni okvir in končne določbe. Določbe o zaščiti naložb za Republiko Slovenijo niso sporne, ker povzemajo standarde zaščite naložb, ki izhajajo iz mednarodnega naložbenega prava. Za Slovenijo glede na sprejeta stališča Državnega zbora, predstavlja zadržek mehanizem reševanja sporov med vlagateljem in državo pred bilateralnim naložbenim sodiščem, znanim tudi pod kratico ICS in določbe o začasni uporabi sporazuma. Z ICS smo se srečali prvič ob obravnavi CETE sporazuma. Vlada Republike Slovenije se je v skladu s stališči Državnega zbora aktivno vključila v postopek mnenja 1/17, ki se je začel na predlog Kraljevine Belgije in v katerem bo sodišče Evropske unije podalo mnenje o skladnosti mehanizma ICS v CETI s pogodbami Evropske unije in temeljnimi pravicami. Sodišče doslej tega mnenja še ni izdalo, ga pričakujemo. Po nekaterih ocenah naj bi to mnenje dobili nekje v začetku pomladi naslednjega leta. Določbe ICS zadevnega sporazuma pomenijo v določeni meri nadgradnjo CETE, vendar še vedno ne odpravljajo pomislekov obravnavanih v zadevi mnenja 1/17. Če bo potrebno iti v detajle bomo potem lahko malce tudi to obrazložili. Mnenje 1/17 bo pomembno ne samo za CETA, temveč tudi za naložbene sporazume z ostalimi državami, recimo, s Singapurjem, zato se je Slovenija zavzela, da bi bilo potrebno počakati s podpisom sporazuma do objave zadevnega mnenja. Sodišča predvidoma, kot rečeno, nekje v prvem kvartalu za 2019 oziroma v začetku spomladi 2019. Sporazum predvideva tudi začasno uporabo še pred zaključkom ratifikacijskih postopkov. Slovenija in nekaj držav članic je tem določbam nasprotovalo. V procesu nadaljnjega usklajevanja je bila začasna uporaba določena kot možnost. Evropska komisija je poudarila, da ne namerava predstaviti predloga sklepa za začasno uporabo. Do začasne uporabe sporazuma naj ne bi prišlo, razen če se Svet Evropske unije ne odloči drugače. Evropska komisija je tudi poudarila, da bo po objavi mnenja 1/17 pripravila vse potrebne spremembe ICS mehanizma v sporazumu še preden se bo sporazum začel uporabljati.

V nadaljnjih bilateralnih konzultacijah z Evropsko komisijo je Republika Slovenija dosegla, da bo le-ta podala tudi pisno izjavo na zapisnik, kar predstavlja, po našem mnenju, pomembno politično zavezo. Mimogrede izjava bo objavljena skupaj s sporazumom v skladu z dunajsko konvencijo, se uporablja pri razlagi sporazuma. Nima pa neposrednih pravnih posledic, to pa drži, gre za politično zavezo.

Podpis zadevnega sporazuma ob robu vrha ASEAN predstavlja močno politično sporočilo drugim ključnih trgovinskim partnerjem Evropske unije. Predstavlja tudi ne nazadnje močno sporočilo v kontekstu, če želite, trgovinskih vojn, ki se dogajajo med ZDA, Kitajsko, ostalimi še nekaterimi centri moči globalno gledano. Predstavlja ne nazadnje tudi določeno sporočilo temu, da je potrebno čim prej vzpostaviti ponovno svetovno trgovinsko organizacijo kot tistega, ki bi učinkovito določal trgovinska razmerja med posameznimi centri moči posameznimi državami. Ne nazadnje mislim, da je to pomembno tudi z vidika odprtosti Evrope, evropskega trga kot takega.

Dovolite mi še nekaj besed o predvideni časovnici. Slovenija ne hiti sama. Sledi časovnici, ki jo je določilo predsedstvo Evropske unije. Ob obravnavi na Svetu smo ves čas uveljavljali stališče Republike Slovenije in tudi sedaj ga ne spreminjamo. Ostali smo tako rekoč sami. 27 držav članic plus Evropska komisija, lahko rečem, proti Sloveniji. Jaz mislim, da smo vseeno dosegli izjavo Evropske komisije in seveda zagotovila, da do začasne uporabe tega sporazuma ne bo prišlo do omenjenega mnenja 1/17, tako da mislim, da smo v tem procesu pogajanj ali pa zastopanja zelo trdih in jasnih stališč, ki jih ne nazadnje zagovarja Državni zbor Republike Slovenije vendarle dosegli, po našem mnenju, primeren kompromis.

Potrditev sklepa za podpis sporazuma s Singapurjem je predvidena na zasedanju, kot rečeno, najprej Svetu za kmetijstvo 15. oktobra, podpis v imenu Evropske komisije pa ob robu Vrha ASEAN, ki bo potekal 18. in 19. oktobra. Države članice bodo v sporazum predvidoma podpisovale bodisi 15. 10. ob zasedanju Sveta za kmetijstvo, bodisi 16. 10. ob zasedanju Sveta za splošne zadeve. Evropski parlament bo sporazum predvidoma obravnaval februarja 2019.

Torej, za zaključek poudarjam, da s predlaganim stališčem glede omenjenega sporazuma, še enkrat bi to res rad poudaril, Republika Slovenija ne spreminja dosedanjih generalnih stališč glede reforme naložbene politike v Evropski uniji. Za spremembo za enkrat ni strokovnih podlag. V obravnavi na svetu je Republika Slovenija jasno povedal, da ne spreminja stališča, vse to izhaja tudi iz pisne izjave Republik Slovenije, k bo predložena kot sem že omenil na zapisnik Sveta Evropske unije. Republika Slovenija, da ne bi blokirala podpira konkretnega sporazuma pa v luči kompromisa in v kontekstu širšega politične sporočila Evropske unije tretjim državam umika pridržek torej zgolj pridržek glede podpisa sporazuma. Gre za politično odločitev, ker gre za mešan sporazum se sklep o podpisu namreč sprejema s soglasjem in če ena država ne da soglasja je podpis sporazuma blokiran. Še enkrat poudarjam, sporazum za zaščito investicij bo začel vejati šele, ko ga bodo ratificirali vsi parlamenti držav članic Evropske unije. Poudarjam tudi, da podpis v praksi sam po sebi ne bo prinesel sprememb. Sporazum torej še enkrat stopi v veljavo zaključka ratifikacijski postopkov. Še to - Slovenija seveda o začasni uporabi nasprotuje. Državni zbor bo o sporazumu ponovno odločal o ratifikacijskem postopku. Do takrat - to pa vsaj upam nisem prepričan - bomo imeli tudi mnenja Sodišča Evropske unije o skladnosti ICS s pogodbami Evropske unije in temeljnimi pravicami. To mnenje pa bo zavezujoče tako za države članice Evropske unije torej za Slovenijo kot tudi za vse institucije Evropske unije.

S tem nekako zaključujem to uvodno predstavitev. Pričakujem razpravo na to temo. Pričakujem seveda na koncu neki kompromisni dogovor vsaj želim si in upam na to. Še enkrat bi poudaril, da smo res v okviru prizadevanj tako kolegi iz Ministrstva za zunanje zadeve kot seveda tudi pri nas poslušali, kar največ iz vsega tega izvleči glede na stališče tudi Državnega zbora torej glede na stališča Slovenije. Jaz sem se nenazadnje pred štirinajstimi dnevi srečal tudi z generalnim direktorjem Direktorata Evropske komisije za trgovino Demarty, mu obrazložil situacijo, mu povedal in seveda dobil še enkrat zagotovila, da ne bo prišlo do uveljavitve začasne uporabe tega sporazuma do omenjenega mnenja torej / nerazumljivo/ in recimo, da mu verjamemo tudi na besedo.

Moj predlog bi bil - spoštovani poslanci in poslanke -, da to stališče, to mnenje Slovenije potrdite.

Hvala lepa.

Hvala lepa za pojasnila gospodu Cantaruttiju.

Z nami so tudi predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve. Besedo dajem državnemu sekretarju, gospodu Dobranu Božiču, za dopolnitev oziroma obrazložitve.

Izvolite.

Gospod predsednik, hvala.

Dobro jutro vsem!

Spoštovane poslanke, gospodje poslanci!

Bom poslušal samo še dopolniti stališče MZZ in naše poglede, ki dopolnjujejo oziroma ki dopolnjujejo poglede Ministrstva za gospodarstvo. Torej, če gledamo in danes je bilo izpostavljeno tako vsebinski kot politični vidik in bom poslušal malo bolj na ta politični vidik priti - kaj se dogaja - in potem na koncu povedati s čim se Evropska unija sooča.

Iz vsebinskega vidika se bi MZZ načeloma strinjalo s pomisleki glede podpisa Sporazuma o zaščiti naložb med EU in Singapurjem in tudi z odložitvijo podpisa, dokler ne bo znana odločitev oziroma mnenje sodišča v zvezi z zadevami, ki so pomembne za podpis in sklenitev sporazuma. Takšno stališče bi sigurno podprli, Slovenija bi podprla. Če Slovenija v tem pogledu ne bi bila sama, danes smo v Evropski uniji ostali sami glede tega mnenja in glede tega pridržka. Vse ostale članice tudi vključno z Belgijo, ki je sprožila postopek 1/17 pred sodiščem EU ne nasprotujejo podpisu. Tukaj je ta pomembna dimenzija ta politični drugi del vidika v dinamiki znotraj in zunaj EU, ki se dogaja tudi na ostalih področjih in je pomembno, da pokaže EU enotnost. Potrebno je tudi poudariti, da glede mnenja sodišča EU 1/17 je komisarka Malmström dejala, da bo v primeru morebitnih neskladnosti pred ratifikacijo za države članice dovolj časa za prilagoditev besedila. Komisarka je tudi poudarila, da Evropska komisija ne bo zahtevala začasne uveljavitve sporazuma, lahko sicer zahtevajo države članice oziroma s kvalificirano večino. Izrazila je tudi upanje, da sporazum ne bo talec Slovenije. Ne nazadnje tudi pravna služba sveta meni, da podpis sporazuma nima pravnih učinkov, torej če podpišemo sporazum nimajo pravnih učinkov. Singapur, tako kot je bilo že danes povedano, je za večino članic EU najpomembnejši partner v okviru ASEAN. Svoj sedež imajo tam več sto evropskih gospodarskih družb in za te države je čimprejšnji podpis sporazuma izredno pomemben. In naslednji teden je celo vrh ASEAN in bi bilo verjetno čudno sporočilo, če bi Evropska komisija ne želela podpisati tega sporazuma oziroma ne bi bila sposobna tega podpisati. Ministrstvo za zunanje zadeve meni, da je politična škoda solo blokade v danih okoliščinah, torej Slovenija brez jasnega interesa, da bi blokirala podpis, večja od tveganja morebitne začasne uporabe. Škoda, ki bi jo Slovenija s podpisom sporazuma med Evropo in EU in Singapurjem lahko utrpela je skrajno hipotetična. V odsotnosti konkretnega gospodarskega interesa je za Slovenijo pomembno in koristno, da se izkaže kot solidaren in verodostojen EU partner, ki podpira enotnost Evropske unije. Slovenija bo z izjavo, ki jo bo podala na zapisnik sveta, torej pomembno je, da Slovenija podaja izjavo na zapisnik sveta, sporočila, da kljub podpisu sporazuma ne spreminja stališča in od sodišča EU pričakuje relevantno mnenje. Ni dvoma, da bodo države članice spoštovale mnenje sodišča EU ter temu ustrezno ukrepale, kar ve tudi Singapur, torej Singapur je s tem seznanjen in dobro ve, da v primeru razsodbe sodišče, da se bo spreminjalo. Tudi kar se tiče multilateralnega naložbenega sodišča MZZ razume, da je cilj Evropske komisije ustvariti predvidljivo naložbeno okolje, za katerega bo skrbelo enotno sodišče, ker bodo delovali tudi sodniki iz držav članic EU. Ministrstvo za zunanje zadeve meni, da je smotrno razpravo spremljati pozorno in kritično ter si za svoja stališča pridobiti enako misleče druge države članice. Torej, če zaključimo, mislim, da je sporazum nujno potreben glede političnega vidika EU in predvsem glede enotnosti EU tako znotraj kot navzven, kot vidimo v zadnjih časih imamo kar nekaj izzivov tako kot v vsaki družini, jaz pravim, in je pomembno, da se sporazum podpiše. S podpisom sporazuma menimo, da nič ne izgubimo, lahko pa vsekakor veliko dobimo predvsem dobimo ugled, ki ga evropska unija ne sme zgubljati. Pravna varnost je in verjetno je mnenje zakaj ne čakamo eno leto. Jaz mislim, da sodišče ni razsodilo, lahko tudi razsodi v prid komisiji in potem bo to leto gospodarstvenih investicij izgubljeno. In mislim, da glede na tržnost gospodarstva in gospodarske vojne, ki danes divja, da si Evropa tega ne bi smela dovoliti. Toliko z moje strani. Hvala lepa.

Najlepša hvala državnemu sekretarju gospodu Božiču. Hvala lepa obema.

Odpiram razpravo na to točko dnevnega reda. K razpravi se je prijavila poslanka mag. Hot. Izvolite besedo, gospa Hot.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani vabljeni!

Izvor danes obravnavane teme izvira že precej let v preteklost in je tesno povezan s sprejemanjem trgovinskega partnerstva med ZDA in Kanado oziroma tako imenovanega sporazuma CETA. Tam se je ob koncu dolgotrajnih a za javnost precej netransparentnih pogajanj izkazalo, da ne gre le za sporazum o svobodni trgovini temveč, da sporazum vsebuje določila o posebnem načinu reševanja tako imenovanih investicijskih sporov imenovanih ICDS. Slovenija je bila ena izmed tistih držav članic, ki se je temu uprla in zahtevala presojo Evropskega sodišča o skladnosti taki določil s pravnim redom Evropske unije. To mnenje sodišča, kot vemo, še ni bilo izrečeno in se pričakuje prihodnje leto. Slovenija je vsa ta leta izpostavljala, da je mnenje sodišča o tej zadevi predpogoj za podpis in uveljavitev sporazuma. V primeru začasne uporabe CETE je Slovenija svoje nestrinjanje izrazila s posebno izjavo, da se sporazum v delu zaščiti naložb ne izvaja do odločitve sodišča do nacionalne ratifikacije. V primeru sporazuma s Singapurjem izjava o nestrinjanju, po našem mnenju, ne bo dovolj. Sporazum je namreč razdeljen na dva sporazuma, enega o prosti trgovini, tako imenovani FTA in drugega o zaščiti naložb oziroma IPA. O tem drugem in samo o njej danes razpravljamo. Prostotrgovinski sporazum je namreč v izključni pristojnosti Uniji. V primeru naložbenega sporazuma,ki tujim podjetjem omogoča tožiti države pred posebnimi tribunalni in se tako izogniti nacionalnim sodiščem, pa gre za vsebino, ki posega tako na področje pristojnosti držav, in gre za tako imenovani mešani sporazum, ki ga morajo ločeno sprejeti tako Evropska unija kot posamezne države članice. To je v posebnem mnenju presojalo tudi že sodišče Evropske unije, mnenje 2/15.

Predlog stališča, o katerem danes razpravljamo, ki sicer zvesto sledi politiki, ki je bila do sedaj tudi potrjena v Državnem zboru, pa drastično spreminjata dve povedi, ki po mnenju Socialnih demokratov ne bi smeli biti vključeni v to stališče. Obe namreč pomenita, da bi Slovenija umaknila svoj pridržek in prihodnji teden omogočila podpis sporazuma ob robu zasedanja ministrov Unije. In sicer govori v zadnjem odstavku na strani 2: »Republika Slovenija tudi ne podpira začasne uporabe zadevnega sporazuma, vendar v luči kompromisa in širšega političnega sporočila EU tretjim državam umika pridržek do predloga sklepa Sveta o podpisu.« In v zaključku: »Republika Slovenija, da ne bi blokirala podpisa, v luči kompromisa in v kontekstu širšega političnega sporočila EU tretjim državam umika pridržek, kar pa ne prejudicira stališča Republike Slovenije glede ICS niti glede začasne uporabe zadevnega sporazuma.« Zelo nas skrbi, da stališče, sicer z izjemo sedaj omenjenih stavkov, korektno izpostavlja nastajanje sporazuma in pomisleke Slovenije do njegove vsebine. Korektno izpostavlja, da so vsa sedanja stališča Slovenije izražala skepso do posebnih sodišč. Korektno izpostavlja, da je za Slovenijo ključno, da se Evropsko sodišče izreče o skladnosti sporazuma CETA, to pa se ne bo zgodilo še vsaj pol leta. Glede začasne uporabe pravite, da je komisija poudarila, da tega ne namerava predlagati, ampak v sami obrazložitvi stališča piše (citiram): »Do začasne uporabe sporazuma naj ne bi prišlo, razen če se Svet EU ne odloči drugače.« O tem torej odloča drugi organ in sestavljajo ga posamezne države članice, kjer pa tudi navajate, da so že zainteresirane za čimprejšnje izvajanje sporazuma. Hočem reči, da se ne moremo ravno zanesti na neke neformalne obljube komisije, če lahko o tem odloča Svet EU.

Poleg tega je v stališču navedeno, da se zaradi odločanja Evropskega sodišča o zadevi CETA sporazum lahko še spremeni, to ste tudi sami povedali v obrazložitvi. Zakaj torej, razen nekega piarovskega vložka komisije, hiteti s podpisom sporazuma, ki je morda celo ustavno sporen, ob tem pa niso izpolnjeni pogoji, ki ste jih vi oziroma mi ves čas zahtevali. Če bi Slovenija s stavkom ali dvema spremenila to stališče, o katerem danes govorimo, bi omogočila gladek podpis sporazum, toda s tem bi se izpostavila tveganjem in pritiskom po hitri nacionalni ratifikaciji sporazuma, ki bi domačim sodiščem vzel pristojnost razsojati. Mi pa imamo v Evropski uniji sodišče Evropske unije, imamo svoja nacionalna sodišča in nikakor Evropska unija ne pomeni razsojanja pred nekimi posebnimi tribunali. Menimo, da imamo svoj pravni red in da je tu treba reševati spore.

Zato je po našem mnenju, torej po mnenju Socialnih demokratov, nujno, da se danes poslanke in poslanci seznanimo z določenimi dejstvi pred odločanjem o tem stališču. In sicer, kot ena, ne gre za prostotrgovinski sporazum, gre za ločen sporazum o zaščiti investicij, to moramo res zelo, zelo jasno vedeti. Njegovo sprejetje oziroma zadržanje v ničemer ne vpliva na podpis in izvajanje prostotrgovinskega sporazuma, ki bo stopil v veljavo z vsemi svojimi koristmi. Kot dva, sporazum, o podpori kateremu odločamo danes, daje možnost tujim investitorjem, da tožijo države zaradi ukrepov države, s katerimi jim je ta po njihovem mnenju povzročila škodo. Toda, pozor, ne gre za sodno varstvo pred rednimi sodišči, gre za posebne tribunale, dostopne samo tujim investitorjem, zaradi katerih je lahko država na zatožni klopi celo zaradi zakonitih ukrepov, ki jih je sprejela v javnem interesu, in celo zaradi sodne odločitve. Nič od tega ni na voljo domačim investitorjem, javnosti in ljudem, ti ne morejo biti stranka v postopkih pred temi tribunali. Slovenija je več let vztrajala, da se mora o skladnosti posebnih investicijskih razsodišč z evropskim pravom izreči Evropsko sodišče, ki o tem odločilo v tako imenovanem mnenju 1/17, tam se bo na primeru CETA pokazalo, da so tovrstni primeri dejansko v skladu s pravnim redom Evropske unije.

Prav tako nas zanima, kje je samo besedilo izjave, o katerem govorite, dali boste izjavo na zapisnik. In kakšna je sploh pravna veljavnost te izjave, kakšne pravne učinke bo ta izjava imela.

Zanima me torej, da se opredelite do vseh teh treh točk, o katerih sem razpravljala. In zanima me, za kakšne konkretne kompromise gre v tem stališču in kakšne signale želimo tretjim državam pošiljati, ki se omenjajo v predlogu sklepa. Naš predlog, torej predlog Socialnih demokratov je, da se ti dve povedi, kateri sem prej citirala, iz stališča umakneta, v tem primeru bomo stališče podprli. V kolikor se ti dve povedi ne umakneta imamo zadržek do podpore temu stališču. Hvala lepa.

Najlepša hvala kolegici Hot. Naslednji se je k besedi prijavil kolega Peček. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Spoštovani prisotni, gostje, kolegice in kolegi!

Kot smo slišali tudi v razlagi in tudi kar je kolegica tudi že povedala, se pravi free trade agreements sporazum je v veljavi in bo v veljavi pač ostal ne glede na to kakšna bo zgodba z IPA sporazumom. Do neke mere nam zagotavljate oziroma imamo zagotovilo, da do uveljavitve tega sporazuma ne bo prišlo dokler ne bo izdano mnenje sodišča EU. To pomeni, istočasno tudi zagotovilo, da ne bo prišlo do začasne uporabe.

Sedaj pa vprašanje oziroma to, kar nas v stranki LMŠ skrbi, sta v bistvu dve stvari. Skrbi nas kljub vsemu začasna uporaba glede na dejstvo, da se lahko svet EU odloči sam namesto tega, da upošteva mnenje članic. Prosim za potrditev, da to drži, eksplicitno da to drži. In pa, to kar nas navdaja tudi na nek način z dvomom je to, zakaj pravzaprav tretje sodišče, če lahko to, recimo, spore lahko rešujemo tudi na nacionalni ravni. Kar se tiče tretjega sodišča imamo pomislek, se pravi tam bodo delegirani stalni sodniki, recimo, da bo 6 teh stalnih arbitrov, kot je bilo nekje navedeno, 2 iz držav EU, se pravi 2 iz Singapurja in 2, recimo temu, nevtralna člana. Zanima nas tudi, kakšna je vaša ocena pravne razlike v tem primeru oziroma kakšna je nevarnost utrpitve škode, v tem primeru, recimo, če bo o morebitnih naložbenih sporih odločalo tretje sodišče?

Na koncu pa samo še eno tehnično vprašanje. 27 milijonov približno pomeni izvoz Slovenije v tem trenutku v Singapur. Ali imate mogoče podatek tudi, se pravi kakšna je obratna pot?

In mogoče še ta podatek, ki ga sam nisem uspel oziroma ga nismo uspeli zaslediti oziroma najti je, koliko naših podjetij ima registriran sedež v državi Singapur? Hvala lepa.

Hvala lepa, kolega Peček. Glede na to, da je bilo vprašanj pri obeh razpravljavcih, pri obeh kolegih veliko, sprašujem ali damo besedo še kakšnemu kolegu ali želite…? Lahko še, dobro. Gospod Polnar, izvolite.

Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Gospe in gospodje.

Ključno vprašanje, ki se danes zastavlja je, ali je mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo, tako imenovani ICS, s skladu s pogodbami Evropske unije ali ne. Po odločitvi sodišča v zvezi z mnenjem 1/17 bi to naj bilo jasno, vendar to ne bo storjeno pred pomladjo leta 2019.

Danes razpravljamo tudi o sporazumu o zaščiti naložb med Evropsko unijo in Singapurjem, vendar osebno mislim, da to vendarle ni mogoče izvzeti iz konteksta sporazuma o prosti trgovini med obema subjektoma.

In če naj pojasnim svojo intenco razprave tudi ne morem mimo tega, da generalno ne povem nekaj načelnih stvari o sporazumih o svobodni trgovini. To, kar je bilo danes tukaj že razumeti iz razprave je, da tisti, ki želi načelno zaščititi demokracijo mora biti proti sporazumom o svobodni trgovini, zato ker ti vzpostavljajo posebna sodišča s posebnimi pristojnostmi za gospodarske družbe in investitorje. Svobodna trgovina so samo besede, ki vzbujajo prijetne asociacije. V realnem svetu pa je zadeva poponoma drugačna, zato ker je svobodna trgovina in vse kar iz nje izhaja že zdavnaj postala sinonim za tajne dogovore gospodarskih družb in politikov. Tudi meda ni potrebno biti posebej velik poznavalec svobodne trgovine, da bi se razumelo, da svobodna trgovina ukinja tako imenovane necarinske ovire kot so pravni, ekološki in socialni standardi na katerih so utemeljeni posamezni družbeni sistemi posameznih držav, tudi članic Evropske unije in kajpada tudi Slovenije. Pravni ekološki in socialni standardi so tisti standardi, ki ščitijo interese državljanov. In če naj bodo žrtvovani svobodni trgovini, potem obstaja zelo realna možnost, da bo ta svoboda pripadla poslovnim subjektom ne pa ljudem. To enako velja tudi seveda za sporazume o zaščiti naložb oziroma kakršnihkoli drugih sporazumov, ki izhajajo iz osnovnih načel opredeljenih v sporazumih o svobodni trgovini. To kar sem zdaj povedal, zveni precej apokaliptično, to je do neke mere tudi risanje potencialnih katastrof na obzorju s katerimi se jaz osebno sicer ne strinjam, vendar želim kontekst omeniti. Zakaj? Ključno o čemer se danes moramo odločiti je, ali smo za sodelovalnost ali za partikularizem. To je tisto o čemer mora danes parlamentarni odbor odločiti in tudi sporočiti naprej, zakaj kolikor je bilo pojasnjeno s strani predstavnikov Vlade, je Slovenija trenutno edina med 27. članicami Evropske unije, ki ima pomisleke glede podpisa sporazuma o zaščiti naložb z Republiko Singapur. Osebno mislim, da je zahodnoevropska politika kamor se mi tudi štejemo v veliki krizi, če smo prišli tako daleč, da se ideja Evrope izkorišča za drobna izsiljevanja na mestu za razreševanje resnih problemov in to kar je intenca tega sporazuma o zaščiti naložb, gospe in gospodje, to je resna zadeva, zato ker tukaj gre za vprašanje globalne trgovine v katero je Slovenija kot izrazito izvozno gospodarstvo tudi dokončno in neizpodbitno vpeta in mora te svoje gospodarske interese tudi dosledno zastopati. Zatorej, če je dilema sodelovalnost ali pa partikularizem, potem sem jaz vedno za sodelovalnost in v tem duhu bom tudi glasoval in bom danes ta predlog, ki ga je Vlada pripravila, tudi podprl.

Hvala lepa.