Spoštovane kolegice, dragi kolegi! Začenjam 6. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in na seji s pooblastili sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci: Gregor Perič nadomešča mag. Branislava Rajića, Igor Peček nadomešča gospo Lidijo Divjak Mirnik in Robert Pavšič nadomešča Jerco Korče. Imamo pa tudi dve opravičili, eno je za mag. Mateja Tonina in drugo za Ferenca Horvátha.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. Predlog dnevnega reda seje ste prejeli s sklicem. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE IN NJENIH DRŽAV ČLANIC TER ZAČASNI UPORABI PROTOKOLA K EVROMEDITERANSKEMU SPORAZUMU O PRIDRUŽITVI MED EVROPSKIMA SKUPNOSTMA IN NJUNIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI IN REPUBLIKO TUNIZIJO NA DRUGI STRANI ZARADI UPOŠTEVANJA PRISTOPA REPUBLIKE HRVAŠKE K EVROPSKI UNIJI.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 4. 10. 2018 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in tretjega odstavka 88. člena Zakona o zunanjih zadevah. Dne 11. 10. 2018 ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ki predlog stališča podpira. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je 19. 10. 2018.

Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zunanjo politiko kot pristojnemu odboru.

Najprej prosim predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve, da nam predstavi predlog sklepa Sveta in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve, gospod Dobran Božič, izvolite, imate besedo.

Gospod predsednik, najlepša hvala.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dobro jutro! Hvala za možnost, da predstavimo gradivo.

Gre praktično za procesno oziroma rutinsko točko zaradi uskladitve pravnega reda, upoštevajoč pristop Republike Hrvaške k Evropski uniji.

Prenovljena evropska sosedska politika 2015 določa nov okvir za opredelitev dvostranskih odnosov s partnerskimi državami. V primeru Tunizije je to izraženo v dokumentu Ureditev prednostnega partnerstva med EU in Tunizijo, strateške prednostne naloge za obdobje 2018-2020. Treba je predvsem poudariti, da je Tunizija med državami južnega Sredozemlja največja prejemnica pomoči Evropske unije, do sedaj je dobila sredstva v višini 3 milijarde evrov, letno približno 300 milijonov evrov, kar je predvideno do leta 2020. Ključna področja, za katera Evropska unija namenja denar, so: podpora socialno-ekonomskemu razvoju, konsolidacija demokracije in izobraževanje. Zavedajoč se svojega uspešnega modela demokratične tranzicije in prispevka k stabilizaciji regije, si Tunizija upravičeno želi pomoči in nadaljnje krepitve odnosov z Evropsko unijo. Mislim, da je treba jasno poudariti, da je Tunizija ena izmed tistih vzornih držav južnega Sredozemlja in Severne Afrike, ki je pokazala, kako se pristopa k demokratičnemu procesu in kako je z demokracijo. Na drugi strani Tunizija za Evropsko unijo ostaja privilegiran partner in lahko računa na polno podporo Evropske unije v težavnem obdobju demokratične tranzicije in socialno-ekonomske preobrazbe. Prioritete, ki jih vidimo v nadaljnjem sodelovanju so: spodbujanje dobrega upravljanja, reforma javne uprave, krepitev vloge civilne družbe, ustvarjanje delovnih mest, družbenoekonomski in gospodarski razvoj ter podpora pri soočanju z varnostnimi izzivi.

Treba je tudi poudariti notranjepolitične razmere v Tuniziji. Treba je samo omeniti, da so leta 2015 Nobelovo nagrado za mir prejele štiri civilnodružbene organizacije: Tunizijski delavski sindikat, Tunizijska zveza industrije, trgovine in obrtništva, Tunizijska odvetniška zbornica in Tunizijska liga za človekove pravice. In tudi zaradi tega Republika Slovenija podpira skupni predlog Sveta o stališču, ki naj ga sprejme Unija v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evromediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani glede sprejetja dokumenta Utrditev prednostnega partnerstva med EU in Tunizijo, strateške prednostne naloge za obdobje 2018-2020.

Gospod predsednik, hvala lepa.

Med nami je tudi gospod Bogomir Vnučec, član Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Gospod Vnučec, izvolite.

Hvala za besedo.

Naša komisija se je sestala na redni seji 9. 10. 2018 in obravnavala predlog ter sklenila, da podpira predlog stališča, kot ga predlaga Vlada. Hvala.

Hvala lepa.

Kolegice in kolegi, ali želi kdo razpravljati? Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

No, mene moti par zadev tule v teh papirjih. V prvi vrsti, na strani 3 piše »o pridružitvi med evropskima skupnostma…« in tako naprej. V slovenskem jeziku je tu napisana dvojina, v angleščini in ostalih jezikih, kjer dvojine ni, se tu uporablja množina. Pa bi rad vedel, katere vse evropske skupnosti so tu noter, to je prva zadeva.

Nadalje, vidim, da gre tu v bistvu za olajšanje biznisa za zahodnoevropske države, da bodo od tistih 3 milijard evrov še kaj nazaj potegnile.

Se mi zdi pa zanimivo, da lepo počasi v Evropsko unijo leze tudi arabščina. Tule imamo arabsko različico že natisnjeno in mogoče bo arabski jezik že v Evropski uniji kmalu uraden. Konec koncev, če gremo v Evropski parlament, je tam ena od najlepših soban vsa v arabskem jeziku in v arabski maniri narejena. Tako ne vem, ali je tudi tu noter to na zahtevo, kaj vem, tegale tuniškega imama ali zakaj je tako. Mislim, da na ta način počasi, počasi Mohamedanci, ki jih je v Tuniziji 99 %, lezejo v Evropo in jo tudi na ta način prevzemajo. Mislim, da bi se tu morali postaviti malo drugače, če smo mi tisti, ki vodimo politiko, ne pa da se klanjamo na vse konce in kraje. Tu se mi zdi tako, kot da bi neki Slovenci delali na tem, ker mi smo cepljeni na to, da se klanjamo vsakemu tujcu.

Potem pa tudi glede tega, kar piše tule, da gre tu tudi za urejanje odzivov na skupne varnostne izzive in usklajeno upravljanje migracij. Kaj, ali to pomeni, da bo Tunizija imela zdaj odprto pot za migracije v Evropo?

Pa še, ali je to samo zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji ali je kompleten dokument uporabil to dikcijo zato, da je eno finto dobil in en izgovor, na kar je obesil to deklaracijo, po kateri Tuniziji odpira, ne Tuniziji, islamu odpira vrata Evrope na široko, še posebej v zvezi s to Marakeško deklaracijo, ki smo jo mi že sprejeli ne še potrdili, ampak jo bomo in od katere je odstopila tako Amerika kot Madžarska in kjer se tudi na hrvaškem upirajo tej zadevi.

Hvala.

Besedo ima dr. Milan Brglez.

Izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala, gospod predsednik.

Spoštovani in spoštovane!

Lepo pozdravljeni!

Meni se pa v nasprotju s temi vprašanji, ki se sedaj pravzaprav pojavlja in so včasih tudi plod tega, da ne razumemo v bistvu kako so se evropske skupnosti razvile v smeri Evropske unije. Mi je pravzaprav pomembno - sicer gre to za tehnično vprašanje, to kar danes obravnavamo - in gre za potrditev nečesa, kar je bilo že sklenjeno pred vstopom Republike Hrvaške v Evropsko unijo. Zdi se mi pomembno, da Evropska unija tudi s tovrstnimi sporazumi podpira demokratično tranzicijo znotraj same Tunizije in na drugi strani v bistvu, da to dejansko prispeva tudi k gospodarskemu razvoju Tunizije. Ti dve zadevi sta po mojem ključni. Če preprosto ne bomo imeli razvite soseščine se bomo težje soočali s kakršnikoli že izzivi, ki so.

Na drugi strani gre pa tudi za nerazumevanje diplomacije. V diplomaciji so jeziki pogodbenih partneric nekaj, s čimer se štarta in se spoštuje. Če je arabščina jezik pogodbene partnerice, potem je normalno, da je ena od variant tudi v tem jeziku, drugo so pač normalno uradni jeziki znotraj Evropske unije, v enem se pa običajno pogaja, ampak zadeve morajo biti napisane na tak način. Tudi mi, ko smo vstopali v Evropsko unijo so bile pogodbe napisane tako v slovenščini kot seveda v tistih ustreznih jezikih takratnih držav članic. To je minimalna skupna uzanca, ki pa mislim, da velja že več kot stoletje. To osporavati na tej točki nima absolutno nobenega smisla, povezave z dajmo reči religiozno opredelitvijo ali čemurkoli drugem. Na drugi strani pa tudi tista omemba Marakeške deklaracije to že veste v trenutku, ko rečeš deklaracija jo nima več nobeden pravzaprav za potrjevati, gre pač za politični izjavo, ki je bila na določen način odobrena kot politična izjava. Kaj več kot politična izjava sama po sebi večje teže sama ne more imeti po eni strani. Po drugi strani pa tudi ni nobenega, ki bi deklaracijo potrjeval. Sicer smo v tem parlamentu parkrat bili soočeni z raznimi zahtevami, da se deklaracije znotraj mednarodnih organizacij kot je ali Svet Evrope ali pa Evropski parlament naj bi se pri nas na neki način še dodatno potrjevalo, ratificiralo ali karkoli takega. To je temeljno nerazumevanje stvari. Pač odločitve znotraj mednarodnih forumov se na ta način pač ne ratificira ali pa se jih ne odobrava razen, če gre za pogodbe. Za pogodbe pa normalno v našem pravnem redu je pristojen Državni zbor. Nekatere lahko potrjuje z navadno večino, če gre pa za prenašanje kakršnekoli delčka suverenosti ali pa izvrševanja suverenih pravic v takem primeru pač za kvalificirano dvotretjinsko večino vseh. Jaz mislim, da je, čeprav gre za tehnično vprašanje je treba vedeti kaj se s tem pravzaprav dosega. Dosega se ali pa podpirajo se tiste stvari v okolici Evropske unije, ki prispevajo k temu, da Evropska unija - dajmo temu reči - lažje opravlja z izziv, s katerimi se danes soočamo.

Hvala.

Gospod Jelinčič, želeli ste repliko?

Izvolite.

Gospodu Brglezu, ki je s FDV moram povedati, da podpis Marakeške deklaracije bo 12. decembra 2018 v Marakešu v Maroku, to se pravi, ne gre za nekaj kar tako, ampak da gre za zavezo določene države, ki bo dala svoj podpis gor in to je grozljiva zadeva.