7. redna seja

Odbor za finance

13. 3. 2019
podatki objavljeni: 13. 3. 2019

Transkript

Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva.  Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki se nanaša na plačilo dohodnine za nadomestilo za sejnine za volilne odbore, za izvedbo volitev in referendumov. Ta predlog je akuten in ga je treba rešiti. Kljub temu bi želel podati določeno zgodovino tega kaj se je dogajalo in zakaj je ta predlog potem danes na mizi. V začetku pa želim opozoriti na to, da je predlog vložen s podpisi vseh strank v Državnem zboru. Od osamosvojitve dalje člani volilnih odborov oziroma od nadomestil, ki so jih prejeli za opravljeno delo na volitvah in referendumih, dohodnine niso plačevali oziroma se plačila nadomestil niso vštevala v davčno osnovno dohodka iz delovnega razmerja. Pred izvedbo zadnjih predčasnih volitev v Državni zbor leta 2018 pa je vprašanje ustreznosti več kot 25-letne prakse izpostavilo Ministrstvo za finance oziroma FURS. Pred tem je državno-volilna komisija po dolgih letih ukinila plačevanje nadomestil članov volilnih odborov v gotovini zaradi preglednosti javnih sredstev in pa pravilnosti izplačila. Na sestanku med Ministrstvom za finance in državno-volilno komisijo je bil pred parlamentarnimi volitvami v letu 2018 dogovorjeno, da se za izvedbo volitev praksa ne spreminja in da se od nadomestil teh prejemkov za člane volilnih odborov na plača akontacije dohodnine. Nato je pred izvedbo lokalnih volitev jeseni 2018 FURS dal zahtevo za nakazilo akontacije dohodnine za člane volilnih odborov. To je bilo mesec dni po dnevu, ki je štel za začetek volilnih opravil, 3.9.2018 in 14 dni potem, ko so občinske volilne komisije že imenovale volilne odbore. Zaradi omenjenega gradiva oziroma zahteve so nekatere občinske volilne komisije poročale o zaznavnem izstopanju iz članstva v volilnih odborih, v nekaterih primerih celo množične, tako da je bila izvedba lokalnih volitev v nekaterih občinah celo pod vprašajem. Na usklajevalnem sestanku med državno-volilno komisijo, Ministrstvom za javno upravo in Ministrstvom za finance so se dogovorili. Na podlagi dogovora pa je državno-volilna komisija spremenila 4. člen pravilnika o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestil in povračilo stroškov članom volilnih organov. V njem je določila, da članom volilnega odbora namesto nadomestila pripada pravica do povračila stroškov zaradi opravljanja funkcije člana volilnega odbora in da mu za opravljanje te funkcije na volitvah pripada pravica do povračila stroškov v višini ene dnevnice, to je 48 evrov za vsak dan glasovanja. Mogoče omenim še to. Cilj predlagane novel je, da nadomestilo za delo v volilnih odborih na volitvah in referendumih postane predmet oprostitve v Zakonu o dohodnini. Zato je določeno, da nadomestilo za delo na posameznih volitvah ali referendumu ne sme presegati 20 % nadomestila, ki ga prejme predsednik okrajne volilne komisije za izvajanja volilnih opravil na posameznih volitvah ali referendumu. Pri tem naj opomnim, da z amandmajem podpisanim s strani vseh poslanskih skupin besedo prejemek spreminjamo tako, da ne bo šlo za vezavo na prejemek temveč za nadomestilo, ki je največ določeno za predsednika okrajne volilne komisije. Največ določeno pa prevedeno pomeni v skladu s 3. členom pravilnika o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestil in povračila strokov članov volilnih organov, kjer je določeno, da predsednik okrajne volilne komisije dobi največ 21 % osnovne plače predsednika Ustavnega sodišča. Torej naredili smo to omejitev navzgor.  Naslednja rešitev je, da bo v primeru višine dohodnine oproščen tudi dohodek za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali lokalni ravni izvedenih v skladu z zakonom. V skladu z novelo bo plačila dohodnine oproščen dohodek, ki ne bo presegal 84 evrov. Do sedaj je bila meja 42 evrov. To je bil ta drug problem kjer volilne komisije praktično niso dobile prostorov, ker je bil ta strošek prenizko postavljen glede na, moramo razumeti, en tak prostor ogrevanje, čiščenje in kaj še vse spada zraven in zato smo ga zdaj omejili na 84 evrov predlog. Predlog zakona torej ne ureja višine za člane volilnih odborov, ampak višino do katere z nadomestilom ne zapadejo v plačilo dohodnine. Višina nadomestil pa se ureja z internim aktom pravilnika o državni- volilni komisiji. Mogoče za konec. Bistvo zakona je tako predvsem zagotoviti nemoteno delo volilnih odborov oziroma njihovo polno zasedbo, o tem pa še zakonitost in poštenost ter nenazadnje tudi legitimnost volitev. V sami pripravi predloga se je naredila tudi analiza kako imajo to nekatere druge države v Evropski uniji. In ugotovili smo, da je to primerljivo in kje smo se uskladili tudi primerjalno s tem. Hvala lepa, predsednik.
Hvala, gospodu predlagatelju. Preden nadaljujemo imamo pooblastilo, in sicer poslanec Jani Möderndorfer nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Nadaljujemo s predstavitvami osnovnih stališč. Naslednja je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Katja Triller Vrtovec. Želite besedo?
Katja Triler Vrtovec
Hvala za besedo. Dobro jutro vsem! V pisnem mnenju smo imeli dve nomotehnični pripombi, ki jih vložena amandmaja odpravljata. Drugih pripomb k predlogu zakona pa nimamo. Hvala.
Hvala lepa. Naslednja je na vrsti predstavnica Ministrstva za finance, državna sekretarka gospa Natalija Kovač Jereb. Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Lepo pozdravljeni! Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in drugi gostje! Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem. Predlagatelji navajajo, da se je že v letu 2018 izpostavil problem ob izvedbi predčasnih volitev v Državni zbor glede davčne obravnave nadomestil in povračil stroškov članom volilnih odborov. V navedenem predlogu se predlagatelji sklicujejo na opozorila Državnega volilne komisije, da člani volilnih odborov od nadomestil za opravljeno delo na volitvah in referendumih od osamosvojitve Slovenije dalje niso plačevali dohodnine. V letu 2018 se je našla začasna rešitev sprememb pravilnika Državne volilne komisije o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestila in povračil stroškov članov volilnih organov, tajnikov in drugim osebam, ki opravljajo dolžnosti na volitvah in referendumih. Spremenila se je tudi vladna uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, in sicer na način, da se v davčno osnovo ne všteva celodnevna dnevnica v znesku 48 evrov za vsak dan dela glasovanja na volišču. Se pravi, da bi v bodoče zagotovili nemoteno izvedbo volitev in referendumov v prihodnje predlagajo, da se vprašanja dolgoročno reši z ustrezno spremembo zakona o dohodnini na način, da se oprosti plačila dohodnine za prejemke v zvezi z opravljanjem dela članov volilnih odborov do določene višine v odvisnosti od prejemkov predsednika okrajne volilne komisije in povračila stroškov v zvezi s tem delom. Predlaga se tudi zvišanje zneska do katerega se ne plačuje dohodnina od dohodkov za odstop prostorov za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali na lokalni ravni izvedenih v skladu z zakonom, in sicer iz sedanjih 42 evrov na 84 evrov. Vlada se s predlaganimi rešitvami v načelu strinja. Predlagamo pa, da se določba predloga zakona prilagodi na način, da se višina nadomestila v zvezi z opravljanjem dela na posameznih voliščih na referendumu, ki ga prejme član volilnega odbora veže na 20 % nadomestila, ki je največ lahko določen za predsednika Okrajne volilne komisije. Prav tako predlagamo, da ne pride do preštevilčenja točk v 107. člena Zakona o dohodnini, glede na to, da se na ta 107. člen in na vse te točke veže tudi vsa ostala zakonodaja. Vlada predlog za povišanje zneska do katerega se ne plačuje dohodnina od dohodkov za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma na državni ali lokalni ravni iz sedanjih zakonskih 42 evrov na 84 evrov tudi podpira.  Kot sem že predhodno povedala, Vlada zakon glede zagotavljanja cilja podpira in meni, da je primeren za nadaljnjo obravnavo, ob upoštevanju teh navedenih pripomb. Po pregledu vloženih amandmajev pa ugotavljamo, da bodo pripombe Vlade tudi upoštevane, za kar se vam tudi najlepša zahvaljujemo. Hvala.
Hvala, gospa državna sekretarka. To so bile sedaj uvodne predstavitve. Prehajamo na razpravo. Preden pa preidemo na razpravo odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Sedaj prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen h kateremu je bil vložen amandma poslanskih skupin vseh političnih strank zastopanih v Državnem zboru. Želi kdo razpravljati? Besedo ima poslanec Primož Siter. Prosim.
Hvala lepa. Dobro jutro. Hvala lepa za predstavitev.  Poudaril bi par ključnih točk pri tej zadevi. Eno je, da… V redu, ko pride do dohodnine oziroma do izjem pri vplačevanju dohodnine je treba biti zelo pazljiv. Načeloma zastopamo stališče, da dohodnino mora vsak od nas plačevati idealno po neki progresivni lestvice - premožnejši več, tisti s slabšim finančnim ozadjem manj -, ampak v tem konkretnem primeru, ko gre za delo v volilnih odborih je pa demografija tista, ki igra glavno vlogo oziroma profil navadno ljudi, ki se vključijo v te volilne odbor, ki roko na srce največkrat niso ljudje z močnim finančnim ozadjem, gre v glavnem za študent, brezposelne, upokojence, ljudi, ki jim 48 evrov v njihovem družinskem proračunu prav pride plus to, da gre za pomemben institut v ohranjanju demokracije nekega demokratičnega procesa odločanja, zato načeloma ne vidim težave, zakaj bi temu ne nasprotoval. Poleg tega v državnem proračunu se takšna stvar ne pozna in ni nobenega razloga. Še enkrat pa poudarim problematiko delanja izjem, ko pride do dohodnine. Če se pogovarjamo o nekem, da rečem morda uporabim malce neprimeren termin odpustku na eni strani za tiste, ki so manj premožni samo poudarim skrb, da se te izjeme ne bi začele širiti in šle tudi po sicer bolj redni praksi smo jo že videli oprostitve v prid bolj premožnih - te bi morale ostati nesprejemljive.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Ali želi še kdo razpravljati? Mateja Udovč, prosim.
Hvala za besedo. Jaz bom tudi zelo kratka.  Jaz sama tudi osebno zelo pozdravljam to spremembo. Tako pozdravljam, da smo vse poslanske skupine pristopile, da ne improviziramo naprej s temi povračili stroškov v volilnih odborih v obliki dnevnic, saj menim, da to ni bila prava rešitev, ki se je zgodila v preteklosti, ker prinaša nove težave povezane z obračunom dohodnine in iz različnega plačila članov volilih odborov. Prav tako pozdravljam, da se bo, potem zopet vrnilo nazaj, da bodo predsedniki dobili višje plačilo od članov, saj nosijo veliko odgovornost. Pri tej tematiki bi rada poudarila, da me zelo veseli, da smo dvignili najemodajalcem znesek do 84 evrov, saj smo s tem poenotili javne zavode, ki oddajo prostore v najem z zasebniki. Hkrati bi pa mogoče na tej točki pa mogoče dala v razmislek še eno stvar. In sicer, da bi bilo za razmisliti - to se ne tiče tega trenutnega zakona -, ampak se veže na tematiko, da bi razmišljali, da bi vsi   (nadaljevanje) zavodi kot so krajevne skupnosti, šole, vrtci, ki oddajajo prostor v najem, da bi mogoče uredili v Zakonu o stvarnem premoženjem, da ga oddajajo v brezplačni najem oziroma zaračunavajo zgolj stroške kot so čiščenje in elektrika - te tekoče stroške. Mogoče v razmislek, da bi mogoče nadaljevali še s spremembo in s temo državo razbremenili določenega stroška.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa poslanka.  Naslednja za razpravo je na vrsti poslanka Bojana Muršič, zanjo poslanec Jani Möderndorfer. Kolegica Muršič, izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Spoštovani predsednik! Državna sekretarka, kolegice in kolegi! Veseli smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov, da prvič vlagamo zakon vseh poslanskih skupin v Državnem zboru, kajti to je problematika, na katero smo opozarjali že kar nekaj časa in da je toliko posluha bilo, da to zadeve uredimo. Seveda težave so nastale takrat, ko smo sprejeli, da v bistvu Državna volilna komisija in tudi lokalne volilni okraji enostavno ne morejo več nakazovati sredstev, da so začeli nakazovati denarna sredstva na transakcijske račune medtem, ko prej so dobili člani volilnih odborov denarna sredstva na roko. Vsekakor je to korak naprej, da se sredstva nakazujejo, da so transparentno prikazana, vendar na tem mestu želim sicer tudi izpostaviti še drugo problematiko, ki se sicer ne nanaša ravno na finance, ampak na socialo. Zakaj govorim o tem? Kajti, tista sredstva, ki se stečejo na transakcijski račun se, potem tistemu, ki prejema denarno, socialno pomoč štejejo v kvoto, ki jo dobi kot prejemek. Posledično se tem tisti, kateri imajo, potem denarno socialno pomoč imajo odbitek nadaljnja tri meseca oziroma šest mesecev, zato bomo morali tudi v tisti zadevi Zakona o uveljavljanju pravice iz javnih sredstev o tej problematiki tudi spregovoriti. Kajti, kolega pred menoj je že povedal, da dejansko v volilne odbor imenujemo ljudi, ki si to še krepko zaslužijo, krepko potrebujejo in 48 evrov je to zelo pomemben dohodek za te ljudi. Pomembno je, da se absolutno razlikuje višina med predsedniki in namestnikov predsednikov kot tudi člani, kajti vsi vemo, da člani volilnih odborov nimajo tako velike odgovornosti kot predsedniki in namestniki, ti pišejo zapisnike, ti odgovarjajo za pravilen potek same izvedbe volilnega dne, ki se uveljavlja tako, da je to prava pot. Tudi s temi amandmaji rešujemo to problematiko, na katero je bilo izpostavljeno s strani Zakonodajno-pravne službe. Strinjamo pa se tudi z višino povečanih sredstev za najem samega prostora, ki se oddaja.  Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Imamo še eno pooblastilo in sicer poslanec Franci Kepa nadomešča poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Na vrsti za razpravo je poslanec Jani Möderndorfer. Prosim.
Hvala lepa.  Ne bom ponavljal to, kar več ali manj večina ugotavlja, da pozdravljajo takšno ureditev, spremembo, zato da bodo lahko stvari tekle naprej tako kot smo si jih v osnovi tudi predstavljali, vendar bi razpravljal predvsem zato, da ne bo ostal ta vtis, ker se z njim globoko strinjam to, kar je povedal kolega iz Levice češ moramo biti previdni pri teh izjemah. Sam seveda sem prepričan, da kadar začneš delati izjeme vsaka izjema rodi, potem novo izjemo, novo pravilo in potem imamo / nerazumljivo/, zato bi bilo v redu, če izjem ne bi bilo in bi bilo za vse enako. Jaz imam problem, ker v naši državi imamo največkrat problem z izjemami ali popravki, zato da uvajamo izjeme zato, ker se spreminjajo prakse. Saj mi do leta 2018 tega problema sploh nismo imeli in kdo je sedaj tukaj naredil problem. Dajmo si naliti čistega vina in na glas povedati v čem je problem.   (nadaljevanje) Dajmo si naliti čistega vina, pa na glas povedati o čem je problem. Problem je, da do leta 2018 smo izplačevali zadevo v gotovini, potem pa, ko smo hoteli biti transparentni pa, da ne bomo delali z gotovino in tako naprej, se je prešlo na račune. Tisti trenutek, ko smo prešli na račune, je nastal problem – ups, zdaj pa ne. To ni več nekaj, kar pravzaprav ne moremo kar tako gledati na stran, ampak je treba to zadevo spraviti v regulativo. Potem smo… potem je DVK spreminjal pravilnike, vlada uredbo in na koncu smo ugotovili, da pravzaprav smo naredili šele »kažin« in zdaj delamo izjemo, zato da popravimo »kažin«. Dajmo to na glas povedi, nehajmo zdaj tukaj govoriti o nekih izjemah in tako naprej. Z vsem spoštovanjem, tudi kolega, kar je opozoril. Ampak saj nekaj podobnega se dogaja s poslanskim pavšalom, saj štiri leta nazaj je bilo vse v redu, zdaj kar naenkrat na Ministrstvu za finance nekaj ni v redu in nekomu ne ustreza, ker on malce drugače zakon, ker prej ga ni razumel, zdaj ga je pa spoznal in začel razumeti, a veste? In to gre meni na živce, ker se prakse spreminjajo, potem se pa vsi skrivamo za pravili igre – češ, kaj pa ni v redu v zakonu, ne? Tako da meni sicer ni fino te stvari razpravljati, ampak me pa vsakič posebej razjezi, ko nekdo ugotovi, da nekaj nismo dobro delali. to je narobe in to je »fovš«. Če nekdo nima… če ima nekdo težave in probleme ja pove, kakšno spremembo zakona je treba narediti in zakaj oziroma, zakaj tega prej ni vedel 10, 15 let? Zato, ker ni hotel vedeti, zato ker sploh ni videl, pa je zdaj spoznal, ali zato, ker misli, da je zakonodajalec bil brez pameti, ko je sprejemal zakon pa sploh ni vedel, kaj sprejema – v kar ne verjamem, ali kako? Nekomu pač nekaj ni bilo všeč in je ugotovil novo resnico, tako to pač pri nas je in mi moramo popraviti to napako, to so fakti. In žal uvajamo izjemo. Hvala.
Hvala gospod poslanec. Še eno pooblastilo sem vmes prejel in sicer poslanec Jožef Lenart nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Naslednji… ja, zdajle je odšel, ampak računam, da se bo vrnil zelo kmalu. Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec, tokrat ne Jožef Lenart, ampak Jože Lenart. Kolega Lenart, izvolite.
Hvala lepa še enkrat za besedo. Kolega Möderndorfer je sicer na zelo dramatičen način predstavil ta problem, ki ga danes rešujemo, mogoče tudi prav, ampak na koncu koncev, če je skoraj 25 let zadeva tekla, zakaj se ta zadeva že prej ni rešila, ampak pustimo to. Želim samo to poudariti, da kot predlagatelji smo v predhodnih razpravah o vsem tem se zelo jasno pogovarjali in seveda sedanji zakon, 31. člen, 76. člen in pa 107. člen govorita o oprostitvah, ker je jasno razvidno, katere izjeme so do sedaj že bile v uveljavi in tudi na podlagi tega z vso previdnostjo, ki smo vstopali v to smo rekli, da ta zadeva je praktično… je potrebna, bi že morala biti zdavnaj rešena in bi že zdavnaj mogla biti uvrščena v te zakonodajne člene, ki so, tako da mislim, da zadeva stoji in končno bo ta zadeva, če se bomo seveda, bomo potrdili, da bo tudi to področje rešeno z osnovno zakonodajo, kar smo tudi dolžni v tem Državnem zboru. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Repliko ima poslanec Jani Möderndorfer. Prosim.
Z vsem spoštovanjem do kolega Jožeta. jaz nisem nobene dramatike uporabil, sem pa uporabil tisto, kar običajno človek uporabi, to pa je jezo, ker sem bil samo jezen na nekoga in sem zelo jasno povedal, kdo to je in tisti, ki je hotel to razumeti, je razumel – »that`s it«. in jaz ne bom vesel in srečen, kadar moram biti jezen.
Hvala gospod poslanec. Sprašujem, ali še kdo želi besedo za razpravo o 1. členu in amandmaju k 1. členu? Vidim, da ne, zato prehajamo na glasovanje o amandmaju k 1. členu. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na razpravo o 2. členu Predloga zakona, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ali želi kdo razpravljati? Ne želi. Zato prehajam na razpravo o 3. členu in amandmaju k 3. členu, ki so ga vložile Poslanske skupine vseh strank, zastopanih v Državnem zboru. Želi kdo razpravljati? Ne, zato prehajamo na glasovanje o amandmaju k 3. členu. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na razpravo o 4. členu, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Zato na ta način zaključujem razpravo o členih in v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora, prehajamo na glasovanje o vseh členih Predloga zakona skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem zaključujem obravnavo Predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen Predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da kot poročevalec na seji Državnega zbora nastopim sam, kot predsednik odbora. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na naslednjo, 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O IZVAJANJU UREDBE (EU) O DOLOČITVI SPLOŠNEGA OKVIRA ZA LISTINJENJE IN O VZPOSTAVITVI POSEBNEGA OKVIRA ZA ENOSTAVNO, PREGLEDNO IN STANDARDIZIRANO LISTINJENJE. Predlagatelj zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Kot gradivo, smo poleg predloga zakona, prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. februarja in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, z dne 1. marca. Rok za vložitev amandmajev je potekel 7. marca 2019. Amandmaje so vložile Poslanske skupine koalicije in sicer k 1., 3., 6. in 7. členu predloga zakona. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. V imenu Ministrstva za finance, bo dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona podal državni sekretar, gospod Metod Dragonja. Gospod Dragonja, izvolite.
Metod Dragonja
Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci in ostali prisotni. Listinjenje, tako kot je, kot pojem definirano s tem zakonom in z evropsko uredbo, vključuje transakcije, ki omogočajo kreditodajalcu ali upniku, ki je običajno banka ali druga kreditna institucija, lahko pa tudi podjetje, da refinancira v sklopu posojil(?), kreditni izpostavljenosti ali drugih denarnih terjatev, kot so na primer stanovanjski krediti, krediti za nakup avtomobilov, potrošniški kredit in podobno, tako, da jih preoblikuje vrednostne papirje, s katerimi trguje. V glavnem, gre za preoblikovanje v komercialne zapise s premoženjskim kritjem. Kreditodajalec v svojem portfelju združi kredite v skupine in jih preoblikuje ter jih razvrsti glede na različne kategorije tveganja za različne investitorje, s čimer investitorjem omogoči dostop do naložb v kreditne izpostavljenosti, do katerih običajno investitorji ne bi imeli dostopa. (nadaljevanje) Ti investitorji potem ustvarjajo donos z denarnimi tokovi iz naslovi teh osnovnih posojil. Listinjenje je pomemben element razvitih in dobro delujočih kapitalskih trgov. Ustrezno strukturirano listinjenje je lahko pomemben kanal za diverzifikacijo virov financiranja in učinkovitejšo delitev tveganj v finančnem sistemu. Omogoča široko porazdelitev tveganj, lahko pa tudi pripomore k sprostitvi bilanc stanja kreditnih institucij. S tem se omogoči dodaten obseg kreditiranja gospodarstvu. Na splošno lahko izboljša učinkovitost finančnega sistema in zagotovi dodatne možnosti za naložbe. S tem listinjenje vzpostavi most med kreditnimi institucijami in kapitalskimi trgi, s porednimi koristmi za podjetja in državljane in predvsem skozi tudi zniževanje obrestnih mer. Republika Slovenija se je s predlogom uredbe, ki je postala sestavni del evropskega pravnega reda v letu 2017, seznanila in je podala soglasje 5. novembra 2015, na 61. redni seji Vlade Republike Slovenije. Kljub temu, da tovrstni produkti v Sloveniji niso razviti in da nimamo razvitega trga listinjeno(?). Se pravi, da v tem času nismo nasprotovali takšnim rešitvam, predvsem iz tega vidika, ker se je predvidevalo, da se bo vzpostavila priložnost za morebiten začetek izdaje tovrstnih finančnih inštrumentov oziroma vrednostnih papirjev. Z predlogom zakona se sedaj predlaga, da se omogoči izvajanje uredbe Evropske unije o določitvi okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje, kot je bila sprejeta decembra 2017. Ta uredba se je začela uporabljati 1. januarja 2019. Tako kot vse uredbe, ta se sicer neposredno uporablja v vseh državah članicah. Cilj uredbe je, tako kot smo rekli, spodbujanje poslov, v katerih kreditodajalec kot je banka, preoblikuje svoja posojila, vrednostne papirje in jih naprej prodaja vlagateljem oziroma drugim investitorjem. Predlog tega zakona ne prinaša vsebinskih določb direktive v slovenski pravni red, saj se uredba uporablja neposredno. Določa pa nadzor nad subjekti te uredbe, kdo izvaja ta nadzor. Predvideno je, da bi ta nadzor, glede na segmente finančnih in kapitalskih trgov izvajali Banka Slovenija, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor, po načelu njihove izvirne pristojnosti nad subjekti, glede na to, kako so ti subjekti udeleženi v posameznih poslih. Ta zakon ureja način objave podatkov, ki so vezani potem na izvajanje nadzora in na subjekte, ki kršijo, eventuelno, določbe te uredbe. Na ta način se omogoči, da je tisti del uredbe, ki ga država mora prenesti(?) v svoj pravni red, ustrezno, ta prenos ustrezno zagotovljen. Globe, ki so določene, so določene v skladu z določbami uredbe in odstopajo od sistemskih okvirov, ki so veljavni v Republiki Sloveniji, zato je potrebno za uveljavitev te uredbe, je potrebna zakonska podlaga in ni možno teh določb prenesti samo z podzakonskim aktom Vlade.  (nadaljevanje) Na predlog zakona, ki je bil vložen, je podala mnenje Zakonodajno-pravna služba. Večino teh pripomb in usklajevanje z Zakonodajno-pravno službo je bilo izvedeno. Nekaj teh pripomb je upoštevano z vloženimi amandmaji, nekatere pripombe Zakonodajno-pravne službe pa niso bile upoštevane in bomo po potrebi potem tudi obrazložili, zakaj niso bile upoštevane. Hvala lepa.
Hvala, gospod državni sekretar. Naslednja je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, gospa Sonja Bien Karlovšek. Izvolite.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala za besedo. Kot je bilo sedaj že povedano, je Zakonodajno-pravna služba podala pisno mnenje in pripombe, ki so se nanašale na jasnost in določnost opredelitev posameznih izrazov, so bile ustrezno upoštevane z vloženimi amandmaji. Opozorila bi pa, da ostaja odprta pripomba k 8. členu. To pripombo smo podali že k Zakonu o izvajanju uredbe o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih in k Zakonu o izvajanju uredbe o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe. Gre pa za sistemski odstop od Zakona o prekrških. Pomemben odstop glede na višino določenih glob, zato ponovno opozarjamo, da je s pravno-sistemskega vidika treba pristopiti k noveliranju zakona, ki ureja prekrške, sicer se bo s tovrstnim normiranjem izgubila pravna varnost in načelo enakosti, ki ga zagotavlja pravno-sistemska ureditev. Hvala.
Hvala, gospa Bien Karlovšek. Tako, to so bile uvodne predstavitve. predlagam odboru, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika, glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne nasprotuje. Zato prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin koalicije k 1. členu. Ali želi kdo razpravljati? Prvi ima besedo poslanec Primož Siter. Prosim.
Hvala lepa za besedo in iskrene čestitke vsem, ki ste listinjenje iz prve izgovorili tako kot je treba. Je pa to en tak ne samo fonetično, tudi vsebinsko problematičen pojem. Sicer predlagatelj zatrjujete, da gre za – citiram: »pomemben dejavnik dobro delujočih finančnih trgov, da omogoča porazdelitev tveganja o finančnem sistemu Evropske unije, da omogoča širšo porazdelitev tveganj v finančnem sektorju in sprostitev dodatnih posojil za gospodarstvo«. Da naj bi služilo kot nekaj platforma za bolj učinkovit finančni sistem in zagotovilo dodatne možnosti za naložbe. Okej, ampak, če se spomnite pred dobrim mesecem smo imeli razpravo na temo koncesij in smo jih vzeli tako, če uporabim ljudski jezik zdravo za gotovo, nismo pa izpostavili krovnega problema, da to je problem in listinjenje samo po sebi kot nek poslovni, da rečem ali pa gospodarski, politični korak je problem. Bil je glavni in temeljni vzrok za to, da je sploh prišlo do finančne krize pred leti, do recesije, do množične brezposelnosti in tako naprej. In kakšne so bile se pravi… kakšen je bil rezultat tega vemo, vemo pa tudi, kdo je plačal davek za to stvar – delovni ljudje, tisti, ki tako ali tako prispevajo. Tako da jaz bi izpostavil to skepso. Listinjenje smo vzeli kot nekaj samoumevnega, dajmo se raje vprašati, če je to res ena stvar, ki jo en gabarit,  ki ga, na katerega se naslanjamo, čeprav, po drugi strani pa OK, če že to je naša realnost, če ne gre drugače, potem vseeno pozdravim nekaj pa plusov, ki pa jih zakon prinaša, v glavnem na področju, OK, razlikovanja med tveganimi in bolj tveganimi in pa potem, sem vesel, da ste, spoštovani sekretar, to nazadnje poudarili, nadzor, pooblastitev pristojnih organov za izvajanje nadzora in potem tudi posledično določitev glob za neizvajanje uredbe oziroma tega pričujočega zakona. Čeprav, vseeno zaključim, zopet s skepso, ti ukrepi ne odpravljajo hazarda, ki nastane zaradi samega listinjenja. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Ali želi še kdo razpravljati? Ni razprave, to se pravi, da z listinjenjem nadaljujemo in sicer, bomo glasovali o amandmaju k 1. členu. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 2. členu predloga zakona, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Prehajamo na razpravo k 3. členu in amandmaju k 3. členu. Želi kdo razpravo? Ne želi, zato prehajamo na glasovanje o amandmaju k 3. členu zakona.  Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 4. in 5. členu predloga zakona, h katerima ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravo? Ne. Prehajamo na obravnavo 6. člena in amandmaja k 6. členu. Želi kdo razpravljati? Ne želi, zato prehajamo na odločanju o amandmaju k 6. členu. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na odločanju oziroma o 7. členu in amandmaju k 7. členu. Ali želi kdo razpravo? Ne. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju k 7. členu predloga zakona. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. In zdaj dajem v razpravo še 8. do vključno 13. člen predloga zakona, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne želi, zato zaključujem razpravo o členih in v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti in s tem zaključujem obravnavo predloga zakona na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Predlagam, da kot poročevalec na seji Državnega zbora nastopim sam. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 7. sejo Odbora za finance. Hvala.