Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 2. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: Miha Kordiš in Iva Dimic. Iva Dimic ima nadomestilo Aleksandra Reberška in Nataša Sukič je z nami namesto Mihe Kordiša.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje, in sicer:

1. Predlog zakona o spremembi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, nujni postopek,

2. razno.

Na sejo smo vabili: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet Republike Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Svet za invalide Republike Slovenije, Delavskega svetovalca in Zvezo prijateljev mladine Slovenije.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O SOCIALNOVARSTVENIH PREJEMKIH, NUJNI POSTOPEK.

Predlog zakona je objavljen na spletni strani Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Državnega sveta prav tako, pripombe Združenja mestnih občin in Skupnosti občin Slovenije in prav tako pripombe Občine Domžale in vloženi amandmaji.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 12. seji, 12. 10. 2018, odločil, da se Predlog zakona o spremembi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 143. člena poslovnika.

Amandmaje so vložili: Poslanska skupina SDS k 1. členu in koalicijske poslanske skupine k 3. členu, ki so vam bili tudi dostavljeni.

Ali želijo predlagatelji zakona, to je Vlada, podati dopolnilno obrazložitev predloga zakona? Državna sekretarka Breda Božnik, imate besedo za obrazložitev.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Dovolite, da v nekaj navedbah obrazložim Zakon o socialnovarstvenih prejemkih oziroma predlog spremembe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, za katerega predlagam obravnavo po nujnem postopku.

Obravnava zakona po nujnem postopku je potrebna, da se zagotovi sprejetje predloga zakona v Državnem zboru Republike Slovenije v mesecu novembru 2018 in s 1. januarjem 2019 prepreči poslabšanje socialnega stanja upravičencev do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Želimo ohraniti trenutno mejo njihove socialne varnosti. Z namenom ohranitve trenutne meje socialne varnosti upravičencev do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka oziroma z namenom preprečitve poslabšanja socialne varnosti omenjenih upravičencev je bilo treba predlog zakona sprejeti na Vladi že konec septembra, pri čemer je nova Vlada z delom začela šele sredi septembra.

Trenutno veljavni zakon določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka znaša: od 1. junija do 31. decembra 2018 385,05 evra, pri čemer se je znesek s 1. avgustom 2018 valoriziral in trenutno znaša 392,75 evra, od 1. januarja 2019 dalje pa bi se znižal na 331,26 evra. Predlog spremembe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. januarja 2019 dalje ohranja v enaki višini, kot velja trenutno, to je 392,75 evra. To pomeni, da bodo od 1. januarja 2019 dalje zneski denarne socialne pomoči, pogrebnine in posmrtnine ter cenzus za varstveni dodatek ostali nespremenjeni in bodo še naprej znašali: denarna socialna pomoč 392,75 evra za samsko osebo, varstveni dodatek 577,34 evra, govorimo o cenzusu za samsko osebo, pogrebnina 785 evrov in posmrtnina 392,75 evra.

S predlogom zakona se predlaga tudi, da se vsem uživalcem denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki niso zaprosili za preračun pravice na višji osnovni znesek minimalnega dohodka in bodo imeli na dan 1. 1. 2019 pravico priznano po starem osnovnem znesku minimalnega dohodka, torej 297,56 evra, po uradni dolžnosti s strani CSD-jev ugotovi upravičenost do pravice po novem OZMD 392,75 evra. Po trenutnih podatkih to pomeni preračun po uradni dolžnosti za 3.864 prejemnikov.

Želela bi poudariti, da si ministrstvo prizadeva, da bi bili socialni transferji dovolj visoki, da bi zagotavljali minimalne življenjske stroške, vendar hkrati ne bi zmanjševali motivacije oseb in povečevali tveganja pasti neaktivnosti. Skupaj z ostalimi ukrepi iz koalicijske pogodbe, kot na primer dvigov minimalne plače, uskladitev pokojnin, si bo ministrstvo še nadalje močno prizadevalo za ohranitev razmerja med trgom dela in socialnim varstvom oziroma za določitev sprejemljivega razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Špela Maček Gustin, izvolite.

Hvala lepa.

Predlog zakona smo pregledali z vidika naših pristojnosti in ugotovili nekatere nejasnosti samo pri njegovem 3. členu. Tu gre predvsem za vprašanje jasne opredelitve skupin oseb, ki so naslovniki predlagane ureditve, kar je velikega pomena pri izvrševanju zakona. Zaradi napačno citiranega zakona, ki naj se uporabi, in tudi premalo natančne obrazložitve tega člena po naši oceni naslovniki te ureditve niso jasno določeni, prav tako ni jasno, po kakšnih oziroma katerih merilih naj se presoja nadaljnjo upravičenost teh oseb do višine denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po novem; torej, na to smo v mnenju opozorili. V zvezi s tem ugotavljam, da imamo vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin, s katerim je predlagana ureditev popravljena tako v besedilu člena kot v obrazložitvi, s čimer so po naši oceni pomisleki iz našega mnenja zadovoljivo odpravljeni.

Bi pa izkoristila priložnost, da pokomentiram še amandma, ki je bil vložen danes, od Poslanske skupina SDS, glede katerega se pojavlja nekatera sistemska vprašanja. Namreč, s tem amandmajem k 1. členu predloga zakona naj bi se v 8. člen zakona dodal nov četrti odstavek, ki deloma ureja materijo nekega drugega zakona, torej, gre za Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kar je z vidika skladnosti pravnega sistema neprimeren pristop, četudi v naših zakonih to ponekod srečamo, vendar so to izjemni primeri in z zelo tehtnimi razlogi, ki so vodili do take prakse, zato je tu treba biti zelo previden. Tudi obrazložitev tega amandmaja je dokaj skopa, zato predlagatelje amandmaja prosim za dodatno obrazložitev, katera je tista ureditev iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je tu dejansko s to dikcijo izključena, tu pač piše »… ne glede na določbe zakona…« in tako naprej. Poleg tega bi opozorila tudi na to, da je v tem besedilu amandmaja oziroma novega četrtega odstavka, ki naj bi se dodal v 8. členu osnovnega zakona, verjetno prišlo do napake, saj tako kot je zapisano, je besedilo po naši oceni nejasno in bi verjetno besede »po tem znesku« se morale glasiti »po tem zakonu«; to samo sklepam in prosim predlagatelja tega amandmaja, da ta amandma v tem smislu pojasni in dodatno obrazloži.

Hvala lepa.

Hvala za pojasnilo.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Peter Požun, izvolite.

Hvala, gospod predsedujoči.

Spoštovane poslanke, poslanci, predstavnice Vlade!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je omenjeni predlog spremembe zakona obravnavala na svoji 12. seji in zakon podprla.

Ne glede na pripombe, ki jih bom malce kasneje navedel, glede načina in virov financiranja teh predloženih zakonskih določb, prepoznamo vsebino zakona kot enega pomembnih ukrepov za zagotavljanje socialne varnosti posameznika in varovanja njegovega dostojanstva. Ob tem pa opozarjamo, da osnovni znesek minimalnega dohodka v revalorizirani višini 392,75 evra ob upoštevanju rasti cen predvsem prehranskih izdelkov in drugih nujnih življenjskih stroškov realno gledano še vedno ne zadošča za posameznikovo dostojno preživetje. Posledično je bilo opozorjeno tudi, da na podlagi izkušenj iz prakse podana ocena, da pri trenutni višini socialnovarstvenih prejemkov dejanska potreba po prejemanju socialnovarstvenih prejemkov pri večini prejemnikov še vedno prevlada nad morebitnim načinom izogibanja reaktivaciji prejemnikov denarne socialne pomoči na trgu dela, se pravi, se nam ta tako imenovana past neaktivnosti še poglablja in povečuje.

Kar precej časa v razpravi je bilo posvečenega pripombam lokalnih skupnosti. Vsa tri združenja lokalne samouprave so naslovila tudi na Državni svet in tudi na odbor svoje pripombe, predvsem glede zagotavljanja dodatnih finančnih sredstev občinskim proračunom, kajti ta nova obremenitev po njihovem stališču ni bila upoštevana pri izračunu povprečnine za leto 2019 in gre s tem za povečevanje obremenitev občin, zato opozarjajo na to, da jim zmanjkuje prostora za izvajanje njihovih temeljnih nalog in pristojnosti, ki jih imajo. In lokalna skupnost pravzaprav na to že kar nekaj časa opozarja in želijo s tega vidika bolj skrbna pojasnila, kako jim bo ta povečana obremenitev nadomeščena.

Kot rečeno, pa še enkrat, v komisiji smo predlog zakona podprli. Hvala.

Hvala.

Želi še kdo besedo od vabljenih? Izvolite.

Lep pozdrav vsem prisotnim! Bom skušal biti čim bolj kratek. Imam eno vprašanje za predstavnike Ministrstva za delo predvsem, pa en čisto kratek komentar.

Pri 3. členu, o katerem je bilo že prej govora, eno čisto informativno vprašanje. Torej, če pravilno razumem, ti ljudje so že upravičeni do denarne socialne pomoči in zdaj jih bodo CSD-ji še enkrat preverjali. Torej me zanima, zakaj.

Pa še kratek komentar. Lepo bi prosil, da ko se bo pogovarjalo o dostopu do socialne pomoči pa o višini zneska, bi vljudno prosil vse prisotne poslanke in poslance, da se vzdržijo kakršnegakoli moraliziranja na to temo, ker sem jih že preveč slišal.

Hvala.

Hvala lepa Goranu Lukiću.

Želi še kdo besedo? Izvolite.

Dober dan!