Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni. Začenjam 8. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, in sicer poslanec Luka Mesec in poslanki Karmen Furman in Suzana Lep Šimenko. Na seji kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje poslanec Marko Koprivc namesto poslanca Matjaža Hana, člana Odbora za finance iz Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO GLEDE OPRAVLJENEGA NADZORA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK IN IZDANIH PISNIH USMERITEV ZA OBDOBJE OD 1. OKTOBRA 2018 DO 31. DECEMBRA 2018. V okviru te točke gre za obravnavo poročila na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. K tej točki so vabljeni predstavniki in predstavnice Družbe za upravljanje terjatev bank in Ministrstva za finance. Preden nadaljujem, imam še eno pooblastilo, in sicer poslanec Jernej Vrtovec nadomešča poslanca Jožefa Horvata, člana Odbora za finance iz Poslanske skupine Nove Slovenije. Danes bi v imenu Ministrstva za finance moral biti prisoten državni sekretar Metod Dragonja. Dobil sem obvestilo, da je trenutno še zadržan na seji Vlade. Zato v imenu Ministrstva za finance predlagam, da uvodno predstavitev opravi gospa Urška Cvelbar. Tako da, gospa Cvelbar, prosim, da se za magnetogram tudi z vašo uradno funkcijo predstavite. Vem, da ste direktorica direktorata, ampak vas prosim, da bolj natančno to pojasnite, da ne bom jaz kake neumnosti zinil. Tako da vam predajam besedo. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Moje ime je Urška Cvelbar in sem generalna direktorica Direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance. Podala bom kratko predstavitev tokratnega kvartalnega poročila o nadzoru nad DUTB. Kot je bilo že omenjeno, v skladu z Zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank Ministrstvo za finance izvaja nadzor nad poslovanjem DUTB. Nadzor je poleg zakona nadalje še bolj podrobno razdelan v smernicah za delovanje DUTB. V skladu z omenjeno pravno podlago Ministrstvo za finance vsake 3 mesece s tem poročilom o nadzoru obvesti Vlado in Državni zbor. Tokratno poročilo se nanaša na zadnji kvartal leta 2018, s katerim se je Vlada seznanila v marcu in ga posredovala v Državni zbor. V nadaljevanju bi podala nekaj ključnih poudarkov iz nadzora za zadnje četrtletje 2018. Najprej nekaj glede seznanjenosti s poslovanjem DUTB. V skladu s petim poglavjem prej omenjenih smernic za delovanje DUTB, DUTB v svojem poslovanju mesečno seznanja ministrstvo. V tem obdobju poročanja je DUTB posredovala tako vsa potrebna mesečna in kvartalna poročila. Na ministrstvu smo vso dokumentacijo sproti podrobno pregledali in ugotovili, da je vsebina informacij iz omenjenega poročanja ustrezna, po potrebi pa smo zahtevali tudi dodatna pojasnila o DUTB, katera je DUTB pisno argumentirala ali pa jih predstavila tekom rednih sestankov. Lahko zaključimo, da je pretok informacij med ministrstvom in DUTB v obdobju poročanja potekal zadovoljivo. Nadalje bi povedala nekaj glede vrednosti ciljnih kazalnikov poslovanja DUTB. DUTB je v omenjenem obdobju po oceni ministrstva dosegla ključne cilje in uresničila strateške usmeritve, zlasti, kar se tiče unovčevanja premoženja v skladu z določbami zakona. V zadnjem četrtletju leta 2018 je ustvarila 56, 2 milijona prilivov iz upravljanja premoženja, skupaj v letu 2018 pa 227, 9 milijona evrov, kar predstavlja 11, 3 % celotne prenosne vrednosti. Stroški poslovanja DUTB so v zadnjem četrtletju znašali 4, 6 milijona evrov, kar je 33 % manj kot v enakem obdobju predhodnega leta.  Kar se tiče zaposlenih. V zadnjem četrtletju se je skupno število zaposlenih v DUTB zmanjšalo za enega zaposlenega in je znašalo 137. Število zaposlenih iz ur na aktivnostih rednega poslovanja se je v istem obdobju zmanjšalo z 5 in zanaša 126, kar je enako načrtovanemu iz tega naslova. V skladu s smernicami je DUTB ministrstvu posredovala mesečno poročila, ki se uporabijo tudi za izračun salda DUTB, skladno z ESA metodologijo. Preračun podatkov skladno z omenjeno metodologijo je pokazal, da izračuni sledijo planirani dinamiki javnofinančne konsolidacije. Ministrstvo pa na podlagi dodatnih ocen za leto 2018, skladno s preračuni ugotavlja, da bo sicer saldo za leto 2018 slabši, kot so bile prvotne ocene, vendar je zaradi specifičnosti metodologije in vpliva posameznih transakcij, potrebno počakati na podatke dejanske realizacije. Nadalje, kar se tiče zadolženosti DUTB. V zadnjem četrtletju je DUTB odplačala 41, 2 milijona glavnih zadolžitev. Skupno je bilo v letu 2018 odplačano 182 milijonov evrov glavnih zadolžitev, od tega je bilo 153, 7 milijona rednih odplačil glavnic, 82, 3 milijona pa predčasnih odplačil glavnic zadolžitev. Stanje dolga DUTB se je tako v letu 2018 znižalo za 20, 74 %.  Med ostalimi aktivnostmi, ki se tičejo rednega nadzora ministrstva naj omenim, da je ministrstvo v zaključni fazi usklajevanja sprememb smernic za delovanje DUTB, kakor tudi statuta in v bistvu namen teh vseh sprememb je zagotoviti, da bodo upoštevane tudi pripombe iz opravljene revizije računskega sodišča. Gradivo iz tega naslova bo v kratkem posredovano Vladi.  Zaključila bi z ugotovitvijo, da po mnenju ministrstva DUTB posluje gospodarno, učinkovito in uspešno, saj ustvarjeni prilivi iz opravljanja premoženja v letu 2018 predstavljajo kot omenjeno 11, 3 prenosne vrednostni sredstev, s čimer je DUTB presegla zakonsko določeni 10 % cilj ocenjene vrednosti posameznih sredstev. Toliko za enkrat, hvala lepa.

Hvala gospa Cvelbar. Prejel sem še eno pooblastilo in sicer poslanec Boštjan Koražija nadomešča poslanca Luko Mesca, člana Odbora za finance iz Poslanske skupine Levica.  Iz Družbe za upravljanje terjatev bank je danes z nami vršilec dolžnosti glavnega izvršnega direktorja, Matej Pirc. Gospod Pirc, dajem vam besedo, izvolite.

Ja, lepo pozdravljeni vsi.  V imenu DUTB nimam kaj za dodati na poročilo ministrice za finance o nadzoru, sem pa tukaj za eventualna vprašanja.

Dobro, hvala lepa.Tako to bi bilo kar se tiče uvodnih poročil vse. Zdaj pa odpiram razpravo. Kdo od poslank in poslancev želi razpravljati? Najprej gospod Kramar, za njim gospod Vrtovec.  Gospod Kramar, prosim imate besedo.

Hvala lepa predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki DUTB, ministrstva.  Mogoče malo laično vprašanje. Ko se prodaja premoženje, vemo da velja Zakon o stvarnem premoženju države in občin in so določeni načini prodaje tega premoženja. Pa me zanima ali se je to premoženje prodajalo skladno s tem zakonom, to pomeni, da so tri vrste prodaje, ena z neposredno pogodbo, druga je z zbiranjem ponudb, tretja pa dražba, se pravi, za dosego najboljšega rezultata se ponavadi uporabljajo dražbe. Zanima me: Ali so pri teh odprodajah tega premoženja bila uporabljena določila Zakona o stvarnem premoženju države in občin.  Hvala.

Hvala lepa.  Predlagam, da najprej zaključimo ta krog razpravljavcev. Trije so prijavljeni. Za gospodom Vrtovcem še gospa Gregorčič pa potem predamo besedo predstavnikom ministrstva in DUTB. Besedo dajem poslancu Jerneju Vrtovcu.  Prosim.

Najlepša hvala. Lep dober dan vsem skupaj!  Mene zlasti zanima tudi kar piše, v samem poročilu je omenjeno, na trinajsti strani je omenjeno pranje denarja in sicer sistemsko nadzor DUTB, Ministrstva za finance, Urada za preprečevanje pranja denarja nad morebitnim pranjem denarja na DUTB. Tukaj imam vprašanje in sicer, ali ste v zadnjem obdobju zaznali morebitne nepravilnosti, kajti zagotovo gre za tveganja, torej kakšni so sistemski mehanizmi za preverjanje kupcev, da ne bi morebiti prihajalo do pranja denarja. Se pravi, kakšni so tudi sprejeti interni akti in torej, ali so bili narejeni, ali so bili ugotovljeni kakšni sumljivi primeri v zadnjem obdobju. Se pravi, sicer to obdobje nadzora se nanaša na četrtletje, lahko odgovorite samo o tem obdobju, če pa ste toliko dobrodušni, za celotno obdobje kaj beležite. Zato, ker je to zelo pomembno vprašanje, čigav denar prihaja, na kakšen način, ali prihaja to ali prihajajo nakazila, zakupnine iz istih računov kot so recimo navedeni v pogodbah ali ne, ali je to drugače.

Hvala gospod poslanec.  Naslednja razpravljavka, prijavljena poslanka Monika Grgorčič. Izvolite gospa Gregorčič, imate besedo.

Hvala za besedo. Zdaj to obdobno trimesečno poročilo, ki smo ga prejeli, tokrat, po vsebini prvič malce odstopa od predhodnih poročil, je vsebinsko bogatejše, kar je vsekakor za pozdraviti, ima pa vseeno nekaj pomanjkljivosti oziroma točk, ki so potrebne komentarja oziroma nekih dodatnih pojasnil. Generalno je zaznati v poročilu trend upadanja, unovčevanja aktivnosti, unovčevanja premoženja DUTB, se pravi, terjatev nepremičnin in posledično tudi se zazna v prihodnosti nek upad dinamike, načrtovan upad dinamike odplačil. Zdaj, od novega vodstva jaz vsekakor bi pričakovala bolj ambiciozne cilje tudi na tem področju, da bo vsaj sledilo trendom predhodnega vodstva, ki je res da presegalo zakonske normative, zakonska pričakovanja. Res, da se je DUTB v preteklosti spopadala vse od ustanovitve z raznoraznimi težavami v svojem poslovanju. Vemo, da je bila ustanovljena nedavno celo preiskovalna komisija v Državnem zboru, ki bo morebitne domnevne nepravilnosti vse to preiskala. Bi pa pričakovala res, da bo plan odplačil za leto 2019 vsaj na ravni preteklih let oziroma, bom malo provokativno vprašala, ali bodo tudi planirani prejemki nove uprave proporcionalno nižji.   (nadaljevanje) Zdaj glede na to, da je, kot je že predstavnica Ministrstva za finance povedala, DUTB že dosegla, že prodala več kot 75 % prevzetih obveznosti, ali se razmišlja na Ministrstvu za finance oziroma na Vladi, da bi se predlagala njena predčasna likvidacija pred letom 2020. Zakonske možnosti za to so ravno izpolnjene. In pa, če bi lahko, prosim, malce bolj podrobno obrazložili trditev iz poročila na strani 18, da je bil izhod Cimosa profitabilen. Hvala lepa.

Hvala, gospa poslanka. Na podlagi 3 razprav je bila večina vprašanj in dilem naslovljenih na vodstvo DUTB, zato najprej dajem besedo gospodu Pircu, vršilcu dolžnosti glavnega izvršnega direktorja. Izvolite.

Hvala za vprašanja. Glede prodanih postopkov, se pravi DUTB ima vse svoje aktivnosti zelo regulirane z ca 240 pravilniki. In v okviru teh pravilnikov so tudi jasno določeni načini prodaje. DUTB se pri tem poslužuje več načinov prodaje vseh omenjenih. Vsekakor je prvi korak objava razpisa oziroma pred tem objava celotnega premoženja DUTB, potem objava razpisa za posamezno premoženje, temu sledi običajno oziroma v večini primerov najprej zbiranje nezavezujočih ponudb, potem zbiranje zavezujočih ponudb in v kolikor je ponudb več in so te ponudbe med sabo primerljive, se v posameznih primerih izvede tudi dražba za to premoženje. Vsekakor pa sledimo oziroma bi morali slediti vsem zakonskim določilom.

Kar nadaljujte tisto, kar je elaboriral gospod Vrtovec.

Ja, glede sumljivih primerov v zadnjem, sumljivih primerov pranja denarja v zadnjem obdobju oziroma ali prihaja denar od oseb, ki so tudi podpisale pogodbe. Da v oziroma, bom rekel, ne, nekih posebnih sumljivih primerov v zadnjem obdobju nismo opazili, je pa bila izvedena tudi interna revizija primerov in pa preverba, ali denar prihaja od istih oseb, ki podpišejo pogodbe. In mislim, da razen v enem primeru je bilo, je denar prišel od iste osebe, kot je bil podpisnik pogodbe. Drugače pa ni zaznati nekega trenda oziroma povečanja tveganja glede teh zadev. Vsekakor pa DUTB vseskozi izboljšuje svoje postopke in pa tudi zaostruje pravila, na kar kažejo tudi pritožbe določenih kupcev, da imamo strožja pravila kot v drugih državah EU, kar se tiče postopkov preverbe preprečevanja pranja denarja. Dodatno pa smo izboljšali postopke tudi na podlagi primera Logatec.  Glede trenda upadanja unovčevanja sredstev v letu 2018, DUTB je v preteklih letih znatno oziroma pomembno presegla plan unovčevanja sredstev, kar je rezultat tako internih postopkov DUTB oziroma angažmaja vseh zaposlenih kot tudi ugodnih gospodarskih trendov. Seveda pa to pomeni, da smo prehiteli lastne načrte in da smo lažje unovčljivo premoženje že prodali, medtem ko nam ostaja težje prodajljivo premoženje – to je predvsem vidno pri sklopu premoženja terjatev. Prav tako pa smo po dolgotrajnih sodnih postopkih, v stečajnih postopkih v zadnjih dveh letih, prevzeli veliko premoženja, nepremičnin, kot zavarovanje terjatev. Te nepremičnine je seveda potrebno urediti, v smislu, da se naredi iz večih nepremičnin celota, da se uredi dokumentacija, šele nato pa je možna prodaja. Seveda pa moramo vedeti, da je to edino premoženje teh dolžnikov, tako da nam drugega niti ne preostane. Premoženja moramo prevzeti po ocenjenih tržnih vrednosti, s čimer preprečimo, da bi bilo premoženje unovčeno po cenah, ki so pod tržnimi, kar pa seveda za DUTB predstavlja kar nekaj dodatnih aktivnosti in pa tudi stroškov – je pa pri vsakem prevzetem premoženju narejena ekonomska upravičenost prevzema takega premoženja in tudi planiran čas in pa vrednost izhoda za to premoženje. Kar se tiče prihodnjih planov unovčevanja premoženja. Kot že omenjeno, je bil večji del dobrega, boljšega premoženja že unovčeno, medtem ko ostaja še kar nekaj premoženja, ki je slabše tržljivo, slabše kvalitete, kar se seveda odraža tudi na sami planirani vrednosti. Ena od pomembnih zadev v preteklosti je bilo tudi refinanciranje dolžnikov, na kar pa DUTB neposredno seveda ne more vplivati, vsekakor je pa to refinanciranje posledica tudi dobrega upravljanja oziroma prestrukturiranja teh podjetij, pri čemer ima delno zasluge tudi DUTB. Glede plana odplačila dolga, DUTB ima relativno konservativen amortizacijski plan odplačevanja dolga, s čimer je DUTB ustrezno zmanjšal finančna tveganja. Konec leta 2017 smo uspešno izvedli refinanciranje obstoječega dolga, predvsem poplačilo zapadlih obveznic, s čimer smo stroške dolga zmanjšali za polovico. Glede na ta konservativen amortizacijski načrt, ima DUTB v naslednjih letih obvezo poplačilo 135 milijonov evrov dolga vsako leto, plus obresti, med tem ko je zadnja glavnica v letu 2022, v znesku 300 milijonov evrov. Kljub temu DUTB vsako leto tudi predčasno odplačuje dolg, kar mu omogočajo sklenjene pogodbe z bankami. V planu za leto 2019 je planirano več 10 milijonov predčasnega poplačila dolga, poleg že omenjenih 135 milijonov, tako da se DUTB vsekakor trudi dolg čim hitreje zmanjševati, kar nam je do sedaj tudi uspevalo. Glede prejemkov uprave bi pa to, vprašanje ni v moji pristojnosti.

Hvala lepa. Zdaj bi dal besedo še gospe, prosim? Aha, pardon ja, izvolite. Še pojasnilo glede Cimosa, ja, izstopa iz Cimosa.

Ja, izstop DUTB iz Cimosa še ni v celoti končan, saj imamo še odprte terjatve do podjetja. Glede same profitabilnosti dolgotrajnega postopka pa težko komentiram.

Hvala lepa. Glede na razpravo poslanke Gregorčičeve dajem zdaj besedo še gospe Cvelbar iz Ministrstva za finance. Izvolite.

Hvala lepa. Zdaj vprašanje je bilo, kdaj bo Vlada predlagala Državnemu zboru skladno z določbami zakona ukinitev DUTB, torej kdaj bo dosežena ta meja 75 %. Zdaj ta meja še ni dosežena. Jaz sem prej poudarila, da kar se tiče zadnjega kvartala, DUTB izpolnjuje zakonski pogoj 10 % prilivov, to, kar določajo smernice. Zdaj, če pogledamo, kakšen je bil obseg prevzetih obveznosti, skupne obveznosti, ki so bile v bistvu prenesene po zakonu na DUTB, so znašale milijardo 563 milijonov. V tem, iz teh podatkov, ki so dostopne tudi v poročilu, izhaja, da meja 75 % še ni dosežena. Je tudi glede na dinamiko težko v bistvu predvideti, kdaj bo. Zagotovo v tem letu še ne. Tako da v tem trenutku, kakor je bilo vaše vprašanje, meja 75 %, ki je zakonski pogoj za predlog Vlade Državnemu zboru, še ni dosežena. Hvala.

Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo. Naslednji razpravljavec, poslanec Jernej Vrtovec. Prosim.

Ja, jaz se ponovno javljam, sicer spet na to pranje denarja. Zlasti moje vprašanje se je nanašalo na to 13. stran, 6. točko, in sicer tukaj ministrstvo zapiše: »Na podlagi odločbe Urada za preprečevanje pranja denarja so za… / nerazumljivo/ ukrepe navedene aktivnosti, rok za izvedbo in začetek leta 2019.« In potem noter se ministrstvo navaja, tako bodo med drugim dopolnjeni naslednji interni predpisi, kot so navodila, način izvajanja ukrepov, pregleda in na koncu še pravilnik o izvajanju ukrepov notranje kontrole in drugih ukrepov. Se pravi, če beremo to poročilo, navodila, odločbo Urada za preprečevanje pranja denarja, torej se lahko človek upravičeno vpraša, ali vse pred tem sprejetjem, se pravi začetek leta 2019, se pravi to poročilo posluša(?) potem, ne vem, v maju, juniju, se človek vpraša, ali pred tem tega ni bilo, da mora na primer pooblaščenec, Urad za preprečevanje pranja denarja izdati odločbo. Me veseli, da je bil samo en primer, ko je prišlo iz drugega računa nakazilo za odkupljeno terjatev ali pa premoženje, kupnino, ki sicer ni bila navedena v pogodbi, da je to samo en primer, ampak če seštejemo zdaj kvartale, pa da se v bistvu v zadnjem obdobju manj premoženja prodaja, kot se ga je prodajalo recimo v letih 2014, 2015, okej, to je naloga preiskovalne komisije in upam, da bojo tukaj uspešni. Druga stvar, zakaj sem odprl razpravo… Aha, pri tem pranju denarja me še zanima, saj to bo poročilo, se pravi, ki bomo ga obravnavali junija, ali je DUTB že pristopil k tem aktivnostim za pripravo notranjih aktov, ki bi bili skladni z odločbo Urada za preprečevanje pranja denarja. Druga stvar pa je primer Logatec. Zdaj epilog celotne zgodbe smo lahko videli zlasti v odstopu oziroma v razrešitvi gospoda Juharta, pa potem v odstopu gospoda Balogha. In to tudi ministrstvo, tukaj v točki na naslednji strani oziroma na strani 15 ministrstvo zapiše, da je Vlada dne 6. 12., izhajajoč iz ugotovitev iz prejšnje točke, se pravi kot skupščina ugotovila, da so pri neizvršnem direktorju DUTB, dr. Mihi Juhartu, se pravi, zahtevali odpoklic in tako dalje. Kakšen pa je še ostali epilog? Zdaj tukaj je samo, bom rekel, kadrovski, nekdo je za to odgovarjal. Kako pa se sistemsko postopa, da ne bi prihajalo do takih anomalij, kot so prihajale v primeru Logatec? Zdaj tukaj v poročilu Vlada zapiše oziroma ministrstvo zapiše tudi tako: »Šlo je zlasti za neskladnosti z internimi akti DUTB in veljavno zakonodajo ter neustrezno delovanje notranjih mehanizmov kontrol.« Zdaj, če je nekdo kršil interne akte, jaz pričakujem, da pač so tukaj vložene kazenske ovadbe, da nekdo tudi kazensko in odškodninsko odgovarja. In potem nadalje piše: »Po mnenju Vlade je med drugim evidentno, da niso bili spoštovani interni akti DUTB«, kar sem že omenil »ter veljavna zakonodaja. Omenjene ugotovitve so pokazale, da so obstajale v delovanju DUTB resne pomanjkljivosti.  (nadaljevanje) Ključno pri tem je, da se te pomanjkljivosti odpravljajo in na kakšen način ter ali so vložene kazenske in odškodninske ovadbe zoper odgovorne v tem obdobju.

Hvala, gospod poslanec. Naslednji razpravljavec je poslanec Jani Ivanuša.

Dober dan! Lep pozdrav vsem skupaj, posebej še gostom! Imam dve vprašanji. Ker sem bolj vezan na domači kraj, me zanima naslednje. V primeru Ormožaimamo dve zadevi v stečaju, recimo, Hotel Ormož in Trgovski center Holermuos, oba je naenkrat odkupil DUTB, se pravi, po nekih poskusih prodaje stečajnega upravitelja. V obeh primerih se je pojavil zdaj kot kupec DUTB, pa me zanima, ali je to praksa, ko potem iz teh dolžniško-upniških razmerij enostavno, razumem, postanete lastniki tega, da potem vi tržite, ali se v teh primerih zgodi plačilo, se pravi, nakazilo ali se samo dokumentacija zamenja oziroma lastniška dokumentacija ali pa kupoprodajna pogodba ali kakorkoli.  Gospo iz direktorata bi pa vprašal naslednje. Slišali smo - gospa Monika Gregorčič je vprašala ravno to -, mene pa zanima, recimo, 2020 bo zakonsko, da se DUTB likvidira, ali obstaja možnost, če ostane neko premoženje neprodano, ali je možno sploh to podaljšati ali kaj se bo zgodilo s tistim premoženjem, ki ne bo prodano oziroma ga DUTB ne bo sposoben prodati.  Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec. Na vrsti je poslanka Monika Gregorčič.

Hvala za pojasnila gospe Cvelbar. Je pa samo še ena nejasnost, namreč, na peti strani piše, da skupni ustvarjeni prilivi predstavljajo 75,2 % prenosne vrednosti. Zdaj pa samo, o katerih vrednostih tu govorimo, najbrž gre za različno tolmačenje. Samo toliko, za pojasnilo, da vemo, o kakšni vrsti vrednosti govorimo.  Glede pojasnil, da je DUTB dinamika unovčevanja premoženja bila v preteklih letih nad planom. To je vsekakor pohvalno, bi pa samo spomnila, da je v bistvu to tudi bilo osnovno poslanstvo in cilj ustanovitve DUTB, te slabe banke. In moje vprašanje, ali se bo šlo v predčasno likvidacijo oziroma prenos na SDH, ali se bo to zakonsko določbo, ko bodo izpolnjeni pogoji, če pravite, da še niso, izkoristilo, so šli v smeri, da se pač preseka neko nepotrebno zavlačevanje in da se združi na enem mestu upravljanje državnega premoženja, ki bo v korist naših državljanov in ki bo na enem mestu združilo in na najbolj učinkovit način poskrbelo, da se bo z našim premoženjem gospodarilo najbolj učinkovito.  Hvala.

Hvala, gospa poslanka. Predlagam, da zdaj preidemo na odgovore in pojasnila vabljenih. Potem pa nadaljujemo razpravo in prva bo razpravljala poslanka Mateja Udovč.  Gospod Pirc, najprej dajem vam besedo za odgovore na zadnje tri poslanske razprave oziroma vprašanja. Izvolite.

Hvala.  Glede pregleda Urada za preprečevanje pranja denarja. Po meni znanih podatkih je bilo to poročilo zelo ugodno za DUTB, seveda pa kljub temu so vedno možnosti za izboljšave oziroma izboljšujemo postopke tudi sami, seveda tudi skladno s priporočili ustreznih uradov oziroma nadzornih organov.  Glede prevzema iz stečaja. Kot že prej omenjeno, ima DUTB svoje premoženje ocenjeno po poštenih tržnih vrednostih in v primeru prodaj iz   stečajnih postopkov DUTB spremlja, po katerih vrednostih stečajni upravitelji to premoženje prodajajo in v primeru, da se na eni izmed dražb cena zniža pod ceno, ki jo ima ocenjeno DUTB kot tržna vrednost, pri čemer DUTB svoje premoženje ceni vsako leto. V tem primeru DUTB sodeluje na dražbi in v primeru, da nihče ne ponudi višje cene od cene DUTB, od katere odštejemo tudi vse stroške stečajnega upravitelja, v tem primeru DUTB odkupi premoženje. Pri tem seveda tudi upoštevamo, ali je DUTB edini hipotekarni upnik na temu premoženju, kar pomeni, da gre celotna kupnina minus stroški, ki običajno znašajo do 10 % DUTB. Ali so na tem premoženju še kateri drugi upniki, ki bi bili upravičeni do kupnine. Žal v Sloveniji za razliko od tujine, stečajna zakonodaja ni taka, da bi bil možen povod te kupnine, vsaj v večini primerov ne, temveč DUTB nepremičnino plača in po določenem času, ki običajno traja do treh mesecev, včasih pa tudi dlje, dobi kupnino povrnjeno. Seveda je pa odvisno, kdo je hipotekarni upnik vse, ampak DUTB odkupuje nepremičnine, kjer so še drugi hipotekarni upniki samo v izjemnih primerih. Kjer je to pomembno zato, da zaokrožimo neko celoto in s tem povečamo vrednost samih nepremičnin. Glede predčasnega zapiranja DUTB je pa bolj vprašanje za Ministrstvo za finance. Bi pa vseeno želel se mogoče še navezati na to vprašanje in na prejšnja glede nižjega plana unovčevanja. Tudi informacije, ki so seveda povsem legitimne o predčasnem zapiranju DUTB, vplivajo na veliko fluktacijo zaposlenih v DUTB. Fluktacija je resnično izjemno visoka, saj zaposleni ne vidijo neke prihodnosti dolgoročne v DUTB, tako da bi tudi nam bilo ustrezno, da se ta razprava definira, ali se bo DUTB predčasno zaprl, ali bo nadaljeval svoje poslovanje do leta 2022, saj poleg zaposlenih, so s tem povezani tudi ostali postopki kot so arhiviranje, zavarovanje premoženja in vseh ostalih zadev, katerih se lotevamo projektno in plansko.

Samo trenutek, če še gospod Pirc prižgete mikrofon. Tisto, kar je govoril poslanec Vrtovec, če boste povedali, ali je vodstvo DUTB že kaj ukrepalo kazensko oziroma odškodninsko proti protagonistom prodaje v Industrijski coni Logatec.

Glede primera Logatec. primer Logatec še ni v celoti zaključen. Ugotavlja se še eventuelno oškodovanje premoženja DUTB, ki se do sedaj ni izkazalo. Kljub temu je DUTB naročil še dodatno cenitev. Je pa bilo v forenzični preiskavi ugotovljeno manjše odstopanje od internih pravil, s čimer se je komisija, ki je bila ustanovljena oziroma dve interni komisiji, ki sta bili na DUTB ustanovljeni, tudi ukvarjali, ampak so bili žal vsi zakonski roki za ukrepanje že zamujeni.  Kar pa se tiče procedur. Tudi za ta del je bila ustanovljena interna komisija, ki je pripravila vrsto ukrepov, ki pa so bili že realizirani in pravilniki in postopki so bili dopolnjeni.

Hvala lepa. Zdaj predajam besedo gospe Cvelbar, iz Ministrstva za finance, vas pa prosim - se navezujem na vprašanje poslanke Gregorčičeve - če lahko vendarle malo bolj natančno opredelite, na kak način je določena celotna prenosa vrednost portfelja, na podlagi katere se potem tudi eden ciljnih kazalnikov določa, ciljnih kazalnikov uspešnosti. Izvolite, gospa Cvelbar.

Hvala lepa. Zdaj, vprašanje glede teh 75 % - zdaj, nikakor ni bilo realiziranih 75 % prilivov. To, kar sem prej omenila, v letu 2018 je bilo prilivov skupaj 227,9 milijona in to je 11,3 % celotne prenosne vrednosti portfelja. Zdaj, tukaj bi mogoče predlagala, da še gospod Pirc natančneje poda pojasnilo glede obsega prenosnih vrednosti, ampak to, kar sem jaz prej omenila, to je prenos oziroma portfelj tveganih postavk, ki so bile iz bank prenesene na DUTB. Pri izračunu procenta, 75 % po zakonu, pa se ne upošteva še postavk, ki so bile naknadno pri pripojitvi Probanke in Factor banke prenesene na DUTB. Tako da to je ta osnovna prenosna vrednost, ki je bila posledica izvedenih ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Tudi glede tega vprašanja... Mogoče še glede Logatca - ki je bilo tudi vprašanje – glede nadaljnjih ukrepov. Zdaj, veliko je že gospod Pirc povedal. Tudi ministrstvo je nekako pozvalo DUTB, da mora, v bistvu, razjasnit odgovornost vpletenih oseb, ne samo s kazenskopravnega vidika in je tudi pozvalo DUTB, da opravi vse potrebne postopke za ugotovitev morebitnih konfliktov interesov in popravi interne akte, tako da, v bodočih primerih ne bi bilo tveganj, da prihaja tudi do konflikta interesov in DUTB je že, kakor je bilo omenjeno, te akte sprejela. Mogoče še.. mi smo tudi nekako apelirali na DUTB, da naj interne akte prilagodi zlasti na področju upravljanja nepremičnin in vgradi v postopke določene varovalke. Omenila bi mogoče samo »top-up klavzulo«, kajne, ker je bila v bistvu taka pereča stvar pri konkretnem primeru. Zdaj še na vprašanje poslanca Ivanuše - v bistvu, zakonska doba za DUTB je konec leta 2022, ne 2020. V zakonu je že predvideno, da po preteku tega obdobja, morebitno preostanek premoženja preide na SDH, ki bo v bistvu po pripojitvi pravni naslednik. To je to, za enkrat pa, se ne razmišlja, da bi se z novelo zakona skrajšalo to obdobje. Hvala.

Hvala gospa Cvelbar. Spoštovani poslanke in poslanci, tole kar bom zdaj govoril, prosim, da vzamete kot mojo razpravo. Ne bo prav dolgo, bi pa želel eno stvar razčistiti. In sicer, v zvezi s ciljnimi vrednostmi kazalnikov poslovanja. Tu je določeno, da je razmerje med ustvarjenimi prilivi in začetno prenosno vrednostjo sredstev, v posameznih letih od 2018 — 2022: 10 %. To je v redu. Potem ugotavljamo realizacijo v letu 2018, se pravi, ustvarjenih prilivov iz upravljanja premoženja – ta realizacija je 227,9 milijona evrov, kar pomeni 11,3 % celotne prenosne vrednosti portfelja. Če je to dejansko 11,3 %, potem je celotna prenosna vrednost portfelja – 2 tisoč 16 milijonov evrov. Iz dokumentacije, ki je tu priložena, jaz te številke nisem znal izračunat. Možno je, da dejansko tega ne znam oziroma da ne poznam pravilne metodologije – pa bi prosil, da mi predvsem vršilec dolžnosti glavnega izvršnega direktorja pojasni, na kak način je izračunano, da je 227,9 milijona evrov – 11,3 % celotne prenosne vrednosti portfelja. Toliko iz moje strani za enkrat. Ali želi še kdo razpravljati? Poslanec Anže Logar, pardon, pardon, se opravičujem, sem spregledal. Najprej je na vrsti poslanka Mateja Udovč, ker sem že malo prej napovedal, za njo je pa poslanec Anže Logar. Ja, gospa Udovč, prosim.

Hvala lepa za besedo. Iz razpoložljivih virov je moč razbrati, da je problematična prodaja nepremičnin, ki se je v zadnjem času skoraj zaustavila.   (nadaljevanje) To stanje je povzročila, predvidevam tudi afera v zvezi s prodajo zemljišč v Logatcu in vseh spremljevalnih dogodkov v zvezi s tem. Revizija tega posla je namreč ugotovila več malomarnosti in opustite dolžnih ravnanj. Tako je prišlo tudi do odmevnih kadrovskih menjav v vodstvu DUTB in posledično do odločevalskega krča na tem področju. Smiselno je namreč, da se prodaja v določenih primerih, kjer so manjša odstopanja od ocenjenih vrednosti, kljub tem odstopanjem izvede. DUTB ima namreč še kar nekaj premoženja iz naslova nepremičnin, ki bi ga veljalo prodati po najbolj ugodni ceni v času, ko so cene na trgu ugodne in ko se zanj zanimajo kupci, zato vas sprašujem, kaj boste poleg napovedanih noveliranih smernic o delovanju DUTB še storili, da se bodo pospešili postopki prodaje nepremičnin? Hvala.

Hvala gospa poslanka. Naslednji razpravljavec poslanec Anže Logar. Prosim.

Jaz imam samo kratko vprašanje v zvezi s tistim, kar je gospod Pirc prej povedal, da so vsi postopki oziroma, da so roki za vložitev tožb, bodisi odškodninskih, bodisi kazenskih že zastarali v primeru KLI Logatec. Zame je to rahla fantastika moram priznati, ker za odškodninske je relativni tri, absolutni pet let, za kazenske pa vemo, da je deset let, tako da to se je dogajalo mislim, da leta 2017, tako da mi nekako s temi roki ne gre to skupaj. Bi prosil, če malo bolj podrobno to obrazloži, kateri roki so zastarali in koliko natančno so v bistvu to sploh preverjali?  Hvala.

Hvala gospod poslanec. Razpravo ima poslanec Franc Kramar. Prosim.

Ja, hvala lepa. Jaz se bom še enkrat obrnil na tisto zadevo, katero sem vprašal prej. me pa konkretno nekaj zanima. Sava hoteli Bled so bili prodani državi. Malo nenavadno je, da država kupuje od DUTB premoženje, pa me vseeno zanima, na kakšen način, ali je bilo to z dražbo, ali je gospod Počivalšek minister to kupil z neposredno pogodbo?

Hvala gospod poslanec. Zdaj bomo začeli pri naših povabljenih, ponovno. Najprej dajem besedo gospodu Pircu. Gospod Pirc, izvolite. Kar mikrofon, če priklopite prosim.

Glede prenosne vrednosti v skupen znesek prenosne vrednosti premoženja na DUTB je 2 milijardi 53 milijonov evrov. V to so všteti prenosi iz vseh štirih bank v letu 2014 in 2015. V to so všteti tudi prenosi premoženja iz Factor banka Probanke v letu 2016 in pa vsi dodatni prenosi v manjše vrednosti par milijonov evrov v naslednjih letih. To se pravi skupaj 2 milijardi 53 milijonov evrov.  Glede prodaje nepremičnin, ki se je v zadnjih mesecih zaustavila. DUTB je v zadnjih dveh mesecih sprejel vrsto ukrepov za pospešitev prodaje nepremičnin. Vsekakor je bil eden od razlogov za počasnejšo prodajo tudi primer Logatec in pa fokusiranje internih aktivnosti na druge zadeve kot je unovčevanje premoženja. Eden izmed pomembnih primerov je bil tudi ta, da DUTB redno ceni svoje premoženje, ima zaposlene pooblaščene ocenjevalce nepremičnin. Zaradi kadrovskega pomanjkanja le—teh je prišlo do zaostankov v pripravi cenitev, kar pa smo v zadnjih dveh mesecih sanirali s prerazporeditvijo oziroma zaposlitvijo dodatnih cenilcev in s tem povečali kapacitete za 150 %.  (nadaljevanje) Poleg tega smo z dodatnimi motivacijskimi ukrepi oziroma boljšim sodelovanjem med zaposlenimi pospešili tudi same prodajne postopke interne. In prepričan sem, da bodo rezultati vidni v naslednjih mesecih oziroma so že vidni. Seveda pa prodajni postopki trajajo kar nekaj časa, tudi zaradi vseh preverb, ki jih mora DUTB pri tem izvesti, in pa tudi vseh nivojev odločanja, ki potekajo v samem DUTB, da potrdijo posamezno prodajo nepremičnin, predvsem nepremičnin višjih vrednosti. Ker nepremičnine cenimo po tržnih vrednostih, ki vključujejo vse trende gibanja gospodarstva in pa tudi cen nepremičnin, ki je v Sloveniji relativno na visokem nivoju, so tudi vrednosti DUTB, vrednosti nepremičnin DUTB na relativno visoki vrednosti, kar pomeni, da je število ponudb za te nepremičnine temu ustrezno, seveda pa se to pozna tudi na hitrosti unovčevanja. Seveda, v kolikor bi dali dodatne diskonte na te vrednosti, bi bilo unovčevanje hitrejše, vsekakor pa preteklost kaže, da to ni smotrno. Glede kazenskih odgovornosti oziroma odškodninskih, se opravičujem, govoril sem o delovnopravnih ukrepih proti zaposlenim, ki so kršili določena interna pravila, ampak še enkrat moram poudariti, da gre za manjša nespoštovanja internih pravil, ampak kljub temu zamudili smo te roke, ki so, mislim da, 60-dnevni in 6-mesečni, medtem ko kazenske in odškodninske odgovornosti je bila ugotovljena, ampak samo forenzično poročilo govori o morebitnem oškodovanju. In kot že omenjeno, smo naročili še dodatne cenitve, ki bi eventualno pokazale na poškodovanje premoženja DUTB, čemur bi tudi sledila kazenska in odškodninska odgovornost, ampak dosedanje cenitve tega niso pokazale. Bi pa še poudaril, da po meni znanih informacijah so zadnje preiskave glede tega primera niso usmerjene proti DUTB oziroma zaposlenim na DUTB. Glede hotelov Sava oziroma žal takrat nisem bil še zaposlen na DUTB. Mislim pa, da je šlo za odplačni prenos premoženja na državo.

Dobro, hvala lepa.

In da ni bilo prodajnega postopka v teku.

Hvala lepa, gospod Pirc. Gospa Cvelbar, bi še vi želeli kaj dodati? / oglašanje iz dvorane/ Izvolite.

Mogoče gospe Gregorčič nekaj kratkega glede procesov prodaj nepremičnin. Zdaj vi ste omenila, da bi se ti procesi pospešili, mi pa smo gledali s tega vidika, da bi bili ti procesi bolj transparentni, sledljivi. In v ta namen smo tudi v bistvu, tako kot sem prej predlagala, povedala, predlagali, da DUTB vzpostavi zaledno pisarno v teh postopkih, da se vzpostavi top klavzula v teh postopkih in da na bolj ustrezen način uredi interne akte, kar je DUTB v bistvu že storila. Hvala.

Hvala lepa. Ali želi še kdo od poslank in poslancev razpravo? Poslanec Anže Logar, prosim.

Ja, hvala. Zdaj, če se vrnem k temu poslu KLI Logatec, zdaj v. d. direktorja, gospod Pirc je rekel, da so pri zadevi KLI Logatec ugotovili samo manjša nespoštovanja pač teh predpisov internih in tako naprej v celi zadevi. Glede na to, da on najbolj pozna ta med nami primer, ker je najbolj soočen s tem, ker vodi to družbo. Me vseeno potem rahlo preseneča ta diskrepanca med tem, kar je bilo v javnosti predstavljeno v zvezi s tem poslom in tem, kot vi vidite ta posel. Tako da, mogoče, bi vas prosil še za vaš pogled – ali je po vašem mnenju pri tem poslu šlo za oškodovanje in slabo ravnanje tedanje uprave oziroma neizvršnih direktorjev, to pa iz enega zelo preprostega razloga, ker celo v tem poročilu piše, da je bil razrešen neizvršni direktor, dr. Miha Juhart, ravno zaradi tega posla iz razlogov, ki narekujejo predčasni odpoklic, skladno s peto alinejo, devetega odstavka, 8. člena ZUKSB. Skratka, vemo, da je dam relativno težko odpoklicat oziroma, saj Vlada to lahko odpokliče, ampak so točno določeni razlogi, v katerih primerih se odpokliče. Zdaj, če ta odpoklic je bil, Vlada je očitno prepričana, da je šlo za oškodovanje, zdaj, tukaj pa ne dobivam nekega občutka, da bi po mnenju predsedujočega oziroma tistega, ki vodi to družbo, res šlo za kakšne večje kršitve. Tako da bi vseeno prosil, da malo razjasnite no, nam na Odboru za finance, da bomo iz prve roke izvedeli, torej, ali je šlo ali ni šlo?

Ja, hvala, gospod poslanec. Še želi kdo od poslank in poslancev razpravo? Poslanka Mateja Udovč, prosim.

Hvala lepa še enkrat. Jaz bi se rada samo navezala na vaš odgovor glede prodaje nepremičnin. Iz vašega odgovora je moč razbrati, da za prodajo nepremičnin postavljate trenutno tržne cene, hkrati pa ste povedali, da skonto ne boste izvajali, saj naj bi se v preteklosti to pokazalo kot slabo. Pa me potem samo, samo eno razmišljanje bi rada dala, kako vi gledate na to – vsi vemo, da je v Sloveniji nepremičninski trg zelo visoko postavljen, cene so zelo visoke, cenilci posledično temu postavljajo zelo visoke cene, po katerem vi nepremičnin ne morete prodat, saj zanimanja za te nepremičnine ni. Hkrati poudarjate, da skonto ne boste dajali, saj se naj bi v preteklosti to pokazalo kot slabo, ampak, ali mogoče ni boljše, da bi sedaj izvajali skonto, pa bi še zmeraj dosegli relativno visoko prodajno ceno, kot pa da počakamo da, nepremičninski trg pade in potem bomo dali skonto in jih bomo prodali pod ceno. Hvala lepa.

Hvala, gospa poslanka. Naslednji razpravljavec poslanec Jernej Vrtovec, prosim.

Jaz sem že prej spraševal, uvodoma, o tem KLI Logatec, pa zdajle iz medijev vidimo eno zabeležko in sicer, revizijo Ernst & Young, ki je bila opravljena, mislim da, septembra meseca – se pravi, pred vami, ko je bil še drugi upravni odbor tudi. Revizorji, so po podatkih, citiram medije, ugotovili: »da DUTB naj bi posel opravili na hitro in malomarno, saj odgovorne osebe niso opravile ustreznih poizvedb. Pogoji posla so se spreminjali že po tem, ko je bil ta odobren. Posel so na DUTB potrdili kar po elektronski pošti. Prav tako DUTB ni preverjala finančne sposobnosti kupca podjetja Svet Re, saj ta v trenutku sklenitve posla ni imel denarja za plačilo kupnine.« Torej, če sklenem, na DUTB so bili malomarni. Tudi malomarnost je… se pravi na podlagi te malomarnosti je domnevno prišlo do oškodovanja denarja davkoplačevalcev, se pravi denarja DUTB. Cifra, o kateri so mediji govorili je bila okrog milijon evrov oziroma nekaj čez in tudi primeri, se pravi, DUTB je takrat, ko se je ta posel sklenil, citiram, so dejali, da je šlo za »posel skladen z mednarodno nepremičninsko prakso«. Se pravi nek običajen posel. Potem je recimo zunanja revizija, ki je bila narejena, je to ovrgla in tudi DUTB je odgovarjal na očitke glede preprodaje, da je prišlo do oškodovanja za več kot milijon evrov. Da se pač ne more vedeti, kakšni so bili stroški urejanja zemljišča, ampak en pozor, kar je bilo te revizije v medijih podane, predstavljene - ali se vam zdi to, da je šlo za normalen posel ali nenormalen posel? Ker recimo meni kot navadnemu gledalcu, če gledaš, da je eno zemljišče DUTB prodal po 90 evrov, drugo zemljišče v sedmih minutah,   (nadaljevanje) najprej za 40, potem nekaj minut je minilo, nova pogodba, pa je šla cena naprej za 90 evrov na kvadratni meter. Se pravi profit posrednika je bil 50 evrov. Okej, če je to mala malomarnost ali pa, da je DUTB ravnal malomarno, da je nekdo v par minutah zaradi posredovanja zaslužil 50 evrov, eno zemljišče zraven, ki je isto bilo prodajano, pa je šlo drugače čez, pač to je malomarnost, ki je oškodovala davkoplačevalski denar.

Hvala, gospod poslanec. Preden dam, gospod Pirc, vam besedo, mi dovolite, da vam samo citiram iz obravnavanega gradiva, tistega, ki je ministrstvo pripravilo, iz 3. poglavja, ki se imenuje Obravnava Vladnih gradiv, vezanih na delovanje DUTB: »Ugotovitve Vlade in Ministrstva za finance v zvezi z opravljenim nadzorom nad DUTB pri prodaji zemljišča nekdanjega KLI Logatec. Vlada ugotavlja, da je na podlagi poročila ministrstva ugotovila, da je pri prodaji nepremičnin v DUTB prišlo do vrste nepravilnosti, glede katerih ni bilo zagotovljeno pravočasno ukrepanje, kar je privedlo do oškodovanja premoženja DUTB. Omenjene ugotovitve so pokazale, da so obstajale v delovanju DUTB resne pomanjkljivosti, ki so preprečevale učinkovito delovanje DUTB in maksimiziranje vrednosti prevzetih sredstev pri njihovi prodaji.« Mi smo slišali prej v vaši razpravi stališče, da je pravzaprav šlo za kar oziroma eno relativizacijo zadeve, da pravzaprav ni šlo za nič kaj posebej pomembnega, kar je v neposredni koliziji s tem, kar Vlada in Ministrstvo za finance v svojem poročilu omenjata, v tistem poročilu, ki ga danes obravnavamo. Pa vas glede na tisto, kar je bilo do zdaj povedano, tudi jaz pozivam, da se opredelite do teh stališč Vlade in Ministrstva za finance. Izvolite, imate besedo.

Hvala. Se pravi glede prvega in zadnjega vprašanja, se pravi primer Logatec, tukaj bi rad še enkrat poudaril, da so bili, da so bili narejeni dodatni postopki v zadnjih tednih, na podlagi katerih bi se ugotovilo oškodovanje premoženja DUTB, kar bi bila podlaga oziroma kar bo eventualno podlaga za ukrepanje v primeru kršitev, se pravi za odškodninsko in kazensko odgovornost. Poleg tega je bila vsa dokumentacija predana tudi preiskovalnim organom, ki ugotavljajo eventualne kršitve in pa oškodovanje premoženja. Ampak še enkrat bi rad povedal, DUTB lahko ukrepa na podlagi dokazanih dejstev, pred tem je za take postopke težko ukrepati proti eventualnim kršilcem. Preiskava, forenzična preiskava je bila narejena v lanskem letu, določene postopki so bili izvedeni, v zadnjih 2 mesecih po mojem začasnem prevzemu vodenja DUTB pa so bili narejeni še dodatni ukrepi oziroma zahteve po dodatnih ocenah ugotavljanja oškodovanja premoženja. Bi pa res rad poudaril, da še ni postopek zaključek in da je še prezgodaj govoriti o dokazanih stvareh, predvsem o oškodovanju premoženja. Glede popustov, diskontov pri prodaji premoženja bi rad rekel, rekel sem, da je zaradi relativno visokih cen na trgu relativno, da je manj zanimanja za naše premoženje, ne da ga ni.  (nadaljevanje) Poleg tega se moram popraviti. Ko sem govoril, da ni smiselno dajati diskontov, sem govoril o večjih diskontih, medtem ko manjše diskonte pod ocenjeno tržno vrednostjo, ki seveda ni fiksna kljub temu, da jo mora DUTB določit kot fiksno za potrebe računovodenja, je ta vrednost vedno v nekem razponu in se tudi ugotavlja po različnih metodah. Tukaj sem, seveda večjih diskontov ne bomo dajali, vsekakor se pa prilagajamo ponudbam in pa trgu. Se pa strinjam, da bi bilo smiselno izkoristiti ugodne tržne razmere in premoženje prodajati hitreje, tudi z manjšimi diskonti. Seveda je pa pogoj za to transparenten in pa konkurenčen prodajni postopek in pa ustrezna utemeljitev take prodaje.

Hvala lepa, gospod Pirc. Zak… Aha, pardon. Poslanec Anže Logar, prosim.

Ja, še vseeno mislim, da bi vseeno, pa ne bi rad, ker gospod Pirc je šele 2 meseca, tako da to ne leti na njega, ampak vseeno se mi zdi, da se rahlo vrtimo kot mačka okrog vrele kaše. Zdaj o zadevi KLI Logatec je bilo v javnosti obveščeno septembra 2018. Od takrat je 7 mesecev, 7 mesecev. To je družba, ki ima, koliko, 130 zaposlenih, relativno majhna, kakorkoli. Ukvarja se z revizijo, torej so jim ti posli doma. Zdaj pa po 7 mesecih predsednik uprave ali pa direktor reče, da so naročili zdaj, ko je on prišel, neke nove preglede, kjer bi ugotovili, ali obstaja odgovornost odškodninska pri tem poslu. 7 mesecev. Kaj so pa do zdaj delali? Pa bom drugače vprašal. Ali imate občutek, da preden ste vi prišli, da niso dovolj natančno pregledovali tega posla oziroma naročili pravočasno vseh ustreznih revizij, da bi ugotovili tisto, kar vi šele ugotavljate, da boste na podlagi tega šele lahko ugotovili, ali je prišlo do odškodninskih oziroma do kazenskih odgovornosti. Ponavljam, 7 mesecev je od takrat, ko je v javnost zadeva prišla, verjetno je bilo pa, vršalo že prej v DUTB v zvezi s tem poslom. Torej sprašujem, ali je po vašem mnenju prejšnje vodstvo oziroma prejšnji izvršniki, ali so zamudili pri tem poslu oziroma pri reviziji tega posla?

Hvala, gospod poslanec. Ja, preden vam dam besedo, gospod Pirc, če sem vas prav razumel, prej ste omenili tudi, da je celoten ta posel in dokumentacija v zvezi s tem poslom bila predana preiskovalnim organom, to se pravi policiji. Je bilo tako?

Po meni znanih podatkih da, že pred nastopom moje funkcije.

Ker namreč tudi sam se ne morem znebit občutka, da se poskuša cela zadeva pomesti pod preprogo in da ni nekega resnega interesa na DUTB, da bi se ta stvar razčistila, neodvisno od tega, kar je napisano v poročilu Vlade. Zdaj pa glede na razpravo gospoda poslanca Logarja izvolite, dajte odgovor. Prosim.

Hvala. Zdaj glede učinkovitosti mojih predhodnikov se ne bi želel opredeljevat, prosim za razumevanje glede tega, mi to pač niti ne dovoljuje moja etika. Vsekakor pa lahko zatrdim, da se močno trudim, da se to ugotavljanje dejanskih kršitev v tem primeru, da se močno trudim, da se to čim prej ugotovi in pa zaključi. To je definitivno eden izmed mojih fokusov zadnjih 2 mesecev predvsem zaradi razloga, ker cel posel na DUTB meče izjemno slabo luč. Posledično je klima v podjetju precej slaba oziroma je bila precej slaba. In do zaključka ugotovitve vseh podrobnosti glede tega  (nadaljevanje) se verjetno še ne bo ustrezno izboljšala. Definitivno moj cilj ni pomesti z zadevo pod preprogo, ker se je niti ne da in tudi to ne bi bilo ustrezno, saj je treba stvari čim prej raziskati in sprejeti končno stališče glede tega tudi s strani vodstva DUTB, se pravi celotnega upravnega odbora.

Dobro, hvala lepa. Tako, zdaj pa v zvezi s to točko dnevnega reda zaključujem razpravo. In ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil s poročilom glede opravljenega nadzora Družbe za upravljanje terjatev bank in izdanih pisnih usmeritev za obdobje od 1. oktobra 2018 do 31. decembra 2018. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. In prehajam na 2. TOČKO, TO JE 29., 30., 31. IN 32. POROČILO O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE IN ODOBRENI FINANČNI POMOČI IRSKI, PORTUGALSKI REPUBLIKI IN HELENSKI REPUBLIKI. V okviru te točke gre za obravnavo poročila, ki ga je Vlada na podlagi šestega odstavka 4. člena Zakona o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju posredovala Državnemu zboru. K tej točki so vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance. In dajem besedo generalni direktorici Direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance, gospe Urški Cvelbar. Izvolite.

Hvala lepa. Na kratko bom predstavila vsebino združenih poročilom za leto 2018, kar se tiče poroštva Republike Slovenije in odobrene finančne pomoči Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki, ki ga Vlada predlaga v obravnavo Državnemu zboru. Najprej bi predstavila v bistvu stanje glede finančne pomoči omenjenim državam, nato pa še višino poroštva Republike Slovenije, ki je bilo dano v ta namen. Vse države prejemnice finančne pomoči s strani EFSF so zaključile programe pomoči znotraj te institucije. Sedaj se vrši le poprogramski nadzor, ki bo trajal, dokler 75 % posojenih sredstev ne bo povrnjenih. Na Irskem je bilo do konca leta 2018 opravljenih 10 pregledov, zadnji se je zaključil novembra prejšnjega leta. Ugotovitve poročila poprogramskega nadzora so, da položaj Irske ostaja ugoden, povečujejo pa se zunanja tveganja, povezana z izidom pogajanj glede izstopa Združenega kraljestva iz EU ter zaradi potencialnih sprememb na področju mednarodne obdavčitve. Tveganja glede sposobnosti poplačil, posojil iz sklada pa ostajajo nizka.  Kar se tiče Portugalske, je bilo do konca leta 2018 opravljenih 9 pregledov, zadnja misija se je zaključila novembra 2018. Ugotovitve omenjene misije so, da je gospodarska rast se v letu 2018 nadaljevala, čeprav bolj zmerno kot v predhodnem letu 2017. Za okrepitev rasti in konkurenčnosti ostaja ključno, da se zmanjša ovire za investicije, okrepi produktivnost ter izboljša poslovno okolje. Trenutno ne obstaja skrb, da Portugalska ne bi mogla odplačati svojih dolgov. Portugalska bo dodatno predčasno poplačala posojila mednarodnega denarnega sklada, del paketa je tudi njena zaveza, da po tem poplačilu v obdobju med 2020 in 2023 predčasno poplača še EFSF sredstva v višini 2 milijard evrov. Ta zaveza je odvisna od tržnih pogojev in ocene vzdržnosti dolga v danem obdobju.  Kar se tiče Grčija, Grčija je v okviru drugega programa iz družbe EFSF prejela 130,9 milijard evrov pomoči. Kljub intenzivnemu pogajanju med institucijami, posojilodajalkami in Grčijo ni prišlo do dogovora za zaključek ali dogovora za novo podaljšanje drugega programa, zato je bil program zaključen v juniju 2015. Po neuspelem podaljšanju drugega programa je Grčija 30. junija 2015 zaprosila za finančno pomoč Evropski mehanizem za stabilnost, EMS. Ta program se je zaključil 20. avgusta 2018. Sedaj tako poteka tudi v tem primeru poprogramski nadzor. Iz prvega poročila nadzorne misije izhaja, da bo dosežen primarni presežek v višini 3,5 % BDP. Po zaključku tretjega programa EMS, je Evroskupina na zasedanju, 22. junija 2018, soglašala s paketom srednjeročnih ukrepov za lajšanje vzdržnosti grškega dolga. Kar se tiče poroštva Republike Slovenije, poroštva za 59 izdaj dolžniških vrednostnih papirjev EFSF, v skupni višini 201,57 milijard evrov je na dan 31. december 2018 znašalo 1,02 milijarde evrov in se nanaša na glavnice brez obresti. Povečano na 120 % oziroma do 165 % pa je poroštvo Republike Slovenije za glavnico znašalo 1,63 milijarde evrov.  Toliko. Hvala.

Hvala gospa Cvelbar.  Odpiram razpravo. Najprej je na vrsti poslanec Primož Siter. Prosim.

Najlepša hvala za to poročilo.  Zdaj, če zelo krovno gledamo to stvar, mi govorimo o, že vsa leta govorimo o pomoči Grčiji in Irski, Portugalski, ampak skriva se v tej naraciji en trik. Mi ne govorimo o pomoči grškim, recimo, državljankam in državljanom ali pa grškemu gospodarstvu. Ne govorimo o pomoči grškim državljankam in državljanom, grškemu gospodarstvu, govorimo o pomoči oziroma hranjenju bank iz centra Evrope. To je poglavitni princip tega, celotnega tega projekta. Sem vesel, da ste servirali nekaj statistik, tudi jaz jih bom v podporo moji trditvi. Zdaj, najprej na začetku samo v dveh, gre za pomoč bankam iz Nemčije in bankam iz Francije, v teh dveh korakih. Najprej so bili naslovniki, je bila naslovnica Nemčija oziroma nemške banke potem Francija v prvem krogu, v navednicah, pomoči Grčiji so rešili nekaj nemških bank v vrednosti 45 milijard, v drugem krogu pa so prišle na vrsto francoske v višini 65 milijard evrov. Grško gospodarstvo pa ostaja na dnu v poraznem stanju, še hujšem stanju so grške državljanke in državljani. Še enkrat poudarim, pri teh ukrepih ne gre za pomoč državam, gre za pomoč bankam. Samo Grčija, nekaj statistik, kot obljubljeno. Brezposelnost se je iz leta 2009, ko je bila manj kot 10 %, do 2015 povečala na 25 %. 44 % Grkov in Grkinj danes živi pod pragom revščine, povprečna plača se je znižala za 37 5, pokojnine za 44 %. Službe je izgubila tretjina javnih uslužbencev, Grška kupna moč pa se je vrnila na leto 1986. Potem naprej, trije od štirih brezposelnih Grkov so dolgotrajno brezposelni, 51 % gospodinjstev je odvisnih od pokojnin. Dobrih 16 % gospodinjstev si ne more privoščiti niti 500 evrov stroškov na mesec, skratka revščina med zaposlenimi se povečuje. En alarmanten podatek pa je tudi, da se je od 2010 do 2016 izselilo 710 tisoč grških državljanov. Okej. Torej ti ukrepi očitno evidentno statistika zelo pragmatično kaže, niso učinkoviti za državljanke in državljane. Mi s temi poroštvi ne pomagamo Evropejkam in Evropejcem, mi pomagamo kapitalom, institucijah, ki mu držijo štango, po domače rečeno.  Zdaj imam jaz tri vprašanja za vas in bi prosil, če mi odgovorite na njih, v luči tega. Na kakšen način in ali sploh Slovenija misli še naprej podpirati vsiljevanje teh tako imenovanih varčevalnih ukrepov Grčiji, kljub dejstvu, da so povzročili več škode kot dobrega, opustošenje grškega gospodarstva, sejala revščina, itn. Potem, kar se tiče Republike Slovenije. kakšna je ocena tveganosti glede do dolga Grčije, ki ima pri refinanciranju javnega dolga torej še vedno težave. In pa tretje vprašanje. Koliko bo Slovenija zaslužila od izdaje poroštev za posojila Irski, Portugalski in Grčiji. Kot opomnik, samo gospod Dragonja je januarja na 3. redni seji odbora rekel, da bo do marca imel to informacijo. Toliko. Hvala lepa.

Hvala gospod poslanec.  Ali želi še kdo morda razpravljati? Ni želje po razpravi. Zato gospa Cvelbar, vam predajam besedo.  Izvolite. Bi pa morda poudaril to kar je kolega Siter izrekel nazadnje. To je namreč dejansko bilo tako s strani gospoda Dragonje, in če imate ta podatek, ga prosim posredujete.  Izvolite.

Hvala lepa.  Glede vprašanja, na kakšen način misli Slovenija to naprej podpirati, v bistvu to pomoč Grčiji, bi jaz mogoče v osnovi povedala, napačno je bilo razumevanje Zakona o poroštvu Republike Slovenije, ni dano prav za pomoč Grčiji, ampak za zagotavljanje finančne stabilnosti v celotnem Evroobmočju. Tako, da je moje mnenje, da je treba s tega vidika gledati pomoč Grčiji in kaj bi se zgodilo, če se ta ne bi uresničila, kakšen bi bil vpliv na celotno Evroobmočje in s tem tudi na Slovenijo.  Kar se tiče podatka, lahko mogoče kolegici predam besedo. Mateja Janša…

Lahko, lahko. Vi gospa samo izvolite, vklopite mikrofon in se predstavite z imenom, priimkom in funkcijo.  Izvolite. Gospa Cvelbar, vi pa izklopite mikrofon.  Izvolite.

Lepo pozdravljeni! Mateja Janša, sektor za mednarodne finančne odnose, sekretarka po nazivu.

Pa če hočete, gospa, malo bolj na glas govoriti, ker se vas slabo sliši.

V redu.  Kar se tiče, koliko bo Slovenija zaslužila. Zdaj, iz tega mehanizma ESFS. V bistvu, Slovenija daje poroštvo, tako da je iz te in vse obresti, pač Slovenija tem državam ni dala neposredno poroštva, ampak preko tega mehanizma EFSF. To se pravi, da direktno ne bo nič zaslužila, ker gredo obresti, morebitni dobički, ki bi jih ta institucija ustvarila na podlagi odplačil podeljenih kreditov bi se razporedili v rezerve te institucije, kar je običajno pri mednarodnih institucijah. Tako da, te rezerve so namenjene za kritje morebitnih izgub iz podeljenih posojil.  Drugo je bilateralno posojilo, ki ga je Slovenija dala Grčiji, v okviru programov pomoči. Slovenija je v tem programu dala za 263 milijonov evrov približno. To predstavlja 0,498 odstotni delež celotnih bilateralnih posojil, ki jih je Grčija prejela. Obresti iz tega naslova, Slovenija prejema trimesečno, evidentira jih v prihodke proračuna iz naslova obresti in od leta 2010 do konca leta 2018, je bil priliv iz tega naslova 22,44 milijonov evrov.

S tem da, če dovolite, tukaj je moratorij na odplačilo glavnice, ki velja do leta 2020, če sem prav obveščen.

Drži. Prvi obrok je vložen do srede junija 2020.

Dobro. Hvala lepa.  Zdaj vas prosim, da izklopite mikrofon. Gospa Cvelbar, bi še vi želeli kaj dodati? Dobro. Hvala.  Želi kdo razpravljati? Ni razprave. Zato zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil z 29., 30., 31. in 32. poročilom o poroštvu Republike Slovenije in odobreni finančni pomoči Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki.  S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in 8. sejo Odbora za finance.