Jaz sem že prej spraševal, uvodoma, o tem KLI Logatec, pa zdajle iz medijev vidimo eno zabeležko in sicer, revizijo Ernst & Young, ki je bila opravljena, mislim da, septembra meseca – se pravi, pred vami, ko je bil še drugi upravni odbor tudi. Revizorji, so po podatkih, citiram medije, ugotovili: »da DUTB naj bi posel opravili na hitro in malomarno, saj odgovorne osebe niso opravile ustreznih poizvedb. Pogoji posla so se spreminjali že po tem, ko je bil ta odobren. Posel so na DUTB potrdili kar po elektronski pošti. Prav tako DUTB ni preverjala finančne sposobnosti kupca podjetja Svet Re, saj ta v trenutku sklenitve posla ni imel denarja za plačilo kupnine.« Torej, če sklenem, na DUTB so bili malomarni. Tudi malomarnost je… se pravi na podlagi te malomarnosti je domnevno prišlo do oškodovanja denarja davkoplačevalcev, se pravi denarja DUTB. Cifra, o kateri so mediji govorili je bila okrog milijon evrov oziroma nekaj čez in tudi primeri, se pravi, DUTB je takrat, ko se je ta posel sklenil, citiram, so dejali, da je šlo za »posel skladen z mednarodno nepremičninsko prakso«. Se pravi nek običajen posel. Potem je recimo zunanja revizija, ki je bila narejena, je to ovrgla in tudi DUTB je odgovarjal na očitke glede preprodaje, da je prišlo do oškodovanja za več kot milijon evrov. Da se pač ne more vedeti, kakšni so bili stroški urejanja zemljišča, ampak en pozor, kar je bilo te revizije v medijih podane, predstavljene - ali se vam zdi to, da je šlo za normalen posel ali nenormalen posel? Ker recimo meni kot navadnemu gledalcu, če gledaš, da je eno zemljišče DUTB prodal po 90 evrov, drugo zemljišče v sedmih minutah, najprej za 40, potem nekaj minut je minilo, nova pogodba, pa je šla cena naprej za 90 evrov na kvadratni meter. Se pravi profit posrednika je bil 50 evrov. Okej, če je to mala malomarnost ali pa, da je DUTB ravnal malomarno, da je nekdo v par minutah zaradi posredovanja zaslužil 50 evrov, eno zemljišče zraven, ki je isto bilo prodajano, pa je šlo drugače čez, pač to je malomarnost, ki je oškodovala davkoplačevalski denar. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec. Preden dam, gospod Pirc, vam besedo, mi dovolite, da vam samo citiram iz obravnavanega gradiva, tistega, ki je ministrstvo pripravilo, iz 3. poglavja, ki se imenuje Obravnava Vladnih gradiv, vezanih na delovanje DUTB: »Ugotovitve Vlade in Ministrstva za finance v zvezi z opravljenim nadzorom nad DUTB pri prodaji zemljišča nekdanjega KLI Logatec. Vlada ugotavlja, da je na podlagi poročila ministrstva ugotovila, da je pri prodaji nepremičnin v DUTB prišlo do vrste nepravilnosti, glede katerih ni bilo zagotovljeno pravočasno ukrepanje, kar je privedlo do oškodovanja premoženja DUTB. Omenjene ugotovitve so pokazale, da so obstajale v delovanju DUTB resne pomanjkljivosti, ki so preprečevale učinkovito delovanje DUTB in maksimiziranje vrednosti prevzetih sredstev pri njihovi prodaji.« Mi smo slišali prej v vaši razpravi stališče, da je pravzaprav šlo za kar oziroma eno relativizacijo zadeve, da pravzaprav ni šlo za nič kaj posebej pomembnega, kar je v neposredni koliziji s tem, kar Vlada in Ministrstvo za finance v svojem poročilu omenjata, v tistem poročilu, ki ga danes obravnavamo. Pa vas glede na tisto, kar je bilo do zdaj povedano, tudi jaz pozivam, da se opredelite do teh stališč Vlade in Ministrstva za finance. Izvolite, imate besedo. MATEJ PIRC: Hvala. Se pravi glede prvega in zadnjega vprašanja, se pravi primer Logatec, tukaj bi rad še enkrat poudaril, da so bili, da so bili narejeni dodatni postopki v zadnjih tednih, na podlagi katerih bi se ugotovilo oškodovanje premoženja DUTB, kar bi bila podlaga oziroma kar bo eventualno podlaga za ukrepanje v primeru kršitev, se pravi za odškodninsko in kazensko odgovornost. Poleg tega je bila vsa dokumentacija predana tudi preiskovalnim organom, ki ugotavljajo eventualne kršitve in pa oškodovanje premoženja. Ampak še enkrat bi rad povedal, DUTB lahko ukrepa na podlagi dokazanih dejstev, pred tem je za take postopke težko ukrepati proti eventualnim kršilcem. Preiskava, forenzična preiskava je bila narejena v lanskem letu, določene postopki so bili izvedeni, v zadnjih 2 mesecih po mojem začasnem prevzemu vodenja DUTB pa so bili narejeni še dodatni ukrepi oziroma zahteve po dodatnih ocenah ugotavljanja oškodovanja premoženja. Bi pa res rad poudaril, da še ni postopek zaključek in da je še prezgodaj govoriti o dokazanih stvareh, predvsem o oškodovanju premoženja. Glede popustov, diskontov pri prodaji premoženja bi rad rekel, rekel sem, da je zaradi relativno visokih cen na trgu relativno, da je manj zanimanja za naše premoženje, ne da ga ni. Poleg tega se moram popraviti. Ko sem govoril, da ni smiselno dajati diskontov, sem govoril o večjih diskontih, medtem ko manjše diskonte pod ocenjeno tržno vrednostjo, ki seveda ni fiksna kljub temu, da jo mora DUTB določit kot fiksno za potrebe računovodenja, je ta vrednost vedno v nekem razponu in se tudi ugotavlja po različnih metodah. Tukaj sem, seveda večjih diskontov ne bomo dajali, vsekakor se pa prilagajamo ponudbam in pa trgu. Se pa strinjam, da bi bilo smiselno izkoristiti ugodne tržne razmere in premoženje prodajati hitreje, tudi z manjšimi diskonti. Seveda je pa pogoj za to transparenten in pa konkurenčen prodajni postopek in pa ustrezna utemeljitev take prodaje. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa, gospod Pirc. Zak… Aha, pardon. Poslanec Anže Logar, prosim. DR. ANŽE LOGAR (PS SDS): Ja, še vseeno mislim, da bi vseeno, pa ne bi rad, ker gospod Pirc je šele 2 meseca, tako da to ne leti na njega, ampak vseeno se mi zdi, da se rahlo vrtimo kot mačka okrog vrele kaše. Zdaj o zadevi KLI Logatec je bilo v javnosti obveščeno septembra 2018. Od takrat je 7 mesecev, 7 mesecev. To je družba, ki ima, koliko, 130 zaposlenih, relativno majhna, kakorkoli. Ukvarja se z revizijo, torej so jim ti posli doma. Zdaj pa po 7 mesecih predsednik uprave ali pa direktor reče, da so naročili zdaj, ko je on prišel, neke nove preglede, kjer bi ugotovili, ali obstaja odgovornost odškodninska pri tem poslu. 7 mesecev. Kaj so pa do zdaj delali? Pa bom drugače vprašal. Ali imate občutek, da preden ste vi prišli, da niso dovolj natančno pregledovali tega posla oziroma naročili pravočasno vseh ustreznih revizij, da bi ugotovili tisto, kar vi šele ugotavljate, da boste na podlagi tega šele lahko ugotovili, ali je prišlo do odškodninskih oziroma do kazenskih odgovornosti. Ponavljam, 7 mesecev je od takrat, ko je v javnost zadeva prišla, verjetno je bilo pa, vršalo že prej v DUTB v zvezi s tem poslom. Torej sprašujem, ali je po vašem mnenju prejšnje vodstvo oziroma prejšnji izvršniki, ali so zamudili pri tem poslu oziroma pri reviziji tega posla? PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec. Ja, preden vam dam besedo, gospod Pirc, če sem vas prav razumel, prej ste omenili tudi, da je celoten ta posel in dokumentacija v zvezi s tem poslom bila predana preiskovalnim organom, to se pravi policiji. Je bilo tako? MATEJ PIRC: Po meni znanih podatkih da, že pred nastopom moje funkcije. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Ker namreč tudi sam se ne morem znebit občutka, da se poskuša cela zadeva pomesti pod preprogo in da ni nekega resnega interesa na DUTB, da bi se ta stvar razčistila, neodvisno od tega, kar je napisano v poročilu Vlade. Zdaj pa glede na razpravo gospoda poslanca Logarja izvolite, dajte odgovor. Prosim. MATEJ PIRC: Hvala. Zdaj glede učinkovitosti mojih predhodnikov se ne bi želel opredeljevat, prosim za razumevanje glede tega, mi to pač niti ne dovoljuje moja etika. Vsekakor pa lahko zatrdim, da se močno trudim, da se to ugotavljanje dejanskih kršitev v tem primeru, da se močno trudim, da se to čim prej ugotovi in pa zaključi. To je definitivno eden izmed mojih fokusov zadnjih 2 mesecev predvsem zaradi razloga, ker cel posel na DUTB meče izjemno slabo luč. Posledično je klima v podjetju precej slaba oziroma je bila precej slaba. In do zaključka ugotovitve vseh podrobnosti glede tega se verjetno še ne bo ustrezno izboljšala. Definitivno moj cilj ni pomesti z zadevo pod preprogo, ker se je niti ne da in tudi to ne bi bilo ustrezno, saj je treba stvari čim prej raziskati in sprejeti končno stališče glede tega tudi s strani vodstva DUTB, se pravi celotnega upravnega odbora. PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Dobro, hvala lepa. Tako, zdaj pa v zvezi s to točko dnevnega reda zaključujem razpravo. In ugotavljam, da se je Odbor za finance seznanil s poročilom glede opravljenega nadzora Družbe za upravljanje terjatev bank in izdanih pisnih usmeritev za obdobje od 1. oktobra 2018 do 31. decembra 2018. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. In prehajam na 2. TOČKO, TO JE 29., 30., 31. IN 32. POROČILO O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE IN ODOBRENI FINANČNI POMOČI IRSKI, PORTUGALSKI REPUBLIKI IN HELENSKI REPUBLIKI. V okviru te točke gre za obravnavo poročila, ki ga je Vlada na podlagi šestega odstavka 4. člena Zakona o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju posredovala Državnemu zboru. K tej točki so vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance. In dajem besedo generalni direktorici Direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance, gospe Urški Cvelbar. Izvolite. URŠKA CVELBAR: Hvala lepa. Na kratko bom predstavila vsebino združenih poročilom za leto 2018, kar se tiče poroštva Republike Slovenije in odobrene finančne pomoči Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki, ki ga Vlada predlaga v obravnavo Državnemu zboru. Najprej bi predstavila v bistvu stanje glede finančne pomoči omenjenim državam, nato pa še višino poroštva Republike Slovenije, ki je bilo dano v ta namen. Vse države prejemnice finančne pomoči s strani EFSF so zaključile programe pomoči znotraj te institucije. Sedaj se vrši le poprogramski nadzor, ki bo trajal, dokler 75 % posojenih sredstev ne bo povrnjenih. Na Irskem je bilo do konca leta 2018 opravljenih 10 pregledov, zadnji se je zaključil novembra prejšnjega leta. Ugotovitve poročila poprogramskega nadzora so, da položaj Irske ostaja ugoden, povečujejo pa se zunanja tveganja, povezana z izidom pogajanj glede izstopa Združenega kraljestva iz EU ter zaradi potencialnih sprememb na področju mednarodne obdavčitve. Tveganja glede sposobnosti poplačil, posojil iz sklada pa ostajajo nizka. Kar se tiče Portugalske, je bilo do konca leta 2018 opravljenih 9 pregledov, zadnja misija se je zaključila novembra 2018. Ugotovitve omenjene misije so, da je gospodarska rast se v letu 2018 nadaljevala, čeprav bolj zmerno kot v predhodnem letu 2017. Za okrepitev rasti in konkurenčnosti ostaja ključno, da se zmanjša ovire za investicije, okrepi produktivnost ter izboljša poslovno okolje. Trenutno ne obstaja skrb, da Portugalska ne bi mogla odplačati svojih dolgov. Portugalska bo dodatno predčasno poplačala posojila mednarodnega denarnega sklada, del paketa je tudi njena zaveza, da po tem poplačilu v obdobju med 2020 in 2023 predčasno poplača še EFSF sredstva v višini 2 milijard evrov. Ta zaveza je odvisna od tržnih pogojev in ocene vzdržnosti dolga v danem obdobju. Kar se tiče Grčija, Grčija je v okviru drugega programa iz družbe EFSF prejela 130,9 milijard evrov pomoči. Kljub intenzivnemu pogajanju med institucijami, posojilodajalkami in Grčijo ni prišlo do dogovora za zaključek ali dogovora za novo podaljšanje drugega programa, zato je bil program zaključen v juniju 2015. Po neuspelem podaljšanju drugega programa je Grčija 30. junija 2015 zaprosila za finančno pomoč Evropski mehanizem za stabilnost, EMS. Ta program se je zaključil 20. avgusta 2018. (Nadaljevanje) Sedaj tako poteka tudi v tem primeru poprogramski nadzor. Iz prvega poročila nadzorne misije izhaja, da bo dosežen primarni presežek v višini 3,5 % BDP. Po zaključku tretjega programa EMS, je Evroskupina na zasedanju, 22. junija 2018, soglašala s paketom srednjeročnih ukrepov za lajšanje vzdržnosti grškega dolga. Kar se tiče poroštva Republike Slovenije, poroštva za 59 izdaj dolžniških vrednostnih papirjev EFSF, v skupni višini 201,57 milijard evrov je na dan 31. december 2018 znašalo 1,02 milijarde evrov in se nanaša na glavnice brez obresti. Povečano na 120 % oziroma do 165 % pa je poroštvo Republike Slovenije za glavnico znašalo 1,63 milijarde evrov. Toliko. Hvala.
“