2. redna seja

Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

23. 1. 2019

Transkript seje

Ljudmila Novak

Spoštovani gospod minister z veliko ekipo, spoštovani predstavniki različnih ministrstev, članice in člani komisije ter vsi ostali vabljeni in prisotni. Prav lepo pozdravljeni.

Pričenjamo 2. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije. Kje pa so? Tukaj kot… Seje se ne more udeležiti poslanec Primož Siter… / oglašanje iz dvorane/ Aha, ja. Torej poslanec Primož Siter nadomešča poslanko Violeto Tomić.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni Peter Jožef Česnik, minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, predstavniki Vlade oziroma ministrstev, nekateri so se opravičili, in sicer predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje ter Ministrstva za infrastrukturo, opravičil se je tudi gospod Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij. Prisotni vabljeni so še Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturo-gospodarske zveze, dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, mag. Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša, ki se je opravičila, dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, ki se je prav tako opravičil, Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, Aleš Waltritsch, predsednik Družbe za založniške pobude, Franka Žgavec, predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva, Miha Obit, predsednik Zadruge Novi Matajur, ki se je opravičil, Franz Kelih, vodja Mohorjeve založbe, Giuseppe Qualizza, predsednik Zadruge Most, predstavniki Javne agencije za knjigo, tednika Nedelja iz Celovca, založbe Wieser iz Celovca, založbe Drava iz Celovca ter predstavniki glasila Novi odmev iz Zagreba. Predstavniki Ministrstva za pravosodje pa so prisotni, se opravičujem. Še enkrat vse navzoče prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšni dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREGLED AKTIVNOSTI VLADE GLEDE SPREJETIH PRIPOROČIL 17. VSESLOVENSKEGA SREČANJA, KI JE BILO 6. JULIJA 2017 V DRŽAVNEM ZBORU REPUBLIKE SLOVENIJE.

Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu vsako leto v Državnem zboru organizira vseslovensko srečanje. Udeleženci po končani razpravi oblikujejo priporočila Vladi za izboljšanje položaja Slovencev, živečih zunaj meja, ter Vlado pozovejo k doslednemu uresničevanju sprejetih priporočil ter k seznanitvi z njihovo implementacijo do naslednjega vsakoletnega srečanja. Zaradi predčasnih parlamentarnih volitev junija 2018 srečanje v preteklem letu ni bilo mogoče izvesti. Priporočila zadnjega 17. vseslovenskega srečanja, ki je potekalo 6. julija 2017, so bila Vladi posredovana 10. julija 2017. Ker odziva Vlade ni bilo, je Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu s ponovnim dopisom 16. oktobra 2018 ministrstva ponovno pozvala, da v skladu s 5. priporočilom 17. vseslovenskega srečanja posredujejo program usmerjenega sodelovanja s Slovenci zunaj meja Republike Slovenije in pregled realizacije preostalih sklepov. V okviru 1. točke dnevnega reda bomo tako pregledali aktivnosti Vlade glede sprejetih priporočil 17. vseslovenskega srečanja. Gradivo k tej točki, ponovni dopis ministrstvom ter njihovi prispevki, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

K besedi pa najprej vabim ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, Petra Jožefa Česnika.

Peter Jožef Česnik

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Kot izseljenca povratnika me nekako boli, da lansko leto nismo imeli skupnega srečanja, vendar pogoji so bili takšni, da je bilo nemogoče izvesti. Za letos so idejni osnutki že bili dani na mizo. Mesto naj bi bilo Radovljica, vendar to je še vedno vprašanje logistike sredstev in sodelovanja med različnimi inštitucijami, ki bojo to organizirale. Radovljica več ali manj je centralna točka. Brezje kot romarska pot je zelo blizu. Lahko s tem tudi kombiniramo, plus planiranje istočasno, da bi sovpadel s srečanjem sestop izseljenskega pohoda na Triglav. Tako da to je glavna izseljenska aktivnost, ki bi se dogajala na slovenskem območju. Gledam na ta poročila, ne morem nič komentirati, ker sem komaj 140 dni tukaj, se spoznavam s pravnimi in administrativnimi, lahko bi rekel, ovirami, ampak postavkami, ki ureja to poglavitno. Zadnje 3 mesece smo imeli razpečevanje minimalnih sredstev, ki nam jih je Ministrstvo za finance dodelilo. Nekateri so zadovoljni, nekateri niso. V povprečju so vsi dobili malenkost več, kot so dobili lansko leto, čeprav glede kvalitete razpisa in točkovanja so nekateri dobili mogoče malo več, drugi malo manj. Na to moje, ne morem jaz osebno odgovarjati. Lahko bi rekel, ja, on zasluži več, vendar ga ne morem z dejstvi podpreti. Komisija je opravila svoje strokovno delo. Na začetku mojega mandata smo rekli, da bomo vse vloge čim prej ocenili. Vloge so šle ven v ponedeljek, tako da bojo prejemniki teh sredstev dobili veliko prej, vsaj en mesec prej, kot so jih v prejšnjih letih dobili. To je tako na kratko. Imamo nekaj projektov začrtanih, ki so, vi ste bili z nami, gospa predsednica, v Prezidu. S tem nadaljujemo, sodelovanje na tej osnovi bo se nadaljevalo. In veliko je še drugih projektov. Mislim, da v prihodnji seji bojo dorečeni, komisije bojo dorečeni in boste dobili poročilo dejansko, kaj je, koliko bojo stali in datume teh projektov. So pa vsaj 2 ali pa 3, kar se tega tiče.

Hvala.

Ljudmila Novak

Hvala lepa, gospod minister.

Sedaj pa prosim še predstavnike ministrstev, da podajo poročilo o uresničevanju sprejetih priporočil. Vljudno prosim, da se zaradi izdelave zapisa seje uvodoma tudi predstavite. Kot veste, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je prvi pristojen za to, da skrbi za zamejstvo in izseljenstvo, hkrati pa seveda tudi druga ministrstva pokrivajo to področje, nekatera bolj, nekatera manj. Tako so tudi poročila nekaterih ministrstev zelo obsežna, nekatera pa ugotavljajo, da bi pa lahko morda bolj sodelovali z zamejstvom in z našimi izseljenci, kot so do sedaj. Pa upam, da je bilo to naše pismo tudi v spodbudo, da boste o tem razmišljali in v prihodnosti tudi na drugih ministrstvih lahko pripravili bolj obsežno poročilo ter odkrili, kako, kakšno bogastvo je tudi za nas tukaj v matični domovini, da imamo naše rojake na drugi strani meje, s katerimi se lahko posvetujemo, sodelujemo, se podpiramo, izmenjavamo dobre prakse, kulturne in druge dogodke. Tako da upam, da bojo ta poročila v prihodnosti lahko in upravičeno tudi obsežnejša.

Sedaj torej vabim predstavnike ministrstev. Kdo bi želel najprej besedo?

Izvolite. In prosim tudi, da se uvodoma predstavite za magnetogram.

Miloš Bizjak

Hvala lepa. Miloš Bizjak, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo. Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani komisije.

Ministrstvo za obrambo sicer posebnega usmerjevalnega programa za sodelovanje s Slovenci zunaj meja Republike Slovenije nima izdelanega. Glede na pristojnosti našega ministrstva pa v povezavi z Zakonom o vojnih veteranih je pomembno sodelovanje oziroma sofinanciranje 2 zamejskih veteranskih organizacij, in sicer Koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora Celovec in Zveza vojnih invalidov narodnoosvobodilne vojne iz Trsta. Ministrstvo za obrambo na podlagi Zakona o vojnih veteranih ter Pravilnika o merilih za sofinanciranje dejavnosti društev ali zvez vojnih veteranov vsako leto objavi javni razpis za sodelovanje dejavnosti nevladnih organizacij v javnem interesu na področju veteranov. V letih 2015, 2016, 2017 in 2018 sta se na javne razpise prijavili navedeni 2 veteranski organizaciji iz zamejstva, ki jim je bil v preteklosti podeljen status društva, ki delujejo v javnem interesu na področju vojnih veteranov, oziroma status nevladne organizacije v javnem interesu po novo sprejetem Zakonu o nevladnih organizacijah. Zveza koroških partizanov Celovec je v obdobju od 2015 do 2018 prejela skupaj 142 tisoč 702 evra proračunskih sredstev, Zveza vojnih invalidov narodnoosvobodilne vojne Trst pa 34 tisoč 380 evrov. V nadaljevanju, če bo potrebno, lahko tudi posamezne zneske opredelim po letih. Sredstva za sofinanciranje nevladnih organizacij v javnem interesu na področju vojnih veteranov se zagotavljajo v okviru državnega proračuna in dodeljujejo na podlagi programa, števila članov in premoženja nevladnih organizacij v javnem interesu. In tako politiko nameravamo peljati tudi naprej.

Hvala lepa, predsednica.

Ljudmila Novak

Hvala. Mag. Miloš Bizjak je bil to.

Zdaj bi prosila gospoda z Ministrstva za zunanje zadeve, Mateja Andolška, tudi zaradi tega, ker namreč danes je bila seja Odbora za zunanjo politiko, ki je razpravljal o oceni razvoja mednarodnih odnosov in položaju Republike Slovenije v mednarodni skupnosti glede na cilje in prednostne naloge Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije in strateškega dokumenta o zunanji politiki Republike Slovenije. In je na tej seji Odbor za zunanjo politiko sprejel tudi enega izmed sklepov, ki se glasi: »Odbor za zunanjo politiko priporoča Ministrstvu za zunanje zadeve, da v skladu z Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije, upoštevaje nacionalni interes Republike Slovenije, v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu intenzivira dejavnosti za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti zunaj meja Republike Slovenije.« Seveda, ker tudi mi vsi pričakujemo, da bo Ministrstvo za zunanje zadeve izpolnjevalo to Deklaracijo o zunanji politiki in se tudi aktivno zavzemalo za boljše stanje, položaj naših narodnih skupnosti v zamejstvu, zato še toliko bolj pričakujemo tudi poročilo zunanjega ministrstva v zvezi z aktivnostmi. Izvolite.

Matej Andolšek

Hvala, gospa predsednica.

Pozdrav vsem prisotnim!

Zunanje ministrstvo je sicer dalo svoj prispevek oziroma svoj odziv na priporočila vseslovenskega srečanja 6. julija 2017.

Seveda ni treba posebej poudarjati, da zunanje ministrstvo z veliko pozornostjo spremlja položaj avtohtone slovenske skupnosti v sosednjih državah in da je to tudi ena od prioritet slovenske zunanje politike od osamosvojitve, od nastanka slovenske države, in kot taka tudi zapisana v ključnih dokumentih zunanje politike - omenili ste Deklaracijo o zunanji politiki - in tudi v ostalih strateških dokumentih. Situacija slovenskih avtohtonih narodnih skupnosti je zmeraj predmet dvostranskih srečanj s predstavniki sosednjih držav. Seveda pa naša diplomatska predstavništva in konzulati v sosednjih državah redno, vsakodnevno v bistvu opravljajo pogovore s predstavniki slovenske narodne skupnosti za uveljavljanje njihovih interesov in potreb v odnosu do države, v kateri živijo. Poudaril bi še, da ne gre samo za bilateralne pogovore, ampak tudi v multilateralnem formatu, zlasti v okviru Sveta Evrope in mehanizmov, ki obstajajo v Svetu Evrope, pri tem imam v mislih Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjših in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. V okviru teh mehanizmov Slovenija podrobno spremlja uresničevanje oziroma zagotavljanje pravic slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu in tudi spremlja potem izvajanje priporočil, ki jih imajo sosednje države glede slovenskih narodnih skupnosti. Ocenjujemo pa tudi, da je splošna raven dvostranskih odnosov s sosednjimi državami ključnega pomena za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti, oziroma da povem drugače, dobra raven dvostranskih odnosov prispeva k pozitivni naklonjenosti sosednjih držav do slovenske narodne skupnosti. In mislim, da je tu bil v zadnjih desetletjih od slovenske osamosvojitve, malo več kot v dveh desetletjih, narejen precejšen korak v spreminjanju odnosa oblasti sosednjih držav, pa tudi regij, no, moram izpostaviti, ne samo državnih oblasti, ampak tudi deželnih oblasti, posebej na Koroškem in v deželi Furlaniji-Julijski krajni, da se je ta odnos do slovenske narodne skupnosti precej spremenil na bolje.

Tako na tej točki nimam kaj bistveno več dodati, sem pa potem odprt za dodatna vprašanja kasneje. Hvala.

Ljudmila Novak

Hvala za poročilo.

Prosim še predstavnike drugih ministrstev, ki želijo imeti besedo. Izvolite, pa prosim, da se predstavite z imenom in priimkom ter s katerega ministrstva prihajate.

Vladimir Čeligoj

Hvala lepa, gospa predsednica. (Vladimir Čeligoj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.)

Naše ministrstvo že vrsto let sodeluje s slovenskimi zamejskimi kmetijskimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, in sicer bom rekel, da so v glavnem trije sklopi. Prva stvar, ki jo želim navesti, je to, da sodelujemo v mešani delovni skupini med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino in da je ta delovna skupina tudi sestavni del Skupnega odbora Slovenija - Furlanija-Julijska krajina. Prav tako sodelujemo v mešani delovni skupini med Slovenijo in avstrijsko Koroško. In tudi v tem primeru smo sestavni del Skupnega odbora Slovenija - Koroška.

Druga pomembna stvar, ki je v okviru kmetijskega ministrstva, je, da smo leta 2012 oblikovali skupno koordinacijo, poimenovano AGRA-SLOMAK, v katero smo vključili kmetijske organizacije vseh štirih sosednjih držav. Gre za medsebojno spoznavanje, za izmenjavo dobrih praks in izobraževanje, in to delovanje koordinacije se je izkazalo kot izredno pomembno, izredno povezovalno. Tudi sama koordinacija se sestaja vsaj dvakrat, trikrat letno, vsakokrat v drugi državi, tako se vsi med seboj lahko spoznajo. Skozi letni program, ki se vsako leto sprejme, se potem tudi oblikujejo te dejavnosti in aktivnosti te koordinacije. Drugače pa naj povem, da je ena od pomembnih nalog te koordinacije ta, da se predstavlja na eni največjih regat v svetu, na Barkoljanki. Gre za povezovanje turističnih kmetij iz zamejstva in iz Slovenije, ki se vsako leto, že petič, predstavlja na tej regati. Potem je druga stvar, ki je, da se zamejci predstavljajo tudi na dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju skozi posamezne razstave oziroma s posameznimi pridelki in proizvodi ter s tem tudi Ptuj kot kraj dogajanja dobrot slovenskih kmetij s svojim programom se širi tudi preko meje. Potem smo sodelovali tudi v tako imenovani mreži Alpe-Jadran, ki jo je vodil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, gre za povezovanje mladih, usposabljanje mladih, ter še pri nekaterih drugih aktivnostih. Recimo, pomembno je srečanje kmetov petih dežel, ki se ga organizira na avstrijskem Koroškem vsako leto. Ena takšnih dejavnosti je tudi koordinacija AGRA-SLOMAK, srečanje na sejmu AGRA, kjer se srečajo z aktualnim ministrom oziroma v tem primeru ministrico, kjer vabimo tudi predstavnika Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. No, in lani je bilo tudi pomembno to, da je v decembru KIS, Kmetijska izobraževalna skupnost z avstrijske Koroške slavila 30 let in smo se vse koordinacije srečale na tej jubilejni predstavitvi, na tej proslavi, ob tej priliki so tudi izdali pomembno knjigo o kmetijah, slovenskih kmetijah na Koroškem, ki jih običajno ovekovečijo vsako leto skozi letni kmečki koledar. Ta knjiga je pa zajela v bistvu kmetije, ki so bile predstavljene v minulih desetih letih. Tako da – naj omenim še to, ker je že prej minister omenil projekte, da smo uspešno izvedli projekt Slovenske vzorčne kmetije v Porabju. In ta projekt skušamo tudi prenesti na Gorski kotar. In upam, da bodo te stvari tudi uspešno peljane naprej. Hvala lepa.

Ljudmila Novak

Hvala za bogato poročilo.

Seveda - poročilo je lahko bogato, ker so bile tudi dejavnosti bogate. In čestitke za to ureditev vzorčne kmetije in seveda upamo, da bo podobna uspešna zgodba se zgodila tudi v Gorskem kotarju. O tem bo pa gospod minister morda kaj več kdaj povedal.

Še druga ministrstva? Izvolite.

Tatjana Likar

Tatjana Likar, Ministrstvo za kulturo.

Ministrstvo za kulturo pristojnost spodbujanja kulturne dejavnosti Slovencev zunaj meja Republike Slovenije je v preteklosti preneslo v Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, vendar je ohranilo aktivno sodelovanje z uradom in seveda tudi vse aktivnosti, ki so na podlagi naše javne službe. Tako da lahko rečemo, da se gro vseh vsebinskih aktivnosti izvaja v naših javnih zavodih, ki izvajajo javno službo. Tako na primer lahko izpostavim za področje medijev, da je pravica Slovencev po svetu oziroma pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski do javnega obveščanja in do obveščanja urejena v Zakonu o medijih in je opredeljena kot del javnega interesa za področje medijev. Prav tako imajo prav poseben položaj Slovenci v zamejstvu in po svetu zagotovljen tudi v okviru Radiotelevizije Slovenija, kjer je v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija opredeljeno temeljno poslanstvo Televizije Slovenija, ki je izvajanje javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb najširšega kroga uporabnikov, med katerimi zavod in zakon posebej izpostavljata tudi Slovence po svetu in pripadnike slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski.

Če morda nekako pogledamo na področje arhivske dejavnosti, bi izpostavila poseben projekt, ki poteka med Arhivom Republike Slovenije in Uradom za Slovence zunaj meja Republike Slovenije, ki se nanaša na arhive naših zamejcev, ne glede na to, ali gre za arhive društev ali za arhive posameznikov. Namen tega sodelovanja je, da bi pač poskušali v največji meri ohraniti zapuščino naših izseljencev in to ustrezno tudi evidentirati. Zato Arhiv Republike Slovenije pomaga s strokovnimi nasveti, priporočili pri evidentiranju tega gradiva, pri zagotavljanju pogojev za ustrezno hranjenje s pomočjo navodil in z usmeritvami za digitalizacijo. Prav tako pa se poskuša v Sloveniji v okviru arhiva tudi evidentirati, katero je tisto gradivo, ki po svetu nekako obstaja in bi ga veljalo ohraniti za prihodnje rodove.

Če morda navežem arhivsko dejavnost na knjižnično dejavnost, se prav tako v okviru knjižnične javne službe izvajajo različne vsebinske aktivnosti, ki imajo podlago v Zakonu o knjižničarstvu. Tako da v bistvu v sklopu javnega sofinanciranja sofinanciramo nakup knjižničnega gradiva za knjižnice na obmejnih območjih, prav tako tudi določene aktivnosti knjižnic v Sloveniji, ki delujejo preko meja. To se pravi, v Italiji in na Madžarskem pa tudi delno na Hrvaškem. Seveda pa poskušamo tudi z neposrednim sodelovanjem med splošnimi knjižnicami in društvi v zamejstvu vzpostaviti vsebine, ki pomagajo predstavnikom Slovencev izven naših meja, da ohranjajo stik z jezikom, da imajo dostop do literature v slovenskem jeziku in da poskušajo tudi ustvarjati v slovenskem jeziku.

Če morda izpostavim Narodno in univerzitetno knjižnico - je znotraj knjižnice tudi posebna služba, ki je v preteklosti zbirala gradivo, ki ga ustvarjajo Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. In na osnovi tako zbranega gradiva, pa tudi gradiva naših društev in posameznikov prirejajo različne razstave. Tako morda omenim samo razstave v zadnjih letih, ki so nastale v NUK in se tudi širijo v druge inštitucije, tudi v predstavništva Republike Slovenije izven meja. Recimo, razstava iz mnogih dežel, ki je bila sicer posvečena Luisu Adamiču, 120. obletnici rojstva, vendar je zbrala tudi utrinke o življenju Slovencev v Ameriki. Potem Rojstvo novih domovin, ki je predstavilo ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji v obdobju po II. svetovni vojni in pa recimo Slovenke v ZDA, razstava, ki se tudi seli na različna prizorišča.

V povezavi z razstavno dejavnostjo je potrebno omeniti tudi dejavnost muzejev. Tu bi predvsem izpostavila Slovenski etnografski muzej, pa Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki pač v sklopu svojega programa delovanja navezujeta stike z društvi in z inštitucijami izven Slovenije in poskušata pri zbiranju tega muzejskega gradiva pri popisovanju in seveda tudi pri svetovanju kako in kaj s tem gradivom ravnati. Nekaj je bilo pa tudi sodelovanja pri posameznih razstavah, ki so bile bodisi v Sloveniji, bodisi preko meja. To je pač nek kratek pregled teh naših pomembnejših dejavnosti, pomembnejših vsebin, ki jih izvajamo. Lahko pa rečem, da v bistvu vsa področja s katerimi smo na ministrstvu povezani nekako poskušajo ob misli na kulturno delovanje misliti seveda tudi na kulturo, ki je potrebna za Slovence v zamejstvu in po svetu. Hvala lepa.