Spoštovane kolegice in kolegi! Naj vam uvodoma pojasnim, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije dr. Darija Krajčiča kot podpredsednik odbora vodil sam.

Obveščam vas, da danes poslanca dr. Darija Krajčiča nadomešča poslanec Jože Lenart.

Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, BRUSELJ, 17. IN 18. 12. 2018.

Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 13. 12. 2018 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim državno sekretarko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanjo Strniša, da nam predstavi izhodišča.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Tokratni Svet ministrov za kmetijstvo in ribištvo bo obravnaval oziroma ima namen sprejeti politični dogovor glede celotnih dovoljenih ulovov ter kvot za leto 2019, kar se nanaša na ribištvo. Na področju kmetijstva pa bo predsedstvo opravilo razpravo glede napredka pri zakonodajnem svežnju, ki se nanaša na reformo skupne kmetijske politike, in o posodobljeni strategiji Evropske unije za biogospodarstvo. Potem pa imamo še več točk razno. Hrvaška bo poročala o konferenci na temo Vloga parlamentov pri oblikovanju prihodnosti prehrane in kmetijstva. Komisija bo podala informacijo o predlogu uredb, ki bodo prinesle manjše spremembe za lažji prehod s sedanje kmetijske politike na kmetijsko politiko po letu 2020. Predsedstvo bo poročalo še o konferenci na temo prihodnosti beljakovinskih rastlin v Evropi, ki je potekala novembra na Dunaju, ter o škodah v gozdovih EU kot posledici letošnjih vremenskih ujm. Komisija pa bo poročala o sprejetih ukrepih po aferi fipronil v lanskem letu.

Danska je za točko razno predlagala razpravo o vzpostavitvi mednarodnega centra za preprečevanje protimikrobne odpornosti. To točko smo sicer v izhodiščih za svet naslovili, vendar je točka bila včeraj umaknjena, je Danska predlagala umik z zasedanja, zato je danes tudi ne bom predstavila.

Če gremo po posameznih točkah. Točka, o kateri se bodo ministri sporazumeli glede ribolovnih možnosti za leto 2019, je pomembna tudi za Slovenijo, ker omejuje ulov malih pelagičnih staležev sardele in sardona v Jadranskem morju, in sicer na raven iz leta 2014, in hkrati omejuje tudi dovoljeno število ribolovnih dni na skupno 180, od tega za vsako od teh vrst na največ 144 ribolovnih dni, kar je za Slovenijo pomembno. V preambuli ta uredba navaja, da je treba posebej nasloviti slovensko ribiško floto, njene posebnosti, zaradi zanemarljivega vpliva na staleže. Večkrat smo že tu povedali, da ulov naših ribičev predstavlja samo 0,1 % vsega ulova v Severnem Jadranu, in zato potem v prilogi te uredbe daje rezervacijo na raven 300 ton letnega ulova za obe vrsti rib skupaj, kar je nekajkratni faktor trenutnega ulova. Tako s tega vidika za slovenske ribiče ta uredba ne predstavlja nobene omejitve in jo podpiramo.

Pri drugi točki, ki se nanaša na obravnavo reforme skupne kmetijske politike, bo tokrat razprava zelo splošna. Predsedstvo ni pripravilo posebnih vprašanj za razpravo. Naj povem samo za informacijo, da je avstrijsko predsedstvo delalo predvsem na kompromisnih predlogih oziroma je že pripravilo kompromisne predloge uredbe na področjih, kjer gre za bolj tehnična vprašanja, na najbolj politično občutljivih področjih pa se razprava med ministri oziroma v EU predvideva v času romunskega predsedovanja in naprej. Tako je ta razprava namenjena, da vsaka država izpostavi predvsem tisto, kar je za to državo ključno. Slovenija bo tu izpostavila, da bodo potrebne še določene prilagoditve novega izvedbenega modela, da bo sistem učinkovit in predvsem enostaven za izvajanje, to zlasti velja za okvir potrjevanja smotrnosti in poročanja. Prav tako je za nas še vedno odprto vprašanje obveznosti določenih intervencij, na primer, prerazporeditvenega plačila in ukrepov za upravljanje s tveganji. Prav tako še zmeraj v tem kompromisnem predlogu predsedstva ni rešeno vprašanje višine ovojnic za proizvodno vezana plačila za Slovenijo. Tu bi mi želeli, da imamo možnost imeti maksimalni delež proizvodno vezanih plačil in da ne bi bili omejeni na ta delež, kakršnega smo izvajali od letos do konca obdobja. Pri novi zeleni arhitekturi mi ne postavljamo pod vprašaj sploh večje ambicioznosti doseganja okoljskih ciljev, ker vemo, da je to nujno, menimo pa, da je potrebna še dodatna razprava o tem, s katerimi instrumenti je to mogoče v najboljši meri doseči. In da je v uredbah nekakšno pravo ravnotežje med obveznimi zahtevami in tistimi ukrepi, ki naj bi bili prostovoljni. Glede tega bi želeli tudi, da se državam članicam omogoči, da se pri okoljskih elementih priznava ne samo dodatne stroške, ko gre za okoljske ukrepe, ne samo dodatne stroške ali pa zmanjšani dohodek, ampak tudi ukrepe za ohranjanje trajnostnih kmetijskih praks, kjer so te še prisotne, in ne samo za neke nove prakse ali pa bolj ekstenzivne prakse, ker imamo pač v našem prostoru zaradi naravnih pogojev in tudi agrarne strukture tega še veliko. Poleg tega je še naprej treba pripoznati doprinos podpor za območja z naravnimi in drugimi omejitvami pri doseganju okoljskih ciljev in jih je treba vključiti v teh 30 % sredstev, ki jih naj program razvoja podeželja nameni za okoljske cilje. Želeli bi tudi, da je mogoče izvajanje sektorskih programov v okviru prvega stebra kmetijske politike, kjer organizacije proizvajalcev še niso zaživele, ker pri nas in v glavnem v vseh državah, ki smo se vključile leta 2004, so ti procesi šele v začetkih.

Če se kratko ustavim pri posodobljeni strategiji EU za biogospodarstvo. Evropska komisija bo predstavila posodobljeno strategijo za trajnostno krožno biogospodarstvo, ki jo je sprejela 11. oktobra letošnjega leta. Tu povem, da je bila 2012 sprejeta prva strategija o biogospodarstvu, vključno z akcijskim načrtom, s ciljem, da se izboljša znanje na tem področju in da se izvede ukrepe za inovativno in konkurenčnejšo družbo, ki naj bolje izkorišča vire, in tako naslovi tudi globalni problem hitro rastočega prebivalstva, ki se naj zadovoljivo vključi in ohrani raven zdrave in varne hrane.

V obstoječem programu EU za raziskave Obzorja 2020 imamo za to posebno alinejo ali pa posebno poglavje in namenjena sredstva v višini 4,7 milijarde evrov. Nov finančni okvir za obdobje po 2020 podpira tudi te ambicioznejše cilje na tem področju in namenja za te raziskave 10 milijard evrov, kar seveda mi pozdravljamo. Gre pa pri celotni strategiji za to, da se ne naslavlja zgolj ali pa, bi rekla, posamično kmetijstva, gozdarstva, skupne ribiške politike, okoljske politike in podobno, ampak da se iščejo neke povezave in komplementarnost vseh politik in skladnost vseh politik, zato da se bolj učinkovito dosegajo cilji. Komisija za leto 2019 s tega področja načrtuje izvajanje 14 ukrepov. Konkretno povem, da bo v letu 2019 namenila 100 milijonov za boljši dostop do finančnih virov, se pravi, kredite za podjetja, mala in srednja podjetja na področju biogospodarstva za inovacije s tega področja. Komisija naj bi podprla tudi izdelavo nacionalnih in regionalnih strategij za biogospodarstvo. Kje smo mi na tem področju? Mi svoje posebne strategije nimamo, smo pa naslovili ta vprašanja razvoja biogospodarstva tako v Resoluciji o strateških usmeritvah za razvoj kmetijstva in živilstva do leta 2020, načrtujemo te principe vključiti tudi v strategijo za obdobje po letu 2020 oziroma v resolucijo, ki smo jo začeli zdaj pripravljati. Principi so vgrajeni tudi v vladni okvir za program za prehod v zeleno gospodarstvo iz leta 2015, v kažipotu prehoda v krožno gospodarstvo iz letošnjega leta in v Strategiji razvoja Slovenije 2030 ter slovenski strategiji pametne specializacije iz leta 2017. Slovenija se je tudi priključila BIOEAST iniciativi v letu 2016, to je iniciativa, v kateri sodelujejo višegrajske države, baltske države, Romunija, Bolgarija in Slovenija, ki si prizadeva za boljši dostop do sredstev na področju raziskav za to področje in tudi išče neko povezovanje raziskovalne sfere na tem področju. Konkretno še povem, da se Slovenija vključuje na način, da Univerza v Ljubljani skupaj z našim ministrstvom sodeluje v tej iniciativi, Biotehniška fakulteta pa pripravlja projektno prijavo za sodelovanje v programu Obzorja 2020 in za ta namen pripravlja nekakšen konzorcij, ki bi se lotil teh vprašanj.

Glede parlamentarne konference o vlogi parlamentov pri oblikovanju prihodnjih politik na področju prehrane in kmetovanja, ki je potekala novembra v Zagrebu, bi verjetno lahko danes k razpravi prispevali tudi slovenski poslanci, kolikor sem seznanjena, so se tudi udeležili. Konferenco je sicer organiziralo hrvaško ministrstvo za kmetijstvo in odbor za kmetijstvo hrvaškega sabora. Sodeloval je tudi komisar Hogan, med udeleženci pa so bili predstavniki nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Cilji ali pa priporočila, ki so jih sprejeli na tem sestanku, pa so blizu tudi našim usmeritvam. Poslanci so se zavzeli za ohranitev sredstev za skupno kmetijsko politiko na sedanji ravni. Posebej so izpostavili pomen strukturnih ukrepov programa razvoja podeželja, poenostavitev skupne kmetijske politike, več prožnosti za države članice, upoštevanje potreb malih kmetij, prednost, ki jo potrebujejo mladi kmetje, prostovoljnost za nove elemente pogojenosti in se zavzeli tudi za poenostavitve pri izvajanju ukrepa LEADER, pa tudi za večjo geografsko uravnoteženost pri spodbujanju raziskav in razvoja. Vse to so tudi izrazito naše prioritete. Poleg tega so pa še izpostavili spodbujanje javno-zasebnega partnerstva.

Naj samo kratko omenim, da bo komisija predlagala tehnične prilagoditve osnovnih uredb za neposredna plačila na razvoj podeželja, ki omogočajo prehod v naslednjo finančno perspektivo. In sicer, za nas je pomembno to, da bo možno iz sredstev tehnične pomoči razvoja podeželja financirati študije, ki so potrebne za pripravo strateškega načrta za naslednje obdobje, in to ne samo na področju razvoja podeželja, kar je bilo že doslej omogočeno, ampak tudi za prvi steber skupne kmetijske politike, ker brez te spremembe ne bi bilo mogoče, je pa seveda potrebno, ker bomo imeli skupni strateški načrt.

Glede konference razvoja rastlinskih proteinov v Evropski uniji, ki je bila na Dunaju, povem, da je to že dolga zgodba, ki se večkrat pojavi na mizah oziroma v razpravah med evropskimi ministri. Gre za to, da je Evropska unija kot celota zelo nizko samooskrbna z beljakovinskimi rastlinami, ki so pomemben del krme pa tudi hrane za ljudi, ta stopnja samooskrbe je zelo različna približno bi rekli tretjinska, pa različna po skupinah, Evropska unija pridela recimo samo 5 % svojih potreb soje.

V izhodiščih smo se, ker dokumenta predsedstva ni bilo smo se naslonili na poročilo komisije iz tega področja, ki ne predvideva novih inštrumentov in ukrepov na tem področju, izpostavlja, da so že obstoječi inštrumenti politik tako v prvem kot drugem stebru kmetijske politike ustrezni in naj jih države članice izkoristijo. Na novo pa predvideva uvedbo platforme za izmenjavo dobrih praks med državami članicami, kar pozdravljamo. Za Slovenijo je pomembno, da v prihodnem strateškem obdobju ponovno najbrž uvedemo / nerazumljivo/ vezana plačila za beljakovinske rastline, mi smo to že imeli, pa smo jih morali na zahtevo komisije umakniti, ker so se površine pod beljakovinskimi rastlinami prehitro povečevale in je komisija opozorila, da ta sektor ni ogrožen, čeprav smo začeli praktično iz skoraj ničelne proizvodnje bi rekla, ampak zdaj računamo, da takih ovir glede omejevanja povečevanja proizvodnje, če se proizvodno vezana plačila uvedejo v prihodnjem obdobju ne bo. Predsedstvo je predlagala tudi obravnavo ali razpravo o obsežni škodi, ki je nastala v evropskih gozdovih letos kot posledica izjemnih vremenskih ujm. Naj spomnim, da smo v Sloveniji tudi že od leta 2014 priča izjemnim škodam, že žled leta 2014 je bil skoraj 10-krat večji ali 8-krat večji kot je bil prej, kot je bil zadnji velik žledolom v 80-ih letih, utrpeli smo tudi škodo po snegolomih, vetrolomih v letu 2017 decembra, ko smo imeli 2,2 milijonov kubikov škode, pa tudi nedaven vetrolom je povzročil za 280 tisoč kubikov škode. Skratka ta razprava je pa namenjena temu, da se v takih primerih nekako vzpostavi čezmejno sodelovanje med državami za hitrejšo sanacijo, kajti namreč poleg te naravne škode običajno sledi potem tudi večja škoda po podlubnikih, ki napada na drevesa, torej so sekundarne škode skoraj tako pomembne kot primarne.

In še zadnja točka. Komisija bo poročala kakšno je stanje po aferi fipronil v lanskem letu, spomnimo se, da je lani vse evropske države zajela afera fipronil, ko se je našlo nedovoljeno zdravilo za zdravljenje piščancev v jajcih. Slovensko državo je ta afera oplazila z vloženimi jajčnimi proizvodi v zelo majhnih količinah, ki so bili umaknjeni, ki so jih v bistvu uvozniki umaknili s trga takoj in je šlo za izredno majhne količine, je pa evropska komisija po tej aferi sprejela ukrepe predvsem za boljšo in hitrejšo izmenjavo informacij in za večjo transparentnost v primeru takih pojavov. Mi to zelo podpiramo in menimo, da je zaščita zdravja potrošnikov na prvem mestu in tudi obveščenost potrošnikov je na prvem mestu, se pravi pred interesi, pred ekonomskimi interesi proizvajalcev, ki jih take afere zadevajo. Hvala lepa.

Se zahvaljujem za izčrpno poročilo. Odpiram razpravo. Besedo ima dr. Franc Trček.

Hvala za besedo predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj. Zdaj uvodoma lahko rečem, včasih v hecu rečemo, da Evropska unija obstaja zato, da financiramo francoskega kmeta in nemško industrijo, v tej šali je tudi nekaj resnice. Drugo dejstvo je, da bomo kmalu 15 leto že članica in tretje dejstvo je, da imamo neko tako zelo pomembno temo, da bi se mogoče morali za en dan zapreti pa se resno o njej pogovarjati. Skupna kmetijska politika, kmetijska politika je ena od ključnih politik Evropske unije, je zelo zahtevna v pristopnih pogajanjih eno najbolj zapletenih acquisev za zapirati tudi ogromno pene se vrti čez njo, saj državna sekretarka je omenila nek znesek, ki presega trenutno še naš letni proračun, upam, da ga bomo kmalu dosegli, 10 milijard, mi pa imamo tu neko sejo, ki jo moramo do 10 končati. Žalosti me tudi da ni vsaj gospoda Bogoviča tukaj, ker so te naše majhne četice osmih v Bruslju, odkrito lahko rečem, edini koliko toliko resno s tem ukvarja. Ker je časa malo bom relativno kratek postavil nekaj vprašanj, bom rekel peto leto kot poslanec me pa tudi nekaj malo moti pa to ne leti toliko na vas, gospa Strniša, dejansko pričakoval bi, da se na podaja izhodišč več. Mi poslanci izhodišča dobimo. Naša domača naloga je, da to preberemo ali ne preberemo in s tem bi tudi osvobajali več časa za razpravo. Državna sekretarka, sekretar ali minister, ministrica bi lahko prišla in bi povedala samo kaj je onkraj tega plus nekaj kar mogoče čisto poslanci ne razumemo ali določeni ne razumejo, ker se premalo poglobijo, s tem bi prišparali čas.

Zdaj, če se dotaknem na kratko ribolova, tisti, ki malo poznajo vedo, da že v procesih dejansko pridruževanje Evropski uniji smo mi dobesedno zdesetkali naš ribolov tudi s kvotami na katere smo pristali, pogovarjamo se o sardelah in sardonih ali šardonih, kot jih nekdo imenuje, in tukaj se meni postavlja vprašanje ali bomo mi sploh realizirali letno kvoto 300 ton ulova. Po mojem mi že odmigujejo, da ne. Že lani ali predlani sem se pogovarjal z enim redkih preostalih ribičev, ki je imel še dve ladji, družina, ki tam od sredine 19. stoletja se s tem ukvarja, je rekel: "glej, jaz bom s tem nehal, ker ni več računice, da jaz imam ekipo nekih ljudi, dejansko pa smo lahko dva, tri meseca na leto efektivni. To na kratko. Zdaj, če se dotaknemo reforme skupne kmetijske politike, zdi se mi, da je to neka tema,predsedujoči, ki bi ji res morali nameniti kak dan, mogoče celo zaprte seje za uvod matičnega delovnega telesa in odbora za zadeve EU, verjetno ne bi bilo odveč ne meni ali komu drugemu bolj pojasniti kaj pomeni izvzetje malih kmetij iz kontrole. Jaz vedno, ko vidim poenostavitve debirokratizacija cela Cerarjeve vlade je bil to nek glavni flek ship pa ne vem, da smo se kam premaknili. Tukaj imam vprašanje zahteve, da organizacije proizvajalcev vsaj 5 % namenijo raziskavam in razvoju in trajnostni tehnologiji, kar sicer nekako pozdravljam, trenutno je ravno sveža prevedena knjiga ekonomistke italijanskega porekla, ki predava na London Scholl of Economy, kaj je že, Macani, v kateri zelo jasno pokaže, da vse resne države svoj tehnološki razvoj še kako izdatno financirajo, po domače povedano internet je nastal na budgetu Združenih držav, Apple je bil tudi lepo bil financiran, pa še kdo drugi, tretji. Kaj to dejansko pomeni za naše organizacije proizvajalcev, ker že vidim kakšnega Miliča z gospodarske zbornice, ki bo bentil 500 na uro, da bo konec sveta. zdaj imamo razvoj podeželja in višine podpore za kmetijske okoljske ukrepe. To se povečuje, a to hkrati tudi pomeni, da se na kakšnih drugih postavkah infrastrukturnih ali podobnem zmanjšuje, čeprav boste rekli, da je to drugi OP. Zdaj neka zadeva, ki se mi pa odkrito zdi malo nora proizvodnja tako imenovanih dealakoholiziranih vin, o tem smo se že pogovarjali. Najprej bomo delali vino, potem bomo pa iz vina ven potegnili alkohol, to glih ni blazno ekološka zadeva, ampak to so podobne zadeve kot se jih gredo Američani, neko koncesijo za dobro vodo vzamejo v kakšnem rezervatu staroselcev pa črpajo vodo, potem iz vode naredijo v ljudskem jeziku destilirano vodo pa pod to vodo naknadno nabutajo nekaj pa rečejo, da je to »polification someting« gor dol. To je po domače povedano »sranje in onesnaževanje okolja«. Tukaj se mi nekako postavlja vprašanje kakšen je odnos zlasti večjih proizvajalcev do tega Francozi, Španci, Italijani.

Če se dotaknemo bio gospodarstva, biomase. Državna sekretarka je odkrito povedala, da mi nimamo te strategije imamo pa neke izkušnje iz Prekmurja pa še kje drugje, ker so v glavnem ljudje protestirali, da jim zadeve smrdijo - v ljudskem jeziku povedano. Čeprav dobro vemo dva kmetovalca s toliko in toliko repov lahko proizvedeta osnovno energijo za neko vas, če malo prevedem avstrijsko strategijo le tega. Tukaj tudi, potem trčimo seveda, če se pogovarjamo o nekih biorafinerijah ali proizvodne toplotne električne energije tudi medresorsko delitev. Sedaj pobuda bioist me zanima ali bo tukaj Slovenija tako imenovani leading partner in kako - ne strogo v formalnem nekega večjega evropskega projekta? 2021, 2027 sklop hrane in naravni viri zagotovljeno predvideno 10 milijard EU tukaj verjetno bi potrebovali neko zaprt sestanek odbora o odboru obeh kjer bi se pogovarjali o taktikah in strategijah koliko bomo mi dejansko participirali na tem. Tukaj verjetno oziroma gotovo Vlada pričakuje moje pisno poslansko vprašanje, ker bom seveda hotel odgovor na to imeti.

Kar zadeva razvoj beljakovinskih rastlin v Evropi zlasti soje. Tukaj je zelo enostavno vprašanje - manj govedorejo. Dajmo jesti več štajerskih kokoši pa manj mesa pa bo manj potrebe po soji. Govedoreja je tudi neko področje, ki je lahko okoljsko zelo sporno. Verjetno bi mi potrebovali kakšno sejo matičnega delovnega telesa okoli problematike prodaje Perutnine Ptuj in te ukrajinske zgodbe ljudje, ki ta sektor poznajo so že marsikaj povedali o tem, ampak to razširja temo upam, da se bo to zgodilo.

Tole nekako na kratko. Fipromil ste navedla. Neka zadeva ste rekli, da vztrajamo pri trajnostnih kmetijskih praksah. Mi vemo kakšno je struktura našega kmetijstva, vemo, da v naslednji shemi bomo imeli v / nerazumljivo/ težave, ker bomo imeli v ljudskem jeziku povedano trikrat več nekaj zaščitenih območij, ker bo po domače povedano bo malo težje kar po čez oralo. Sedaj, ko sem vas poslušal pred kratkim sem gledal podatke o monitoringu metuljev pri nas, kar je zelo dober kazalec okoljskega stanja in ker nam kar številni teži pomembnih metuljev padajo. Tukaj pridemo tudi do tega, da smo mi sektorsko ujeti do med sektorskega sodelovanja. Mi bi se morali vprašati ali bomo mi intenzivno kmetovali, kar je težko na treh, štirih hektarjih ali pa bomo posredno vzgajali metulje pa na tem ganjali turizem in bodo ljudje hodili in opazovali metulje. Mogoče se nekomu zdi spet »nori Trček« zgodaj zjutraj, ampak tako se čez sektorsko dela razvoj zelenega in ne vem kakšnega turizma tudi na način, da ljudje v turizmu bodo malo ali izdatno bolj plačani kot zgolj na nekih minimalnih plačah. Toliko na kratko. Hvala.

Želi še kdo razpravljati? Besedo ima podpredsednik odbora gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.

Hvala lepa.

Še ena zadeva v zvezi s prejšnjim govorcem.

V Sloveniji izginja avtohtoni travnik, zaradi silnega košenja po dolgem in po čez, ker se kosi dvakrat, trikrat, štirikrat na leto izginja cela vrsta avtohtonih rastlin, kar je izredno velika izguba za državo, za turizem predvsem pa za ekološko ravnovesje. Jaz mislim, da bi morali tukaj tudi razmisliti, da se skupaj s kakšnim drugim ministrstvom recimo z Ministrstvom za kulturo na eden način zaščiti avtohtoni slovenski travnik. Mogoče beseda ni najbolj primerna, ampak zagotovo je pa to ena zadeva, ki jo bo treba urediti. Izginja že na splošno se ne najde približno 26 vrst rož, ki so včasih bile povsod sedaj jih ne bo več. Vsi težijo k temu, da bi naredili nekakšno angleško travico, kar je grozljivo in pa, zaradi intenzivnega košenja za to, da tisto seno spravljajo notri in da nekaj zaslužijo ali pa kakorkoli v bistvu uničujejo naravo tako, da mislim, da bi bilo smiselno razmisliti o tej zadevi.

Hvala.

Replika? V redu, pa je replika. Dr. Franc Trček.

Hvala.

Kratka replika sedaj, da ne bo izpadlo, da se jaz pa Zmago samo tepeva in kregava, ampak to je neko področje domoljubja, ker se pa lahko ne glede na politično prečenje vsi pod ustavnim lokom strinjajo in je dejansko kolega za menoj dobro fus noto povedal in pojasnil kaj je dejansko bil namen mojega vprašanja. Zgolj to. Hvala.

Besedo ima gospod Perič.

Hvala lepa. Dobro jutro vsem. Samo eno kratko pojasnilo dolgujem glede na to, da izhajam iz področja, ki je blizu morja in smo se te problematike že dotaknili. Velja še enkrat poudariti sledeče dejstvo. In sicer, tukaj moram vzeti v bran Evropsko unijo, ker vedno valimo krivdo nanjo številne naše težave. Kadar govorimo o samem ribištvu se je naš ulov oziroma se je to področje, ko govorimo o morskem ribištvu, skrčilo na eno desetino tistega, kar smo dosegli v tistih najboljših letih in to je bilo med leti 1989, 1990, 1991, kadar je Slovenija postala samostojna. To j pomenilo, da nismo več imeli dostopa do hrvaških teritorialnih vod in potem v nadaljevanju še nižje dol v mednarodne vode. Slovenske barke torej flote, ki smo jih imeli je pretežno lovila v hrvaških teritorialnih vodah in z osamosvojitvijo se je naše območje, kjer smo lahko izvajali ribolov drastično skrčilo, kar se je, potem poznalo v samih številkah torej tonah ulova in v tem smislu Evropska unija kot taka ni imela prav nobenega vpliva. Težava, ki jo trenutno imamo v slovenske teritorialnem morju, ki je kolikor pač vemo je relativno skromno tudi to, da je prepredeno z različnimi plovnimi potmi, kjer ribiči preprosto ne morejo iz varnostnih in številnih drugih razlogov izvajati ribolova, zato so, potem v tem smislu omejeni. Da pa bi imeli neko floto, ki pa bi omogočala ribolov v mednarodnih vodah tega pa žal več nimamo. Samo toliko.

Hvala.