8. redna seja

Odbor za pravosodje

18. 4. 2019
podatki objavljeni: 18. 4. 2019

Transkript

Spoštovani! Vse članice in člane odbora pozdravljam, tudi vabljene. Pričenjam 8. sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospa Eva Irgl, opravičena in poslanec Aljaž Kovačič nadomešča poslanko Karlo Urh na današnji seji. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem te seje.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada in je bil 28. februarja 2019 objavljen na spletni strani Državnega zbora.  Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora, imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, z dne 23. aprila 2019 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 7. maja 2019.  K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Odvetniška zbornica Slovenije. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAB IN Desus. Predlagatelj zakona je predlagal obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 28. seji, 28. marca 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.  Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih ter o vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ne. Potem je tak predlog sprejet oziroma bomo šli po tem postopku. K besedi vabim predlagatelja zakona, da bi podal dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Ministrica za pravosodje, Andreja Katič, imate besedo. Hvala.
Andreja Katič
Najlepša hvala spoštovana predsednica in naj to priliko izrabim tudi za čestitke k novi funkciji in z željo, da bomo dobro sodelovali. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki pravosodnih organov, vsi ostali prisotni! Vlada je 28. februarja sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, ki ga danes obravnavate. Republiko Slovenijo na področju odvetništva zavezujeta dve evropski direktivi – Direktiva za olajšanje uspešnega razreševanja odvetniške pravice do svobodnega opravljanja storitev in Direktiva za olajšanje opravljanja poklica odvetnikov na trajni podlagi v kakšni drugi državi, v tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena. V povezavi z regulacijo poklicnih storitev je prepovedana vsakršna diskriminacija, ki posredno ali neposredno temelji na državljanstvu. Veljavni Zakon o odvetništvu je direktivi prinesel že z novelo Zakona o odvetništvu a, v letu 2001. Zaradi naknadne pridružitve držav članic evropskega gospodarskega prostora, Islandije, Lihtenštajn in Norveška in Švicarske konfederacije k navedenima direktivama, je potrebno možnost opravljanja storitev in opravljanje poklica tujega odvetnika na trajni podlagi o samozaposlitvi ali o redni zaposlitvi v Republiki Sloveniji določiti poleg držav članic Evropske unije tudi za državljane članic Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije. Pri presoji ustreznosti pogojev za opravljanje odvetniškega poklica se s predlagano spremembo 25. člena Zakona o odvetništvu pogoj državljanstva Republike Slovenije izenačuje z državljanstvom držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije. Odpravo pogoja državljanstva za državljana EU, ki ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov za opravljanje odvetniškega poklica, podpira tudi Odvetniška zbornica Slovenije, ki vodi imenik odvetnikov ter odloča o vpisih vanj in izbrisih iz njega. Pri ostalih predlagani spremembah zakona gre za manjše spremembe, ki so potrebne zaradi celovitega prenosa direktiv na področju odvetništva, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Zaradi predlagane odprave pogoja državljanstva sprememba zakona navezano vpliva tudi na Zakon o pravniškem državnem izpitu, v delu, kjer so določeni pogoji za sprejem za sodniškega pripravnika. Tako pogoji državljanstva predlog razširjajo tudi na državljane članic evropskega gospodarskega prostora in švicarske konfederacije. Evropska komisija, je Republiko Slovenijo junija, julija 2018 z opominom opozorila na neskladnost slovenske nacionalne zakonodaje, ki ureja odvetništvo s pravom Evropske unije. Vlada bo morala potem, verjamem, da bo ta predlog sprejet, v Uredbo o preizkusnem izpitu za odvetnike z drugih držav, uskladiti, tudi s to spremembo. S predlaganimi spremembami, ki jih imate danes pred sabo, se ta neskladnost slovenskega pravnega reda z evropskim, odpravlja. Kot sem rekla, predlagane spremembe podpira tudi Odvetniška zbornica Slovenije. In zahvaljujem se tudi za vložene amandmaje koalicije, ki naslavljajo pripombe Zakonodajno pravne službe, tako da jih podpiramo. Hvala.
Hvala lepa, spoštovana ministrica. Želi besedo predstavnica Zakonodajnopravne službe, gospa Valentina Marolt. Izvolite, imate besedo.
Valentina Anamarija Marolt
Hvala za besedo. Zakonodajnopravna služba je dala k predlogu zakona nomotehnične pripombe, ki so z vloženimi amandmaji upoštevane. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Državnega sveta, državna svetnica Bojana Potočan. Izvolite, imate besedo.
Bojana Potočan
Najlepša hvala za besedo. Gospa predsednica, naj tudi jaz vam čestitam, k izvolitvi. Lep pozdrav ministrici, sodelavcem, vsem poslanem, predstavnikom Odvetniške zbornice. To mnenje naše je kratko, zato ker je v celoti usklajen ta zakon z glavnim deležnikom, to je z Odvetniško zbornico Slovenijo. Tako da te spremembe, ki so bile predstavljene tukaj, so bile predstavljene tudi na naši komisiji. In glede na to, da tudi ni bilo pripomb deležnikov in tudi ne naših pripomb, smo ta predlog zakona podprli.  Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Odvetniške zbornice Slovenije, podpredsednica Alenka Košorok Humar. Želite? Izvolite, imate besedo.
Alenka Košorok Humar
Samo na kratko. Tudi jaz se pridružujem čestitkam v imenu Odvetniške zbornice Slovenije, gospa predsednica. In hvala lepa za besedo. Kot že rečeno, Odvetniška zbornica Slovenije se strinja z vsemi spremembami in dopolnitvami, tako da nimam kaj drugega za povedati. In hvala lepa.
In hvala lepa tudi vam.  Glede na to, da je bilo povedano, da je vse usklajeno, prehajamo na razpravo o posameznih členih ter vloženih amandmajih tudi poslanci, zato odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Ja. Anja Bah Žibert, imate besedo.
Ja, hvala lepa, predsedujoča. Tudi v mojem imenu želim uspešno delo. Poglejte, nimam pripomb, seveda, na same amandmaje, grejo v smeri, tega kar je bilo s strani Zakonodajno pravne službe opozorjeno, imam pa eno splošno pripombo. Tukaj ne gre za en poseg, ne vem kako globok poseg v sam zakon. Gre za implementacijo. In me zanima, kaj pravzaprav počnejo ministrstva, ker se velikokrat srečujemo s temi opomini, opomini iz strani Evropske komisije. Opomin je bil julija 2018, zdaj smo že maja 2019 - tole smo zdaj pač pripravili - ob tem pa ministrstvo pripravi tak predlog zakona, da mu Zakonodajno-pravna služba očita, da če bo kot tak sprejet, bo celo prišlo do kršitve Ustave Republike Slovenije. Zdaj seveda, ministrstvo pač te predloge v obliki amandmajev, ki so pripravljeni, podpira, ampak dejstvo je, da je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da če bi bil pripravljen zakon, kot takšen, bi v enem delu bila problem tudi ustavna kategorija. To je pač zapisano in jaz res ne vem, ob vsem tem aparatu, ne, pa še posebej, ko govorimo o Ministrstvu za pravosodje, da vendarle nekdo pač take stvari ne pogleda in da pridemo pri predlogih zakonov do takšnih materij, ko pravzaprav ne bi bilo treba Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora niti dodat ali pa opozorit na kakšne koli pripombe. Se pravi, zamujamo, dobimo opomin, potem pripravimo zakon, ta zakon je potrebno amandmirat v treh členih, gre pa samo za implementacijo. Se res sprašujem, kaj vsa ta, bom rekla, birokratski aparat, sploh na Ministrstvu za pravosodje – to je za ljudi še toliko bolj nenavadno – deluje. Tako da, jaz upam, da v prihodnje, saj pravim, vsaj ko bo pri takih zadevah, ko gre za neke implementacije, da bomo točni, da ne bomo potrebni nekih opominov, ker kot rečeno, ne gre za hude posege, ne gre za to, da bi ne vem kako spreminjali naš red ali pa ureditev dosedanje in da bomo vendarle nekako pokazal, da smo bolj resni, kar se tega tiče, hvala.
Hvala lepa tudi vam. Želi še kdo, od članov? Ja, Maša Kociper, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoča. Moja pripomba se tudi / nerazumljivo/ nanaša na vsebino, ki seveda ni nikakor sporna, imam pa tudi jaz eno bolj splošno pripombo, v malo drugačnem smislu, kot je imela poslanka pred mano, ampak nanaša se na amandmaje, ki so bili tudi v tem primeru vloženi in sicer, se že dalj časa sprašujem, kako je mogoče, da imamo praktično pri vsakem zakonu, ki pride v Državni zbor, toliko število nomotehničnih amandmajev? Se pravi, mi imamo v, pri pripravi zakonodaje, kot vemo, vključeno ministrstvo, svojo strokovno službo, potem je tukaj Služba vlade za zakonodajo, ki ima povsem jasne funkcije, bom kar prebrala definicijo: »Med temeljne naloge Službe vlade za zakonodajo sodi obravnava predlogov zakonov in drugih aktov, ki jih Vlada predlaga Državnemu zboru, predlogov pravnih aktov Vlade in osnutkov pravnih aktov ministrstev in sicer z vidika skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter s pravom Evropske unije in z vidika pravil pravne tehnike.« Se pravi, če ste prisluhnili tej definiciji, vidite, da je pravzaprav zelo podobna, če ne enaka temu, kar na drugem nivoju potem počne v Državnem zboru, Zakonodajno-pravna služba. Jaz sem seveda pravnica in mnogi tukaj danes smo pravniki in kot vemo, velja, da en pravnik ali pet pravnikov, pet razlag ali kako je že to? In dejstvo je, da pravo ni eksaktna veda, kot je to matematika ali karkoli drugega, vseeno pa se sprašujem, kako to, da imamo tako število nomotehničnih amandmajev? Jaz vendar apeliram na to, da se tukaj Služba vlade za zakonodajo in Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora usede na enem sestanku in pogovori, kajti, kolikor sem seznanjena, tudi Služba vlade za zakonodajo uporablja najvišje standarde pri uporabi predpisov. Ta pravila so celo zbrana v novih dopolnjenih in nomotehničnih smernicah, ki se uporabljajo od 1. januarja 2019 in res mi ni jasno, zakaj smo poslanci vsakič obremenjeni z amandmaji, ki minimalno, nomotehnično popravljajo predloge Službe vlade za zakonodajo oziroma predloge resornega ministrstva. To daje ljudem tudi en tak občutek, da, prvič, da nismo usklajeni, drugič, da pravniki niso usklajeni in tretjič, da ima vsak neka svoja pravila. Jaz apeliram, da se enkrat usedete, uskladite te smernice in se pogovorite o tem, da boste - vsaj kar se nomotehnike tiče - uporabljali ista merila, tako da ne bomo imeli tudi pri tako neproblematičnih zakonih, kot je ta, te   (nadaljevanje) nomotehnične amandmaje v tako velikem številu. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. ni več želje po razpravi. besedo dajem ministrici za pravosodje, gospe Andreji Katič. Izvolite.
Andreja Katič
Ja, hvala. Pa bi jaz začela zdaj tu od zadaj naprej. Zagotovo se strinjam in podpiram ta predlog, ker sami, ko pripravljamo gradiva, seveda ga moramo najprej v strokovni razpravi, medresorski razpravi, potem uskladiti z Zakonodajno-pravno službo Vlade, ki velikokrat poda skladno s svojimi smernicami pripombe in potem pridemo v Državni zbor, kjer vračamo nazaj z amandmaji, na tiso, kar je bila naša prvotna verzija, tako da zagotovo z vidika državljanov, ki nas gledajo, poslušajo, potem seveda lahko pride do takšnih očitkov, kaj pa delamo na ministrstvih, da je potrebno pri tako vseeno relativno kratki, ampak vseeno zahtevni materiji, tudi toliko takšnih ali drugačnih popravkov. Kar se pa tiče vsega ostalega. Procedure so predpisane, zato tudi traja. Vseeno je potrebno uskladiti ne glede na količino ali pa zahtevnost sprememb z vsemi deležniki, tako da nek čas je potreben, predpisan in v skladu tega tudi tako ali drugače postopki tako dolgo trajajo. Bi bil pa seveda v pomoč vsem pravnikom na različnih ministrstvih, če bi lahko bili, kar se tiče vsaj nomotehničnih smernic, bistveno bolj usklajeni. Nisem pa zasledila s strani Zakonodajno-pravne službe tega očitka v vašem mnenju, kot je bil povedan s strani ene poslanke, da kršimo Ustavo, zato tudi se ne bi do tega opredeljevala. Hvala.
Hvala lepa. Če ni več razprave, želje po razpravi, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o amandmajih. Na glasovanje dajem amandma k 1. členu. Ta amandma je vsebinsko povezan z amandmajem k 2. členu in za novi 5.a člen. Če ta amandma ne bo sprejet, bosta postala amandmaja k 2. členu in za novi 5.a člen, brezpredmetna. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? Ne želi, potem pa pričenjam glasovanje. / Oglašanje iz dvorane/ Aha, obrazložitev glasu. Anja Bah žibert ima…
Ja, seveda bomo amandmaje podprli. Ministrica, dajte pogledati mnenje Zakonodajne službe k 9. členu, pa boste videli, kaj notri piše, tako da očitno niti to ne preberete natančno. / Oglašanje iz dvorane/
Glasujemo potem o amandmaju k 1. členu koalicijskih poslanskih skupin. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Na glasovanje dajem amandma k 2. členu. Želi kdo obrazložiti glas pri amandmaju k 2. členu? Ne želi. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma k 2. členu je sprejet. Na glasovanje dajem amandma k novemu 5.a členu. Želi kdo obrazložiti glas pri tem novem 5.a členu? Ne želi. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Na glasovanje dajem amandma k 6. členu. Želi kdo obrazložiti glas? Nihče. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma k 6. členu sprejet. Prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj, zato pričenjam glasovanje o vseh členih skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika Državnega zbora določimo poročevalca, poročevalko, ki bo predstavila poročilo na seji državnega zbora. Če ni te želje, bom kot predsednica odbora poročevalka seveda bila sama. In zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU (ZDT-1C), SKRAJŠANI POSTOPEK, ki ga je državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada in je bil 8 marca 2019 objavljen na spletni strani Državnega zbora.  Kot gradivo objavljeno na spletni strani državnega zbora imamo na voljo že Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. 4. 2019, Mnenje komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 6. maja 2019 in Opredelitev Ministrstva za pravosodje do Mnenja Zakonodajno-pravne službe z dne 7. maja 2019. K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Državnotožilski svet, Sodni svet, so se opravičili, Vrhovno državno tožilstvo in Specializirano državno tožilstvo. V poslovniškem roku je amandma vložila Poslanska skupina SDS. Predlagatelj zakona je predlagal obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zobra je na 28 seji 18 marca 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.  Odboru predlagam, da se razpravo o vseh členih ter vloženem amandmaju združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmaju, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Nihče. Potem bomo seveda glasovanje opravili kot sem prvotno povedala.  Sedaj pa vabim predstavnico predlagatelja zakona, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloga zakona. Seveda, ministrica za pravosodje, beseda je vaša gospa Katič.
Andreja Katič
Hvala. Spoštovani! Novembra 2017 je začela veljati Uredba sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva. V uredbi je Evropsko javno tožilstvo nadnacionalna tvorba, ki deluje ločeno od nacionalnih pravnih sistemov, v okviru drugega pravnega reda in z drugačno strukturo sprejemanja odločitev ter razmerij znotraj Evropskega javnega tožilstva. Evropsko javno tožilstvo bo po ustanovitvi neodvisno in samostojno kolegijsko telo, ki neodvisno od držav članic in drugih institucij EU, čeprav pa v sodelovanju z njimi opravlja funkcijo pregona storilcev kaznivih dejanj, s katerimi se posega v finančne interese Evropske unije. Uredba je neposredno uporabna, zato večje spremembe normativne ureditve niso potrebne, kot zgolj tiste, ki pomenijo njeno izvedbo. Spomnite pa se, spoštovani poslanke in poslanci, da ko smo sprejemali spremembe kazenskega postopka, novelo N, da smo napovedalo tudi novelo O. vzpostavitev urada Evropskega javnega tožilstva je vezana na triletno prehodno obdobje po začetku njene uveljavitve, torej ne pred 20. novembrom 2020. Evropsko javno tožilstvo pa bo prevzelo naloge preiskave in pregona, ki so mu dodeljene z uredbo z dnem, ki ga bo s posebnim sklepom določila Evropska komisija.  Po uredbi so za dejansko delovanje Evropskega javnega tožilstva poleg njegovega osebja  (nadaljevanje) ključne naslednje funkcije: evropski glavni tožilec, evropski tožilec in evropski delegirani tožilci. Z organizacijsko statusnega vidika izvedbe uredbe v Pravnem redu Republike Slovenije, smo pripravili Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o državnem tožilstvu, katerega osnovni cilj je pravočasna prilagoditev normativnih določb, ki se nanašajo na pogoje in postopek nabora kandidatov za imenovanje evropskega delegiranega tožilca in pogoje in postopek nabora kandidata iz Republike Slovenije za imenovanje evropskega tožilca ter njihove pravice in položaj.  Pri pripravi predloga te novele smo izhajali iz ključnih statusno-pravnih določb uredbe in sicer evropski delegirani tožilci bodo pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, iz pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, delovali izključno v imenu in za račun Evropskega javnega tožilstva, zato jim uredba podeljuje funkcionalno in pravno neodvisen status, ki se razlikuje od statusa, ki ga ima državni tožilec na podlagi zakona in Ustave Republike Slovenije. Specifičnost ureditve, ki se kaže v tem, da bosta evropski tožilec in evropski delegirani tožilec po uredbi upravljala funkcijo pregona v Republiki Sloveniji v imenu Evropskega javnega tožilstva, s pooblastili Državnega tožilstva Republike Slovenije po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek in po določbah uredbe. Gre torej za dva hibridna instituta Evropske unije. In uredba evropskega delegiranega tožilca in evropskega tožilca pooblašča vlagati in zastopati kazenske obtožbe ter opravljati sva procesna dejanja upravičenega tožilca, zato ob upoštevanju ustavne ureditve pravosodnih organov ter delitve oblasti v Republiki Sloveniji, se nacionalno sistemsko možnost kandidiranja za evropskega delegiranega tožilca in evropskega tožilca, umešča med organ, ki ima procesna pooblastila vlaganja in zastopanja kazenske obtožbe ter opravljanja vseh procesnih dejanj opravičenega tožilstva v Republiki Sloveniji. Amandmajev, ki so bili vloženi, ne podpiramo, ker predlagana ureditev, ki jo imate danes pred vami, sledi izključitvi vpliva politike pri izbiri funkcionarjev, določitev večjega vpliva zakonodajne vejne oblasti, pa bi v teh postopkih pomenilo tudi odstop od siceršnje veljavne ureditve. Toliko uvodoma, smo pa z celotno ekipo na voljo, da pojasnimo tudi konkretno kar mora biti, ni bilo v pisnem dovolj obrazloženo. Hvala.
Hvala lepa, spoštovana ministrica. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, Valentini Marolt. Izvolite.
Valentina Anamarija Marolt
Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je dala k predlogu zakona pripombo glede določb uredbe, katerih izvajanje se je izvaja s tem predlogom zakona in pripombo glede posega v drug zakon. V zvezi s tem je Ministrstvo za pravosodje v ponedeljek poslalo svoja pisna pojasnila. Hvala.
Hvala lepa. Besedo dajem predstavnici Državnega sveta, državni svetnici Bojani Potočan. Izvolite.
Bojana Potočan
Ja, najlepša hvala za besedo še enkrat.  Komisija za državno ureditev je predlog zakona podprla. V razpravi je bilo poudarjeno, da je usklajena, da so te določbe usklajene s predstavniki tako Vrhovnega državnega tožilstva, Državno tožilskim svetom in vodjem Specializiranega državnega tožilstva. Da so bili vsi njihovi predlogi in mnenja v zakonu v celoti upoštevani. V razpravi smo se dotaknili tudi poseganja v drug zakon, kot je že bilo omenjeno s strani Zakonodajno-pravne službe in sicer v Zakonu o sodniški službi, pri čemer nam je bilo pojasnjeno, da v primeru, če bo namesto evropskega, torej glavnega tožilca kandidiral sodnik in bo na to mesto tudi imenovan, mu je potrebno omogočiti mirovanje sodniške službe, zato se je Ministrstvu za pravosodje ta poseg v drug zakon zdel potreben in mi smo potem to tudi podprli. Hvala.
Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Državnotožilskega sveta, podpredsednica Tamara Gregorič? Ja, izvolite, imate besedo.
Tamara Gregorčič
Hvala lepa za besedo. Bom kratka. Kot predstavnica Državnotožilskega sveta lahko povem, da smo konstruktivno sodelovali pri oblikovanju predmetnih sprememb, tako da v celoti podpiram to, kar je bilo že povedano s strani ministrice za pravosodje. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Želi besedo predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva, Aleš Butala? Izvolite.
Aleš Butala
Hvala lepa. Ta zakon je seveda potreben, zato, da bomo naš pravni red uskladili z uredbo, ki vzpostavlja evropskega javnega tožilca. V tej zvezi in v zvezi z amandmajem, ki predlaga soglasje   Državnega zbora ob listi in predlogih za evropskega javnega tožilca iz Slovenije in za delegirane evropske tožilce velja poudariti, da so po uredbi pogoji za ti dve funkciji neodvisnost, potrebne kvalifikacije in pa, da gre za aktivnega člana tožilstva ali sodstva. Pri tem je treba poudariti, da je evropski javni tožilec strukturno neprimerljiv z državnim tožilstvom v Sloveniji. V Sloveniji velja načelo samostojnosti posameznega državnega tožilca. Skratka, državni tožilec odgovarja za svoje delo in tudi on je tisti, ki se odloči ali pa ne odloči, za kazenski pregon. Evropski delegirani tožilec, to je tisti operativni tožilec, ki bo deloval v posamezni državi, tako kot tudi v Sloveniji, pa je zavezan hierarhičnemu / nerazumljivo/ sistemu, po katerem odloča o vseh pomembnih aktih, dejanjih tožilca, sedež v Luksemburgu. To se pravi Evropski javni tožilec oziroma organi Evropskega javnega tožilca. Nikakor ne pomeni, da bo evropski javni tožilec iz Slovenije imel kakršnokoli besedo pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj v Sloveniji, s tega področja. Nobene besede pa seveda pri tem tudi ne bo imel ta delegirani tožilec, ki bo neposredno izvrševal to svojo funkcijo tukaj. Zato bi bilo v nasprotju z intencijo uredbe, če bi napisali še to, da je potrebno soglasje Državnega zbora, kot političnega organa. Namreč, v čem je bila ideja za vzpostavitev institucije evropskega javnega tožilca? V tem, da države niso same tiste, ki preganjajo storilce z kaznivimi dejanji na škodo finančnih interesov Evropske unije, pač pa da je to zaupano evropski inštituciji, to se pravi, inštituciji Evropske unije. Lahko rečemo, da je neka stopnja nezaupanja evropskih inštitucij do posameznih držav oziroma njenih organov odkrivanja in pregona, da je prišlo do tega evropskega javnega tožilca in ta tožilec bo uspešen samo v tem primeru, če bodo stroški tega tožilstva, Evropskega javnega tožilstva, manjši, kot pa bo rezultat, izkupiček iz naslova tako pridobljenega premoženja nazaj v fonde evropske skupnosti, Evropske unije. To se pravi, gre za institucijo, ki zahteva popolno neodvisnost od državnih organov posamezne države in zato vezanje na katerikoli drug moment, razen na popolno neodvisnost in popolno strokovnost, bi bili v nasprotju z intencijo sprejema te uredbe. Naj povem, da niso vse države Evropske unije pristopilo k Evropskemu javnemu tožilstvu oziroma k tej uredbi 2021-2022(?), čeprav se še napoveduje kakšna država, da bo, ampak tiste, ki pa so pristopile, pa so seveda zavezane ravnati po tej uredbi in spoštovati duh te uredbe. Morda samo še ena pripomba – pri izbiri evropskega javnega tožilca iz Slovenije, je naloga domačih oblasti samo, da predloži listo treh kandidatov, od katerih potem Svet, to se pravi, Evropska unija, izbere, imenuje enega kandidata, ki bo evropski javni tožilec iz Slovenije. Pri delegiranih evropskih javnih tožilcih pa je to nekoliko drugače. Tukaj pa država oblikuje predlog dveh ali treh evropskih delegiranih tožilcev, toliko kot pač štejemo, da jih je potrebno na območju Slovenije. In ne gre za listo, iz katerih izbira potem evropski javni tožilec, ampak gre za predlog, na podlagi katerega potem evropski javni tožilec imenuje te delegirane tožilce v Sloveniji. Zato je morda ta določba v 71. d členu nekoliko nejasna. Da ne bo kakšnega pomisleka, kakšne težave. Lahko je lista števila kandidatov enaka številu, ki bo dogovorjen za število delegiranih tožilcev v Sloveniji. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam za obrazložitev.  Želi besedo predstavnica Specializiranega državnega tožilstva, mag. Barbara Lipovšek. Izvolite, imate besedo.
Barbara Lipovšek
Najprej lep pozdrav. Primarno bi se v celoti navezala in strinjala s tem, kar je povedal moj predhodnik, gospod Butala, vrhovni državni tožilec. Samo dve stvari, kar zadevata Specializirano državno tožilstvo. Bila je opravljena ocena, skratka koliko odprtih zadev se nahaja na sodišču, potem koliko je pred odločitvijo o pregonu in tako naprej. Na hitro narejena ocena, kako bi to vplivalo v primeru, da vse te zadeve pridejo na specializirano državno tožilstvo, gre povedati, da nekako ta prva ocena pokaže, da bi to pomenilo polno zaposlitev za oba delegirana tožilca. In nekako realno, ob teh postavkah ni računati, da bi lahko ta dva tožilca kakorkoli delal na preostalih zadevah Specializiranega državnega tožilstva. Ali pa morda še več, na morebitnih zadevah iz pristojnosti okrožnih državnih tožilstev, v kolikor bi ti tožilci od tam prihajali in dejansko bili predeljeni na specializirano državno tožilstvo. Tako da razširitev te stvarne pristojnosti in dodelitev državnih tožilcev na delo, bo imela, kakorkoli se sliši, največjo posledico prav za delo Specializiranega državnega tožilstva. In tako menimo, da je potrebno, tudi ko se bo ugotavljajo, kako vzpostaviti pogoje in okolje, za to, da se zagotovi nemoteno delo Specializiranega državnega tožilstva, menimo, da je potrebno k temu pristopiti sistemsko.  Druga stvar pa, mogoče samo v razmislek. Glede na to, da bo tudi samo delo na zadevah Evropskega tožilstva, moralo potekati ločeno, separirano, je na mestu razmislek o tem, ali morebiti ne bi bilo primerno, tudi v tem delu postopati na način, da se z zakonom formira organizacijska umestitev, v zakonu, po vzoru, kot je bilo to opravljeno za primer civilno finančnega oddelka, ki kot oddelek znotraj Specializiranega državnega tožilstva pokriva segment odvzema premoženja nezakonitega izvora. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Prehajamo na razpravo o posameznih členih ter o vloženem amandmaju. Odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Prijavil se je že gospod kolega mag. Dejan Kaloh. Ampak samo za začetek bi želela tudi sama, kot predsednica odbora povedati dve besedi glede na temo evropskega tožilca. Mi smo podobno temo obravnavali že kar nekaj let v tem Državnem zboru, mislim, da je pet, šest let od tega. Takrat je bilo, bi rekla stališče Slovenije pridržano. Moram reči, da smo v Novi Sloveniji že od vsega začetka podpirali uvedbo evropskega tožilca, ker se nam je zdelo to edino razumno in edino pravilno za pregon sploh, bom rekla tudi mednarodnih kriminalnih dejanj, kar se tiče finančnih. Pa me vendarle zanima, kaj se je spremenilo v teh petih letih, da se je vendarle Slovenija odločila, da pristopi k temu projektu Evropske komisije, Evropske unije. Še enkrat povem, da se mi zdi, da to podpiram. Se mi zdi, da mogoče včasih zaradi kakšnih malenkosti ne želimo stopiti koraka naprej in pri vseh zakonih opažam, da z neko zamudo, zamudo direktive in tako naprej sprejemamo, kar se mi zdi, da je škoda, da bi v petih letih bilo marsikaj že narejeno tudi na tem področju, kar se tiče finančnih kriminalnih dejanj. Pa se mi zdi vseeno, mogoče če bi lahko odgovorilo malo več glede amandmaja SDS, kar predlagam, kar smilim, da bo tudi kolega Kaloh še bolj izpostavil. Se mi zdi, da nenazadnje verjamem, da mora biti neodvisna inštitucij, vendar ko gre v imenovanje najvišje evropske inštitucije se mi zdi, da je prav, da je o teh seznanjen tudi Državni zbor, ker le ti ljudje predstavljajo državo v najvišjem možnem merilu.  Gospod Kaloh imate besedo.
Predsednica, hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/
Gospod Möderndorfer, izvolite.
/ izklopljen mikrofon/ Ja, samo vprašam, predsednica, a to je bila vaša razprava, ker ni bilo jasno zdaj kaj je to, nekaj besed, ali je bila razprava?
Razprava
/ izklopljen mikrofon/ Aha, okej. Ni bilo jasno …
Aja, sem rekla, da bom prej jaz spregovorila, pred … Aja.
/ izklopljen mikrofon/ Ja, ampak nisem razumel, ker po navadi si predsedniki dovolijo, da imajo neke komentarje …
Aja, ne, ne - razprava. V redu hvala. Me veseli, da smo razčistili.  Gospod Kaloh imate besedo.
Ja, hvala lepa še enkrat pozdrav tudi vladni strani in gledalcem, ki nas morebiti gledajo. Zdaj pri te novelaciji Zakona o državnem tožilstvu gre, kot smo slišali že za implementacij postopkov. Predlaganje kandidatov za imenovanje evropskega tožilca in pa postopek predlaganja kandidatov za imenovanje evropskega delegiranega tožilca v kontekstu seveda evropskega javnega tožilstva. Zdaj po mojem je ključno vprašanje, ki se pojavlja tukaj položaj in imenovanje evropskih javnih tožilcev seveda, ki se nanašajo oziroma ki prihajajo iz Slovenije. Organi, ki bodo sodelovali pri tem postopku na poziv Ministrstva za pravosodje so naslednji: Državnotožilski svet, pravilno, naj stroka odloča, v primeru evropskega javnega tožilca bo sodeloval tudi generalni državni tožilec, pri primeru delegiranega tožilca pa bo pri postopku izbire deležen še vodja specializiranega državnega tožilstva, kajti ta tožilec bo seveda potem delegiran tja. Logično. Zdaj pa glejte, z našim predlogom pa predlagamo dopolnitev, kar je že predsednica omenila, da gre za zelo pomembne funkcije, zelo pomembne funkcije in da lista teh treh kandidatov, da se še da v soglasje naši matični hiši, se pravi Državnemu zboru. Naš predlog gre v tem, da državni zbor v roku 14 dni da potem soglasje po prejemu obvestila ministrstva, če pa tega ne naredi pa se šteje, da je soglasje pač podano. Ministrica Katič je govorila, da se bo politični vpliv s tem preprečil. V segmentu, da bo Državnotožilski svet tisti, tista, bi rekel največja instanca o tem odločala se strinjam. Ne strinjam pa se iz vidika, ko se bodo delegirali kandidati iz sodniških vrst. Iz sodniških vrst iz preprostega razloga. Ministrstva za pravosodje je celo v svojem mnenju na ta 11. člen posebej še izpostavilo mimobežno, tudi ZPS tukaj poudarja, da posega v drug zakon, se pravi v Zakon o sodniški službi, to je dejansko res, ampak Ministrstvo za pravosodje pa pravi, da če bo namesto evropskega glavnega tožilca kandidiral sodnik in da bo na to mesto imenovan, da mu potem seveda zamrzne oziroma miruje sodniška služba in že kar da vedeti, da se bojo na te kandidature prijavljali tudi sodniki. In zdaj, če ne bo razprave o teh kandidatih, ki bodo prihajali iz sodniških vrst zlasti v luči zadnjih dogodkov, gospa Katičeva gre za vašo stranko v končni fazi smo videli, mediji so tem pisali, da se določeni sodniki mariborski družijo na strankarskih piknikih in še kako je pomembno, da se v Državnem zboru potem razpravlja o kompetentnosti teh sodnikov in v kontekstu kandidature, kajti udeleževanje kandidatov iz vrst sodnikov, ki bi mogli biti tako po Ustavi kot po Zakonu o sodniški službi, dajati ves čas videz nepristranskosti in potem še Državni zbor naj o teh kandidatih odloča, lepo vas prosim kako tu potem ne bo političnega vpliva. Ravno ti kandidati, ki se družijo na takšnih piknikih z visokimi funkcionarji, v tem primeru Socialnih demokratov, bodo se potem seveda delegirali na te funkcije, za enkrat toliko.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospa Kociper, izvolite.
Lep pozdrav še enkrat! Najprej naj tudi jaz povem, da v stranki SAB, Stranki Alenke Bratušek pozdravljamo današnjo temo, današnjo dopolnitev Zakona o državnem tožilstvu, če velja informacija, ki je zapisana v gradivu in ki smo jo lahko slišali tudi v luči evropskih volitev ponavljajo jo različni kandidati za evropske poslance, da Evropska unija letno izgubi vsaj 50 milijard prihodkov iz naslova DDV in pa da po nekaterih podatkih ni pravilno porabljenih 638 milijonov evrov strukturnih sredstev, potem je že samo to poleg vsega drugega po moje dovolj velik razlog, da v takšno ureditev gremo. Mi vsi skupaj vemo, da bomo kot državljani Evropske unije vedno bolj vezani na njo tudi v finančnem smislu prosti pretok blaga in storitev, lahko se bomo odločali za različne banke, za nakup blaga preko internetna in tako naprej. In tudi tukaj je po podatkih v gradivu veliko izgub zaradi goljufij in zaradi, kot rečeno, primanjkljaja pri prihodkih iz DDV-ja, ki bi jih lahko v Evropski uniji mnogo bolj koristno porabili. Kadar gre za sredstva Evropske unije vse prepogosto na hitro pomislimo, da gre za denar, ki ga dobijo različni birokrati in uradniki v Evropski uniji, v resnici pa ni tako. Mislim, da je treba vedno znova opozarjati, da imamo vsi skupaj od Evropske unije tudi veliko, veliko koristi, če poudarim samo še enkrat, strukturna sredstva praktično edina razvojna sredstva, ki jih ima tudi naša država na področju razvoja infrastrukture in tudi na ostalih področjih so ta sredstva iz Evropske unije in mislim, da nam mora biti vsem skupaj še kako v interesu, da tudi na nivoju Evropske unije preprečimo, da ta denar uhaja in da ne pride tja kot mora priti to pa je do državljanov Evropske unije. To je prav tako naš denar kot je denar Evropske unije. Tako, da še enkrat pozdravljam to ureditev in upam, da bo imela konkretne finančne učinke. Kar zadeva amandma, o katerem je bilo govora, ga bom jaz, naša stranka seveda absolutno zavrnili. Mislim, da glede na razlago, ki jo je podal Vrhovni državni tožilec, gospod Butala, bi bilo treba ta amandma praktično umakniti. Mislim, da je ta razlaga bila povsem jasna v tem zakaj je nesprejemljivo in v nasprotju z intencijo uredbe, da bi najvišji politični organ naše države dajal soglasje k imenovanju. Ali mislimo mi zopet izpasti kot neki posebneži, ki popolnoma drugače kot ostale države, ki so sprejele to uredbo, bomo predpisali način imenovanja? Popolna neodvisnost bi morala biti v interesu vseh nas, ki tukaj sedimo, zlasti, če razumemo v čem je smisel te uredbe. In to, da bi v Državnem zboru ugotavljali ali je nekdo, ki je imenovan na način kot je predviden in potrjen v toliko strokovnih telesih kot je tu predvideno, potem bil še preverjen v Državnem zboru, je zame nesprejemljiv. Naj povem, da imam sama resne pomisleke tudi do vseh drugih strokovnih imenovanj, ko se je v zadnjem času uveljavila praksa, da prihajajo recimo kandidati za sodnike v Luksemburgu se predstavljati v Državni zbor. Predstavljajo se kandidati za sodnike v Luksemburgu, za ustavne sodnike in tako naprej. Jaz razumem, da tam kjer ima Državni zbor pooblastila, seveda poslanci pregledamo CV, preverimo postopke, pogledamo, če so vsi organi pred nami opravili svoje delo, tako kot je potrebno in se potem odločimo za tistega kandidata, ki mislimo, da je najprimernejši. Ne vem pa, kakšno dodano vrednost ima lahko pogovor z poslanci pri imenovanju na te najvišje strokovne funkcije. Meni osebno, lahko da je to samo moje mnenje, se je zdelo kar malo žaljivo, da se morajo kandidati za sodnike v Luksemburgu, ki bojo preverjeni, še dodatno, poleg vsega, na svetu Evrope predstavljat posameznim poslancem v osebnih razgovorih, ker ne vem kakšna je ta presoja, ki jo lahko pri tem osebnem razgovoru opraviš. Ali je dovolj simpatičen za tožilca v Luksemburgu? Ali ima prave vrednote za sodnika v Luksemburgu? In podobno razmišljam tudi tukaj – ne vem kakšna bo presoja, ki bi jo tukaj Državni zbor opravil, pri teh strokovno imenovanih kandidatih? In ko kolega iz SDS začne omenjat piknike, potem me pa sploh začne resno skrbet. Če bo presoja ta, ali so bili na pikniku in na pravem pikniku, ker zdaj, dva sta bila pa na pikniku SDS, meni se zdi. Ali nista bila? Ali nista? Aha, ne hodijo na piknike SDS. Aja, no, zato ker nekateri ustavni sodniki pa, ker nekateri - ne me motim med razpravo, kolegica, lepo prosim..
/ nerazumljivo/ prosim
Ker nekateri ustavni sodniki pa hodijo na zborovanja pred sodišče, ne, pa ni problem jih imenovat za ustavnega sodnika, ne? Tako da, upam, da ne bo to, kdo hodi na kakšen piknik in podobna merila, odločitev o tem, kdo bo lahko evropski delegiran državni tožilec in zato, tudi zato sem absolutno proti temu amandmaju in bom seveda glasovala proti hvala.
Hvala tudi vam. Prosim no, da se med sabo ne prekinjate. Pač, narava politika je taka, da vsak rad malo z nekom obračuna, pa vendarle se mi zdi, da vsak lahko izrazi svoje mnenje, zato dajem besedo gospodu Ciglerju. Izvolite, kolega.
Hvala lepa, spoštovani. V Levici vseskozi stojimo na stališču po samostojnosti vseh treh vej oblasti v Sloveniji, še posebej pravosodne. Posebej je treba poudarit in v to vejo se izvršilna oblast nima pravice vtikat. V nasprotnem primeru prihaja do tega, da imamo s političnim glasovanjem, preglasovanjem in uravnoteževanjem praktično politično uravnotežene pravosodne organe. Kam pa to pelje, nam pa zgodovina od včeraj, upam, da ne tudi za jutri, kaže in temu se moramo čim bolj izogibati, ne? Ker potem dejansko ljudje ugotavljajo, da v tej državi živijo državljani, za katere velja ena pravna država, za druge pa druga in ena najvišja stopnja politične korupcije, ki je zgodovinsko prisotna in jo vsi poznamo, gre praktično skozi politično uravnotežene, določene pravosodne organe, normalno skozi in to ni v redu. Kar se tiče in verjetno bo beseda tudi kaj dala, ko bo tekla na ideološki razpravi v ponedeljek, na izredni seji, bo verjetno o tem govorila, upam, da se ne bomo dotaknil, preveč, neodvisnosti pravosodnega sistema v Sloveniji. Drugo, bi pa rekel tole še – v Levici smo v preteklosti že večkrat izrazili pomisleke glede samega evropskega javnega tožilca, še posebej smo opozarjali na spoštovanje ustrezne ravni varstva človekovih pravic in to še posebej zato, ker imajo različne članice evropske skupnosti, različne standarde in tudi nivoje varstva. Tako, kar se pooblastil policije tiče, tehničnih sredstev in pa zahtevanih dokaznih standardov, tu so razlike in ravno s tega vidika, zagotavljanje ustreznih varovalk, nas končna ureditev ni prepričala, to, o čemer zdajle govorimo. Še posebej ne, glede na to, da so težnje po okrepitvi policijske države vedno močnejše, ne le na ravni posameznih članic, ampak tudi na ravni evropske skupnosti, trdnjave evropske skupnosti. Tudi v Sloveniji, ne nazadnje, že 5. leto zapored sprejemamo krepitev policijskih pooblastil, povečevanje represije in   (nadaljevanje) omogočanja enega pretiranega nadzora nad posamezniki, zato v Levici ne bomo pristali in bomo to vedno povedali in temu ustrezno glasovali na nižanje standardov in krepitev policijske države. Moram reči, da veliko konkretnih stvari je tudi gospod Butala prejle povedal, dosti bolj konkretizirano, ampak vseeno se tukaj nekje tudi strinjamo, da je učinkovitost evropskega javnega tožilca vprašljiva z vidika sodelujočih držav. Namreč, uresničitev glavnega namena, ki naj bi bil v predlogu kaznivih dejanj s posledicami za proračun EU, je seveda vprašljiv, če ne sodelujejo vse države članice EU. Namreč, vse pa participiramo na proračunu, še posebej, ker so med državami, ki ne bodo sodelovale, nekatere najbolj problematične, na primer kot so Madžarska pa Poljska in v Levici smo skeptični do učinkovitosti Evropskega javnega tožilstva in tudi posledično do tega zakona na nivoju odnosov, pa razmer, kot jih imamo danes. Hvala.
Hvala tudi vam. besedo dajem gospodu Möderndorferju. Izvolite.
Seveda se za razliko od mojega predhodnika sam strinjam s predlagano uvedbo evropskega tožilca, zato niti ne bom komentiral razprave, ki jo podpiram. Bom se pa seveda osredotočil predvsem na ta amandma, o katerem bomo odločali, ki pa seveda odpira že znano »deja vu« dimenzijo predlagateljev, ki jo kot svojo pesmico, mantro, vozijo že vsa ta leta. Saj to ni letos, to ni lansko leto – to je že zadnjih 20 let, je to tako in to bo treba sprejeti neko osnovo, stvarno dejstvo, da nekateri želijo, da je parlament ne zakonodajalec, ampak nek arbiter, ki bo odločal, kaj je v tej državi prav in kaj ne. Skratka, malo policijskih, malo tožilskih, malo pravosodnih pooblastil, bi ta Državni zbor kar imel po tej analogiji in to je to. Jaz sem večkrat že razpravljal o tem, da je seveda svojevrsten presedan, da Državni zbor imenuje sodnike, še posebej zato, ker sodna veja oblasti pričakuje – v Državnem zboru seveda, da to naredimo kot neke vrste avtomatični mehanizem, da je to samo še izpelje neko formalnost, da se to zgodi v Državnem zboru. Večkrat sem že poudaril, da Državni zbor nima instituta angleške kraljice, ki zadevo potrjuje, tako ko mu naroči in napiše vlada v Veliki Britaniji. To pač mi nimamo takšnega pravnega reda, niti takšne državne ureditve. Zato je smiselno, da tisto kar seveda obstaja kot neke vrste ostanek prejšnjega sistema in je anomalija, je boljše, da se zakonodajalec te funkcije znebi in je nima in jo prevzame nek drug organ, ki pa to z veseljem dela protokolarno – »itak« že v zadnjih toliko in toliko letih samo še protokolarno vse počne. Da bi pa mi danes, ko se borimo, da pridemo do sprememb imenovanja sodnikov v Državnem zboru, se zdaj pogovarjali o tem, da bi zdaj pa že evropskega tožilca kot nov institut, si ga spet zakonodajalec prisvojil kot neke vrste glavni določevalec, ki nima ne meril in postopkov, da bi ocenjeval kdo je pravi in kdo ni pravi in tako naprej. Če velja eno pravilo: »Le zdravniki naj sodijo o zdravnikih«, naj le pravni strokovnjaki odločajo o pravnih strokovnjakih, da bom malo širše zastavil različne funkcije s tega področja – ali drugače povedano, kot so že določeni pesniki povedali – le kopitar, ne in tako naprej, da ne razlagam. Je pa seveda problem in je treba tudi razjasniti okoliščino, zakaj so takšne želje in potrebe po tem, da se to zgodi in zakaj se je zgodil ta amandma. Saj v SDS vejo, da tak amandma ne bo sprejet, saj to je jasno, tukaj ni nobenih dilem, ampak odpirajo pa seveda večno vprašanje, kako pravzaprav je treba določene stvari pokoriti, podrediti in jih, če ne drugega   po nekem naravnem pravu razsojati kaj je prav in kaj ni prav v te družbi. Seveda s predznakom politične aktivnosti. In zato ni čudno, da prihajajo z razno razpravo in nič nenavadnega, ko rečejo, da bi gledali kdo se pojavlja na kakšnih piknikih in tako naprej, da bo to eden od meril in kriterijev. Si predstavljate ocenjevanja ali je kdo primeren ali ne? Če bi šli pa že čisto po te analogiji, da to pripada zakonodajni veji oblasti, se sprašujem, zakaj potem Evropska unija oziroma predlog ni nastal tako, da bi to Evropski parlament potrjeval? Po tej logiki, če bi šli zelo preprosto gledati. Saj kolegica mi prikimava, ona je celo za to. Mislim, to preprosto ne gre skupaj, ker potem podremo osnovno nit oziroma tezo o neki neodvisnosti. Tako, da hudo je, ko bo zakonodajno telo, ki ima različno paleto političnih barv odločalo o tem, kdo je odvisen in kdo ni odvisen od česa, ko pa je jasno v naprej, da imamo najprej ideološke bariere, potem imamo politične bariere, potem imamo pa še osebne bariere. A je to slabo? Za zakonodajno telo ni slabo. Da bi pa zakonodajno telo s temo značilnostmi odločalo o neodvisnosti je pa telo slabo. In v tem jaz vidim ključni problem. Kar se pa tiče razprave cenjenega kolega Ciglerja o tem, kako postajamo policijska država, veste, lumparije je vedno več in vedno bolj prefinjena so in vedno bolj tako zapletene, da jih povprečnež niti več ne opazi. In če hočeš to seveda preprečevati, ne preprečiti, preprečevati, ker je to konstantno delo kar naprej, potem rabiš določene, to kar neradi slišijo, ali pa nekateri se skrivajo za tem, neodvisne organe, ki bodo to počeli. Argument, da smo prišli do evropskega tožilca je, da nacionalne države tega niso obvladovale več, zaradi odvisnosti, zaradi neodvisnosti, zaradi neprepoznavanja, zaradi tisoč enih razlogov, ne vem, niti se ta hip ne ukvarjam. Za mene je bolj pomembno to, da bo prišel trenutek in čas ko se bo seveda ocenjevalo kako je ta organ učinkovit, ampak prav gotovo ne takrat, ko ga še ni, ampak šele takrat, ko bo nekaj časa delal. In takrat bo čas in tudi ocena, verjetno tudi razprava v zakonodajnem telesu pri nas, ali to funkcionira, kar pa ni nič slabega, da se takšna razprava po porih letih zgodi.  Mi, jaz upam, da nismo rigidni sistem in da že tako dajemo očitke Evropi, da je rigidna, ali pa, ne vem, prevelika in da se kot en velik zmaj prepočasi obrača na tisto, kar bi dejansko nacionalne države potrebovale, zato se mi zdi prav, da prihaja do sprememb, prilagajanj, in to je ena od teh sprememb in prilagajanj. Če pa temu nekdo reče, da je to policijska država oziroma zdaj že policijska Evropa po tej logiki, potem imamo problem. ampak jaz ne vem, kako pa se drugače potem to dela? Predstavniki Levice non-stop kričite o policijski državi, ampak ne poveste pa predloga. Reče samo »Manj policijske države!«, torej manj organov, manj nadzora, manj preprečevanj, ali kako? Jaz ne razumem. To dvoje ne gre skupaj. Mislim jaz bi se šel deželo cvetja in rožic zatikati v tankovske cevi pa v simbolu čim manj vojske, čim manj policije, čim manj represivnih organov, ki odkrivajo preiskujejo in nenazadnje sodijo in odločajo, ampak brez tega ne bo šlo. Ne bo šlo. Tisti, ki tako razmišlja, živi v nekem pravljičnem svetu Indije Koromandije, ki pravzaprav se sicer v sanjah vedno lepo konča. Vam povem, pravljice se pa vedno končajo slabo v resnici, v stvarnem življenju. Tako, da jaz pač take teze in razprave zelo težko in vedno težje sprejemam in me vedno bolj prepričujejo, da živimo v neki svojevrstni izkušnji, ki pa jo je treba sprejemati in poslušati in temu primerno se prilagajati. Ne me razumeti narobe kolega Cigler, jaz sem pristaš tega, da je vsako različno mnenje treba slišati. Vsako. Že zato, da vidiš kje ga lomiš oziroma kje delaš prav. Naj omeni še, in s tem bom tudi zaključil, osebno menim, da je seveda en svojevrsten paradoks, ki je manjši negativni predznak v imenovanju tega evropskega tožilca, pa ne v vsebini pa načinu delovanja in tako naprej, je to, da bomo začeli izgubljati dobre ljudi zaradi tega, ker bodo šli na boljše plače. To je stvarnost. Zaradi tega, ker pri nas so te ljudje plačani 10 enot, v Evropi bojo plačani za to delo 100 enot, če naredim to primerjavo. In to je pa negativni predznak cele zgodbe, ki jo gremo, ampak to ni problem Evrope, to je problem pri nas. Tega nihče ne omenja.  In ja, ja, kar nekaj kandidatov bo. Tisti očitki, ki padajo, da se bojo sodniki prijavljali na to - ne vem, a je to prepovedano? A smo rekli, da je to v družbi bolno, ali kaj? Vsi, ki imajo pravna znanja in ki bodo izpolnjevali pogoje se lahko enakovredno in enakopravno, ne glede na spol prepričanje in kaj jaz vem, kaj še vse, prijavijo na ta razpis. In prav je tako. in upam, da ne zablodimo res v kakšno noro histerijo, da jih na koncu ocenjuje, ali so pravi, ali ne, Državni zbor.
Hvala lepa. Repliko, gospod Cigler, izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani gospod Möderndorfer, sem pravilno izgovoril? Möderndorfer. Zdaj je bilo? Okej, se opravičujem. Absolutno se strinjam z vašo izjavo, ko ste rekli, da amandma, ki je bil podan s strani SDS v tej sestavi seveda ne bo sprejet. Ampak ta amandma v popolnoma isti obliki, v kolikor ga bojo imeli na glasovanju na Madžarskem, ali pa na Poljskem bo pa točno v te obliki sprejet. To se z vami strinja. Odvisno je pač od razmerja sil na volitvah, ki so pridobljene v parlamentu in približno politični in ideološki opciji, ki ima večino, se sprejemajo potem zakoni in politika, ki jo morajo državljani trpeti.  Kar se tiče pa druge stvari, ko ste razpravljali o sajenju rožic in tako naprej, kar se tiče politične represije in nasilja v Slovenji pa o tem zelo jasno govori razprava okoli Zakona o kazenskem postopku. Drugič, kaj je to, lahko greva skupaj šteti trupla na mejo Kolpo, odnos do tujcev, do migrantov, pa bova ugotovila za kaj tukaj gre. In to tudi s strani tistih, ki so državo ogradili na, zaenkrat še ni pojasnjeno, očitno tudi na koruptivni način, s temi poledicami, da ljudje tukaj umirajo. Umirajo tudi v nasprotju z nekaterimi določili slovenske Ustave in ustavne listine, ki čisto drugače pišejo, kar se tiče človekovih pravic in svoboščin tako v Sloveniji, državljanov, kot tistih, ki v to državo prihajajo oziroma v njej živijo. Hvala.
Hvala lepa. Bom dala še kolegici Anji Bah Žibert razpravo, potem pa kolega Möderndorfer. / oglašanje iz dvorane/ Razprava. V redu, no, drugi krog razprave sem mislila. Zaradi tega. Razen, če bi želelo ministrstvo ali pa kaj dodano Državnotožilski svet odgovoriti? Bi. No, potem pa najprej vam, potem pa začnemo drugi krog.  Izvolite, gospa.
Gospod _____
Hvala lepa. Zdajle poslušam to razpravo in bi tako nekako povedala, pravzaprav ne vem, ali napak razmišljam, ali pa nimam dovolj sofisticiranega razmišljanja.  Vendarle te spremembe nekako določajo, da je Državnotožilski svet tisti, ki se opredeli do prijavljenih kandidatov in oblikuje listo treh kandidatov oziroma oblikuje predlog in lahko vam zagotovim, da Državnotožilski svet to naredi samo na podlagi strokovnosti kandidatov, primernosti kandidatov, in seveda izpolnjevanje vseh pogojev, tako da mi pravzaprav ni ta smer razprave jasna, v kakšni smeri naj bi bili pravzaprav seznanjeni, če sem prav razumela na kakšnih piknikih so kandidati ali ne kandidati tako da je malce tuje in bi rada na to dala svojo pripombo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Jani Möderndorfer. Izvolite.
Najprej bi rad razpravljal predvsem o tem vidiku, ko je koleg Cigler govori, zdaj dostikrat očitamo SDS-u, da se ukvarja z migrantsko politiko na nivojih in stvareh v debati, ki nimajo nobene veze z razpravo. Koleg Cigler, zdaj ste omenil migrantsko politiko pri evropskem državnem tožilcu. To je popolnoma isti inštrument in orodje, ki ga počne SDS, samo z nekim drugim ciljem, če me razumete. In jaz na takšno razpravo ne morem pristajati. Kar se pa tiče ne razumevanja, ne mi zameriti, zelo dobro razumemo, še tudi predlagatelji zelo dobro vedo kdo bo pripravljal predloge, ampak oni s tem svetom še do danes niso niti poenotili, niti sprejeli, niti verjamejo v te odločitve. Če bi poslušali vse razprave, ki so bile v Državnem zboru in kadarkoli je bilo nezadovoljstvo nad imenovanjem sodnika je bilo nezadovoljstvo, češ, da Državni svet ni opravili svoje naloge, če me razumete. In iz tega veje ta njihova ideja, da bi to nalogo pravzaprav moral opraviti Državni zbor in zato glejte, ene stvari je treba naglasiti saj zato jih tako poenostavljam, jih je treba na ta način tudi jasno in kategorično zavrniti. Vsem je jasno na tej strani o čem se pogovarjamo in vsi razumemo kakšen bo postopek. Samo zagovarjamo različne stvari, samo za to gre.
Besedo dajem Anji Bah Žibert.
Hvala lepa za besedo. Jaz pa upam, da smo v tem Državnem zboru enkrat za vselej razblinili to mantro, da se o pravosodju ne sme govoriti, da je to res nekaj posebnega tam v steklo zaprtega in to je nedotakljivo. O tem ne smejo govoriti državljanke in državljani, o tem ne sme govoriti politika, nihče, tam pa se lahko dogaja karkoli se dogaja, ampak to, da bi pa lahko kdorkoli karkoli rekel o delovanju samega sistema pa bi bilo že vse narobe. To smo hvala bogu presekali in o tem se veliko govori in hvala bogu tudi na račun Slovenske demokratske stranke, ki smo te teme v Državnem zboru odprli. Ampak še enkrat, spoštovani, vsi ti ljudje so funkcionarji in za njihovo delovanje oziroma njihovo delo plačujejo davkoplačevalci in davkoplačevalci gotovo imajo besedo pri tem. Mi v Državnem zboru pa smo s strani teh davkoplačevalcev oziroma širše kakorkoli želite, pa izvoljeni. In moramo vsake štiri leta iti pred njih in jih povprašati, če želimo biti ponovno ali so zadovoljni z našim delom ali pa niso. Kar se pa tiče same razprave na naš amandma pa tako. Slišati je bilo, da bi bil to unikum v neki ureditvi držav EU, morda, morda res, ampak vas tudi nekaj drugega sprašujem. Ali ni unikum, da že v Državnem zboru lahko to slišim, sicer pa ni noben problem, da so tisti, ki jim zakon, ki jim sodniška, ki jim kodeks o sodniški službi jasno narekuje in določa njihovo nepristranskost tudi navidezno nepristranskost lahko pojavljajo na političnih shodih in to s totalitarnimi simboli, zdaj boste rekli, da se gremo mi ideologijo, ne ne gremo se mi ideologijo, ideologijo se gre tisti, ki niso totalitarni simbol za katerega je Ustavno sodišče jasno zapisalo, da je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. In zdaj mi vi povejte, imamo sodnike, ki javno izkazujejo svojo neustavnost in nestrinjanje z Ustavo Republike Slovenije in mi o tem ne smemo govoriti. In takšen sodnik bo   (nadaljevanje) lahko prijavljen, in gospa je rekla, da nje ne zanima, kdo hodi na kakšen piknik. Pa ne gre za to, na kakšen piknik hodiš, gre za to, da kršiš zakon. Gre za to, da kršiš zakon. In, oprostite, ko bom spet brala poročila Sodnega sveta, bo tam omenjeno, ja, to pa res ni najbolj primerno, in nič se ne zgodi. Glejte, naš poslanec, kolega - sicer je bila to njegova odločitev - se je šel nek družbeni eksperiment, odnesel sendvič, pa je drugi dan odstopil. Tu gre pa za mnogo resnejše stvari. In da je nekaj pri nas narobe in da smo unikum, ne govori Slovenska demokratska stranka, danes to opozarja sistem sam. In res, ne primerjati javnega zborovanja, kamor lahko pride kdorkoli, s političnim zborovanjem, strankarskim. / oglašanje v ozadju/ Ja, zborovanje pred sodiščem, točno tako. Tudi če so bili predstavniki stranke, niso bili organizatorji. / smeh v ozadju/ Mislim, res je smešno. Res je smešno, ampak očitni niti tega ne veste, kdo je bil organizator zborovanj. / oglašanje v ozadju/ Ja, jaz pa zelo dobro vem. Sem bila velikokrat tam in sem srečala ogromno ljudi. Skratka, kot… / oglašanje v ozadju/ Ne, nisem plačevala sendvičev, in ne poniževati ljudi, ki so prihajali tja iz različnih koncev Slovenije na svoje stroške. Mislim, da je to povsem nedostojno z vaše strani, kolega poslanec. In da me ne prekinjate, da grem naprej.  Skratka, dokler bomo mi v tej državi unikum pri takih zadevah, kot sem jih omenila, potem enostavno menimo, da še ni čas, da neke stvari spustimo absolutno iz rok in rečemo, naj bo tako, kot tam nekdo reče, neka skupina ljudi, treba jim je absolutno verjeti, ni nobenega problema. Saj v Državnem zboru vi natančno veste, da koalicija potrdi vse, kar hoče, saj to se ve. Ampak vseeno je pa neko različno razmišljanje, mogoče drugačen pogled, včasih se odprejo tudi kakšna mnenja.  Danes nam je bilo tudi očitano, kako nikoli nismo bili zadovoljni s predlaganimi sodniki v Državnem zboru in smo vedno napadali Sodni svet. To tudi ni res. Pojdite pogledat glasovanja Slovenske demokratske stranke, kar se tiče predlogov sodnikov. Je pa res, da smo na podlagi tega, da smo od Sodnega sveta zahtevali nekaj več podatkov, zato da bomo pritisnili na svoj gumb, prišli tudi na Mandatno-volilni komisiji do različnih razprav in enkrat ste koalicijski poslanci zavrnili predlog imenovanja v sodniško funkcijo. In prav je, da smo se tako odločili, ker je bilo evidentno, da oseba ni primerna za tisto funkcijo. Ampak jaz tu ne vidim nič slabega, jaz vidim tu dodano vrednost. Nekaj drugega pa je, če se bomo šli potem, da bodo tisti, ki bodo prišli na naš piknik, potem bolj primerni. To je pa nekaj drugega. Ampak jaz zaenkrat govorim o tem, da se pri nas kršijo osnovni zakoni in da se ne naredi nič. In da se to ponavlja. Nekateri javno povejo, saj jaz grem velikokrat tja. Imamo na drugi strani nekoga, ki je bil opozorjen, ko se je pojavil na nekem shodu, političnem. Jaz sem šla tisto brat, pač opozorilo. Ampak nekateri drugi pa to ponavljajo, pa se zraven hihitajo. Ali to pomeni, da naš sistem deluje? Da sistem, ki ga tudi pravosodje samo ima in bi moralo reagirati na podlagi tega, ne odreagira. Povejte mi, koliko sodnikov je izgubilo svoj mandat. Pa ne da bi morali, ampak so stvari, ki niso dobre v tej državi. In naš amandma ne gre za to, da bi imeli mi politični nadzor, ampak gre za to, da lahko razpravljamo o ljudeh, ki jih bomo poslali na neko višjo funkcijo, pomembno funkcijo. In se strinjam s tem, ko je bilo rečeno, da gre v bistvu za to, da bo ta oseba imela avtoriteto, in je pomembno, da imela avtoriteto, da bo tam poslušala, da ne bo vplivala na delovanje v lastni državi. Ampak jaz trdim tu malo drugače - ne bo neposredno vplivala, ampak s svojo strokovno avtoriteto pa lahko državi   (nadaljevanje) še kako pomaga, v širšem smislu govorim. In jaz si želim, da bo pač izbor najboljših ljudi, absolutno. Dokler pa bomo imeli v samem sistemu takšne težave, kot jih imamo, pa mislim, da ta rešitev zaenkrat še ni dobra. To je pač naše mnenje, za tem stojimo. In še enkrat, ko se pogovarjamo o stvareh, bodimo le toliko fer, da neke stvari ločimo, no. Lahko nam pripisujete karkoli, tega smo že vajeni, dajete etikete včasih, takšne in drugačne. Vse to nekako človek prenaša, včasih ima pa dovolj, no. Včasih ima pa dovolj. Sploh takrat, ko od nekoga slišim o plačevanju sendvičev. Spoštovani kolega, zmenite se doma, vi jih kradete iz trgovin v vaši stranki. Pa očitate ljudem, navadnim ljudem, ki so prihajali z različnih koncev Slovenije, da se jim je karkoli plačevalo. Glejte, ponižujete državljanke in državljane. Jaz nikoli ne bom trdila nečesa, česar ne vem. To pa vem, to pa zelo dobro vem. In to je nedopustno.
Hvala.  Tokrat dovolila mogoče malo širšo razpravo kolegici Anji Bah Žibert, predvsem v luči, ker so predlagatelji amandmaja, da je obrazložila, za kaj gre. / oglašanje v ozadju/ Ja, boste dobili repliko takoj, samo da povem… / oglašanje v ozadju/
/ mikrofon ni vključen/ Replika ima prednost pred razpravo. Ali je bila to razprava?
Ne, to sem kot predsedujoča, lahko povem, zakaj sem jaz to dovolila. Drugače pa, držimo se teme, prosim. In vsakega nadaljnjega bom prekinila, ker želim, da se držimo teme.  Imate besedo, Möderndorfer.
Dobro, to se izpelje drugače. Ampak pri vas, predsednica, nikoli ne vem, ali je to komentar ali je to razprava ali je to postopkovni predlog, ali kaj, sploh več ne vem. Ampak, okej, ne bom se s tem ukvarjal, imamo druge, bolj resne probleme.  Jaz nisem razpravljal o tem, ali mi lahko razpravljamo o sodni veji oblasti, o tožilstvu, o čemerkoli. Jaz sem razpravljal samo o tem, da Državni zbor ni organ, ki bi odločal o tem institutu, o katerem se danes pogovarjamo, samo o tem. Vse ostalo je balast, kar zdajle tu govorimo o sodnikih, o sendvičih, o ne vem čem še vse, in zamegljujemo celo sliko, ker se pogovarjamo o postopku evropskega tožilca, ki bo imel določene naloge, etc., etc., in konec. Nihče ne prepoveduje in ne razlaga, da vi kadarkoli, če boste hoteli, ker po poslovniku boste lahko vložili zahtevo za sklic izredne seje in boste razpravljali o evropskem tožilcu, ker je fino, ker je o njih fino, in boste poskušali z argumenti in dokazi razložiti slovenski javnosti, kako se vi s tem ne strinjate, ker nima teh atributov, onih, tretjih in tako naprej. Ampak zagotovo pa ne bodo poslanci tisti, ki bodo povedali, ali ima ta oseba avtoriteto ali ne, ker tudi približno ne bomo dali vseh teh postopkov skozi, recimo, hipotetično bi Državni zbor res dajal soglasja, ki jih da Državnotožilski svet, preden bo predlagal kandidate in jih preveril, skratka, ali izpolnjujejo pogoje, bla, bla, bla, da ne govorim, kaj še vse. Tako kot to dela Sodni svet za sodnike, enako tu za tožilce. O tem govorim, nič drugega, in kaj so te nevarnosti. Seveda, ja, pa problem v tem, o čemer pa sem govoril, pa zgleda, da nisem bil pravilno razumljen. To pa je, da zagotovo ne more biti argument, politični argument, kdo, kje, kam hodi, in pretehta pred vsemi tistimi argumenti in merili, ki jih bodo imeli v postopku, preden bo ta postal kandidat oziroma poslan kot predlog za evropskega tožilca. To ne more biti argument, zagotovo ne.  Kar se tiče tega, ko ste omenili, in ste hoteli pač zapeljati v drugo stran,   (nadaljevanje) »češ smo glasovali tudi enkrat proti enemu sodniku« in tako naprej. Ja, to sem bil jaz. Sploh tega ne skrivam, saj to vsakič na glas povem, ampak jaz sem tudi takrat povedal zakaj – ne zaradi teh razlogov, ko ste vi glasovali, ampak zaradi tega, da opozorim na presedan, ker se mora najprej zgoditi konflikt, če hoče priti do nove kvalitete. In takrat smo začeli potem resno odpirati diskusijo in razpravo o tem, ali je prišel čas in trenutek, da seveda nehamo z imenovanjem sodnikov v Državnem zboru. Tega je nazaj štiri leta in takrat smo poslušali tukaj vse mogoče zgodbe, kako pravzaprav – ja, nam je nekdo celo zelo jasno povedal, da je v bistvu to nek postopek, ki se preprosto mora zgoditi samo še s potrditvijo in brez kakšne prav resne diskusije, a je to primerno, ali to ni primerno in zato sem jaz protestiral in takrat rekel zelo na glas, da nisem nobena angleška kraljica, da bom tukaj pritiskal gumbe, zato ker mi je tukaj nekdo prišle z nekim predlogom in da je to moja dolžnost, da to odgovorim. Ne pa zaradi razlogov, ki ste jih vi takrat omenjali…
Tri minute.
To je pa drugo, to so bili pa vsebinski razlogi. Hvala lepa.
Hvala lepa. Replike so navadno tri minute, zato se mi zdi prav, da se vsi držimo časovnice. Naslednja je prijavljena gospa Kociper. Izvolite.
Ja, hvala lepa. Jaz sem… z razumevanjem gledam na goste danes tukaj, ki morajo poslušati to razpravo, ampak upam, da razumejo, da nismo tukaj in ne govorimo poslanci zaradi njih, ampak govorimo zaradi ljudi, zaradi državljanov. Tisti, ki nas gledajo in poslušajo in očitno je, da se poslanka Bah Žibert že ogreva za naslednjo sejo Državnega zbora, ki jo je sklicala njena stranka in to je seja v kateri bomo na zahtevo SDS, govorili o konkretnem odprtem kazenskem postopku. O kazenskem postopku v katerem še ni pravnomočno odločeno z imenom in priimkom…
Gospa Kociper…
Predsednica, če me boste zdaj prekinili, bom vprašala res in zahtevala resno pojasnilo, zakaj niste prekinili gospe Bah Žibert. Ste rekli: njej sem dovolila, ostalim pa ne…
Sem povedala, da je bil…
Ste povedala, da njej ste dovolili, ampak da ostalim pa ne boste…
Da v sklopu kot predlagatelj SDS amandmaja, sem povedala in da ne bom dovolila, da se držimo teme. O tem bomo lahko razpravljali že čez dva dni oziroma v petek…
Saj jaz ne bom razpravljala o tej temi. Jaz bom samo povedala, da opažam, da se nekateri že ogrevajo za to temo. Zakaj SDS odpira to temo danes, mi je pa tudi jasno. Zato, ker se jim to splača. Ker se jim že leta in leta to splača. Odpirati teme vezane na pravosodje in vezano na nezadovoljstvo ljudi s pravosodjem, ker to je pa dejstvo. In jaz sem… vsi, ki me poznate – vedno se prizadevala za neodvisnost sodne veje oblasti, se postavila v bran tej neodvisnosti, si prizadevala za to, da se ne govori o konkretnih ljudeh in konkretnih postopkih, ampak morate pa vedeti vsi, tudi zbrani na stani pravosodnih organov, da so ljudje v veliki meri nezadovoljni z delom sodstva in da ena stranka to s pridom izkorišča. In da bo tukaj res treba nekaj narediti, ker drugače bo to nezadovoljstvo vedno večje in bo imela ta stranka vedno več moči na tem področju. In tudi zaradi takih razprav, kot je bila prejšnja gospe Bah Žibert, seveda bom še posebej trikrat močno stisnila proti amandmaju SDS, ker s te razprave ni bilo ponovno prav nič bolj jasno, po kakšnih kriterijih bi ta stranka presojala strokovnost oziroma nestrokovnost, sploh primernost kandidatov, ki bi jih potrjevala. Po kakšnih kriterijih dodatnih, razen tistih strokovnih, ki bi že bili uporabljeni, bi presojala in nam je vsem jasno. Gledali bi zadeve konkretne v katerih je bil tožilec, a je bil uspešen, ali ni bil, ali je bilo v tej zadevi odločeno tako kot se njim zdi, da bi moralo biti in tako naprej.  Ampak bolj kot razprava poslanke SDS, ki smo jih že navajeni in jo bomo v polnem zamahu lahko poslušali v petek in v ponedeljek, me pa zmoti vedno bolj razprava predstavnikov Levice. Ker v Levici je pa njihova politika glede pregona kaznivih dejanj in tako naprej, zelo zamegljena. Po eni strani imajo zelo veliko želja in potreb, kar se tiče finančnih sredstev, zelo veliko visoko donečih besed glede varstva človekovih pravic in standardov demokratičnih, pridobljenih, hkrati pa zavračajo inštitute, ki vodijo k temu, da bi bilo pravosodje bolj učinkovito in ko pri Zakonu o kazenskem postopku, kjer smo se nekateri med nami osebno trudili, skupaj z ministrstvom, da so spoštovani najvišji standardi, demokratični, na področju varstva človekovih pravic, govorite o tem, da se vedno bolj uveljavlja policijska država, mi pa kar vroče »rata«, res. Ker NSi, recimo, je pa v razpravi o ZKP bil prepričan, da je zakon še vedno premili in ni dovolj dosleden do pregona storilcev in tudi Levica bo enkrat mogla se odločit, kaj oni so – ali so večna opozicija vsemu in vsakemu in nasprotujejo vsemu, kar kdo predlaga, razen tistemu, kar zahtevajo oni ali so del neke konstruktivne opozicije, ki podpira, opozicije, partner celo koalicije, ki podpira predloge, ki so dobri. In to, da najprej rečeš, da si za to, da se preganjajo kazniva dejanja v Evropski uniji, daš za primer Madžarsko in Poljsko, kjer imajo težave z neodvisnim pravosodjem in tako naprej, potem pa ne podpreš nekih inštitutov, ki vodijo v smer izboljšanja, to pa težko razumem. To je pa ta politika nesprejemanja odgovornosti – ne bi bili v Vladi, bi pa odločali o najpomembnejših vprašanjih, ne bi bili v Vladi, zahtevate pa spremembe, pa ne bi podpirali sprememb, ki lahko vodijo k izboljšavam. Moram reči, da me to vedno, vedno bolj moti in da ne morem razumet, kako ne podprete inštituta kot je ta. Ker, zakaj ga SDS ne podpre, mi je jasno, zakaj ga pa vi ne, mi pa ni jasno. Hvala.
Hvala lepa. Besedo želi, aha, besedo želi gospa Meira Hot, izvolite.
Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica, spoštovana ministrica, kolegice, kolegi, spoštovani vabljeni. Torej, če se vrnemo nazaj na dejansko tematiko te točke in na samo vsebino, ne da bi se spuščali v svobodo izražanja posameznika pri temu, katerega piknika se bo udeležil. Evropsko javno tožilstvo je nadnacionalni tožilski organ, ki je ustanovljen z namenom, da se zagotovi učinkovit pregon storilcev tistih kaznivih dejanj, s katerimi se posega v finančne interese oziroma v proračuna Evropske unije, brez vmešavanja posameznih držav članic oziroma drugih institucij Evropske unije, mora biti čim bolj neodvisno in samostojno, podobno, kakor to velja za sodišče Evropske unije. Določene ocene kažejo, da nastane na letni ravni zaradi davčnih utaj, škoda pri proračunih posameznih držav članic, lahko do 50 milijonov evrov in da se zaradi zlorab ter manipulacij pri črpanju strukturnih sredstev, na nivoju Evropske unije, lahko zgodi celo škoda do višine 500 milijonov evrov, na nivo proračun. Posamezne države članice pri pregonu tovrstnega kriminala niso bile uspešne, ker nimajo učinkovitih orodij za pregon tovrstnih goljufij oziroma zagotovitev tovrstnega kriminala. In zato je Urad Evropskega državnega tožilstva zastavljen kot neodvisni organ, kot apolitičen in kot strokoven, kot je bilo danes že večkrat izpostavljeno. Zatorej menim, da mora biti tudi na nacionalnem nivoju zagotovljen postopek, ki bo zagotovil, da bo Slovenija predlagala neodvisnega, predvsem pa strokovnega posameznika in se opravičujem, ali je soglasje Državnega zbora, kot telesa, kot zakonodajnega telesa, ki ga pa tvorijo politične stranke, pomeni, da tovrstno neodvisnost ne bo zagotovljena in tudi v strokovnosti lahko, po mojem mnenju, / nerazumljivo/ samo stroka in ne politika. Zato se mi zdi predlagani amandma enostavno nesprejemljiv, menim, da krši načelo neodvisnosti, načelo ločitve treh vej oblasti in je v nasprotju z namenom uredbe, da se ustanovi samostojni tožilski organ, ki bo neodvisen od političnih interesov državam članic zagotovil učinkovit kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Vendarle smo se vrnili na točko, ki dejansko je danes. Vseeno je želela še Anja Bah Žibert za razpravo, pa vendarle želim no, da se res držimo točke, za obračunavanje politično, jaz sem prepričana, bo v petek več kot dovolj časa in v ponedeljek, prosim, da se bi se res držali danes te točke, da ne bomo šli vse kam drugam. Se mi zdi, da Inštitut Evropskega tožilca je zelo pomemben in jaz osebno ga pozdravljam. Hvala.
Hvala lepa, predsedujoča. Zdaj jaz ne vem, na katero mnenje ste padli, ampak, kakor veste, sem razpravljala med zadnjimi, tako da, ne vem zakaj se obračate name, kar pa sem razpravljala, sem pa razpravljala v zvezi z našim amandmajem. Da ne bo pomote, zakaj sem šla tako široko? Zato, da bi bilo razumevanje. Ker veste, javnost je najlažje slišat, aha, če pa bo nekaj odločal Državni zbor, bo pa to zelo političen vpliv. Jaz sem želela povedat, zakaj pa imamo v tej državi problem, ko je takšna rešitev še vedno boljša kot obstoječa in sem povedala, konkretno. In še danes s strani posameznih strank poslušam in to res izobraženih ljudi, na področju prava, da ni pomembno na kateri piknik greš. Pa, kot da ne poznate videz nepristranskosti, ki je zakonsko določen. Mislim, dajte si vi predstavljat državljane po tem, da pridejo pred takega sodnika, pa je bil mogoče slučajno na nekem drugem pikniku. Jaz vam hočem samo povedat, kakšne probleme ljudje vidijo in zaradi tega imam občutek, da takšna zadeva, kot je, da še Državni zbor, saj ne bo odločil, saj da samo soglasje, soglasje, da je še vedno dobra rešitev. Lahko ji nasprotujete, imate vse pravico, ampak mi smo pač povedali, zakaj menimo, da je pač v Sloveniji stvar nekoliko drugačna, kot marsikje drugje v Evropi, marsikje v Evropi in hvala Bogu, kajne, ne opozarjamo to sami, v Slovenski demokratski stranki, ampak opozorila zdaj prihajajo iz sistema samega. Kar se pa tiče vseh obtožb in vsega tega napovedovanja različnih sej, sem pa samo vesela, kajti, v nasprotnem primeru ali pa drugače gledano, sem že enkrat povedala, šibke piščalke ne morejo dat nikoli mogočne note iz sebe. Očitno se bojite močnih piščalk.
Hvala lepa. Jaz si želim in upam - ni več razprave, še zadnje mnenje in potem dam še ministrici – jaz želim in upam da, ko se bo določilo res predstavnike Slovenije v te najvišje institucije, da bojo šli res taki, da ne bomo dobili kakšne pike ali pa kakšne zavrnitve, kajne? Tukaj bo potem resnično potreba po tem, po nekem konkretnejšem ukrepanju. In še enkrat, vse je bilo danes povedano, to zaupanje v pravosodje in tako naprej, vsi se v Sloveniji s tem borimo in zaupanje se doseže edino z dobrim delom in dobrimi dejanji in če je dobro narejeno, potem je zaupanje odraz tega dela in se mi zdi, da se moramo vsi trudit, da se bi vendarle povrnilo neko zaupanje v slovensko pravosodje, vsi skupaj. Ministrica, imate besedo.
Andreja Katič
Ja, hvala. Saj glede na vse, kar je bilo povedano, tudi jaz ne vem, kako široko lahko razpravljam, zato bi, da bi lahko dala odgovore, ampak vseeno, naj začnem nekako tako. Govorimo, danes, o predlogu zakona, ki sledi uredbi sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva. Res nismo še na petkovi seji odbora oziroma ponedeljkovega Državnega zbora. Zdaj, vprašanje je bilo glede pristopa. Jaz ne vem, kakšna je bila razprav pred 5 leti tukaj v Državnem zboru, lahko pa povem, da ta uredba nima tiste običajne oblike. Gre za uredbo, ki je sprejeta na podlagi okrepljenega sodelovanja in zavezuje tiste članice, ki so se odločile za njen pristop. Se pravi, če gledamo poleg Slovenije, so pristopile še Avstrija, Italija, Hrvaška, Nemčija, Francija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Romunija, Slovaška, Grčija, Finska, Latvija, Litva, Luksemburg, Španija, Portugalska. Trenutno je vseh 20. Napoved so oddale v pristopu tudi Nizozemska in Malta, imajo pa tudi ostale še možnost naknadne vključitve. Zdaj, naloga Evropskega javnega tožilstva ne bo ukvarjanje z migracijami, ampak, kot je bilo rečeno, opravljali bodo funkcijo pregona storilcev kaznivih dejanj, s katerimi se posega v finančne interese Evropske unije in tukaj mi danes nismo pripravljeni na razpravo o migracijah. Kar se tiče samega imenovanja, mislim, da smo v gradivu dovolj plastično vse prikazali in da je tudi zakon predlog, ki ga imate pred sabo, jasen, ampak vseeno, še enkrat.  (nadaljevanje) Ko govorimo o evropskem tožilcu, ga imenuje Svet Evropske unije izmed 3 kandidatov, ki jih predlagajo države članice po prejemu utemeljenega mnenja izbirne komisije. Se pravi mi s predlogom zakona določamo, da bo Ministrstvo za pravosodje objavilo v Uradnem listu poziv k vložitvi kandidatur za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje evropskega tožilca, zbralo kandidature in te kandidature posredovalo Državnotožilskemu svetu. Jaz mislim, da vsi veste, kako je sestavljen Državnotožilski svet, tudi skladno z zakonodajo. Državnotožilski svet se bo po pridobitvi mnenja generalnega državnega tožilca do prijavljenih kandidatur opredelil in oblikoval listo 3 kandidatov za imenovanje evropskega tožilca ter o tem obvestil tudi prijavljene kandidate in ministrstvo. Ministrstvo bo potem to listo posredovalo Vladi Republike Slovenije v seznanitev, Vlada pa predložila listo 3 kandidatov pristojni instituciji Evropske komisije, se pravi, da bo opravila nalogo poštarja. Kar se tiče imenovanja evropskega delegiranega tožilca, v skladu s položajem pristojnosti se pristojnost za oblikovanje predloga za imenovanje evropskega delegiranega tožilca podeljuje Državnotožilskemu svetu, ki bo pred njegovim oblikovanjem moral pridobiti še mnenje generalnega državnega tožilca in mnenje vodje Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije. Predlog za imenovanje bo potem evropskemu generalnemu tožilcu za nadaljnji postopek prav tako predložila Vlada Republike Slovenije. Zdaj veliko je bilo govora o primernosti, neprimernosti, ugledu sodstva. Verjamem, da ste brali zadnja poročila tujih inštitucij, ker lastnim ne verjamemo, kjer so pohvalili slovensko pravosodje. Mislim, da je bil korak naprej. Zagotovo pa še vedno obstajajo določeni ekscesni primeri, na katere opozarja tudi javnost, o katerih verjamem, da govorite tudi tukaj v parlamentu. Ampak ne pozabimo, da ni parlament tisti, ki sodi, ampak da imamo tako znotraj sodstva kot tudi tožilstva predpisane postopke. In ko gledamo konkretne primere, sodnik sodi na podlagi dokazov, ki mu jih predloži ena ali druga stran. Jaz ne bom govorila o tem, na podlagi česa se sodi v parlamentu. Tako da zagotovo res največ lahko naredi za ugled vsaka institucija sama. Mi tukaj tesno sodelujemo. Opozarjamo tako ali drugače, kar se tiče sistemskih rešitev, kar je pristojnost Ministrstva za pravosodje. Verjamem, da bo Državni zbor kot zakonodajalec tudi opravil svojo nalogo, da bo omogočil primerno orodje, da potem tudi pravosodje kot neodvisna veja oblasti naredi svoje. Verjamem, da pa ne bom šla v preveč široko razpravo, da bomo o tem lahko debatirali tudi v prihodnjih dneh. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Ker ni več prijavljenih, zaključujem razpravo. In prehajamo na glasovanje o amandmaju. Na glasovanje dajem amandma k 4. členu Poslanske skupine SDS. Želi kdo obrazložiti glas? Ne. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (3 člani.) Je kdo proti? (8 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerem bo predlagal Državnemu zboru, naj sprejme zakon v predloženem besedilu. Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika Državnega zbora določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji Državnega zbora. Če ne bo nihče, bom to jaz oziroma tudi podpredsednica lahko ali podpredsednik. Tako da, ja, bo podpredsednica predstavila, ja. Ne, v redu je, tako. Hvala. To smo se dogovorili. In zaključujem to točko dnevnega reda.  (nadaljevanje) Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDSTAVITEV POROČILA MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, UPRAVE ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ V ZVEZI S SKLEPOM ODBORA ZA PRAVOSODJE Z DNE 6. FEBRUARJA 2019 OB OBRAVNAVI »STANJA NA PODROČJU IZVRŠEVANJA UKREPA PRIPORA IN KAZNI ZAPORA V SLOVENSKIH ZAPORIH«. Gradivo z dne 5. aprila 2019 je bilo objavljeno v sistemu UDIS in ste ga članice in člani odbora prejeli. Prav tako ste bili preko sistema UDIS seznanjeni z dopisi Marjana Čandra. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje in Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Naj podam uvodno pojasnilo. Odbor za pravosodje je na svoji 5. seji 6. februarja 2019 obravnaval stanje na področju izvrševanja ukrepa pripora in kazni zapora v slovenskih zaporih in sprejel naslednja sklepa. Prvi sklep: »Odbor za pravosodje predlaga Ministrstvu za pravosodje, da na podlagi ugotovitev iz razprave na seji Odbora za pravosodje celostno prouči stanje v zavodih za prestajanje kazni zapora ter o svojih ugotovitvah v roku 2 mesecev poroča Odboru za pravosodje ter po potrebi pripravi tudi ustrezne normativne spremembe.« In drugi sklep: »Odbor za pravosodje predlaga Ministrstvu za pravosodje, da ga sproti seznanja o svojih nadaljnjih ugotovitvah, sprejetih ukrepih, usmeritvah in načrtih na področju izvrševanja ukrepa pripora in kazni zapora v slovenskih zaporih.« Poročilo iz 1. sklepa je pred nami, za njegovo predstavitev dajem besedo ministrici za pravosodje, gospe Andreji Katič. Izvolite.
Andreja Katič
Hvala, spoštovana predsednica. Kot je bilo že povedano, smo tukaj ponovno, da predstavljamo to, kar smo začeli pravzaprav na podlagi dogodkov, ki so se nekako odvijali in bili deležni velike medijske pozornosti konec lanskega oziroma v začetku letošnjega leta. Mi smo nekaj ukrepov v tem času vašemu odboru že predstavili. V mislih imam predvsem predstavitev projekta novogradnje oziroma dograditve zapora ženskega na Igu kot tudi zapora novega moškega v Ljubljani. Tudi smo predstavili podrobneje racionalizacije, ki smo jih naredili in tudi se zavezali, da ko bomo imeli drugi projekt tako daleč, da bomo ponovno o tem tudi lahko kaj rekli na Odboru za pravosodje. V tem času ste že seznanjeni z menjavo vodstva Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Govorili smo že o določenih kadrovskih rešitvah. Povedala sem, pa razprava je bila tudi ob sprejemu predloga proračuna, da sem zadovoljna, da je Vlada odobrila 50 dodatnih kvot za zaposlitev, 30 dodatnih kvot za zaposlitev pravosodnih policistov, tako da trenutno poteka 50 postopkov. Prav tako smo v tem času predstavili tudi že delo Uprave za probacijo, ki tudi dodatno s svojim delom pripomore k tej tematiki, o kateri je danes tema. Jaz bi kot neko kratko oceno napredka v tem kratkem času izpostavila pravzaprav dvoje, da me veseli, da smo tudi znotraj Vlade dobili podporo temu, da urejamo alarmantno stanje, ki se je nabralo v preteklih letih, ker je tudi ta sistem bil deležen pač posledic, ki jih je povzročila kriza tudi na nekaterih drugih sistemih, da se je bistveno izboljšalo sodelovanje med zaposlenimi v sistemu, tudi dialog s sindikati in da smo pravzaprav že začeli oblikovati akcijski načrt oziroma prioritete, kar se tiče vlaganj tako v infrastrukturo kot tudi v opremo in da tudi tukaj sodelujemo z drugima 2 resorjema, ki imata v nekem delu podobno opremo in kjer lahko tudi učinkoviteje in racionalneje, predvsem pa z manjšimi sredstvi dobimo kvalitetno zaščitno opremo tudi za vse tiste, ki morajo skrbeti poleg naše varnosti tudi za svojo lastno oziroma tudi za stanje v zaporih. Tako da bi, spoštovana predsednica, predlagala, da podrobneje poročilo predstavi mag. Bojan Majcen, trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja in da v uvodu potem tudi z državno sekretarko, če bodo še kakšna podrobnejša vprašanja, odgovorita. Hvala.
Hvala lepa.  Tako dajem besedo predstavniku Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, mag. Bojanu Majcnu, vede generalnega direktorja.  Izvolite.
Bojan Majcen
Hvala za besedo in lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!  V bistvu bi samo nadaljeval mogoče po tem poročilu, sicer bom poskušal biti čim krajši. Kar se tiče situacije v Kopru, kjer je bila stvar najbolj alarmantna, je bilo sprejetih več ukrepov, da se zmanjšajo obremenitve. Med drugim smo spremenili dnevni, hiši red, potem so bile tudi opravljene določene aktivnosti, tako da določena zaslišanja se izvajajo v zaporu, kar v bistvu zmanjšuje problematiko dela pravosodnih policistov, ki so na nek način tukaj najbolj obremenjeni. Sprejet je bil tudi sistemski ukrep in sicer smo spremenili sistemizacije. Namreč prav na področju Kopra imamo hude težave pri pridobivanju novih pravosodnih policistov. Pomembna ovira po našem je tudi ta dvojezičnost kot pogoj za zaposlitev, tako da smo v sistemizacije za te nove kandidate spremenili to in v bistvu ne bo pogoj dvojezičnosti in s tem smo prepričani, da ne bo vplivalo na kvaliteto dela, ker enostavno je še zmeraj dovolj sodelavcev, ki obvladajo oba jezika. Tudi novo vodstvo je pokazalo pomemben napredek, tudi klima se je na nek način izboljšala, ne bom rekel, da je idealna, ampak se je izboljšala in se izboljšuje, kar je en tak pomemben korak naprej, da se stanje tukaj dol oziroma v Kopru normalizira.  Glede ostalih aktivnosti na nove zaposlitve. Tukaj smo nemudoma pristopili k iskanju novih pravosodnih policistov. Iz 157 prijavljenih smo nekako prepoznali trenutno 19 primernih, tako da z njimi so že z določenimi že podpisane pogodbe o delu, določeni so tik pred podpisom, v vseh ostalih primerih pa postopke ponavljamo in jih bomo ponavljali, da pridobimo ustrezne kadre. Kot drug ukrep potekajo tudi aktivnosti glede prehodov vojakov v naše vrste po letu 1945. Tudi tukaj upam, da bomo čim prej prišli čim bližje, da se v bistvu tudi ta namera realizira. Kar se tiče ostalih zadev je bilo že izpostavljen dialog s sindikatom. Za enkrat lahko rečem, da poteka na zadovoljivi ravni, da se pogovarjamo, in da tudi rešujemo problem. Tudi kar se tiče dinamike vlaganja v objekte oziroma predvsem tukaj lahko rečem, da razen Kopra in pa dveh oddelkov na Dobu, da smo pretežno v starih objektih, ki so prepotrebni novih sredstev in prenov. Tukaj je zdaj plan začrtan. V bistvu lahko rečem tudi to, da smo dobili še dodatna sredstva, približno 500 tisoč evrov, tako da tudi tukaj kar smo navedli, da ne bo realizirano, se bodo določene stvari realizirale, kar v bistvu tudi kaže v pozitivno smer. Tudi kar se tiče nadzorstva lahko rečem, da v tem obdobju od poročila pa do danes je zapor na Igu obiskal Varuh človekovih pravic, tako da čakamo še na njihovo poročilo.  V bistvu toliko mogoče. Tudi kar se tiče zagotavljanja varnosti, bi poudaril tudi to, da so bili novelirani vsi načrti varovanja, da pripravljamo delovno skupino, da ažuriramo tudi učbenik Praktični postopek. Tudi intenzivirali smo pogostejše sestanke vodij oddelkov za varnost. To je vse v smislu povečanja varnosti v zaporih in pa tudi, odrejenih je več nadzorov nad delom s strani vodstvenih delavcev. Tako, da za enkrat lahko rečem, da se zadeva obvladuje. Je pa res, da obstaja problem prezasedenosti predvsem na večih lokacijah. Tukaj bi izpostavil Ljubljano, Maribor in pa Dob. Tukaj so zapori polni in potem premeščamo med zapori, skratka, nekako kolobarimo, da rešujemo to situacijo, ki ni zavidljiva.   (nadaljevanje) Na današnji dan recimo je tisoč 410 zaprtih in to predstavlja lahko rečem problem in v bistvu še kako bo dobrodošla novogradnja, predvsem tukaj mislim na Ljubljano, Dobrunje, ki bodo na nek način razbremenile ostale lokacije. Toliko mogoče iz moje strani. Hvala.
Hvala lepa vam za poročilo, objasnitev. Besedo dajem članicam in članom odbora, če želi kdo besedo? Ja, Jani Möderndorfer, imate besedo.
J, hvala lepa. Najprej hvala za izpeljavo sprejetega sklepa, v bistvu za informacijo / nerazumljivo/ neke vrste poročilo, kako bi temu rekli, o stanju, ki smo ga že na dolgo in široko razpravljali na Odboru za pravosodje.  Jaz imam eno vprašanje pa en predlog popravka sklepa iz prejšnje seje. Ker zdaj, ko sem tole poslušal, sem tudi prosil sodelavca, da razdeli ta predlog sklepa, pa bom najprej s tem sklepom začel, potem bom pa postavil še vprašanje. Jaz namreč predlagam, glede na to da, ker sklep na prejšnji seji je bil tako napisan… pravzaprav bo ministrstvo zdaj kar naprej hodilo sem na odbor povzročati za vsako stvar s tega področja, kar se mi zdi neracionalno in pri vsem delu, ki ga imamo, da se boste še s tem ukvarjali in zato predlagam v bistvu popravek sklepa pod številko 2 - »Odbor za pravosodje predlaga Ministrstvu za pravosodje, da ga po potrebi seznanja s stanjem v zavodih za prestajanje kazni zapora ter mu po potrebi poroča o svojih ugotovitvah, sprejetih ukrepih, usmeritvah in načrtih pri področju izvrševanja ukrepa pripora in kazni zapora v slovenskih zaporih. S tem sklepom se preneha veljati sklep številka 2, ki je bil sprejet na 5. redni seji Odbora za pravosodje, 6.2.2019.« Skratka, zdi se mi smiselno, da vi sami poveste, kdaj je trenutek resnice, da nam pridete poročati, ne pa, da nam boste kar naprej poročali vsak mesec, vsake dva meseca. To je, kar se tiče tega predloga sklepa. Drugo, kar se mi zdi bolj zgolj kot vprašanje na vaše izvajanje. Vi se sicer že veselite, da bi vojska končno lahko začela sodelovati pri nalogah, oziroma, da bi se lahko prijavila na to delovno mesto pravosodnega policista. Mene pa zanima predvsem zato, ker je bila zadnjič razprava, pa bi rad samo vprašal, pa mi dajte to pojasniti. Strokovnjaka, ki je bil in sodeloval na odboru s področja tovrstne problematike in nas je opozorila na OZN stališče iz vidika, da bivši policisti in vojska naj ne bi upravljali naloge pravosodnih policistov oziroma pod katerimkoli drugim imenom opravljanja tega poklica v katerikoli državi, pač odvisno kako ga tam imenujejo, mi ga imenujemo pravosodni policist. In me zanima, a je to za nas zavezujoče ali ni in tako naprej? Meni je sicer simpatično, da ljudje, ki bi predčasno končali oziroma imajo bistveno krajšo delovno zmožnost v tovrstnih poklicih ali pa prej končajo, bi pa še bili delovno aktivni in uporabni in če bi seveda izkazali interes, da bi delali, ne vem pa – zdaj jaz dan nekaj na ta mnenja, kaj to pravzaprav pomeni dejansko iz vidika kršenja nekih obligacij, ki smo jih tako ali drugače povzeli. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ja, gospod Kaloh. Izvolite.
Hvala, predsedujoča. Samo na ta predlog sklepa, ki ga je kolega Möderndorfer predočil, nam ga daje na mizo. Zdaj, jaz razumem tvojo dobronamernost s tem sklepom, da jim prišparaš čas, pa vendarle mislim, da je bila problematika na področju, ravno na področju izvrševanja kazenskih sankcij, od pobegov do pretepov, ne vem česa, do prostorskih stisk, toliko pereča, da pa vendarle naj se funkcionarji sprehodijo do Državnega zbora, pa nam vendarle poročajo o teh premikih, ker vendarle ta pojem po potrebi je zelo fluiden. Kdo ga bo določil po potrebi? Zdaj bo spet nekdo iz zapora pobegnil, spet bo ne vem, bog ne daj kakšna zelo velika zadeva se zgodila in potem bomo mi čakali, da bodo blagovolili nekako spet priti, pa tu poročati o teh nepravilnostih, ki spadajo v domeno Ministrstva za pravosodje. Tako da, kolega Möderndorfer žal tukaj – govorim za sebe, tega predloga, ravno iz tega, jaz sem povedal, ne morem podpreti.
Hvala lepa. Ja, Möderndorfer, imate – kaj imate? Razpravo, repliko? V redu, hvala.
Ja, jaz bi rad, mogoče nisem bil dovolj jasen, čeprav sklep je zelo jasen, napisan – izvršna veja oblasti ne more kar tako pobegnit, če je sklep tako napisan. Ne more se delat, da tega problema ni. Saj, ko bo izbil ta problem, če ne bojo prišli poročat, je več kot jasno, da nekaj ni v redu. Državni zbor oziroma katerakoli poslanska skupina, lahko kadarkoli še vedno zahteva izredno sejo in zahteva, da pride ministrstvo poročat in ne nazadnje, jih takrat tudi opozorimo, da je bil sklep sprejet in da tega niso naredil, tako da, ta stran ni, mislim, iz mojega vidika ni tako predstavljen. Ne nazadnje, ministrstvu bo v interesu, da pride opozorit, bodisi, da ima problem, pa da potrebuje rešitev znotraj proračuna, znotraj zakonodajne veje oblasti oziroma, z veseljem se bo prišlo pohvalit, če bojo napredki, kajne? Tako da, jaz tukaj ne vidim tega strahu no, ampak, seveda je pa odločitev na vas, kolegi in kolegice, da seveda precenite, ali je smotrno, da zmanjšamo tovrstne seje, predvsem zaradi tega, ker že tako imamo ogromno nekih poročil, ki jih po »defaultu«, na različnih nivojih seveda tukaj poslušamo, da pa še ekstra sami uvajamo, neka nova poročila, brez da, seveda, se nekaj zgodi.. Danes sem slišal en kup pozitivnih stvari in premikov, na področju, ki je bilo še dva meseca kaotično, je pa tudi res, naj vas spomnim - s tem bom tudi zaključil – na odboru smo ugotovil, da pravzaprav število pobegov iz zaporov, v primerjavi z Evropo, je pri nas minorno. Da to ni nek, bom rekel, da to je samo nek eksces, ki je, ravno zato, ker jih imamo tega tako malo, je za nas zanimivo, ko se to zgodi, če me razumete, kaj hočem reči. Ni pa to zdaj, da imamo mi neke masovne pobege. V Avstriji, smo ugotovili, da jih imajo v enem letu 14, pa zaradi tega nimajo nobene izredne seje parlamenta.
Hvala lepa. Da še kot predsednica odbora povem, da glede obeh sklepov, kajne, nikjer ni časovno omejeno, kolikokrat morate – ali je to na mesec ali je to na dva meseca ali je to na tri mesece ali je to na pol leta ali dvakrat na leto – temu nikjer, v nobenem sklepu ni, sprejet sklep že je bil, da ga sproti seznanijo o svojih nadaljnjih ukrepih, tu pa je, da po potrebi – samo to dvoje je praktično razlika. Nekaj je po potrebi, nekaj pa sproti. Tako da, se mi zdi da, v bistvu oba sklepa sledita temu, kar se mi pa zdi no, predvsem, tudi moje videnje ali pa tudi mogoče neka želja – saj ni potrebno, da imamo ravno za vsako spremembo sejo odbora. Vi lahko nas tudi obvestite po elektronski pošti ali po pisni pošti kot članu odbora, da se določene zadeve spreminjajo, da se določeni normativi popravljajo, da se stanje izboljšuje, to je lahko tudi, bom rekla, eno kratko sporočilo, toliko da smo kot člani odbora seveda s temi seznanjeni. Ni tudi v tem, ni mišljeno, tudi ne piše, da mora bit seja zbora ali pa seja odbora sklicana, ampak samo da smo o tem obveščeni, da potem ne prihaja do kakšnih takih zadev, kakor so bile v preteklosti. Ja, gospod Möderndorfer, pa, ja, Anja Bah Žibert / oglašanje iz dvorane/ kar, no, gospod Möderndorfer, saj sem rekla.
Ja, zdaj, seveda je razlika sproti ali po potrebi, to je bistvena razlika. Se pravi, vsaka sprememba, ki se bo zgodila, jo je treba uvrstit v Odbor za pravosodje. Meni se zdi, ali veste, v količini podatkov vsake spremembe, to neracionalno. Potem je to kvečjemu enkrat na leto, da se poroča, če bi že hoteli imet take stvari. Sam ugotavljam in sam predlagam, pa da je to sproti. Izvršna veja oblasti bo že vedela, kaj so tiste večje spremembe, katere bodo obveščale, zato sem to predlagal, drugače, razlikujem besedi po potrebi ali pa sproti, to se lahko tako ali drugače interpretira. Po potrebi pomeni, ko se zgodijo takšne spremembe, o katerih je treba obvestit. Zdaj, seveda pa to ne pomeni, da mi seveda sami ne bomo   zahtevali ali pa pričakovali, če bomo zaznali, da se dogaja nekaj o čemer nas ministrstvo ni obvestilo. Ampak tukaj res poskušam biti samo zelo praktičen in jaz ne vidim nobene posebne panika, ker v bistvu ostaja pa osnovni namen pa še vedno v samem sklepu vsebine.
Predednica Iva Dimic
Hvala lepa.  Še enkrat povem, da v bistvu oba sklepa predlagata ministrstvu, nič ni obvezujočega. Še enkrat, nič ni obvezujoče. Predlagamo.  Gospa Bah Žibert.
Hvala za besedo.  Nekateri ste se bolj posvetili temu predlogu sklepa. Mimogrede, da ga zgolj omenim, zame sta tako besedi sproti kot po potrebi precej nedoločni. Saj nista zelo konkretni, kdaj, kako časovno. Je pa morda res, v tem segmentu po potrebi boljša, ker sproti pomeni, da lahko ti nekoga obvestiš, da ni sprememb, ker moraš sproti poročati. In lahko rečeš, v nekem časovnem obdobju ni sprememb, ampak si to moral navesti zato, ker moraš sproti poročati, tako no, mislim. Po potrebi pa vendarle pomeni, da ne boš verjetno nekomu pisal, da ni sprememb, ker za to ni potrebe, ampak vredu, pustimo to.  Mene zanima tudi tista bolj pomembna stvar, ki je pa bila tukaj izpostavljena in takrat verjetno ne bo problem ne po potrebi ne skozi, nasproti in kakorkoli že, te zaposlitve. Primanjkljaj zaposlitev, kar pa se mi zdi je problem in ko govorimo o sami varnosti o samem delu, na vse segmente ima to vpliv, ne bom govorila samo na zapornike, tudi na zaposlene, na njihovo psihofizično stanje, ni lahko delati toliko nadur in vsega ostalega, gre vendar za specifično delo, pomembno delo. Tudi na nek način na delo, ki naj bi vplivalo na potem življenje teh ljudi v prihodnje, kajti želimo si, da se čim prej vključijo v družbo. In ta zadeva, res, z zaposlovanjem Slovenske vojske, to se mi zdi tako, je ena rešitev, ampak zelo meglena še, glede na kar nekaj zadržkov, ki obstajajo, glede na mednarodne dokumente, pa tudi sicer ni to tako preprosto. Me zanima, ali imate tudi še kakšne druge rešitve, ki vam bodo prej prinesle vsaj neko dodatno moč, ki pa mislim, da je potrebna takoj. Mi se lahko pogovarjamo kaj bo čez leto, dve leti, itn., ampak mislim, da neke stvari rabite tudi takoj in ali se v tem delu tudi karkoli dogaja.  Hvala.
Predednica Iva Dimic
Hvala lepa.  Vsekakor bom dala sklep na glasovanje. Prepričana sem, da ministrica in državna sekretarka veste kaj je naloga in kaj je poanta, zakaj je bil ta sklep sprejet. Sklep dajem na glasovanje.  Gospa ministrica, izvolite.
Andreja Katič
Hvala.  Kar se tiče predlaganega sklepa, jaz ga podpiram. Podpiram zaradi tega, ker po potrebi pomeni našo presojo kdaj je kaj tako pomembno in glede na to, da takrat ni bil sklep, da nekaj moramo, pa smo naredili razpravo glede predstavitve novogradenj zaporov pa vse skupaj verjamete nam lahko, da bomo tudi v bodoče odzivni in vas bomo obveščali takrat, ko bomo ocenili, da je to potrebno, in da imamo kaj za povedati, da se imamo tudi kaj za pohvaliti. Ne glede na to karkoli mislite, jaz lahko tukaj sedim cel dan, to pomeni, da ne delam nekaj drugega, ampak ni toliko pomembno ali jaz sedim tukaj cel dan ali ne, pomembno je, da sodelavci opravljajo svoje naloge tam kjer bi morali in da ne sedijo ves čas v parlamentu in čakajo, da pridejo na vrsto, glede na nepredvidljive razprave kakršne imamo tukaj na odboru, bi lahko takrat delali kaj drugega. Pa tudi, če pošljemo vsak teden eno poročilo, ga je treba pripraviti, ga je treba pogledati, podpisati, spraviti skozi proceduro, to pomeni zopet, da nekdo dela to namesto, da bi delal nekaj drugega, tako da, jaz se strinjam s tem predlogo, po potrebi. Ker če piše sprotno, lahko kadarkoli očitek kogarkoli izmed vas, da smo nekaj spremenili, pa vas nismo o tem obvestili, pa je tolmačenje lahko takšno ali drugačno. Verjemite pa mi, da imamo zelo zelo aktivne sindikaliste v vseh zavodih, ki najbolj bdijo nad tem ali mi izvajamo tisto kar smo nekako se skupaj dogovorili, da bomo naredili ali ne. toliko o predlaganih   (nadaljevanje) korekturah sprejetih sklepov in se zahvaljujem za to, če jih boste seveda sprejeli. Kar se tiče pa prehajanja vojakov in zaposlitev, zdaj v poročilu noter smo dali natančno, kako, koliko smo do sedaj oziroma kakšni postopki so bili. Se pravi že v februarju je bila sprejeta odločitev o 50 novih zaposlitvah na podlagi objav. Javne objave so potekale od 15. 2. do 25. 2., od 26. 2. do 8. 3. Na podlagi teh javnih objav se je prijavilo 157 kandidatov, 150 jih je izpolnjevalo formalne pogoje. Vsi, ki so izpolnjevali formalne pogoje, so bili vabljeni na razgovore. Od tega se 28 kandidatov ni razgovora udeležilo, 3 so odstopili. Na podlagi razgovora je bilo 50 kandidatov povabljenih še na psihološko preverjanje. 28. 3. v postopku preverjanja verodostojnosti pridobitve zdravniškega spričevala 17 kandidatov. Ni še vse zaključeno, vsa psihološka preverjanja. Ocenjujemo pa, da bo s 1. 6. sklenili delovno razmerje s 27 kandidati za zaposlitev na delovno mesto pravosodnih policistov kandidatov. Treba je povedati, da moramo zaključiti 1 postopek javnega razpisa, zato da lahko začnemo kar novega. In v tem času takoj, ko bo to zaključeno, bomo že začeli z novim, tako da bo konstantno v bistvu objavljen razpis, če bi tako gledali, kje bomo poskušali dobiti novo število pravosodnih policistov. Zdaj zavedamo se, da smo s tem rešili samo 1 del problema, se pravi, da nam je Vlada dovolila povečanje število kvot, se pravi zaposlitev pravosodnih policistov, da pa bomo imeli v prihodnosti še večje, kar imamo že tudi sedaj pomanjkanje tudi strokovnega kadra, ki tako ali drugače deluje z zaporniki oziroma priporniki, in da bo potrebno tudi nekaj na tem področju narediti.  Kar se tiče pa prehajanja vojakov, zdaj midva sva se z gospodom Draganom Petrovcem o tem veliko pogovarjala. So vedno seveda različna stališča, ampak tisto, kar je najpomembnejše, je eno mogoče tematika, v katerem času je nastala to določilo, drugo pa je, da nikoli ne bo šlo za avtomatsko prehajanje. In mislim, da je temu bilo namenjeno tudi tista zaveza, za katero takrat je bilo v tej, ne vem na pamet, mislim, od OZN določeno. Se pravi nikakor ne more iti za avtomatsko prehajanje s strani vojske ali v policijo ali med pri nas pravosodne policiste. Najprej bomo seveda upoštevali željo, drugo je psihološki profil, izpolnjevanje pogojev in vse ostalo. Poteka pa sedaj v bistvu kar zelo kontinuirano delo tako z Ministrstvom za obrambo kot tudi z Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za pravosodje, z URSIKS, kjer se v bistvu pogleda tako mednarodni vidik tega kot tudi pri nas zakonodajne ovire, ki so. In seveda tudi, ko bo na razpolago večje število kandidatov, da potem tudi postopki stečejo in da se do takrat pripravi vsa sprememba zakonodaje. Zagotovo pa je na prvem mestu to, da mora kandidat izpolnjevati določene pogoje, tudi kar se tiče psihofizične pripravljenosti za opravljanje takšnega dela, in da ne sme iti za avtomatsko prehajanje. To so bile včasih v preteklosti že pobude, to pa ni sprejemljivo, tudi če mi gledamo z našega vidika. Verjamem pa, da je potrebno upoštevati tudi željo vojakov po 45. letu ali pa prej, ki bi želeli tako ali drugače sodelovati. Mislim, da sem v okviru tega odgovorila na vsa vprašanja. Hvala.
Ministrica, hvala lepa za vaše uvide. Še želi kdo od poslancev razpravljati? Je kaka želja po dodatni razpravi? Ne. Torej dajemo zdaj sklep od poslanca, gospoda Janija Möderndorferja na glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je ta dobronamerni in koristen predlog sprejet. Zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za pravosodje seznanil s poročilom Ministrstva za pravosodje, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v zvezi s sklepom Odbora za pravosodje z dne 6. 2. 2019 ob obravnavi stanja na področju izvrševanja ukrepa pripora in kazni zapora v slovenskih zaporih. S tem zaključujemo to točko dnevnega reda. Prehajamo še na TOČKO RAZNO.  Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Eni so že na izhodu. Tako da s tem zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo odbora. Hvala lepa.