Spoštovani kolegice in kolegi. Naj vam uvodoma pojasnim, da bom sejo na podlagi smiselne rabe četrtega odstavka 12. člena Poslovnika Državnega zbora in po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije kot najstarejši član odbora, sejo vodil jaz. Predsednik in oba podpredsednika odbora so službeni odsotni.

Vse prisotne lepo pozdravljam, še posebej dr. Iztoka Puriča, kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: gospa Monika Gregorčič nadomešča po pooblastilu gospoda Gregorja Židana, gospod Robert Pavšič dr. Darija Krajčiča, Jerca Korče nadomešča gospoda Igorja Pečka in Jani Ivanuša nadomešča Zmaga Jelinčiča Plemenitega.

Besedo dajem gospodu Gregorju Periču, predsedniku Odbora za gospodarstvo, s katerim sva se dogovorila, da bo vodil današnjo skupno sejo, izvolite gospod Gregor.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem prisotnim. Pričenjam s 6. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji članice in člani: kolega Soniboj Knežak in pa kolega Aleksander Reberšek. Imamo tudi nekaj pooblastil, torej nadomestni člani bodo: namesto poslanca Edvarda Pauliča bo z nami Robert Pavšič in namesto poslanca Soniboja Knežaka, ki se je opravičil, bo z nami kolega Matjaž Han.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red same seje obeh odborov. Ker v poslovniškem roku s kolegom nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Imamo še eno pooblastilo in sicer poslanko mag. Meiro Hot, nadomešča poslanec Matjaž Nemec. Hvala lepa.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV DR. IZTOKA PURIČA, KANDIDATA ZA MINISTRA BREZ RESORJA, PRISTOJNEGA ZA RAZVOJ, STRATEŠKE PROJEKTE IN KOHEZIJO.

Obenem naj izkoristim priložnost in dr. Puriča lepo pozdravim in mu zaželim, da se bi v tem času, ko bomo izvajali ta postopek hearinga oziroma zaslišanja med nami, kar se da lepo in prijetno počuti.

Torej, predsednik vlade Marjan Šarec je predsedniku Državnega zbora, mag. Dejanu Židanu 28. novembra 2018, na podlagi prvega odstavka, 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. ter 234. člena Poslovnika Državnega zbora, predložil predlog, da Državni zbor za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo imenuje dr. Iztoka Puriča.

Predsednik Državnega zbora je ta predlog 28. novembra 2018 poslal Odboru za zadeve Evropske unije in Odboru za gospodarstvo, kot pristojnima delovnima telesoma. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sva s predsednikom Odbora za zadeve Evropske unije, dr. Krajčičem sklicala današnjo skupno sejo, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat ter odgovarjal na vprašanja članic in članov obeh odborov. Odbora morata po opravljeni predstavitvi v skladu z 231. členom Poslovnika, predsedniku Državnega zbora in predsedniku vlade poslati mnenji o predstavitvi predlaganega kandidata.

Na sejo odbora sva vabila dr. Iztoka Puriča, kandidata za ministra. Za sejo ste kot gradivo prejeli predlog predsednika vlade z dne 28. novembra 2018, ki je objavljen tudi na spletnih straneh Državnega zbora in pa gradivo, z dne 28. november 2018, ki ste ga članice in člani, zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

Glede poteka seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, dr. Puriča, nato pa bodo sledila vprašanja članic in članov odborov kandidatu in seveda njegovi odgovori.

Predno predam besedo dr. Iztoku Puriču, prosim za konstruktivno in pozitivno razpravo, ki bo, verjamem, botrovala tudi k tem, da se bomo, bomo vsi zadovoljni z njenim izidom in predno predam besedo kandidatu, imamo še eno pooblastilo, tako da dajem besedo kolegu.

Hvala za besedo predsednik.

Imamo še tri pooblastila: poslanec Matjaž Nemec nadomešča po pooblastilu mag. Meiro Hot, Matjaž Han dr. Brglez Milana in pa gospod Blaž Pavlin gospoda Jerneja Vrtovca.

Hvala za besedo.

Predajam vam besedo, predsednik.

Hvala lepa.

Dr. Iztok Purič, izvolite.

Najprej najlepša hvala za besedo in dobre želje in vsem poslankam in poslancem en lep pozdrav ter tudi vsem ostalim prisotnim.

Smatram, da je na začetku potrebno, da nekaj besed, v uvodnih stavkih predstavim samega sebe. Sem Iztok Purič, rojen Kranjčan, oče dveh sinov in dedek dveh vnučkov. Svoje šolanje sem začel in zaključil v Kranju. Na Fakulteti za Organizacijske vede sem leta 2003 doktoriral s področja organizacijskih ved in kot raziskovalec poslovnih procesov v organizacijah sem bil tudi avtor oziroma sem avtor in soavtor večih znanstvenih in strokovnih prispevkov.

Zakaj to poudarjam? Predvsem zaradi tega, ker je tema te moje naloge bila vezana na področje, morda v tem času ali pa v tem obdobju, manj zanimivi temi industrijske demokracije, povezana z udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetij. Eno od oblik, zaradi česar sem se na to področje usmeril, je pa moje delo v kadrovskih službah, v večih organizacijah. Ukvarjal sem se z motivacijo zaposlenih, ne bi zdaj elaboriral na dolgo in široko, kaj so motivacijski faktorji za zaposlene, ampak tu sem videl eno nišo, morda nekoliko pri strani tudi, bom rekel, sprememba sistema tej temi ni bila preveč naklonjena, dejstvo pa je, da so te zadevne motivacijske faktorje v Združenih državah Amerike poznali že v 19. Stoletju.

To raziskovanje me je navdušilo in prepričalo, da ljudje svoje napore, angažma, vložijo v tistih primerih, ko čutijo smisel svojega delovanja, ki se pač na koncu vedno izkaže v rezultatu dela podjetja in na tej osnovi tudi del participacije. Ta je lahko v materialni obliki ali pa v obliki lastništva.

Mislim, tukaj bi v principu končal, samo hočem povedati, da se s kadri, z motivacijo zaposlenih, zlasti pa v novejšem času zelo poudarjeno organizacijsko kulturo, morda premalo ukvarjamo, kajti to je ključ in vse naše početje v družbi je povezano in vseh(?) organizacijah z motivacijo in zagonom zaposlenih. Brez zaposlenih ni rezultatov v katerikoli organizaciji ali dejavnosti in tisto v uvodu, kar želim reči: Sam si ne predstavljam, da sem največji mojster, največji strokovnjak in vsemogočni. Vso svoj kariero in rezultate, takšne in drugačne, ki sem jih dosegel, sem jih dosegel s sodelavkami in sodelavci. Timski človek sem in mislim, da je to povezano ravno s tem, kar sem, bom rekel, nekaj desetletji nazaj preučeval in se z njimi ukvarjal.

Kar zadeva moje delovne poti, glede na moja leta pa status trenuten, je teh področji bilo veliko, kar je v enem obdobju lahko veljalo, da sem nestanoviten pa nezadovoljen, ker sem relativno hitro menjal - na 4 leta - zaposlitve in tudi bom rekel menjal svojo poklicno pot.

Začel sem v zdravstvu, delal sem pri izobraževanju odraslih, bil sem v občinski upravi, potem pa sem prešel v gospodarstvo in sicer na področje kadrovske politike, se pravi, začel sem se ukvarjati s kadri. Zlasti z njihovim razvojem, ker sem ocenil, da razvoj kadrov je tisto ključno, ker zlasti v tistem času so vsa mednarodna priznana podjetja na tem področju vlagala zelo, zelo velik pomen, morda pri nas nič oziroma odločno premalo, imel sem pa tudi to srečo, da sem poznal ljudi, ki so bili v tujini in so mi te stvari s prve roke lahko povedali, da mi je bilo morda lažje, da nisem bral samo literature.

Tisto, kar med svoje dosežke šteje, da malo preidem, da ne bom dolgovezil, je pa zadnje moje delo v Javnem gospodarskem zavodu na Brdu, v katerem sem bil 12 let in štejem si lahko - v preteklosti si tega nisem štel v posebno čast, bilo mi je bolj v, da sem prispeval določen delež skupaj z zaposlenimi pri enem največjih uspehov na področju zunanje politike, ali pa vzpostavljanju ugleda Slovenije znotraj Evrope in tudi širše. To je bilo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v letu 2008.

Tu je šlo za zelo večplasten, kompleksen projekt, ki se je ločil na dva dela:

Vsebinski, ki je pristojnost ustreznih ministrstev, tisto kar je pa bilo naloženo meni in moji ekipi, je pa bilo izvesti projekt in na tem področju imam resnične izkušnje, od projektiranj, od ideje, projekta, izvede in vzpostavitve funkcioniranja.

Morda ta zadeva zveni zelo preprosta, v splošni debati so te stvari vedno zelo preproste, ampak ko si v situaciji, ad je to treba pod določenim časovnim pritiskov izvesti, so pa stvari zelo stresne, zapletene, predvsem pa terjajo močno koordinacijo med sodelavci, da se stvari spelje. Ko je objekt bil zgrajen, je bilo potrebno ga opremiti, pripraviti ustrezno infrastrukturo za delovanje udeležencev.

Zavedati se je potrebno, da je koncept takratnega predsedovanja bil bistveno širši, zahtevnejši, kot so v tem trenutku in je bilo, če vam zelo preprosto rečem, v šestih mesecih cirka 350 dogodkov s skoraj, bom rekel, da ne bo zvenelo prepotentno, mislim da je bilo pripravljenih skoraj milijon obrokov, kar zadeva prehrane.

Ni bila pa to samo prehrana, bila je tudi vsa pripadajoča potrebna infrastruktura, ureditev prostorov, časovne uskladitve in urejenost, ne samo znotraj Kongresnega centra in objektov na Brdu, pač pa tudi okolica in moram reči, če s tem zelo na kratko zaključim, da Slovenija je pridobila res velik ugled s tem predsedovanjem. Ne zato, ker bi si to sam jaz pripisoval, vendar na podlagi komentarjev tujih delegacij, ki se pa v principu, ki pa so v principu objektivne in naše izkušnje so koristile naslednje dve državi, ki sta predsedovali: Češka in Ciper.

Če tukaj ta svoj uvod zaključim bi počasi prišel na razlog, da sem pristal na kandidaturo za ministra - razlog je povabilo predsednice Stranke Alenke Bratušek.

Menim, da bodo moje izkušnje na področju tako raziskovalnega dela, kot dela znotraj organizacijskih procesov, kot udi dolgoletnega upravljanja in vodenja organizacije prispevale k optimalnejšemu in učinkovitejšemu delovanju upravljanja evropske kohezijske politike. S tem ne razumem samo Službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da ne bom preveč se zapletal s tem dolgim imenom, bi uporabljal v nadaljevanju kratico SVRK, ampak tudi boljšo koordinacijo vseh služb in popularen izraz, ki se uporablja, deležnikov, ki prispevajo k boljšemu črpanju evropskih sredstev ne le finančno, temveč tudi vsebinsko.

To je ta temeljni razlog. In če preidem v nadaljevanju, SVRK, kot že izhaja že iz samega imena službe, pokriva izjemno široko polje.

Na eni strani razvoj in na drugi strani upravljanje evropske kohezijske politike. V okviru razvoja, je SVRK odgovoren za pripravo strategije razvoja Slovenije, sprejeta je bila konec lanskega leta in predstavlja krovni razvojni okvir države, kateremu naj bi sledili ostali strateški in programski dokumenti.

Strategija, kot najbrž veste, temelji na usmeritvah vizije, mislim, da vam je to, vsaj mi tam v Kranju, kdaj težko to razumemo, da brez vizije ni strategije. In to je v tem konkretnem primeru bilo izpeljano in razvojnim izhodiščem tako na in zavezah Slovenije ter trendih in izzivih na regionalni, nacionalni, evropski in globalni ravni.

SVRK tudi zagotavlja usklajenost nacionalnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij.

S to koordinacijo in spremljanjem uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja agende za trajnostni razvoj do leta 2030 skrbi za večjo skladnost domačih in mednarodnih razvojnih ciljev.

Na nacionalni ravni SVRK tudi skrbi za celovitost politik ter načrtuje vzpostavitev sistema za skladnost finančnih in vsebinskih okvirov.

Kot sem že omenil, pa je na drugi strani SVRK pristojen za izvajanje evropske kohezijske politike. Ta je namenjena spodbujanju uravnoteženega in trajnostnega teritorialnega razvoja. Evropska komisija in Republika Slovenija sta oktobra leta 2014 sklenili partnerski sporazum za izvajanje evropskih skladov za obdobje 2014-2020. Spremembo v decembru 2018 za cilj naložb za rast in delovna mesta, ki nam omogoča dostop do skupno dobro 4 milijarde evrov ali natančno 4 milijarde 174 milijonov evrov sredstev. Od tega dobre 3 milijarde se pravi natančno 3 312 milijard evrov sredstev iz evropske kohezijske politike, od česar 3 milijarde in 68 milijonov evrov sredstev ekonomskega sveta regionalnega razvoja in ekonomske socialne politike in kohezijskega sklada in pa pobude za zaposlovanje mladih 150 milijonov namenjen za povezovanje Evrope dobrih 60 milijonov evrov za evropsko teritorialno sodelovanje in 21 milijonov evrov iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

Drugi sklop, ki obsega dobrih 800 milijonov evrov iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in pa 24,8 milijonov evrov iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Sprejete imamo tri operativne programe za izvajanje evropskih skladov se pravi operativen program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 je v pristojnosti SVRK, ostala dva pa sta v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovenija v programskem obdobju 2014-2020 sodeluje tudi v trinajstih programih evropskega teritorialnega sodelovanja s kratico ETS. Sistem izvajanja evropske kohezijske politike je Slovenija akreditirala v decembru 2016 in takrat v Bruselj poslala prve zahtevke za izplačilo. Seveda je tako šele leta 2016 torej v tretjem obračunskem obdobju prvič potrdila opravičeno porabo izdatkov kohezijske politike iz programskega obdobja 2014-2020. SVRK je v programske obdobju 2014-2020 evropsko kohezijsko politiko izvajal v okviru dveh ciljev. Naložbe za rast in delovna mesta tako imenovani cilj 1 in drugi, evropsko teritorialno sodelovanje tako imenovani cilj 2. Vsebino sredstev v največji meri upošteva uresničevanje strategije EU do leta 2020 in je prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest, to so: raziskave in inovacije, informacijska in komunikacijska tehnologija, povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Stanje z izvajanjem kohezijske politike zopet ponovno ni rožnato in vložiti bo potrebno veliko naporov za spremembo tega stanja. Od razpoložljivih sredstev, ki so nam na voljo iz naslova operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 v višini skoraj 3,1 milijarde evrov ali točno 3 milijarde 68 milijonov evrov je SVRK v vlogi organa upravljanja ministrstvom na dan 20. 11. 2018 dodelila sredstva v višini približno 2, 1 milijarde evrov ali natančno 2 milijardi 149 milijonov evrov. Za večino dodeljenih sredstev so ministrstva že izvedla javne razpise in z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo o sofinanciranju in sicer z cca. 1, 6 milijarde ali natančno 1 milijarda 592 milijonov evrov.

Projekti se izvajajo, prav tako se izplačujejo že izvedene aktivnosti. Pripravljeni so zahtevki za izplačilo v znesku dobrih 488 milijonov evrov ali nekje okoli 30 % vseh razpoložljivih sredstev. Ti podatki niso ohrabrujoči, na vsak način ne. Vsekakor bo potrebno pospešiti in seveda skupaj v sodelovanju z zaposlenimi – poudarjam, skupaj v sodelovanju z zaposlenimi na SVRK in na ministrstvih posameznih, ki kot posredniški organi sodelujejo v izvajanju evropske kohezijske politike. Kajti najti je potrebno hitre, ustrezne rešitve.

Menim, da je pomembno izpostaviti tveganje. Tukaj gre pa za dokaj resno zadevo, s katerim ste verjetno – mislim, da ste seznanjeni in sicer nedoseganja pravila M plus 3 za leto 2018.

Zastavljen cilj do konca leta je doseči vsaj 478 milijonov evrov povrnitev iz evropskega proračuna. Da bi se pravilo doseglo, seveda, če bodo, kot sem razumel pa malo slišal, ustrezno odpravljene težave s t.i. e-MA informacijskim sistemom, nam manjka še cca. slabih 140 milijonov evrov zahtevkov. V kolikor to ne bo doseženo, bo to za nas trajno izgubljen denar. Sam si osebno resnično ne znam predstavljati, pa ne želim scenarijev v primeru nedoseganja tega cilja, je pa glede na današnji dan stanje vsekakor kritično.

Poleg povedanega je prav, da slišimo tudi malo ven iz tega na primere, na kaj opozarjajo predstavniki lokalne samouprave. Morda sem imel to srečo ali pa tudi smoli, da sem v zadnjih mesecih zelo sodeloval na lokalni ravni tam so razmere pa pogledi nekoliko drugačni kot bom rekel z ene načelne ravni in realni problemi jih pestijo, zlasti s tega vidika razvoja, ki ga… in usmeritev Evropske komisije, za katero so to eden od razvojnih delov evropske kohezijske politike.

Zdaj ne bi jaz našteval, kaj vse sem slišal. Vedno je tako, da tisto kar slišiš, je treba tudi malo z rezervo vzeti, ampak to je en realen problem, ki pa zadeva bom rekel 212 slovenskih občin in tisto, kar največkrat slišimo – bom malo v nadaljevanju omenil bolj na splošni ravni, ni stvar, ki bi jo z levo roko odkljukal.

Zgovorni so tudi podatki na katere sem naletel v teh dneh, ko sem se pripravljal na tole predstavitev, pa jih bom samo naštel. Da programsko obdobje 2014-2020 na evropskem nivoju ureja več kot 600 strani uredb, da jim sledi več kot 5 tisoč strani izdanih smernic in navodil za izvajanje pa še, če k temu dodamo še nacionalno zakonodajo, je že tako ali tako pogovorno prenormirana, je samo navodil in pravil za izvajanje veliko oziroma, če rečem takole malo po svoje, preveč. Samo organ upravljanja, torej Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala 16 različnih navodil ali priročnikov – 16. Lahko si samo mislimo, koliko strani je tega.

Nekaj besed bi tudi rad želel izpostaviti pa nameniti tudi novi finančni perspektivi 2021-2027. T.i. kohezijska ovojnica v višini 3 milijarde 73 milijonov evrov, ki jo je Evropska komisija predlagala v maju letos, je za nas bom rekel ugodna, pa čeprav ta znesek predstavlja kar 9 % manj sredstev v primerjavi s sedanjim programskim obdobjem. Da se uresniči napoved iz maja, bi moral biti večletni finančni okvir sprejeti do aprila naslednjega leta. Danes je že jasno na temu, da temu ne bo tako. Slučajno sem ta teden poslušal intervju hrvaškega premiera, ki je to odločno zanikal in rekel, da do evropskih volitev tega dogovora ne bo in da bo potrebno počakati novo evropsko komisijo. To pa pomeni, da bodo za razdelitev sredstev upoštevani podatki Eurostat tudi za leto 2017(?), če ne celo za leto 2018, kar pa je za nas iz tega vidika sredstev neugodno, ker bo sredstev manj. Zdaj, nekdo lahko tudi reče, da je to zelo ugodno, kajti to pomeni, da je Slovenija razvita bolj kot pa si sami to znamo priznati. Bo pa sredstev občutno manj.

Zavedamo pa se, jaz imam tudi nekaj enih podatkov, ki niso čisto verodostojni, kakšen delež BDP evropska sredstva posamezni državi pripomorejo. Mislim, da za Slovenijo velja, da je tam 1, 5 % BDP na letni ravni in to ni za zanemariti.

Torej, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci iz vsega povedanega je eno gotovo – nalog ni malo in jih en bo zmanjkalo. Sam sem si zastavil pet točk, za katere v tem trenutku ocenjujem, ob tem, da v detajle niti od blizu te službe nisem videl in spoznal in bi začel s prvo točko. Po znanih podatkih, da gre za v prvi vrsti naloga informacijski sistem t.i. e-MA, bo vsekakor eden večjih izzivov, ki mu bom posvetil svojo pozornost. Kot sem se v teh dneh uspel informirati, bo to tudi ena trših in zahtevnejših nalog. Slediti mora zahtevam e-kohezije in ustrezno zagotavljati vse zahteve po transparentnosti in zlasti revizijskim sledem.

Druga točka po mojem mnenju – priprava ukrepov za odpravo ovir, ki v tem trenutku onemogočajo učinkovito črpanje evropskih sredstev in s tem tudi zmanjšujejo zmanjševanje škode, ki lahko nastane s prepočasno odzivnostjo SVRK. Z ukrepi moramo v največji možni meri zagotoviti učinkovito delovanje posameznih služb. Tretjič. Izgradnjo SVRK kot učinkovitega servisa je po mojem prepričanju moč doseči predvsem z učinkovito organiziranostjo, usposobljenimi in motiviranimi sodelavci in uporabo sodobne informacijske tehnologije. Proces vodenja mora temeljiti na visoki stopnji medsebojnega zaupanja, tako med vodjo in podrejenimi, in sicer, vodja mora težiti k temu, da oblikuje odprt prostor svojim sodelavcem za čim večjo udejanjanje njihovih osebnih potencialov skozi proces dela; morda se to sliši malo tako, je pa zelo preprosto, z ljudmi je treba sodelovati, jih razumeti in jih spoštovati. Mislim, da sta dve ključni zadevi, vsaj tak človek sem jaz, da gre za zaupanje in spoštovanje, ampak to je dvosmeren proces, brez spoštovanja na vseh nivojih tudi potem rezultati ne morejo biti ustrezni. Zelo pomemben element v procesu tega motiviranja zaposlenih je tudi oblikovanje takšne organizacijske kulture znotraj SVRK, ki bo zaposlenim omogočala, da se bodo v največji možni meri identificirali z delovnimi cilji in okoljem, v katerem delajo; to sicer zveni zelo preprosto pa suhoparno, v resnici je pa vse v tem. Ker nečesa se jaz bojim, poznam pa premalo, da so razlog za neučinkovitost velikokrat medsebojni odnosi, ki so posledica zelo zanimivih relacij, situacij, ki pa se jih, mislim, pravi vodja loti na pravi način, predvsem tako, da ne funkcionira kot nekdo, ki izkazuje veliko mero lastnega ega, ampak da razume, da ljudje s pametno motivacijo ali pa s pametnim pogovorom in odnosom naredijo bistveno več, kot pa če se stvari zaostrujejo. Ker nekaj je treba vedeti - ta služba zaposluje vrhunske strokovnjake, jaz se zavedam, da je to specifično znanje, ki ga ni na razpolago, tega znanja ni samo znotraj te službe, ampak ga je tudi širše, mislim, da Slovenci imamo strokovnjake. Mislim, da bi bilo smiselno, ne glede na to, kako kdo na kaj gleda, te ljudi privabiti, pritegniti in da so to skupne naloge vseh nas.

Nadalje, izgradnja SVRK kot učinkovitega koordinatorja med deležniki, vključenimi v izvajanje evropske kohezijske politike. Uspešnost koriščenja evropskih sredstev je v veliki meri odvisna prav od učinkovitega procesa koordinacije v smeri skupnega delovanja.

In ne nazadnje, nova finančna perspektiva, kjer bomo morali prav vsi mi, koalicija, opozicija, Državni zbor, Vlada, ministrstva, SVRK, skupaj identificirati in pokazati smer, v katero se bomo obrnili, usmerili. Sam verjamem, da ga ni med nami, ki nam vsem skupaj ne bi želel boljše prihodnosti, v to sem globoko prepričan. Evropska sredstva so pomembna sredstva, so naša edina, no, skoraj edina razvojna sredstva in poskrbeti moramo, da jih tudi izkoristimo. Naj proti koncu še rečem, da iskreno verjamem, da bomo tudi aktualno programsko obdobje, enako kot prejšnje obdobje 2007-2013, uspešno zaključili in končali kot ena najuspešnejših držav, pa vendar ne morem mimo tega, da ne bi omenil, da imamo skoraj identične težave kot smo jih imeli v tisti perspektivi, se pravi v prejšnji perspektivi, težave s počasnim črpanjem, težave z informacijskim sistemom. Videti je kot da se iz prejšnjih izkušenj nismo prav dosti naučili. Zdaj pa kot nekdo, ki se celo življenje ukvarja z menedžmentom poslovnih procesov in ljudi, verjamem, da to znam in zmorem, verjamem, da bom med novimi sodelavci znal vzbuditi timski duh in zavedanje, da so vsi napori, ki nas čakajo, potrebni, da je vsak od njih pomemben kamenček v mozaiku uspeha. Trdno verjamem, da je v SVRJ-u dovolj zbranega znanja na enem mestu skupaj pa ga bomo usmerili v zastavljene cilje in izzive ustrezno naslovili. Sam sem usmerjen v prihodnost in to bom tudi v prihodnje. Hvala lepa.

Najlepša hvala kandidatu za izčrpno obrazložitev oziroma predstavitev.

Preden predam besedo kolegicam in kolegom še eno pooblastilo, in sicer namesto poslanca Igorja Pečka je danes z nami poslanka Jerca Korče in pa namesto poslanke Alenke Jeraj je z nami poslanec Žan Mahnič, seveda to velja za Odbor za zadeve Evropske unije. Hvala lepa kolegom.

Torej še enkrat hvala dr. Puriču za predstavitev in predlagam, da oziroma članice in člani obeh odborov se prijavijo k besedi in postavijo vprašanja. Sprejeli bomo dva oziroma tri člane. V kolikor pa bo teh vprašanj več bom kar dal kandidatu besedo, da lažje odgovarja nanje. Tako, da najprej dajem besedo dr. Trčku. Izvolite za vprašanja kandidatu.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav dr. Puriču, lep pozdrav vsem skupaj.

Ker ste sami nekako opisali to težavo, ki jo imamo s kohezijo, ni potrebe, da to še enkrat ponavljam. Imeli smo tudi nedolgo nazaj neko izredno sejo na to temo. Sami ste tudi odkrito priznali, da to službo od blizu niste videli, jo ne poznate v detajle. Zdaj o neki malo bolj idealnem političnem prečenju bi si seveda želeli nekoga, ki bo to bolj detajlno poznal, brez zveze je tukaj na dolgo in široko govoriti, da prejšnja koalicija v štirih letih dokaj miru ni uspela tega stabilizirati, ampak smo nekje kjer smo. Zdaj strinjava se nekako verjetno v tem kar ste rekli na začetku, da če se hočeš resno iti kohezijo, ki je ključni razvojni budget, potrebuješ neko resno strategijo zadaj, potrebuješ neke vsebine. Dejstvo je, da, upam, da se tukaj strinjava, navsezadnje oba imava najvišjo možno formalno izobrazbo, so naše strategije prepogosto preveč pravljičarske, premalo obvezujoče, verjetno tudi namenoma in nekako tukaj leti neko prvo vprašanje bolj v luči kohezije, ki je pred nami, ker bomo pridobili nekaj časa glede na evropske volitve in to zgodbo, ki se bo dogajala, skratka kaj in kako z naslednjo strategijo in zlasti sodelovanje z ministrstvi. Tukaj je MGRT, Ministrstvo za okolje in prostor, ki je, če rečemo v pol razsutem stanju bom zelo vljuden in tudi z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tukaj me nekako zanima čisto vaš pogled kaj in kako naj bi bile dve, tri Slovenije, če se tako izrazim pri lobiranju za naslednjo kohezijsko. Drugi problem, ki ga zaznavamo tisti, ki se s tem več ukvarjamo je razdrobljenost. Ni nekih velikih projektov s kohezijo niti nismo imeli. Dobro, pomurski prekmurski vodovod pa še tam imamo neka zapenjanja, ker v kakšni večji občini bi radi malo več penez od »ludekov« pobrali, če se tako izrazim. Tudi v tej luči kako bomo to reševali v bodoče - ali bo sedaj neka prioriteta, če ta Vlada obstane nekaj časa zlasti z naslednjo kohezijo, da se ne gremo več to razdrobljenost ali ne. Neka velika težava, ki jo imamo, katere se bodo, potem, ko jih malo mine proslavljanje zlasti zavedali nivo župani in županske ekipe je problematike predplačil. Tudi sam se delal kakšen velik evropski projekt Evropska komisija ni glih blazno dober plačnik, kar traje zlasti, da zadnje tranže dobiš. V bodoči perspektivi bo teh predplačil še manj, delež sofinanciranji z drugih virov skratka iz nekih naših drugih proračunov ali državnega ali občinskih. Neka vaša ocena kako bomo reševali to kvadraturo kroga, če se tako izrazim? Če grem naprej, da ne bom predolg, že gospe Bulčevi, ki je bila na funkciji na hiringu dobra štiri leta nazaj sem takrat težil s problematiko terenske pisarne. Nek telefon odprt, da vas nekdo pokliče na SVRK ni dovolj pa se nisem jaz spomnil na svojem zelniku, ampak pač analiziram neke države, ki to dosti bolj kvalitetno delajo. Prihajam po velikosti in proračuna in kadrov druge občine v Sloveniji pa že na mestni občini Maribor imajo ali imamo rahle težave z neko ekipo, ki naj bi kohezijo reševalo.

Nadalje. Neka problematika v bodoče vloge regionalnih razvojnih agencij sploh pri nekem določanju vsebin zdi se mi, da je to delno ponesrečena zgodba in tudi vloge univerz. Ker prihajam iz vzhodne kohezijske regije vprašanje tudi naslednje regije, ki je vaš predhodnik je pač moral zapustiti resor nekako z njegovo vehemenco preveč odkrito namigoval, da bomo tam izpulili, da bomo zahodni dal, ker bomo pač na naši strani Trojan definitivno ropotali. Ampak seveda zaveda se pa tudi tega, da v naslednji koheziji zlasti kot ste sami dobro rekli, ker bomo zagrabili uspešna leta po ključnih ekonomskim kazalcih bo teh penez še manj. Kaj bomo počeli tudi ob vzhodni kohezijski regiji zahodno kohezijsko regijo, ker so tudi velike razlike med občinami? Nekateri župani z malo več brade že na to opozarjajo. Seveda me v tej luči zanima tudi teh naših 18 mariborskih milijonov kako bo s tem. Mi smo imeli nekega župana, ki je odšel pa je napol nastal eden majhen milijon projektov je sedaj vprašljivo ali bo ta kohezijski denar ali ne. Potem je seveda tukaj že vprašanje tega računalniškega sistema. Zdi se mi, da bi to kvadraturo kroga bilo nekako potrebno razrešiti. Če se nekako ustavim v prvem krogu glede tega, mogoče sta še zgolj dve vprašanji ali pa eno vprašanje pa dva pomisleka. Sami ste govorili o prenormiranosti o nekih šestnajstih navodilih, vi boste sedaj v neki dvojni vlogi, morali boste biti gasilec samo pa še misliti kako se v neko smiselno obliko obrniti. Ali je tukaj možno teh šestnajst navodil še z neko »fleischmaschine« ne zgolj zdravega razuma ali razuma za 21. stoletje prekvasiti v eden krovni priročnik seveda z različnimi specifikami različnih OP-jev. Zdaj neki dve popotnici, ker vedno znova ponavljam, mi se okrog teh procentov lovimo, okrog deležev, in govorimo, smo uspešni, nismo uspešni. Jaz drugače gledam na to, treba je gledati tudi - neke projekte razvijemo in kako je z amortizacijo in življenjsko dobo teh projektov.

In druga zadeva. Se mi zdi, da je določen del ljudi, ki te zadeve obvladajo, ki so se vseskozi ne na tak protokolaški del, ki ste ga morali vi pokrivati, neko vključevanje EU, tega naučili, da so enostavno šli v »busines« in v »ourtsource-anje«. Recimo, kako zmanjšati delež tega »outsourcinga«. Jaz seveda tudi kot občan hočem imeti to službo, ki racionalno s temi penezi ravna, ne pa, a veste, to je podobno, ne vem, pisanju zakonodaje pri nas, ko pravniki napišejo tako zakomplicirano, da rabiš uvajalni tečaj, da kot pravnik sploh razumeš, kaj dogaja.

Nekako toliko na kratko. Mogoče se bom še potem kaj oglasil glede nekih vprašanj. Hvala.

Hvala lepa, dr. Trček.

Glede na to, da je bilo vprašanj kar nekaj, bi jaz kar vam predal besedo, pa gremo potem na naslednje poslance. Izvolite.

Spoštovani poslanec, to, kar ste naslovili, bom rekel, morda bo smešno slišati, ampak se v celoti strinjam - to je tisto, kar sem jaz v tem času ali pa v daljšem obdobju sledil v svojem normalnem delovnem okolju in pri delovanju.

Tisto na začetku o strategiji. V preteklosti - ne vem, koliko je vsem poznano, ta beseda ni bila preveč zaželena v tej državi, zlasti v nekem obdobju, ko je beseda »strategija« bila zelo, bom rekel, ne podcenjena, ampak nezaželena. Iz tega izhaja vsaj ta moj pogled, da brez resne strategije, za katero smatram, kljub izrednemu občutku, da SVRK ima kadre, ampak mislim, da je to preozko, da je to, kar ste omenili, treba vključiti vse slovenske univerze, ves razvojni in intelektualni potencial in se dogovoriti, kaj so naše prioritete. Ker to drobljenje kaže na to, da potem celostno ne gledamo na problematiko.

Prenormiranost, ki sem jo omenil, sem jo slišal ravno v pogovorih s konkretnimi predstavniki občin. Če preberem (pa mi lahko kdo kaj očita): »Eden od ključnih problemov, ki se ga vsi zavedamo, že omenjeno, da bistveno zamujamo z vsemi postopki. Če bodo občine želele v naslednjih nekaj letih popraviti in izvesti vse projekte, bo potrebno res usklajeno delovanje vseh akterjev.« To mi je nekdo pisal. »Potrebujemo predvsem transparentne, hitre in učinkovite postopke. Postopki potekajo počasi, tako da so občine pogosto prisiljene same prevzeti tveganje financiranja, če želijo izvesti zadane projekte, ki so bili na določenih nivojih že potrjeni.« Opozorili so me na različno metodologijo procesa potrjevanja operacij pri različnih ministrstvih - pa jih ne bom omenjal, to so njihova konkretna vprašanja -, slaba povezanost lokalne samouprave in ministrstev. In: »V procesu hohezijske politike moramo vsi delovati kot partnerji in ne kot mi in oni, saj je črpanje evropskih sredstev naš skupni cilj. So tudi dobri primeri, kot na primer projekt energetske sanacije javnih objektov.« To je, recimo, nek tak presek tistega, kar sem slišal, in to potrjuje. Morda je fokus ali pa razumevanje vse te, bom rekel, glomazne materije tudi problem, da so na teh lokalnih nivojih ali pa tudi podjetniki prepuščeni sami sebi. In ko se sliši »evropski projekt, prijava«, to predstavlja en velik problem in to kar ste omenil, se v celoti z vami strinjam, ker sem v taki praksi sodeloval, da vsi strokovnjaki iz začetka, na posameznih ministrstvih, so našli tržno nišo in so danes uspešni, čeprav podjetništvo načelno podpiramo, ampak so veliki strokovnjaki, ki izvajajo te naloge in to je tudi eden od problemov, ker potem je relativna majčkena kritična masa ljudi in, bom rekel, ustvarjajo se določeni monopoli, zraven pa povzročajo še druge probleme, zlasti v tistih občinah, ki so, bom rekel, majčkeno bolj manj iznajdljive ali pa želijo stvari izpeljati, bom rekel, mi Gorenjci rečemo, da »mal prišparamo«. Se pa tu ne da nič »prišparat«.

Tako da, tisto, kar se mi zdi najpomembnejše je, recimo, vizija države, ta je ključna, poenotenje in strategije iz tega ven izhajajoče. Seveda so pa, strategija je definirana tudi na ravni Evropske unije in temu se moramo prilagajati globalno. Tisto, kar jaz zdaj sem opazil, tukaj gre tudi za različen nivo razvoja članice Evropske unije. Ali veste, pogled ene Nemčije je drugačen kot pa naš ali pa Bolgarije.

Tudi, jaz sem ene podatke gledal, kakšen delež BDP se uporabi skozi evropska sredstva. Recimo, tako, kot zanimivost, pa da me ne bi kdo zdajle lovil, kje sem ta vir našel, ampak malo sem se potrudil. Podatki, na primer, kažejo, da so v prejšnji finančni perspektivi, na primer, nekatere države dobile iz evropskih skladov tolikšen presežek finančnih sredstev, ki je presegal njihovo gospodarsko rast, na primer Madžarska, več kot 4 % BDP, Poljska 3,2 %, Bolgarija 2 % BDP. Kje je bila Slovenija? Dobro veste, okoli 1,5 %.

Seveda se je treba zavedati, da tako velik obseg neto prejetih sredstev pri nekaterih državah izvira tudi predvsem iz njihovega, bistveno nižjega nivoja razvitosti in ne iz zgolj učinkovitega črpanja sredstev.

Tako da, na konec koncev bi spet rekel, malo bodimo ponosni, pohvalimo se, saj nismo tako zanič, čeprav, bom rekel, ko človek tako hodi okoli, sta dve krilatici, druge ne bom povedal, bom pa samo rekel prvo, da je vse zanič.

Mislim, sodelovanje, odnos, zaupanje pa sodelovanje, to se meni zdi in tretje, spoštovanje, če to funkcionira, potem, mislim da se marsikatera stvar da urediti. Zlasti pri teh strateških usmeritvah, jaz mislim, da pa moramo vsi skupaj sodelovati, ne zgolj tako načelno, da smo vsi za, ampak, tu gre za resen, za resna finančna sredstva, ki in edini(?) razvojni kapital, ali veste, tako za, na vseh področjih. Saj tam, kar sem naštel, saj vi bolje poznate kot pa jaz in se ustavljamo.

In to zadnje, kar ste omenil, kar sem si zapisal, saj sem bolj slab zdajle s pisanjem, ampak, drobljenje. Drobljenje izhaja iz tega, ker nimamo jasne strategije na posameznih sektorjih in potem projektov ne more biti velikih in če jaz tukaj imam podatek desetih največjih projektov, za razliko od kakšnih drugih držav, so to, so relativno nizke številke, če dovolite, program spodbujanja zaposlovanja z posli(?) – 90 milijonov evrov, odvajanje in čiščenje odpadne vojne na območju vodonosnika na območju Ljubljanskega polja – 69 milijonov, izgradnja avtoceste med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje – 63 milijonov, oskrba s pitno vodo v porečju Drave, tretji sklop – 30 milijonov, protipoplavna ureditev porečja Gradaščice – 28 milijonov pa pol, usposabljanje na delovnem mestu – 22 milijonov pa pol, oskrba s pitno vodo na porečju Ljubljanice, prvi sklop, 21 milijonov, oskrba s pitno vodo na območju Suhe krajine, 21 milijonov, in program vzpostavitve IT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju, 20 milijonov evrov. A veste, če govorimo o teh projektih, ker ste omenili, da gre za drobljenje. In to so večji projekti.

Toliko. Hvala.

Hvala lepa kandidatu.

Za besedo je prosil mag. Branko Grims, sledila pa bo še gospa Suzana Lep Šimenko.