Spoštovani vsi prisotni.

Pričenjamo 6. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Vse vas lepo pozdravljam. Obveščam vas, da se današnje seje zaradi službene odsotnosti ne more udeležiti poslanec Žan Mahnič, politična skupina Slovenske demokratske stranke in trenutno imam dve pooblastili za nadomeščanja na današnji 6. nujni seji odbora in sicer namesto poslanke Nataše Sukič bo pri delu odbora sodeloval dr. Matej Tašner Vatovec, politična skupina Levica. Namesto poslanke Janje Sluga bo sodelovala poslanka Mojca Žnidarič, politična skupina Stranke modernega centra in namesto Maše Kociper bo sodeloval poslanec Andrej Rajh, politična skupina Stranke Alenke Bratušek.

K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik predlagane točke dnevnega reda, zato je bil dnevni red določen tako kot je bil predlagan s sklicem.

S tega razloga prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU. Nujni postopek, EPA 282-VIII, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada 28. novembra letos. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 19. redni seji, 4. decembra letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Amandmaje je sicer mogoče vložiti do zaključka razprave o členih, sicer pa so bili danes tudi vloženi določeni amandmaji, kar bom povedal v nadaljevanju. Pod gradiva pa ste prejeli predlog Zakona z dne 28. november letos, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. decembra, mnenje Državno-tožilskega sveta predlogu zakona z današnjim datumom in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev k predlogu zakona z današnjim datumom.

K tej točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za javno upravo, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, predstavnik Državnega sveta, vabljeni so bili tudi predstavniki Sodnega sveta, ki so udeležbo opravičili in predstavniki Državno-tožilskega sveta, ki so udeležbo tudi opravičili, v pisnem mnenju pa so zapisali, da predlog zakona podpirajo.

V poslovniškem roku so danes bili vloženi tudi amandmaji in sicer so jih vložile poslanske skupine Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev Slovenije in Stranke Alenke Bratušek.

Pričenjamo torej drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da obravnavo nadaljujemo na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti glasujemo in glasujemo o vloženih amandmajih, na koncu pa glasujemo še o vseh členih zakona skupaj. Ali kdo takemu načinu dela nasprotuje? Ugotavljam, da nihče. Zaradi tega, predno dam besedo predstavnici Vlade, vas obveščam, da sem prejel še dve pooblastili za nadomeščanje in sicer poslanko Evo Irgl bo nadomeščal poslanec Franci Kepa, politična skupina Slovenske demokratske stranke in poslanca Jerneja Vrtovca bo na seji nadomeščal Aleksander Reberšek, Politična skupina Nove Slovenije.

Za enkrat drugih obvestil nimam, tako da predlagam, v kolikor seveda želi predstavnica predlagatelja ali pa predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev.

Gospa Mojca Ramšak Pešec, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci in poslanke.

Predlog zakona, to je Predlog spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v bistvu predstavlja eden izmed paketov normativnih podlag, za realizacijo dogovorjenih ukrepov s sindikati javnega sektorja v okviru dogovora o plačah in drugih prejemkih v javnem sektorju.

Gre za ukrep, ki je bil dogovorjen s sindikati javnega sektorja, da se po več letih nekega interventnega zamika izplačila plač, glede na napredovanje vplača v(?) razrede in pa v nazive v javnem sektorju, ki je bil zdaj že vrsto let določen kot ukrep, da se pravica do plače, glede na napredovanje, pridobi s 1. decembrom vsakega leta. Ta enotna določitev pravice do plače glede na napredovanje, določi s 1. decembrom kot sistemska ureditev, zato je tudi spremenjen Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in ne gre več zgolj za neko začasno interventni ukrep, ki je bil do sedaj dogovorjen z posameznimi interventnimi zakoni od leta 2015 dalje.

Gre za ukrep, na podlagi katerega, v bistvu bodo, ne glede na to, da se bojo pravice do plačnih razredov in do nazivov v javnem sektorju pridobivale glede na pravila napredovanja, ki veljajo, se bo enotna pravica do plače pa pridobila s 1. decembrom vsakega leta.

To dejansko pomeni, da se ob prenehanju interventnih ukrepov na tem področju ne bo zgodil nek velik finančni učinek v letu, ko bi ta interventni ukrep prenehal veljati, ko bi v bistvu moralo v posameznem letu potem izplačati plače glede na napredovanje, tako iz preteklega, kot iz tekočega leta, ampak se bo ta v bistvu ukrep izplačila plač s 1. decembrom vsakega leta, lepo nadaljeval kot sistemski ukrep v vsakem letu.

Dejansko to pomeni, da se bo v posameznem letu ta zamik izplačila, pomenil nekako prihranek glede na potrebna sredstva za plače v javnem sektorju, približno 50 milijonov. Gre pa za ukrep, ki je usklajen s sindikati javnega sektorja, so na to ureditev pristali, ki je dejansko, sicer kot začasna, veljala že zadnjih nekaj let in podpisali tudi izjavo o usklajenosti, tako da so, gre za predlog zakona, ki je kot ukrep dogovorjen in usklajen s sindikati javnega sektorja in kot smo poudarili, pomeni nekako nadaljevanje, kot trajna ureditev neke ureditve, ki je sedaj kot začasni ukrep bila dogovorjeno z vsakokratnimi interventnimi ukrepi. Hvala lepa.

Ja, hvala za dodatno obrazložitev.

Želi besedo predstavnica Zakonodajnopravne službe? Izvolite.

Dober dan, hvala za besedo.

Mnenja, ki ste ga prejeli, pravzaprav niti ne bi podrobneje predstavljala in povzemala, saj so v okviru predlaganih amandmajev, ki sledijo tudi dogovoru s sindikati, kot je bilo pravkar predstavljeno, upoštevane tudi naše pripombe, kolikor jih je bilo, seveda v okviru naše poslovniške ureditve mogoče.

To velja tudi za določbo 3. člena, ki je sicer v našem mnenju nismo posebej izpostavljali, vendar lahko ugotovimo, da je predlagan amandma, tako vsebinsko kot tudi pravno tehnično bistveno boljši in ustreznejši od prvotno predlagane rešitve.

Zato na tem mestu le, morda to naše splošno opozorilo glede umestitve, ki glede na sistematiko po naši oceni ni povsem optimalna, saj bi kazalo v ta namen oblikovati poseben člen zakona in seveda še tudi napoved, da bomo pač o vsebini predlaganega zakona prilagodili tudi njegov naslov, pri pripravi končnega besedila za objavo. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Rajko Fajt, izvolite.

Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane, spoštovani, lep pozdrav.

Torej, komisija za državno ureditev je obravnavala ta predlog in glede na to, da gre za sistemsko rešitev in da se ukinjajo tisti sprotni ukrepi, je tudi predlog podprla. Seveda je pa bilo izpostavljeno ali pa opozorilo izraženo državnih svetnikov, predvsem tistih, ki zastopamo lokalne interese, da imajo dogovori Vlade Republike Slovenije in sindikatov prevečkrat finančne posledice za lokalne skupnosti. Torej se samo nalagajo in nalagajo neke dodatne obveznosti. Namreč, izpostavljene so bile plače v vrtcih, kjer velik delež pade na lokalne skupnosti. In ta povprečnina, ki je bila zdaj nekako predlagana s 573 evri, je vprašanje, ali bo sploh vse te zadeve pokrila. Torej, izpostavljeno je bilo, da - čeprav se ne veže direktno na ta predlog zakona, je bilo izpostavljeno, da bo država morala razmisliti tudi o tem, da če se lokalni skupnosti nekaj nalaga, da se tudi zagotavljajo sredstva, sicer lokalne skupnosti samo tonejo in tonejo. Je pa dejstvo, da bodo tu prikrajšani javni uslužbenci, ki, recimo, v šolstvu imajo možnost napredovanja z 31. marcem, kar je prej pomenilo, da so bila izplačila oziroma korekcije plač s 1. aprilom, zdaj bodo pa za 8 mesecev prikrajšani za to razliko v plači. Ampak, dobro, nekako smo potem podprli zato, da se to sistemsko reši.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi za to dodatno obrazložitev.

Ugotavljam, da nihče od vabljenih ne želi več sodelovati v razpravi.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu je bil vložen amandma s strani poslanskih skupin koalicije. Odpiram razpravo. Matej Tašner Vatovec, izvolite.

Najlepša hvala, predsednik.

Lep pozdrav vsem!

V Levici se seveda zavedamo, da gre za posledico dogovora s sindikati, kar pa še ne pomeni, da je ta dogovor dober. Mislim, da je bilo že izpostavljenih nekaj vidikov oziroma ta ključni, se pravi, da se začasni interventni ukrep, če hočete, spreminja v trajnega. Na to opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba oziroma opozarja na nek zanimiv vidik, ki ga nameravam izpostaviti - to je, da se opušča zdaj pri razlagi tega člena, da je bilo to nekoč vezano na javnofinančne okoliščine. V Levici trdimo, da teh javnofinančnih okoliščin seveda več ni in da po dolgih letih varčevanja pravzaprav bi sedaj moral nastopiti čas, ko bi morali temu varčevanju reči konec. In problem tega procesa spreminjanja interventnih ukrepov v trajne, sistemske, če hočete, oziroma kot je bilo rečeno, pa pomeni, da se bo bistvo, se pravi to, da je to nekoč bil varčevalni ukrep, prej ali slej pozabilo oziroma zelo kmalu pozabilo. Tudi zaradi tega, ker se pač tudi sklicevanje na javnofinančno sliko izgublja iz tega zakona. Zdaj to pomeni, da gre za pravice, ki so bile nekoč pridobljene, bodo izgubljene oziroma so bile izgubljene z varčevanjem in bodo sedaj še pozabljene s takšnimi ukrepi. Podobno je bilo, recimo, z dvigom kilometrine oziroma potrebne oddaljenosti od delovnega mesta, zato da si upravičen do potnih stroškov, za znižanje regresa za prehrano, recimo. To so bili varčevalni ukrepi, ki so tehtali približno 50 milijonov letno. V teh letih se je to nabralo za 350 milijonov. In to je nekaj, kar je tudi bila posledica ZUJF, nekaj, s čimer živimo danes in o čemer nihče več ne govori kot o varčevalnih ukrepih, pač, to je postalo dejstvo, ljudje so pač izgubili te pravice oziroma so se jim omejile in država na ta račun varčuje. Enako velja za trenutni ukrep oziroma za predlog, ki je na mizi - pač, to bo ostal trajen ukrep, bo postal ukrep, ki ne bo več pravzaprav niti predmet za pogajanja, recimo, ko bodo sindikati zahtevali višje pravice, bodo tudi težko argumentirali, da je takšne ukrepe treba odpraviti zato, ker pač bo to neka sistemska rešitev, čeprav v resnici to ni. To je en vidik.

Drugi vidik je pa v tem, na kakšen način se pravzaprav upravlja z javnimi financami v tej državi. Mislim, da smo zdaj pred nekakšnimi obrnjenimi prioritetami te Vlade. Tu govorimo o približno teh 50 milijonih, ki se bodo privarčevali pri plačah. Ne smemo pa pozabiti, da se namerava tudi varčevanje na področju socialnih transferjev, deloma tudi pokojnin še vedno in tako dalje. Na drugi strani pa, recimo, široko odpiramo škarje pri izdatkih za obrambo. Ne samo pri tem, da se povišuje odstotek BDP na 1,1 že v letu 2020, čeprav je prejšnja Vlada nameravala tak dvig do leta 2022. To, da se kupuje te oklepnike štiri krat štiri, ki so sedaj v nekaj mesecih že s prvotne cene 15,5 milijona narasli na 32 milijonov, in tako dalje. Skratka, za nas so te prioritete obrnjene na glavo. Mislimo, da niso pravilne, in tega predloga ne moremo podpreti.

Hvala.

Naslednji se je prijavil kolega Predrag Bakovič, potem pa… / oglašanje v ozadju/ Aha, se opravičujem. Jani Möderndorfer.

Hvala lepa, predsednik.

Ja, fino bi bilo, če bi naša država imela nafto, kajne, vsake pol ure bi toliko dolarčkov steklo, da pravzaprav bi marsikateri problem lahko rešili, kakor rešijo tiste države, ki to nafto imajo. Žal, te nafte nimamo in zato se pogovarjamo v okviru tistega, kar imamo in kar smo zmožni narediti, in to ugotavljamo že vrsto let.

Mi sicer zelo pozdravljamo dogovor med sindikati, še posebej zato, ker ugotavljamo, da je dogovor vzdržen in kaj bistveno ni drugačen od letošnjega leta marca, ko je bil dogovor že praktično sklenjen v višini 308 milijonov evrov, zato je tudi realen in nekako izvedljiv. Bolj me skrbi ta interpretacija, ki jo zdaj poslušamo od kolega Vatovca, ki omenja ZUJF. Moje mnenje je naslednje: jaz bom vedno spoštoval, kadar socialni dialog teče, in če so se nekaj dogovorili, so se dogovorili. In se mi zdi skrajno nefer, da se potem še poslanci zraven nekaj vmešavamo. In če to velja in smo to ponavljali pri minimalni plači, ne vem, zakaj bi morali zdaj to pri vseh stvareh početi. Tako se mi zdi, to je seveda fino, če ima nekdo neke prioritete, če je sam prepričan, kaj je za njega prav in kaj ne, jaz to zelo spoštujem in cenim. Jaz načeloma orožja ne maram, nekako mi ni fino, če ima kdo zraven mene orožje. Ampak mi smo članica Nata, mi imamo neke obveze in te obveze je treba spoštovati. Delati primerjavo z orožjem pa z vsemi ostalimi stvarmi ali pa katerokoli drugo stvarjo, da se bomo razumeli, kolega je sicer omenil oklepnike, ni pa omenil helikopterjev, saj tudi helikopterje kupujemo, kajne. In ti helikopterji ne bodo samo za vojsko, bodo še za kaj drugega, kajne. Tako se mi to zdi malo tako, nefer. Mi vsako stvar v življenju pravzaprav lahko vedno preračunamo, koliko je to šolskih malic, koliko je to zdravstvenih storitev, koliko je to, ne vem, česarkoli, in zelo hitro postavimo pod vprašaj in pademo na nivo tega klasičnega populizma, češ, poglejte, ni dobro, da smo vzeli to, veste, gre za orožje toliko, na drugi strani je pa to toliko malic, toliko teh stvari, ki bi jih lahko imeli v tej družbi krasne in dobre in tako naprej. Mislim, meni… Bom rekel drugače, no, jaz sem vajen to s kakšne druge strani poslušati, ni mi dobro, če to poslušam s te strani. Tako jaz pač načeloma podpiram te spremembe. In če smo se nekaj dogovorili in če smo se dogovorili, da v družbi teče socialni dialog, in če je socialni dialog bil vzpostavljen, je to fino in ga je treba spoštovati. In zato bomo mi podprli spremembe in sam zakon. Bi pa rad poudaril nekaj. Kompromis je pač zato, da lahko rečemo, da sta se dva nekaj dogovorila sporazumno. Jaz pa verjamem, da tako na eni kot na drugi strani bi eni radi manj dali drugi pa več dobili. Vedno je tako. In kje so te meje in kje so ti limiti? Ja, limiti so v sposobnosti o tem kaj zmoremo. Tako da, zato je kompromis za mene v prvem redu. In zato tako enako tudi razpravljam kot sem razpravljal pri minimalni plači. Upam, da enako tako kot za minimalno plačo velja, da smo se zadnjič pogovarjali na takšen način ali pa posegali na takšen način brez socialnega dialoga. Ker ko enkrat socialnega dialoga ne bo več, potem bo veljala samo še ideološka pamet, kar pa mislim, da dostikrat ni najbolje. Kakšne stvar je treba prepustiti tudi drugim, da se sami zmenijo, in da je tako prav, če je njim tako prav. Če pa njim ni tako prav, bodo pa sami sindikaliste pa vodstvo sindikatov zamenjali, naj to oni naredijo, ne mi. Ali pa pojdimo ven iz tega parlamenta pa pojdimo v sindikat pa tam zagovarjajmo stvari. Ne vem, to je moja logika, tako se meni zdi prav.

Hvala lepa.