Ali mikrofon dela? Dobro, dela. Tako kot sem že povedal prej, 5 minut, da se bo slišalo tudi v magnetogram, zamude še dodatne.

Dober dan. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 8. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da imam pred seboj nekaj pooblastil: Matej Vatovec namesto Primoža Siterja danes z nami, Jani Möderndorfer namesto Mojce Žnidarič, Bojan Podkrajšek namesto Karmen Furman in Boris Doblekar namesto Suzane Lep Šimenko. Meni se je še dodatno opravičil… Ne, ni, je šlo stran.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Pred nami je Predlog Zakona o spremembah zakona o minimalni plači, druga obravnava.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O MINIMALNI PLAČI.

Na sejo smo vabili: Luka Meseca kot predlagatelja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Svet za invalide Republike Slovenije, Zakonodajno-pravna služba, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica zbora Slovenija, Trgovska zbornica Slovenija, Združenje delodajalcev Slovenije, Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost, Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, Konfederacijo novih sindikatov Slovenije, Konfederacijo sindikatov Slovenije Pegram, Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Slovensko zvezo sindikatov alternativa, Zvezo prijateljev mladine, Center nevladnih organizacij Slovenije, Delavsko svetovalnico in Konfederacijo slovenskih sindikatov.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Predolg zakona zahteva Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje, mnenje zakonodajno-pravne službe, mnenje komisije Državnega sveta, mnenje Vlade, stališče o podpori in nasprotovanju predloga zakona s strani strokovne zainteresirane javnosti.

Imamo pa… pregled vloženih amandmajev boste prejeli na klop.

Tako, ker nas je veliko, prosim vse vabljene, da svoja stališča predstavijo v okviru petih minut, da bomo lahko dokončali v doglednem času.

Nadalje vas tudi obveščam, da smo glede na okoliščine zbrani v tej dvorani, tako da vsak, ki bo govoril, tudi kasneje člani odbora, ko boste razpravljali, prosim, da zaradi kamere, da pridejo pred govornico. Edino, ko je replika, lahko ostanete replika iz klopi gre.

Hvala.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj besedo? Izvolite gospod Luka Mesec.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem.

Danes je nadvse primeren za obravnavo novele Zakona o minimalni plači. Danes je namreč okrogla 70. obletnica podpisa splošne deklaracije o človekovih pravica, ki je bila podpisana 10. decembra 1948. Vsi pogosto govorimo o tej deklaraciji in vsi se pogosto sklicujemo nanjo, ko gre za takšne in drugačne pravice državljana in človeka, kot so pravica do enake obravnave, pravica do nediskriminacije, pravica do ne preganjanja, pravica do dostojnega življenja.

Pogosto se pa pozablja, da je osnovni del te splošne deklaracije o človekovih pravicah, tudi ekonomska in socialna varnost, ki na nek način šele omogoča koriščenje ostalih pravic. Te pravice so definirane 23. členu. Najprej je tu 3. odstavek, ki pravi: »Vsakdo kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj«. Lepo napisano, a pri nas je bilo to vse predlogo kršeno. Če se spomnim samo nedavne zgodovine, po t.i. gospodarskem čudežu med letoma 2005 in 2008, je bila minimalna plača kar 100 evrov pod minimalnimi življenjskimi stroški – znašala je namreč 460 evrov, minimalni življenjski stroški pa so bili takrat 560 evrov.

Kljub nekaterim popravkom minimalne plače v zadnjih desetih letih, predvsem dvigom leta 2011 in izločitvijo nekaterih dodatkov leta 2015, je bila minimalna plača do leta 2017 pod minimalnimi življenjskimi stroški. Šele lani in letos je začela minimalne življenjske stroške presegati, pa še to malenkostno, za cca. 20 evrov.

To jasno kaže, da produktivnost in profitabilnost na žalost, nista več zvezana z rastjo plač. Ne pri nas, ne v Evropi, ne na zahodu.

Med letoma 2005 in 2008 je bila profitabilnost rekordna. Minimalna plača je bila 100 evrov pod minimalnimi življenjskimi stroški. Med letom 2012 in 2016 je profitabilnost poskočila za osemnajstkrat. Plača je bila kljub temu praktično zamrznjena. Trgovine vsako leto proizvedejo par sto milijonov dobičkov, kljub temu so ena od panog z največ zaposlenimi na minimalnih plačah. Slovenska podjetja, slovenski zasebni sektor je lani ustvaril 3,6 milijarde evrov dobička, a kljub temu je 70 tisoč ljudi prejemalo plačo, manjšo od 677 evrov in preko 120 tisoč ljudi, plačo manjšo od 700 evrov.

Danes imamo zato, na 70 obletnico podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah zgodovinsko priložnost, da prižgemo zeleno luč za prehod v sistem, ko minimalna plača ne bo več smela pasti na manj kot 20 % presežka nad minimalnimi življenjskimi stroški. Ta formula je udejanjenje tretjega odstavka 23. člena, ki pravi, da vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj. Danes lahko to storimo.

2. člen Splošne deklaracije človekovih pravic, na katerega bi spomnil, je drugi odstavek 23. člena, ki pravi, da ima vsakdo, brez kakršne koli diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo. Tudi to načelo je v Sloveniji kršeno, predvsem zato, ker se dodatki vštevajo v minimalno plačo. Tu se bom naslonil kar na mnenje Zveze svobodnih sindikatov, ki je opozorilo, da je Slovenija od enih redkih držav, ki ima v minimalni plači še vedno vključene dodatke, zaradi česar so delavci, prejemniki minimalnih plač, neenako obravnavani.

Recimo, dodatek za delovno uspešnost, s katerim naj bi se nagrajevalo prizadevne delavce, zanje ne velja, tudi če jim ga delodajalec izplača, se lahko všteje v minimalno plačo. Nagrade za poslovno uspešnost, s katerimi se kolektivno nagrajuje delovne kolektive, zanje ne veljajo. Če se podjetje odloči izplačati nagrado za poslovno uspešnost, to nagrado dobijo vsi, razen tistih delavcev, ki imajo osnovne plače pod minimalnimi, saj se jim ta dodatek v velikih primerih, vanje všteje.

Vsi prejemamo dodatek na delovno dobo. Poslanec v 55. plačnem razredu ga po petih letih prejme 60 evrov, državni sekretar ga po petih letih prejme 70 evrov, čistilka, v 10. plačnem razredu dodatka za delovno dobo ne prejme, perica v 11. plačnem razredu dodatka za delovno dobo ne prejme, varnostnik v 15. plačnem razredu dodatka za delovno dobo ne prejme in prav tako jih ne prejemajo vozniki funkcionarjev. To je samo začetek seznama.

Danes imamo priložnost, da tudi to nepravičnost odpravimo, da se izločijo dodatki, raznovrstni dodatki iz definicije minimalne plače, na čelu s tistim za delovno dobo, ki povzroča največjo diskriminacijo. S tem bomo udejanjili drugi odstavek 23. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi, da ima vsakdo, brez kakršne koli diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo.

Če preidem k sklepu, v Levici smo štirikrat poskušali spremembo Zakona o minimalni plači, ki je vseboval tri dele. Prvi je bil dvig minimalne plače na 700 evrov neto mesečno, drugi izločitev vseh dodatkov in tretji, določitev formule, po kateri mora minimalna plača znašati vsaj 20 % več od minimalnih življenjskih stroškov.

V prvem branju letos te novele, nam je uspelo da smo z dvainpetdesetimi podpisi poslank in poslancev, se pravi, zakon je podpisalo 9 poslancev Levice in vsi poslanci petih koalicijskih strank. Uspeli smo, da je zakon prestal prvo obravnavo.

Danes računamo, da bo enako gladko prestal tudi drugo in seveda, da bo njegova vsebina v vseh treh delih ostala čim bolj nedotaknjena. Čas je, da gospodarsko rast in povečanje produktivnosti končno začnejo čutit tudi tisti, ki k njej prispevajo znaten delež, pa do zdaj niso bili niti prepoznani, kaj šele primerno nagrajeni za svoje delo. Hvala.

Hvala lepa za predstavitev.

Želi besedo državni sekretar, Tilen Božič? Izvolite.

Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci in vsi prisotni, ostali, ki vas je danes res veliko, tudi glede na temo, ki je danes na mizi.

Kot je bilo že izpostavljeno v stališču vlade, ki je bilo pripravljeno za plenarno zasedanje, vlada potrjuje, se pravi, podpira postavljene cilje v tem zakonu oziroma spremembe, ki jih ta predvideva, v smislu zasledovanja strokovnih usmeritev, ki so s tem povezane. Tu govorimo o izločitvi dodatkov, govorimo tudi o pragu revščine in drugih zadevah, ki so s tem povezane.

Takrat smo tudi dali, lahko rečemo, poseben apel ob zaključku mnenja, kjer smo rekli, da je treba posebej paziti na potek socialnega dialoga, pa tudi na to, da bi določene rešitve, glede na to, da so, je novo leto blizu in da rešitev, ki je bila predvidena v zakonu, predvideva zelo hitro uveljavitev, da je treba razmisliti o dveh zadevah. In, tukaj gre tako za prehodno obdobje, kot tudi za to, da se lahko tako gospodarstvo kot država ustrezno prilagodi kot tudi za predvidljivost v smislu eskalacij, ki se lahko zgodijo.

S tem v zvezi smo pred današnjim odborom tudi zasledili, da so bili nekateri amandmaji vloženi, nekaj nomotehničnega tipa s strani predlagatelja, drugi so bili vloženi s strani koalicije in glede na to, da nekako gre za tisti premislek, ki smo ga apelirali in je vsebovan v teh amandmajih seveda te tudi kot vlada, podpiramo.

Ocenjujemo, da omogočajo razumen rok, da se tako gospodarstvo kot tudi država v tem času prilagodi, obenem pa na drugi strani, da delavci nekako za tiste zadeve, ki jih predvideva tako, lahko rečemo mednarodne listine kot tudi nek splošni, se pravi, strokovni premislek, da bojo lahko od tega v doglednem času uživali koristi.

Za nadaljnjo razlago, vezano na današnjo sejo, sem pa tudi ponovno na razpolago z svojimi sodelavci, tako da se veselim nadaljevanja razprave. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba, mag. Andreja Kurent? Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Pozdravljeni.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe ste prejeli v četrtek, ga ne bi povzemala, opredelila bi se le do vloženih amandmajev.

Povedati moram, da je Poslanska skupina Levice ustrezno upoštevala naše pripombe, ki smo jih dali v našem mnenju pod točko 3., neusklajena je ostala le izjema o določitvi minimalne plače z drugega odstavka 2. člena. V našem mnenju, na četrti strani podrobneje opisujemo, da gre za izjemo, da gre za zakonsko določene kriterije in za pristojnost ministra in zakaj bi morala biti opredelitev določnejša, predvsem tudi, kako se ti kazalniki ugotavljajo, kateri uradni podatki so mišljeni, kje se objavljajo in tako naprej.

Glede amandmaja poslanskih skupin koalicije imamo pripombo samo za, isto k 2. členu, za nov, tretji odstavek – mi smo v našem pisnem mnenju spraševali, katero tekoče davčno leto je mišljeno in kateri zakonski predpisan regres je mišljen. Tukaj v tem amandmaju je ostala prvotna dikcija, upam, da se bo popravila, tako kot je amandma Poslanske skupine Levice, sicer pa naše pripombe oziroma pomisleki ustavno-pravne in sistemsko-pravne narave ostajajo, predlagatelj pa se do njih ni izrekel niti ni dal pojasnila.

Hvala lepa.

Hvala lepa za razpravo, za prispevek. Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospa Lidija Jerkič. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Naj najprej opozorim, da je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide predlog zakona obravnavala že 5. decembra, pri čemer je najprej seveda se opredelila v zvezi s pomisleki o vodenju socialnega dialoga. Opozorjeni smo bili, da je bila 1. seja ekonomsko-socialnega sveta že 11. novembra na temo minimalne plače, ki se ni končala z vsebinsko razpravo, naknadno torej po seji Komisije pa je bila seja še v petek, 7. 12., ravno tako neuspešna. Razprava o zakonu je sicer potekala, vendarle pa konkretnih sklepov nismo sprejeli. Zdaj, povsem jasno je, da je glede na strukturo Državnega sveta tudi razprava na Komisiji za socialno varstvo potekala neravno uglašeno. Na eni strani vsebuje posredovano mnenje, mnenje delodajalcev, na drugi strani tudi mnenje sindikalne strani. Če na kratko povzamem že znana mnenja, delodajalci so očitali pomanjkanje socialnega dialoga, opozarjali na uravnilovko, ki bo nastala na povečanje števila prejemnikov minimalne plače, na to, da bo to ponovno udar na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pa na to, da struktura gospodarstva ne dopušča dviga minimalne plače. Na drugi strani je delojemalska stran opozarjala na to, da je obstoječi znesek minimalne plače demotivator, da poteka neuspešen socialni dialog povezan z usklajevanji ne samo višine minimalne plače, ampak tudi na bipartitni ravni, torej v kolektivnem dogovarjanju. Da so bili dvigi minimalne plače v obdobju 2013 in naprej res minimalni, znašali so v enem obdobju petih let celo samo 14 evrov. Da je tudi na podlagi obstoječega zakona vsako leto minimalno plačo v bistvu določil minister. Nikoli nam to ni uspelo v socialnem dialogu. Da je minimalna plača plačno dno in ne socialni korektiv in tudi na to, da je pravzaprav predlog zakona, ki je v proceduri, omogoča predvidljivost okolja, to pomeni, da se bo lahko gospodarstvo pravočasno pripravilo na dvig minimalne plače. Komisija v celoti je predlog zakona z veliko večino potrdila, hkrati je izrazila tudi stališče, da bo dvig minimalne plače zmanjšal pritisk na socialno politiko, tako države kot lokalne skupnosti, centru za socialno delo in podobno, podprla pa je tudi formulo, ki je v zakonu predlagana.

Hvala lepa.

Ostale predstavnike Vlade oziroma Ministrstva za finance, za gospodarski razvoj in tehnologijo za javno upravo obveščam, da se lahko k besedi prijavijo v okviru razprave o 1. členu predloga zakona. Želijo besedo ostali vabljeni, ki lahko podajo svoje mnenje in stališče. Vabljene hkrati prosim, da si zaradi magnetograma predstavijo z imenom in priimkom in navedejo naziv institucije v imenu katere prihajate.

Izvolite, gospod Štrukelj.