Dobro jutro in prav lep pozdrav vsem skupaj!

Jaz se opravičujem za triminutno in trisekundno zamudo. Danes jaz vodim tole nujno sejo, 5. nujno sejo komisije zaradi odsotnosti gospoda predsednika.

Tako da začenjamo s to 5. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da določene poslanke in poslance nadomeščajo drugi, in sicer gospa Monika Gregorčič nadomešča gospo Matejo Udovč. Gospod Franc Kramar nadomešča gospoda Vojka Starovića. In pa gospod Matjaž Han nadomešča mag. Bojano Muršič.

Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam in vas prosim, da se pred vsako razpravo prijavite in poveste svoje pozicije v vladnih vrstah. Tako da bomo imeli ustrezen zapis.

Dnevni red je enostaven in je samo ena točka, in sicer Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije. Ta predlog rebalansa je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora. Obrazložitev Slovenske obveščevalno-varnostne agencije pod oznako interno, smo poslanci prejeli proti podpisu.

Pri tej točki pa bodo sodelovali povabljeni in sicer gospod minister, dr. Andrej Bertoncelj ni mogel priti in zato je poslal nadomestne člane iz Ministrstva za finance: gospo Sašo Jazbec in gospo Ireno Drmaž. Grdo pišete / smeh/. Vaju lepo pozdravljam. Poleg tega tudi predstavnika Računskega sodišča, gospoda Tomaža Vesela lepo pozdravljam in pa tudi gospo Ireno Koščak. Drugih ne vidim in zato predlagam, da v uvod podajo predstavniki Vlade oziroma Ministrstva za finance, svoje mnenje o proračunu, nato pa bi seveda prosil še za predstavnike Računskega sodišča, da povedo kot nadzorna institucija svoje mnenje o rebalansu v celoti, pa tudi v kolikor imajo kakšne pripombe na ta del rebalansa, seveda tam, kjer se tiče njihove inštitucije.

Če bo potrebno bomo na koncu te seje v skladu s 166. členom Poslovnika, pripravili potrebne amandmaje k predlogu rebalansa, seveda, če te predlogi bodo.

Zdaj bi pa najprej prosil predstavnici Ministrstva za finance, da predstavita predlog rebalansa.

Prosim.

Dobro jutro, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni.

Spoštovani, pred vami je predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, ki ga je Vlada uradno napovedala 15. oktobra 2018, ko je Evropski komisiji posredovala osnutek proračunskega načrta na podlagi nespremenjenih politik.

Glavni razlogi za pripravo predloga rebalansa so bili v letu 2018 sprejeti predpisi in sklenjeni dogovori, tako s sindikati javnega sektorja, kot z občinskimi združenji, ki so vplivali na obseg izdatkov v letošnjem letu. Prav tako je bil razlog izboljšana gospodarska rast, ki vpliva na višje prihodke. Se pravi v letu 2018 je Slovenija peto leto zapored beležila gospodarsko rast in gospodarskim gibanjem je sledilo tudi izboljšanje stanja javnih financ, kjer Slovenija od leta 2017 beleži presežek. Ta je za celoten Sektor država za leto 2018 ocenjen na približno 0, 8 % bruto domačega proizvoda.

Pri pripravi rebalansa smo torej izhajali iz omenjene jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umarja, potem iz sprejetega odloka o zgornji meji odhodkov, ki ga je sprejel Državni zbor decembra in je za državni proračun določil kot zgornjo mejo 10 milijard 160 milijonov evrov za leto 2019. Vhodni podatek za Eu sredstva je pa izvedbeni načrt operativnega programa za leto 2019, ki ga sprejme torej pristojni resor, to je Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Jaz bi vam danes predstavila tako relativno na kratko ta rebalans, tako prihodkovno, kot odhodkovno stran, drugače pa obrazložitve smo pripravili že v gradivu, kjer smo natančneje v bistvu razložili posamezne vrste, tako prihodkov, kot odhodkov, predvsem po ekonomski klasifikaciji. Torej, če začnem pri prihodkih. Te smo ocenili, te se v rebalansu… je ta privilegij, da že obstaja ocena realizacije ali pa že realizacija preteklega leta in se na podlagi te realizacije potem z makroekonomskimi indikatorji neodvisnega inštituta, torej Umar, pripravijo projekcije prihodkov. Lani je bilo zabeleženih točno 10 milijard prihodkov, vendar v tem sta vsaj dva prihodka enkratne narave, ki jih v letošnjem letu ne bo in zato smo za leto 2019 načrtovali prihodke v skupni višini 10 milijard 354 milijonov evrov, kar je v primerjavi z lansko realizacijo 3, 5 % rast, ampak to je posledica že omenjenih teh enkratnih dogodkov. To so super dividende in pa zadržana Eu plačila iz leta 2005. Če pa pogledamo brez enkratnih, se pravi, če te odštejemo, je pa rast prihodkov v letu 2019 8, 7 %. To se precej optimistično sliši. Največji delež ocenjenih prihodkov predstavljajo prihodki iz naslova davka na dodano vrednost, potem so trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU. Te smo načrtovali kot sem že povedala skladno z INOP. INOP je izvedbeni načrt na odhodkovni strani in ko načrtujemo evropska sredstva, jih načrtujemo ena, ena. Se pravi, toliko kolikor bo odhodkov na odhodkovni strani, toliko načrtujemo da bo prihodkov in tega je dobra milijarda evrov. Upoštevani so na prihodkovni strani tudi že dodatni namenski prihodki iz Zakona o 2TDK in pa trenutna ta vrednost CO2 kuponov za polnjenje podnebnega proračunskega sklada. Torej to je v zvezi s prihodki.

Potem, kot sem že omenila je zgornja meja izdatkov bila določena z Odlokom o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za leto 2019. To je 10 milijard 160 milijonov in je od realizacije lanskega leta višji za skoraj 700 milijonov evrov. Kaj je zdaj tukaj notri? Na plačah v ožji državni upravi je načrtovan indeks 7, 7 %, kar je v bistvu več, kot so bili podpisani stavkovni sporazumi. In gre tudi za posledico torej nekoliko višjih zaposlitev na nekaterih resorjih. Potem je… fiskalni prostor se ustvarja na obrestih. Za obresti je v 2019 načrtovanih 785 milijonov evrov, kar je 38 milijonov manj od že sprejetega proračuna za 2019, predvsem je pa, tukaj bi rada omenila, da je to 300 milijonov manj za obresti, kolikor smo jih plačali v letu 2014, ko je bilo največ obresti treba plačati iz državnega proračuna in je posledica to… torej to zniževanje, to ustvarjanje fiskalnega prostora za druge namene, je posledica aktivnega upravljanja dolga in hkrati tudi torej absolutno zelo nizke ravni obrestnih mer na svetovnih finančnih trgih.

Več ko tretjina odhodkov proračuna se namenja drugim tekočim domačim transferjem – 3, 4 milijarde evrov, od tega je 2, 3 milijarde za tekoče transferje posrednim proračunskim uporabnikom in drugim izvajalcem javnih služb, torej to so predvsem spet stroški dela za javne uslužbence pri posrednih proračunskih uporabnikih in v okviru teh drugih tekočih transferov, je še drugi velik fiskalni prostor, ki se ustvarja zaradi zelo visoke zaposlenosti, se pravi veliko število ljudi ima delo, veliko število ljudi plačuje prispevke, ki polnijo pokojninsko blagajno in zato je v bistvu v primerjavi s sprejetim proračunom za 2019(?), se obveznost države, da polni pokojninsko blagajno, se znižuje za 245 milijonov evrov.

Načrtujejo se tudi dopolnilna sredstva za občine, se pravi t.i. finančna izravnava, ki je posledica dogovora in posledica določene povprečnine v višini 573 evrov in pol. Investicije načrtujejo proračunski uporabniki za milijardo 78 milijonov, to je v bistvu… lani jih je bilo dobrih 800 milijonov realiziranih, se pravi skoraj tretjino, 30 % več od tistih, ki so bile realizirane v letu 2018. Se pravi, da je proračun, da ni samo naravnan samo torej za… da je tudi razvojno naravnan. Višja bodo pa v letošnjem letu tudi plačila v Evropsko unijo, namreč črpanje tega večletnega finančnega okvira, je v drugi polovici in se intenzivira ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah članicah. Evropski proračun se za razliko od slovenskega v bistvu začne delati na odhodkovni strani in potem glede na načrtovane odhodke držav članic so odvisna vplačila držav članic in zato načrtujemo nekoliko višja vplačila, kot so v sprejetem proračunu.

Če pogledamo na politike, se pravi, na katerih namenih se načrtujejo. Največji porast je na politiki socialna varnost, za 165 milijonov, potem na politiki izobraževanje in šport za 103 milijone, plačila v Evropsko unijo za 60 milijonov, varovanje okolja in okoljska infrastruktura za 53 milijonov, prostorsko planiranje za 44 milijonov in tako dalje. In ko odštejemo načrtovane odhodke od načrtovanih prihodkov, načrtujemo proračunski presežek v višini 193,6 milijona evrov oziroma 0,4 % bruto domačega proizvoda.

V računu finančnih terjatev in naložb, se pravi, v tako imenovani B bilanci, so prejemki načrtovani v višini 9,6 milijona evrov. Tu potencialna prodaja kapitalskega deleža v Abanki ni zajeta, tega nikoli ne načrtujemo, da ne prejudiciramo višine prodajne vrednosti. In načrtovani so izdatki v višini 415 milijonov evrov. Tu gre za načrtovane dokapitalizacije, za devizne obveznosti do varčevalcev Ljubljanske banke. Razlika med prejemki in izdatki je negativna v višini 406 milijonov, od tega za povečanje kapitalskih deležev načrtujemo 200 milijonov in v bistvu edini del, ki je pobarvan tukaj, je 56 milijonov za 2TDK.

Potem pa še bilanca C, se pravi, račun financiranja. Tu se v predlogu načrtuje za 2,8 milijarde odplačil dolga. Potem pa, ker imamo zaradi lanske prodaje Nove Ljubljanske banke in predfinanciranja, izvršenega v lanskem letu, imamo določeno stanje na računih, tako se bomo za odplačilo teh obstoječih glavnic zdaj lahko zadolžili oziroma je zgornja meja zadolževanja določena pri 1,89 milijarde evrov, kar je v skladu z načrtovanim razdolževanjem in zniževanjem ne samo odstotnim, se pravi, ne samo relativnim, ampak tudi z nominalnim zniževanjem dolga državnega proračuna.

Če zaključim. S predlogom tega rebalansa Slovenija spoštuje pravilo dolga, ki se od nje zahteva, se pravi, zniževanje dolga, to je bilo osnovno vodilo pri snovanju ekonomskih politik. In pri tem smo si prizadevali ohranjati pozitiven nominalen saldo sektorja država in na srednji rok posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ. V tem smislu menimo, da zagotavljamo ustrezno razmerje med stabilnostjo javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države in še naprej gremo po poti javnofinančne konsolidacije. Ta, kot je začrtana, omogoča, da z oblikovanjem ustreznega spleta ekonomske politike zagotovimo doseganje srednjeročnega cilja in stabilnosti javnih financ ter ustrezno raven gospodarske rasti.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Sliši se zelo lepo, upam, da bo to tako tudi v resnici.

Zdaj bi pa vprašal, ali imajo mogoče predstavniki Računskega sodišča kot nadzorne institucije kakšno željo po razpravi?

Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Jaz seveda težko komentiram predlog, ker je naša naloga revidirati zaključni račun. Kljub temu pa moram opozoriti, da je nekaj zelo pozitivnih trendov, na katere smo opozarjali v preteklih letih oziroma zlasti v lanskem letu, tako glede strukture odhodkov kot tudi strukture prihodkov, zlasti govorim tudi o evropskih sredstvih. In seveda bo naša naloga revidirati načrtovano izvedbo zaključnega računa, o čemer bomo poročali v začetku naslednjega leta, tako kot bomo poročali tudi o realizaciji proračuna 2018.

Glede posebnega dela, kjer se seveda moram opredeliti do sredstev, potrebnih za delo Računskega sodišča, pa izražam zadovoljstvo, da smo z Vlado, Ministrstvom za finance najprej, dosegli dogovor brez kakršnihkoli turbulenc, če smem tako reči, za potrebna sredstva za delo Računskega sodišča. Kar v praksi pomeni, da bomo lahko pokrili najprej kar precejšnje povečanje plač naših zaposlenih zaradi dogovora s sindikati, ki pa na drugi strani povzroči kar precejšnjo nesorazmerje med plačami funkcionarjev in javnih uslužbencev, to je tudi treba povedati. Obenem pa bomo lahko realizirali kadrovski načrt po nekaj letih in obenem imeli dovolj sredstev za izvedbo nekaterih zelo zahtevnih revizij, pri katerih bomo verjetno potrebovali tudi nekaj več sredstev za plačila izvedencev. O kakšnih nesorazmerjih govorim. Namreč, uvrstitev javnih uslužbencev v 57. plačni razred z vsemi možnimi dodatki in tako naprej, razlika med plačami funkcionarjev, v praksi povzroči, da imamo v tem trenutku oziroma bomo imeli 14 uslužbencev na Računskem sodišču, ki imajo višje plače od vrhovnih državnih revizorjev, kar pomeni, da imamo izrazito nesorazmerja, ki jih na dolgi rok seveda ne bo mogoče blažiti samo s toplim stiskom rok ali pa z motivacijskimi nagovori, temveč tudi s kakšnimi drugimi ukrepi, zlasti če imamo v mislih, da so pa plače v sektorju izven državne uprave, kjer je vendar naše konkurenčno področje, pa seveda absolutno neprimerljivo višje za ta rang revizorjev, s katerimi delamo. To so pač realne posledice. Mi bomo predsednika Vlade s skupnim dopisom tako varuhinje človekovih pravic, ustavnega sodišča in nekaterih drugih organov opozorili na to vprašanje. Na nas se je obrnilo tudi večje število slovenskih županov, ki imajo še nekoliko bolj dramatičen problem, ki ga bo treba na nek način rešiti. Sicer pa izražamo zadovoljstvo, Računsko sodišče je precej obremenjeno s kakršnimkoli poseganjem na področje plač, ker je kar 92 % strukture naših odhodkov povezanih s plačami, zaradi posebne kadrovske strukture, kar pa na drugi strani pomeni, da glede materialnih stroškov, investicij in tako naprej smo že tako asketski, da verjetno bolj niti ne moremo biti, ker ta struktura vendar veliko pove; skratka, vsak poseg tukaj ima pomemben vpliv.

Moram povedati tudi to, kot smo omenili na eni od preteklih sej komisije, da Računsko sodišče pripravlja predlog sprememb, nekaj potrebnih sprememb Zakona o Računskem sodišču, ki naj bi šle po našem mnenju v smeri večje učinkovitosti organizacije dela Računskega sodišča, tudi bolj racionalnega postopka, ki bi pripeljal do hitrejše izvedbe revizij, in tudi nekaj več morda sankcij oziroma ukrepov, ki bi hitreje pripeljali do pozitivnih učinkov popravljalnih ukrepov na podlagi naših revizijskih poročil. V kontekstu tega smo opravili tudi razpravo s kar veliko tujimi institucijami in se tudi konzultirali s tremi ustavnimi kategorijami, Ustavnim sodiščem, Varuhom človekovih pravic in Računskim sodiščem. In ugotavljamo, da bi bilo verjetno zelo smiselno, če bi imeli tu res večjo finančno avtonomijo. Kljub temu je tu treba poudariti, da imamo posluh na strani Vlade in Ministrstva za finance in tega ne problematiziram, ampak da bi bilo sistemsko bolje postaviti to v okvir takšne možnosti delovanja, da bi te institucije postavile svoj finančni načrt, ga seveda, jasno, obrazložile do zadnjega detajla, o tem ne more biti dvoma. Vlada bi se z njimi seznanila in to posredovala Državnemu zboru, vendar mislim, da bo lahko priložnost, da se o tem nadalje pogovorimo takrat, ko bomo predlog poskušali predstaviti Komisiji za nadzor javnih financ najprej.

Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Hvala lepa. No, mislim, da bo več razprave na raznih odborih, kjer se bomo poslanci spuščali v posamezne segmente.

Zdaj pa odpiram razpravo članov komisije. Kdo bi želel besedo? Gospod Černač, prosim.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Mogoče za začetek eno vprašanje. Ko smo lani enkrat jeseni v parlamentu poslušali ministra za finance, je napovedal, da rebalans ne bo potreben, potem se je pa v parih dneh to mnenje spremenilo. Nekaj dni zatem, ko je tu v parlamentu javno zatrjeval, kako rebalans ne bo potreben. In tisto, kar je bilo sprejeto in kar je bilo poslano na začetku v Bruselj, zadostuje. Smo bili deležni napovedi rebalansa. Kaj je torej bil razlog temu?

Zdaj, številke, ki so bile predstavljene, so na prvi pogled odlične, zaradi tega, ker je gospodarska rast ustrezna. Ker je prilivov, tako kot je bilo povedano, iz naslova različnih dajatev zaradi tega bistveno več. Problem, ki ga imamo tukaj, da je tudi poraba temu enormno sledila. In da očitno nas izkušnje v preteklosti niso naučile, da v dneh, ko sije sonce, se je treba pripravljati na dni, ko bo dež. In ne tako, da bomo takrat, ko bo začelo padati, imeli polomljen dežnik nad sabo. Se bojim, da se nam nekaj v tej smeri dogaja. Ker ko smo pred dnevi poslušali premierja Šarca v parlamentu, je nekako tako dejal, da so vsi dobili več denarja, vsa ministrstva so dobila več denarja, zdaj se bodo morali pa pošteno potruditi, da ga bodo sploh lahko porabili. Jaz ne vem, če je tako razmišljanje primerno. Saj proračun ni sam sebi namen. Proračun je nek dokument, ki ga je treba izvrševati na gospodaren način. In sicer na tak način, da preko podpore posameznim politikam omogoča podporo gospodarstvu, da se čim več ustvarja in da imajo ljudje čim več od tega. Tako jaz gledam na to stvar.

Zdaj, ko pa gledamo ta dokument, pa je ena stvar, ki zaskrbljuje. Ta dogovor s sindikati, povečanje plač javnim uslužbencem, ki bo imel posledice v vseh naslednjih letih. Tega koraka več nazaj ne bo mogoče narediti. 300 milijonov letno je ta strošek višji, ne glede na to, kake razmere so. Ob tem, da očitno se pogajalci, predvsem z vladne strani, niso kaj preveč potrudili, da bi se ob tej priložnosti tudi odpravila neka nesorazmerja, o katerih smo nekaj danes tudi poslušali s strani predsednik Računskega sodišča. Kar pomeni, da smo dvakrat narobe naredili.

In kaj je še posledica tega dviga? Ker očitno kljub tem dobrim obetom neproračunski viri ne zadostujejo – smo priča dražitvam vrtcev, dražitvam domov za ostarele, povečanju premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje in tako naprej. Skratka, ljudem povečujemo obremenitve. V času debelih krav. Tako da – mogoče bi bilo kaj za slišati, zakaj je to tako. Še posebej zaradi tega, ker so tudi v proračunu nekatere postavke, ki so zelo optimistično napovedane, izkušnje iz preteklih let pa kažejo, da še nikoli doslej, tako kot so bile optimistično napovedane, niso bile realizirane. Govorim o evropskih sredstvih. Leta 2017 napoved, da bo tega denarja 900 milijonov, realizacija je bila 500 milijonov nižja. Lansko leto napoved, da bo tudi čez 900, realizacija 200 milijonov nižja. Zdaj, letos se z rebalansom povečuje še za preko 100 milijonov ta napoved, preko milijarde, glede na razmere, ki vladajo na tem področju, jaz ne delim tega optimizma, da bi bilo mogoče na učinkovit način ta sredstva v letošnjem letu počrpati.

Naslednja stvar, ki terja nek odgovor. Pred leti smo mi imeli uvedeni višji davčni stopnji pri DDV. Tako nižjo kot višjo. Z 8,5 na 9,5 in z 20 na 22. Takrat je bilo dano zagotovilo, da ko bodo leta debelih krav – kar zdaj že nekaj časa so – da se bodo te stvari spremenile. Se pravi, da se bo začela ta davčna razbremenitev. Tega v tem proračunu ni. In kot kaže tudi tega ne bo. Ta misel je zdaj opuščena – zakaj? Zdaj, če že tega ne bo – kaj bo s prispevki? Delo je zelo obremenjeno. Mi smo bili pred časom priča eni populistični potezi Levice, ki jo je posvojila tudi koalicija. Soglasno. Dvig minimalne plače za 29 evrov. Ki je povzročila, da ljudje spet nič od tega nimajo. Ker so skozi dohodkovni cenzus padla v višji rang. Namesto, da bi se razbremenilo preko nižjih stopenj obremenitev.

Se pravi, neke konfuzne politike se tukaj vodijo, ki po moji oceni nimajo ravno repa in glave. In me zanima – kaj bo zdaj obveljalo? Napoved ministra za finance, da se bodo obremenitve plač v letošnjem letu znižale, se pravi, da bodo nižji prispevki za zdravstveno zavarovanje? Ali napoved ministra za finance, ki govori, da bo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje povišal, ne glede na to, ali bo prostovoljno ukinjeno ali ne. Ob tem, da ima v zdravstveni blagajni skoraj 300 milijonov več prilivov v lanskem letu, kot jih je imel leto pred tem. In da glavni problem v zdravstvu očitno ni denar, ampak organizacija, logistika in vse ostalo, kar sodi zraven. Se pravi, kakšne bodo tukaj politike davčnih razbremenitev ali dodatnih davčnih obremenitev? In kdaj?

Nekaj podobnega velja tudi za področje trošarin. Vemo, da z eno pametno politiko, se da tukaj ob nižjih obremenitvah dobiti več sredstev v proračun. Izkušnje vsakodnevne nam to govorijo. Ali bo ta trošarinska politika taka, da bodo tisti, ki hodijo čez našo državo, tankali tukaj ali bo taka, da bodo našo državo prešli pa tankali pri sosedih. Po domače povedano. In če že govorimo o trošarinski politiki – ali bo trošarinska politika taka, da bo ljudem, ki se s kurilnim oljem ogrevajo, nekaj dala in jim omogočila, da bodo lažje preživeli zimo, ali bo taka, da imamo približno 50 % dražje kurilno olje kot Avstrijci. Ker ko gledamo ta proračun, kjer se vse postavke povečujejo razen transferjev v pokojninsko blagajno, kot je povedala državna sekretarka, zaradi tega, ker je pač bila zaposlenost višja in več prispevkov iz plač. Ni videti, kaj bodo ljudje imeli od tega. Mene bi konkretno zanimalo, kaj konkretno bodo / nerazumljivo/ javnih uslužbencev, ki so se jim plače zdaj povišale, kaj bodo ostali imeli od teh ugodnih razmer. Kaj bodo ostali imeli od tega, da imamo res ugodne razmere, da nismo v takih problemih, kot so recimo sosedje Italijani in tako naprej. Kaj bo imel en, ne vem, povprečen upokojenec s 500 evri pokojnine. Od teh ugodnih razmer. Kaj bo imel? Bo imel višjo pokojnino za 29 evrov? Na mesec. Jaz tega ne vidim. Bo imel lažjo dostopnost do zdravstvenih storitev? Ker jo v največji meri tudi potrebuje. Ne vidim tega. Berem, da družinski zdravniki na Štajerskem in Gorenjskem več ne sprejemajo pacientov. Ker jih ni dovolj. Se pravi – od teh ugodnih razmer, teh silnih milijonov, milijarde več odhodkov. Kaj bo imel povprečen državljan? Kako se bo pri njem videla ustrezna politika? Kaj bo imel podjetnik, konec koncev. Ki zelo težko, nekateri zaslužijo toliko, da lahko preživijo. Niso vsi uspešni. Veliko jih je takih, ki se morajo zelo potruditi, da sklenejo konec s koncem. In jih te obremenitve, ki so jih bili deležni v zadnjih letih, ko so se jim prispevki podvojili v zadnjih petih leti, zelo bremenijo. Kljub temu, da so relativno nizki, če pogledamo na prvi pogled. Ampak jaz mislim, da pri vseh teh ljudeh bi se morale te ugodne razmere na nek način poznati.

In druga stvar, ki je zelo nevarna pri tej optimistični zgodbi glede proračuna za leto 2019, ko se nekako prikazuje – denarja je dovolj, vsi so dobili več sredstev, da se nam začne dogajati negospodarna poraba. To, da recimo premier za eno noč v Davosu porabi 860 evrov, je zelo za prespati. Je zelo negativen signal za ljudi. Zelo negativen. In govori o tem, da se očitno ne zavedamo, da je potrebno gospodarno ravnati z javnim denarjem. Na vseh segmentih. Da ne omenjam številnih drugih stvari, ki jih je še vedno na desetine, tisoče, kjer bi se dalo narediti neko prestrukturiranje, resnično prestrukturiranje in zagotoviti, da bi tudi v obdobjih, ko prilivov ne bo toliko v proračun, omogočili neko normalno delovanje gospodarstva in vseh ostalih. In zdaj mislim, da je pravi trenutek. Zaradi tega me res zanima, kakšna bo torej politika pri obremenitvah. To, da so plače v Sloveniji s prispevki preobremenjene, verjetno ni nobena tiha ali pa skrita ugotovitev. Verjetno se tega vsi zavedamo. Zagotoviti pa seveda, da se potem ta pozitivni učinek manjših obremenitev, če bo do njega prišlo, prilije k ljudem – da imajo ljudje nekaj več od tega – je pa naloga, po moje, vlade. Da to na ustrezen način, če do tega pride, zagotovi. Ampak zaenkrat ni videti te napovedi. Pri DDV se te stopnje, kot je videti, ne bodo spremenile. V redu. Ampak potem pa – kaj pa na drugem segmentu? Ker jaz mislim, da če se te stvari v času, ko je močna gospodarska aktivnost, ne bodo zgodile, se tudi v časih, ko bo upadla, ne bodo. Ker bo država pač potrebovala za funkcioniranje neko fiksno količino denarja. Hvala.

Hvala lepa.

Gospa državna sekretarka, bi lahko kaj odgovorili na to?

Prosim.

Lahko se potrudim. Hvala lepa.

Če začnem popolnoma na začetku, ko ste rekli, da napoved ministra, da rebalans ne bo potreben, glede tega sem malo zmedena. Vlada je nastopila mandat 13. septembra, v skladu s pravili ZJF spremembo proračuna za naslednje leto in nov proračun, se pravi, če bi šli jesenski cikel za 2019, 2020 do 1. oktobra in v dveh tednih toliko resnega dokumenta, kakor je proračun, sploh dvoletni proračun, ki je odraz neke politike vlade, ni mogel biti dobro pripravljen in je bila zato že zelo hitro sprejeta odločitev, da se ne bo šlo v pripravo obeh dveh proračunov – 2019, 2020, ampak, da bo treba pripraviti rebalans in to je bilo, ker je bil 15. oktober rok v evropskem semestru za posredovanje osnutka proračunskega načrta na ravni sektorja država, smo takrat tega naredili na podlagi nespremenjenih politik, se pravi tega spontanega scenarija kot smo mu rekli in takrat tudi napovedali, da bo pripravljen rebalans državnega proračuna.

Glede odločitve vlade, da je sklenila stavkovni sporazum s sindikati javnega sektorja, vlada je to odločitev sprejela, vlada je izbrala, če želite gotovost, ne rumenih jopičev. Se pravi sprejeta je bila odločitev, da se ne bo dopustilo stavkovnega vala. Dejstvo je, da je v obstoječih sistemih financiranja, da tele obvezne javne službe v večji meri pokriva država, zato smo tudi v tem proračunu za vse neposredne in posredne proračunske uporabnike, zagotovili znotraj fiskalnega okvira več denarja za plače. Dejstvo pa je, da se določen del storitev vplačuje tudi s strani uporabnikov in zato, ker jih izvajajo javni zavodi, ki so v bistvu regulirani potem tako s temi normativi in tako naprej, je logično, da potem te uporabniki en del povišanja cene, da je odpadel tudi na njih, ampak poudarjam, da večji del tega dviga je na ravni države.

Vprašali ste, kolikšna je realna ocena EU sredstev. Vi veste, da je bila Slovenija v dosedanjih obeh ovojnicah, ki jih je imela, je bila uspešna pri črpanju. Nobenega dvoma ne rabimo imeti, da ne bo tudi tokrat tako. O tej temi smo že dostikrat razpravljali, že na ravni Evrope so bile pravne podlage sprejete zelo pozno, zato, da se tekoča perspektiva ni začela takrat, kot bi se lahko začela. Zdaj je v drugi polovici, povedala sem že v uvodu, da ker je podobna praksa tudi v drugih državah, da bo do črpanja prišlo zdaj v drugi polovici, da so zato tudi prispevki naši držav članic višji in da v državnem proračunu načrtujemo v letošnjem letu dobro milijardo. Se pravi iz naslova kohezijske politike, kmetijske politike in tudi drugih programov. Tukaj je seveda optimizem na mestu. Mi imamo v bistvu poseben, vlada ima posebno službo, ki skrbi za kohezijsko politiko. Njena naloga je, da zbere znotraj te ovojnice, da določi dinamiko, kako bo prihajalo do porabe. To določi skupaj z resorji. Tega ne dela služba sama, ampak skupaj s pristojnimi resorji pripravi ta načrt. Če dinamika ne steče, potem enostavno se tako prihodkovna kot odhodkovna stran prestavita v naslednje leto in lani smo preko 800 milijonov Eu denarja črpali, zato mislim, da so te stvari zdaj stekle. Letos je polno razpisov, tudi s področja znanosti, podjetništva in tako naprej, tako da jaz tukaj nimam razlogov za dvome, da bi tudi evropska kohezijska politika stekla.

Omenili ste DDV in davčno politiko. DDV je bil uveden v obdobju krize, ampak ne kot krizni ukrep. Je bil uveden kot permanentni ukrep. Vlada kot veste pripravlja fiskalno nevtralno davčno prestrukturiranje. O detajlih pač še ne govorimo, ker se preračunavajo, kaj bi pomenili izpadi na enem področju, ki jih lahko prinesemo noter. Tudi sami ste omenili in nobena skrivnost ni, da imamo v tej državi visoko ali pa nad povprečjem visoke prispevke, pod povprečjem imamo pa davke na premoženje in davke na kapital, tako da v tej smeri poteka zdaj priprava tega prestrukturiranja.

Vprašali ste, kaj bodo imeli ljudje od tega proračuna? Ta proračun oziroma že prej sprejeti zakoni, ki se odražajo v tem proračunu, prinašajo upokojencem redno in izredno uskladitev, prinašajo jim višji letni dodatek. Prinašajo vsem državljanom, kot ste tu že sami omenili, v sistemu, v zdravstvu je več denarja, se pravi, če se bojo službe ustrezno organizirale, potem bojo, potem obstaja, mislim, potem denarja je zdaj v sistemu toliko, da se bo lahko šlo v odpravo čakalnih dob in v ustrezno zagotovitev kvalitetne zdravstvene oskrbe.

V letošnjem letu so sproščeni vsi varčevalni ukrepi na družinski politiki, se pravi, bodo tako otroški dodatki kot starševska nadomestila, darila ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, bo dostopen vsem kot je bilo v bistvu, kot je v osnovi bilo zastavljeno. Potem, povečale so se pravice s področja socialne varnost, povečale, torej z višjo povprečnino razpolagajo tudi občine, tako da, poleg javnih uslužbencev, ki so praktično vsi, razen direktorjev, zdravnikov in funkcionarjev, imajo višje plače, v bistvu zvišala se je minimalna plača, tako da, jaz mislim, da 2019 je leto, ko bodo tudi ljudje imeli kaj od tega.

Omenili ste pa na koncu tudi negospodarno porabo. Tukaj se pač trudimo, da bi bila poraba čim bolj učinkovita, gospodarna. Tukaj smo ob pogovorih z resorji, z novimi predstojniki, smo opravili tudi te debate, da je pač smiselno pri tem, ko se, ko pridejo novi ljudje, da je smiselno pogledati zatečeno stanje in znotraj svojega resorja, da naj pač ministri pogledajo, kateri so bolj, kateri so manj učinkoviti porabe, kateri so bolj in manj učinkoviti načini porabe javnega denarja.

Tukaj je dejstvo, da je v skladu s 65. členom zakona o javnih financah predstojnik resorja odgovoren za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost porabe, tako da v bistvu nadzorni organ, imamo tudi nadzorne organe, tako Vlada ima Urad za nadzor proračuna, ki pač spremlja porabo po proračunskih uporabnikih, potem je pač tukaj še Računsko sodišče kot ta vrhovni državni revizor, ki seveda je nemogoče, da bi te stvari vse pregledal.

Zato mislim, da je pomembno, da se ta zavest o učinkovitosti porabe, da jo imamo, ne vem, javni uslužbenci, v bistvu, uporabniki tega denarja in jaz mislim, da s transparentnostjo porabe, za katero se trudimo, za katero stvari dajemo na spletne strani, o raznoraznih porabah poročajo tudi mediji, tako da jaz mislim, da to je proces, ki vodi v pravo smer. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Najprej, takoj, samo najprej še eno pooblastilo smo dobili in sicer gospod Matjaž Nemec nadomešča mag. Bojano Muršič.

Gospod Černač, izvolite.

Samo dva stavka no. Glejte, nič ne pomeni nekaj evrov višji letni dodatek za upokojence ali pa nekaj evrov višja minimalna plača, če se na drugi strani stroški povečujejo in to več kot pojejo ta dodatek.

Tako da, jaz mislim, da prava politika je v smeri zniževanja stroškov, ne pa večanja obremenitev in nekako uravnotežena med javnim in zasebnim sektorjem. Se mi pa zdi, da v tem primeru je šlo na eni strani za neke populistične ukrepe, ki pa pri ljudeh ne bodo imeli v končni fazi nekega konkretnega učinka. Jaz sem konkretno vprašal, zakaj nismo tako hrabri pa ne omogočimo ljudem cenejših stroškov za ogrevanje, ker vemo, da večina teh z nizkimi prihodki, predvsem upokojencev zelo težko preživi preko zimskega obdobja. Ker so ti stroški vsako leto višji, pa ni nobene potrebe, da tega ne bi bilo mogoče narediti.