13. nujna seja (skupna seja)

Odbor za zadeve Evropske unije

11. 6. 2019
podatki objavljeni: 11. 6. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi!  Začenjam 7. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Obveščam vas, da pred začetkom seje nismo dobili obvestil o zadržanosti, na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo. S Poslanske skupine Levica Boštjan Koražija nadomešča poslanko Natašo Sukič, s Poslanske skupine SD gospod Soniboj Knežak nadomešča dr. Milana Brgleza. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Besedo sedaj dajem mag. Andreju Rajhu, podpredsedniku Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.  Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovane kolegice in kolegi! Naj vam uvodoma pojasnim, da bom sejo po pooblastilu predsednik Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Edvarda Pauliča kot podpredsednik odbora vodil jaz.  Začenjam 13. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.  Obveščam vas, da ni zadržanih članov odbora. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo Meira Hot namesto poslanca Janija Prednika, Tina Heferle namesto poslanke Lidije Mirnik, Nik Prebil namesto Jerce Korče in Boštjan Koražija namesto Željka Ciglerja. Tudi sam vse lepo pozdravljam.  Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red, ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SPOROČILA KOMISIJE ČIST PLANET ZA VSE EVROPSKA STRATEŠKE DOLGOROČNA VIZIJA ZA USPEŠNO, SODOBNO, KONKURENČNO IN PODNEBNO NEVTRALNO GOSPODARSTVO.     (nadaljevanje) Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 5. 6. 2019 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je danes. Predlog stališča je bil v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljen v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru ter Odboru za infrastrukturo okolje in prostor kot matičnemu delovnemu telesu. Prosim, državnega sekretarka, gospoda Marka Maverja, na Ministrstvu za okolje in prostor, da nam predstavi predlog stališča Republike Slovenije.  Izvolite.
Marko Maver
Hvala za besedo.  Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!  Pred nami je odločitev, s katero bomo pokazali ali se zavedamo razsežnosti problematike po človeku povzročenih podnebnih sprememb. Stališče, o katerem se bomo odločali se nanaša na sporočilo Evropske komisije krajše poimenovano »Čisti planet za vse«, ki ga je komisija objavila konec lanskega novembra z namenom začrtati pot za dosego ciljev iz Pariškega sporazuma. Glavni cilj dokumenta je potrditi zavezo Evrope, da prevzame vodilno vlogo v globalnih podnebnih ukrepih in predstaviti vizijo, ki lahko s socialno pravičnim prihodom na stroškovno učinkovit način do leta 2050 doseže stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Podnebne spremembe so kompleksen problem, pogosto celo prekompleksen za njegovo popolno razumevanje. Morda se prav, zaradi tega to problematiko na globalni ravno prepogosto zlorablja za neke druge specifične namene. To v praksi ne pripomore k skupnem reševanju resnično velikega izziva. Še več. Izziv podnebnih sprememb se na tak način samo elativizira realnost pa se na drugi strani odvija naprej. Podnebne spremembe so neusmiljene. Ni pomembno kdo jih je prizadel, povzročil, prizadenejo lahko vsakogar, ampak običajno še bolj tiste, ki so za njihov nastanek najmanj krivi kot pa pravi znanost ni še vse izgubljeno. Nekaj časa za preprečitev najhujšega v naslednjih letih in desetletjih je še ostalo. Na tej generaciji pa je, da sprejme odgovornost in primerne odločitve. K timu pozivajo tudi v medvladnem Odboru za podnebne spremembe, ki ga sestavlja več kot 90 znanstvenikov iz vsega sveta. V poročilu, ki so ga konec lanskega oktobra objavili izpostavljajo, da je za preprečitev ne slutenih posledic podnebne spremembe treba naraščanje povprečne globalne temperature ozračja omejiti do 1,5 stopinj Celzija in da je za dosego tega cilja treba globalne emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 45 % glede na leto 2010 in postati ogljično nevtralen v obdobju med 2045 in 2055. EU vizija sledi znanstvenim iztočnicam, saj kot že omenjeno izpostavlja cilj podnebno nevtralen do sredine tega stoletja. Če predvidene posledice podnebnih sprememb predstavljajo predvsem veliko potencialno grožnjo pa kot ukrepanje, s katero bi preučili bližajoče se katastrofo lahko pomeni tudi priložnost. Če želimo do doseči pa cilj ne sme biti in tudi ne more biti samo zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Cilj mora biti trajnostni razvoj, ki zagotavlja državljanom kakovostno okolje in blaginjo. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pa mora biti posledica tega prehoda v trajnostni razvoj. Vsebina EU vizije kaže, da je to možno doseči, saj s primernim ukrepanjem mogoče postati do sredine tega stoletja podnebno nevtralen in hkrati ohraniti gospodarsko blaginjo. V tem oziroma predlogu stališča pozdravljamo objavo sporočila Evropske komisije »Čist planet za vse« in predlagamo podporo cilju stopnje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 v luči določitve dolgoročnega cilja EU pa tudi razpravo o morebitni prilagoditvi podnebnih ciljev EU do 2030.  Spoštovane poslanke in poslanci kot že rečeno znanost je jasna, nepovratno zamajanje podnebnega sistema je še moč preprečiti a le s konkretnimi ukrepi. Smo v trenutku, ko še ne smemo obupati in vse prepustiti naključju. Smo tudi v trenutku, ko moramo prevzeti odgovornost in danes je ta priložnost, da naredimo korak v tej smeri in podpremo postavitev primernih dolgoročnih strateških ciljev.  Hvala.
Hvala lepa, državni sekretar, Maver. Prejeli smo še eno pooblastilo: poslanca Igorja Pečka torej poslanca Edvarda Pavliča nadomešča poslanec Igor Peček. Odpiram razpravo.   (nadaljevanje) Kolega Zmago Jelinčič, izvolite.
Hvala lepa. No, tale zadeva, ki jo je Evropska unija dala nam na mizo je spet eno blebetanje in delanje kšefta tam kjer ga ni. Globalno segrevanje je ciklični proces zemlje kot planeta. Zadeva se odvija že sto tisočletja in tudi zdaj bo šlo tako naprej. Gre za ohladitve, otoplitve, ohladitve, otoplitve. To je tista znanost. Ne mi govoriti: »znanost je jasna«. Katera je znanost? Tista, ki razmišlja o kšeftih tukaj notri? Jaz sem za to, da je treba paziti, da čim manj svinjamo zemljo, vendar jo svinjamo na bistveno druge načine. Potem se gremo pa v Evropi je strogo prepovedano imeti plastične slamice, medtem ko Azija meče v morje milijone ton svinjarije, pa nikomur nič. Mislim je pa res, da v Evropi je denar in je treba določene t.i. znanstvenike imeti na svoji strani, da delajo kšefte. Govori se o segrevanju ozračja, pa pravite: »ja, topijo se ledeniki.« Ja, na eni polobli se ledeniki topijo, na drugi polobli je led vedno debelejši. Upoštevajte življenjski tok planeta Zemlje, ne pa tukaj spet nekaj nakladati. Tole je vse skupaj eno blebetanje in to blebetanje kaže na to, da je nekaterim v Evropi – morajo imeti službe, morajo delati in do leta 2050 bodo blebetali, ko se bo zadeva nekako uredila kakor se bo. Po drugi strani, zakaj pa ne zapremo TEŠ 6? Če je tako nevarno in tako naprej. Zaprimo TEŠ 6. pa bo bistveno manj svinjarije v Sloveniji. Zakaj ne prepovemo vožnje velikim tankerjem? En velik tanker, največji ali pa transportna ladja spusti v ozračje na leto toliko svinjarije in toliko ogljikovega dioksida, kolikor vsi Volkswagni na svetu. Pa dajte malo, vzemite tiste relevantne podatke, ne pa to kar vam Evropska unija reče. Kdo se je spustil v letalski promet? Po eni strani govorimo o čistem okolju, tamle na Brniku hočejo pa narediti, ne vem kdo, hočejo pa narediti transportno letališče. Največja svinjarija, ki bi jo lahko imeli in ki jo bomo imeli. Transportno letališče, ki ga Nemci lepo furajo, zapirajo potniški promet z raznimi fintami: cena, neugoden odnos do potnikov in tako naprej. In kaj se bo dogajalo takrat? Največja svinjarija bo v Sloveniji, kjer bomo potem prekladali kište iz celega sveta. Namreč, kaj je pri velikih letalih? Ko gre na pristanek, če ima preveč goriva, ga odvrže in kje ga bodo odmetavali? Nad Gorenjsko – fino, kaj bodo kmetje rekli. Vsa tista svinjarija bo padala dol. Poleg tega, da je direktno strupena, je tudi kancerogeno. Ampak to nobenega nič ne briga, samo, da bo država spet pobasala kakšne denarje v žep in tukaj pa tale Evropska unija, lepo vas prosim, vedno večji gnoj je tole vse skupaj in v naši stranki te zadeve zagotovo ne bomo podprli.
Hvala lepa, kolega Jelinčič. Želi še kdo razpravljati? Potem bi se k razpravi prijavil… a, še vi kolega Doblekar, izvolite, sem spregledal.
Hvala lepa za besedo. Spet imamo torej temo na tapeti kot že neštetokrat in mnogo govorjenja je, mnogo besedičenja. Trudimo se nekako vsi skupaj, da bi šli po neki poti, ki bi bila izogib tej apokalipsi kar vi stalno govorite, da bo kar naenkrat konec vsega sveta in da bomo s tem onesnaženjem in pregrevanjem in ne vem kaj, sami sebe uničili in to v zelo kratkem času in tako naprej. Ampak jaz mislim, da tako hudo kot je slišati bilo s predstavitvijo vaše, mislim, da ni, je pa prav, da se vsi tega zavedamo, ampak moramo pa tudi vsi nekaj na tem konkretnega narediti.  Zdaj, če bomo samo govorili, pa papirje prekladali sem pa tja pa… »nonstop« pišemo, beremo, ene in iste zadeve, na terenu je pa zadeva malce drugačna. Zdaj, mi se pač zavzemamo, da bomo imeli čisto okolje, da ne bomo pregrevali ozračja, da ne bomo oddajal v ozračje toplogrednih plinov, da ne bomo onesnaževali s prašnimi delci in ne vem kaj vse, kar je seveda zelo dobro za slišati, kajne? Ampak, po drugi strani, mi se trudimo, kaj pa ostali svet? Kaj pa drugi? Mi se bomo pač trudili, odrekali, izgubljali konkurenčnost zaradi tega, ostali pa, kot je že pred mano rekel tudi kolega Jelinčič, v bistvu onesnažujejo, »svinjajo«, brez problema in vse gre v reke, v morja, v naravo, v zrak, ni noben problem. Tukaj mislim, da je Evropa, pa tudi mi, hkrati, z nekimi opozorili, z večjo težo premalo naredimo. Zdaj, veliko je govora o čim večji, torej, energijske učinkovitosti. Treba je sanirat stavbe in tako naprej, po drugi strani pa, ko bi ljudje ali pa lokalne skupnosti ali pa podjetja ali pa zavodi, pač želeli, da se to tudi naredi, pa ne pridobijo sredstev za to, ni pomoči s strani države oziroma Evrope, seveda, zaradi neučinkovitega črpanja evropskih sredstev. To se pravi, nekaj bi radi naredili, opozarjamo, da moramo, da moramo povečat korist energijske učinkovitosti, po drugi strani je pa črpanje evropskih sredstev katastrofalno. Potem bi se pa dotaknil še, torej, te krilatice, floskule ali kakorkoli že, da je treba povečat uporabo energije iz obnovljivih virov, pa pač električne energije, da bomo popolno razogljičeni in tako naprej. Po drugi strani pa pri nas, kajne, seveda nasprotujemo hidroelektrarnam, ne gradimo jih s takim tempom, kot je bilo predvideno oziroma, kot smo si v državi zamislili, zelo počasi nam gre to vse skupaj. Na srednji Savi, tamle dol, še ni ne duha ne sluha, da bi se karkoli kaj začelo dogajat, potem, na Muri ne bomo imeli hidroelektrarne, potem, če kdo želi postavit vetrno elektrarno naleti na tisoč in en problem – od okoljevarstvenikov do nekih birokratskih ovir in zapletov na ministrstvih. Ko govorimo o izkoriščanju termalne energije, bolj kot ne, tudi samo govorimo, po drugi strani pa seveda podpiramo TEŠ, kurimo premog in lepo spuščamo v zrak toplogredne pline. Bi rekel, taka nasprotja, če človek malo pomisli da, nekako nekaj ne gre skupaj, kajne? Pa morda še, kar se tiče mobilnosti, povezanosti, da bo varna, učinkovita, da bo čista povezava, prometna in tako naprej, potem pa ugotovimo in tudi stalno opozarjamo na to, sicer, saj se nekaj premika, ampak, mnogo, mnogo premalo kajne, se peljemo pa, ne vem, z vlakom iz Prekmurja ali pa iz Maribora do Kopra štiri, pet ur ali pa tovorni vlaki pa še dlje in seveda, tovor, gre zaradi teh počasnih povezav, seveda večinoma po cesti, prav tako pa tudi potniki, kajne? Grejo rajši v avto in se ljudje zapeljejo. To je pač tisto naravno razmišljanje, normalno razmišljanje, nagon… kam boš šel, kako boš šel z vlakom, pet, šest ur se peljal iz Murske Sobote ali pa iz Kopra, iz Maribora,   (nadaljevanje) da boš prišel do Primorske in tako naprej. Skratka, nekaj tukaj ne gre skupaj. Jaz seveda podpiram vsa prizadevanja Slovenije, Evrope, podpiram vsa stališča v smeri bolj čistega okolja, razogljičenja in tako naprej, ampak dajmo se včasih malo vprašati, kje imamo sami problem. Zakaj v bistvu konkretno na samem terenu v praksi se pa ne naredi dovolj, se ne izvede tistega kar bi morali? Tako da jaz bom v bistvu s tem zaključil razpravo. mogoče samo še toliko, sem se ravno spomnil – male hidroelektrarne, koliko bi pridobivale električne energije, koliko je bilo interesa ali pa ga je še, pa na kakšne ovire naletijo investitorji. Da se bog usmili. Mislim, saj to se vsi tega zavedamo, kaj vse in kaj vse čaka te ljudi, ki bi se tega projekta želeli. In to je čista energija, to je izkoriščenje naravnih virov in tako naprej. Potem pa čakajo na neka soglasja, raznorazna soglasja, raznorazne birokratske ovire. Vsaka direkcija, agencija, ministrstvo, direktorat in tako naprej, takemu človeku zagreni življenje, da enostavno lahko samo še obupa. Po par let se čaka – dve, tri leta se čaka na neka vodna soglasja, seveda v sodelovanju z ostalimi ministrstvi – z Ministrstvom za infrastrukturo, pa ni projekt dobro izdelan, pa gre nazaj, pa gre v dopolnitev, pa se vrne nazaj, pa gre še enkrat na dopolnitev, pa spet čakamo in to so tisti problemi zaradi katerih potem konkretno na terenu ne naredimo dovolj ali pa tistega kar bi si tudi seveda vsi želeli.  Tako da ni vse tako kot je zapisano ali kot se dobro sliši. Moram reči še enkrat čisto na koncu, da tudi jaz podpiram vse kar bi bilo dobrega za vse nas, za cel planet, za vse ljudi na tem svetu, ampak včasih se moramo tudi majčkeno spustili v realnost in bomo hitro ugotovili, da ne naredimo vsega tistega kar bi mogli, da bi potem lahko z neko mirno vestjo podpirali takšna stališča, takšne zapise. Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Doblekar. Naslednji je poslanec Rosec. Potem bi dal besedo državnemu sekretarju. Naj še obvestim, da so prijavljeni k razpravi potem poslanec Zorčič, poslanec Grims in poslanec Šiško.  Izvolite.
Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim! Zdaj nekako bilo je že bolj kot ne veliko povedanega, ampak vseeno bi neke iztočnice ven pa vseeno potegnil. Zdaj, mi nekje smo si zadali nekje v preteklosti, da bomo do leta 2020 izpolnili cilj 25 % proizvedene energije iz OVE, pa smo daleč od tega. Zdaj cilj je za 2050, lepo rečem prišli do ničelne stopnje, ampak tu nekje, če ne moremo priti do 2020 do 25 %, kako bomo prišli do leta 2050 do 0 %? Mi ne vemo kako bomo nadomestili TEŠ 6. A imamo mi študijo, da vemo koliko lahko mi naredimo iz OVE sploh energije v Sloveniji? Po moji oceni nekje tam 30 %, pa nič kaj več. »Štimamo« električne avte, od kod energija? Iz TEŠ ni, Mura ne bo – ne vem, neke ideje ni. Mi danes razpravljamo o neki viziji brez nekega programa oziroma neke dolgoročne vizije same Slovenije kam bo šla in kakšni vplivi bodo to na gospodarstvo. Ker vemo sicer, da dokler imaš ti samooskrbo, da si samozadosten, imaš ceno energije nizko. Imaš potem tudi gospodarstvo konkurenčno. ko si pa enkrat ti odvisen od tujine – to je bila primer včasih Italija, potem je pa cena višja. Zdaj, mi smo zelo malo včasih počasni pri črpanju sredstev, smo pa zelo hitri pri sprejemu kakšnih predlogov oziroma nekih teh sugestij EU. Ne vem zakaj rečemo takoj »da«, če pa vemo, da ne moremo tega narediti. Dajmo malo počakati. Skačemo zmeraj na prvo žogico. Vsa ostala Evropa čaka, kam bo šel trend. Mi pa smo prvi, pri črpanju sredstev smo zmeraj zadnji in tu je potem neko neskladje. Tam, ko bi lahko, ne moremo, tam, ko pa ni treba, smo pa prvi.  In tu je potem tisto, ko teče potem naše gospodarstvo in te zadeve in res, če bi mi rekli, TEŠ 6 zapiramo, samo fantje, od kod boste dobili elektriko? Je ni, žal je ni in to je tudi dejstvo. Kdaj pa govorimo brez ogljika? Potem če gremo na poanto prometa. Na prometu nismo naredili »a ma ništa«, čisto nič. Vozimo se, stojimo v kolonah. Dobro, nekaj, sodobni avti imajo tisto »shortstop« funkcijo, ampak, ostali pa nimajo, stojiš, pospešuješ, to je največja emisija, tovorni promet, ne vem, kaj bomo tu naredili. Mi še, cela, bi rekel, cela Evropa dela železnice, elektrifikacije, mi se pogovarjamo še o tretji razvojni osi – pa mi smo 15 let zadaj - pri cilju 2025 smo pa prvi in to, to skupaj ne pije vode. So neke pravljice, pa bi rekel, za lahko noč, ampak dajmo enkrat nalit čistega dejstva. Če se gremo mi OVE, bo cena taka in potem mora tudi gospodarstvo vedeti, kaj ga čaka. Lahko pa gremo na petrolej, potem je pa cilj dosežen, pa ugasnemo jeklarne, pa / nerazumljivo/ saj, dajmo se ugasnit. Imamo sončno energijo – ja, podnevi, ponoči je ni. Imate električni avto – ja podnevi ga nimate doma, ponoči ga »filate«. Od kod energija? TEŠ pa ne bo, jedrske tudi ne bo. Mi smo res, bi rekel, imeli bi, pa ne vem od kod - to je tako, kot bi šel nekam na izlet, pa ne veš, kam boš šel, ko boš tja prišel, pa kaj boš tam delal. Res ne vemo nič, ker pač vsaka vlada reče, okej, 4 leta sem tu, potem se naj pa drugi s tem ubadajo. Ampak, energetika, to ni stvar ene vlade, dveh vlad, ampak to je stvar neka, ki mora biti dolgoročna vizija, so neka odmikanja, malo levo, desno, ampak, je pa neki trend, da vemo, kam bomo šli in tu res, saj enkrat je bilo, bi rekel tam, pa mislim, da so bili gospod tudi na tem, Cankarjevem domu, mislim, imela fakulteta za strojništvo, je imela nekaj pogled, kako bom prišel iz Maribora, leta 2030, v Ljubljano, bi rekel, neko operno predstavo. Kaj, moderen super vlak. Mi ga ne bomo postavili. / nerazumljivo/ umestimo, bi rekel, v prostor, samo bi rekel, železnico, to traja pri nas 20 let – ker najprej morajo gospodje pokupit tiste parcele, ko bo šla železnica gor, če tisto bo gospodovo, potem bodo prišli kaki zeleni, pa bodo nasprotovali. Mi smo tu, bi rekel, čisto tako, kot bi rekli, če je glava zmedena, potem pač telo trpi in pri nas je, bi rekel, glava zmedena, trpijo pa dejansko potem naši prebivalci, ki plačujejo davke, ki delajo redno in tu, tu dajmo se enkrat nekaj čistega nalit. Zdaj pa, mi si nekaj obljubljamo, pa ne povemo, kako bo zdaj to / nerazumljivo/ podražila elektrika, kaj bodo imeli potem pluse, kaj bodo imeli minuse, mislim, mi tukaj nekaj »bluzimo«, pa takoj smo prvi. Energetski koncept je bil obljubljen »kao« lansko leto, potem ga ni bilo. Zdaj smo rekli, moramo narediti koncept skupaj z temi trendi, / nerazumljivo/ lahko bi rekli dolgoročne cilje, okej, to bomo zmanjševali tu, tu, v teh segmentih. Tega dokumenta ni in tu mi govorimo nekaj, bi rekel, »phh«, bi rekel, zelo na pamet govorimo. Lahko je govorit, pa čez 4 leta reči, to so pa oni sprejeli, zdaj je pa drugačna zgodba, ampak, to je dejstvo. Dajmo enkrat reči realno, realno je naše to, kar imamo lahko realno, nekje 28 procentov je iz OVE, ostalo pač ni in to je to in tudi jedrska ni OVE, da smo si čisto na jasnem. OVE so veter, sonce, hidro, biomase in ostale stvari, pa / nerazumljivo/ še v jedrsko in tu res, vetra nimamo, sonca, okej, kot ga malo, ampak, dajmo se malo vprašat, kaj bomo s temi, bom rekel, paneli, sončnimi, kam bodo potem šli, ko bo to, rok uporabe, zastaran? Spet bo nekdo dobil neko koncesijo, kot za te, bi rekel, azbestne plošče, pa neke take, ko bo veliko zaslužil in to je spet »biznis« zadaj. Pa podporo dajemo Kitajcem. Smo mi, ta Evropa, bi rekel, tako je stara, pa mičkeno malo pozabljiva »ratala«. Mi smo prvi, Kitajci, vsi ostali pa čakajo in tu, konkurenčnost Evrope, to je, bi rekel, zelo zaskrbljujoče, bi rekel. Imamo viška energije v Nemčiji, tisti višek naj, bi rekel, naj, »naštimal« en, pač le pretvori energijo v nek, v plin, ali je to vodik ali je to zemeljski plin, v nekaj takega, vse se da v nekaj pretvorit. Ne pa kar neke baterije, pa baterije delat, ko pa / nerazumljivo/ nimamo, mislim, bom rekel, niti v Sloveniji in niti v EU. Ves denar iz EU gre na Kitajsko oziroma kam drugam še, bi rekel in tu, tu neka prihodnost, bi rekel, svetla, je pa ravno ne vidim. Mi pa sploh, mislim, bili smo enkrat z nekimi uredbami oziroma uvedbami v naš sistem, enkrat tudi zadnji, tako kot smo pri črpanju evropskih sredstev. Hvala.
Hvala lepa. Besedo bi dal zdaj državnemu sekretarju, da poda odgovore.
Marko Maver
Hvala za besedo. Najprej bi se tudi rad zahvalil gospodu Roscu, Doblekarju in Jelinčiču, ki opažam, da ga trenutno ni več tukaj za posredovanje svojih mnenj na to. Jaz se v samo debato, ali podnebne spremembe obstajajo ali ne, ne bom spuščal, ker je bilo to že res korenito izčrpano. Ene par ključnih stvari sem si zapisal, ki bi jih rad odgovoril, pa potem, če sem kaj spustil, me lahko ponovno vprašate in bom z veseljem odgovoril. Bom kar šel po vrstnem redu za nazaj. Omenili ste gospod Rosec 25 % iz OVE, kaj bomo potem šele do 2050. Mi se tukaj ne pogovarjamo o 100 % OVE do 2050 – to ni cilj.  Omenili ste tudi vizijo brez strategije. Vizija je tukaj na mizi. Lahko zavijate z očmi, ampak treba je imeti vizijo, da pripraviš potem tudi strategijo. Kar se konkretno Slovenije tiče, mi pripravljamo na Ministrstvu za okolje dolgoročno podnebno strategijo, Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja nacionalno energetski podnebni načrt in pa energetski koncept in ta dva dokumenta oziroma te trije dokumenti morajo biti usklajeni. tole bo do konca letošnjega leta tudi izpeljano. Tam pa bodo konkretno navedeni cilji Slovenije glede na našo situacijo in pa kako bomo do tja prišli. Rekli ste tudi: »dajmo malo počakati, pa da vidimo kaj bo«. Čakanja je že dovolj. Podnebne spremembe se dogajajo. Povprečna temperatura v Sloveniji se je v zadnjih 55 letih zvišala že za 1, 7 stopinje.  In pa tudi mogoče kar se nanaša tudi na komentar gospoda Doblekarja in Jelinčiča – podnebne spremembe ne poznajo meja; to ni samo Slovenija, ni samo Evropa, ampak je dejansko cel svet. In čeprav, če smo Slovenija, smo majhni, lahko tudi vodimo z zgledom in mi ker smo člani EU, moramo proti podnebnim spremembam stopiti skupaj. Zato tudi podpiramo to razpravo oziroma prilagoditev cilja do 2030 in pa 2050. Zdaj kar se tiče komentarjev gospoda Doblekarja glede sredstev. Slovenija ima iz naslova prodaje teh emisijskih kuponov v podnebnem skladu 148 milijonov za letošnje leto 2019. Glede na gibanje cen kuponov bo v prihodnjem letu še več, zato bomo tudi na ministrstvu zaposlili zdajle v kratkem deset novih ljudi, da bodo ta sredstva čim bolj učinkovito in čim hitreje počrpala in porabila za ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam in pa blaženja. Hkrati pa tudi na ravni EU je bil večji poudarek, da bo šlo več sredstev korenito za ukrepe, za tovrstne ukrepe. Tako da tukaj bo pa tudi potrebno še bolj učinkovito črpati ta sredstva. Zdaj kar se tiče Slovenije in pa iz kje bomo pridobivali zdaj vire. Če zapremo TEŠ, ne bomo pustili gradnje na Muri in pa na drugih rekah, zaprli bomo jedrsko – to mi tega ne govorimo. To so vaši komentarji. Prosim? / oglašanje iz dvorane/ V redu, bom samo… treba je tukaj, če želimo doseči te cilje zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, se moramo pogovarjati, moramo dati vse opcije na mizo. To je tudi jedrska. Mi se še nismo izrekli, da jedrske ne bo. Je pa potrebno se zavedati, da premog kot energent nima prihodnosti v Sloveniji in pa tudi drugod. To še ne pomeni, da bomo mi v naslednjem letu zaprli TEŠ in pa premogovnik. Ministrstvo za infrastrukturo je ustanovilo tudi medresorsko delovno skupino, kjer se bo v naslednjem letu pripravil konkretni načrt, do katerega leta in pa na kakšne načine zapreti TEŠ in pa premogovnik in pa kako – še bolj pomembno, kako zagotoviti ljudem, ki so odvisni od te… ki so v tej regiji, da ne bodo trpeli posledic. Posledice podnebnih sprememb so pa več kot jasne. Imajo vpliv tako na kmetijstvo, kot tudi na povezane učinke, kot so tudi migracije med drugim. / Oglašanje iz dvorane/   Toliko za enkrat, potem pa če bo kakšno vprašanje, pa naprej.
Naslednji je k razpravi prijavljen poslanec Zorčič. Izvoli, prosim.
Hvala za besedo. Če prav ocenjujem to dosedanjo razpravo gre nekako v smeri, Vlada oziroma ministrstvo je pripravilo predlog stališča Republike Slovenije do sporočila komisije čist planet za vseevropska strateška dolgoročna vizija, čist planet za vse, pardon, evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo. To stališče imam en kup zaključkov in recimo temu vizijo Evrope in na koncu koncev tudi sveta do leta 2050 kar se tiče toplogrednih plinov in drugih okoljskih izzivov. Vlada nas prepričuje, da bi bilo v redu, da sprejemamo takšno stališče in da se tudi Slovenija pridruži tistim naprednim državam, ki želijo v prihodnje preiti na neke čistejše tehnologije, na neko okoljsko bolj sprejemljivo gospodarstvo, na drugi strani slišimo razpravo poslancev, ki pravijo, da saj je itak celotna zadeva, ki se tiče podnebnih sprememb izmišljena zgodba, ker to se dogaja vsake 100 tisoč let, skratka tudi smeti se po drugih državah izven Evropske unije, zato ni nobene potrebe, da sprejemamo takšen dokument. Jaz zdaj kar ne morem verjeti, da slišim razprave v tej smeri, da si nekdo, ki je na takšni funkciji kot je parlament toliko zakriva oči in ne vidi teh podnebnih sprememb, ki jih verjamem, da občutimo že sami. Jaz mislim, da tu ni nikakršnega dvoma glede zaključkov do katerih so prišle razno razne institucije raziskave in podobno, da se te spremembe dejansko dogajajo, da je čas, če že ni skorajda prepozno, da se svet nanje odzove. Je pa res, da je to eno vprašanje, ki se tiče vseh držav ne samo Evropske unije, je pa danes na mizi en predlog, ki se tiče točno te povezave in oblikuje njeno vizijo ali pa nekako so prispeva k njeni viziji glede teh podnebnih vprašanj. Kar se mi zdi pomembno je to, da vedno kadar se dotaknemo vprašanj podnebnih sprememb in potem politik in odziva politike na podnebne spremembe vedno prihajamo pravzaprav v nekakšen dvoboj med tistimi, ki pravijo, da moramo ostati na starih tehnologijah, na premogu, na velikih izpustih in da je vse skupaj brez zveze kakorkoli reševati in nadgrajevati, tehnološko nadgrajevati zaradi tega, ker je proces ogrevanja zemlje nekaj kar se dogaja samo po sebi in potem ob tem slišimo vedno še argumente, da gre samo za biznis pri tistih, ki želijo uvajati neke nove okolju boj prijazne tehnologije. Tukaj je vrsta nekih nesmislov, naprej eden izmed prvih je ta, da tudi tisti, ki so zagovorniki starih okolju škodljivih tehnologij, pozabijo povedati, da so zagovorniki tehnologij zaradi tega, ker to vlečejo nekakšne dobičke in jaz mislim, da ni prav nič narobe, če Evropa in ves zahodni svet mogoče kot vlečni konj preusmeri svoje gospodarstvo na način ob vseh opozorilih znanstvenikov, da se dogajajo spremembe, da se promovirajo tehnologije, inovacije, tehnološke rešitve, ki so okolju bolj sprejemljive. Seveda je tudi tu nek interes, ki mora biti na koncu tudi gospodarski interes zaradi tega, da je vse skupaj finančno bolj vzdržno in pri tem si seveda ne gre zakrivati oči, nasprotno, te tehnologije je potrebno razvijati tudi v sozvočju z gospodarstvom in z raziskavami. Napačno sporočilo bi pa bilo, da bi rekli: »Glejte, mi ne bomo tu delali nikakršnih premikov, ostali bomo na starih umazanih tehnologijah in naš planet pustili zanamcem še bolj umazan, kot smo ga že mi podedovali.« Prav se mi zdi in to izhaja iz tega stališča, ki ga danes potrjujemo na tem odboru, da je Evropa tu vendarle nekakšen vlečni konj pri investicijah, pri viziji najprej, pa potem pri investicijah v neke čiste tehnologije. Zdaj, kot izhaja iz tega stališča naj bi se Evropska unija fokusirala do leta 2050 v skladu z analizo na sedmih osrednjih sklopih, to je: čim bolj povečati koristi energijske učinkovitosti vključno s stavbami brez emisij, jaz ne vem kdo lahko temu nasprotuje, povečati porabo energije iz obnovljivih virov in električne energije za popolno razogljičenje oskrbe Evrope z energijo, udejanjiti čisto, varno in povezano mobilnost, tudi to je pomembno, sploh z vidika Slovenije, ki je tranzitna država in v tej smeri trpi precejšnje emisije, konkurenčna industrija EU in rožno gospodarstvo kot ključna dejavnika pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, razvijanje ustrezne infrastrukture pametnih omrežij in medsebojne povezave, izkoriščanje prednosti biogospodarstva in ustvariti bistvene ponore ogljika, spopadanje s preostalimi emisijami CO2 z zajemanjem in shranjevanjem ogljika.  Seveda, to so področja oziroma sklopi kjer nekatere nerazvite države ne bodo mogle iti v korak z Evropsko unijo glede na to, da je Evropska unija ena najbogatejših zvez držav na svetu, je prav, da vodi politiko na tem področju in verjamem, da ji bodo v prihodnje sledile tudi druge države. Je pa res, da mora Evropa istočasno poskrbeti tudi za to, da njeni gospodarski subjekti, ki imajo sedež na področju Evrope; da se ne selijo v države tretjega sveta, druge države, kjer bodo prav zaradi nekih bolj ohlapnih predpisov negirale tisto, za kar se zavzemamo s politiko, ki jo uokvirjamo do leta 2050.  Kar se mi zdi pomembno izpostaviti pri vprašanju podnebnih sprememb in odziva nanje je tudi to, da dostikrat naletimo na pretiravanje, zdaj raznoraznih okoljevarstvenikov, danes so se nekateri razpravljavci že dotaknili obnovljivih virov energije, hidroenergije, konkretno na primer hidroelektrarn, jedrske elektrarne, danes mogoče ni mesto za to, da odgovorimo na določena vprašanja, ki so povezana v zvezi s tem. Zagotovo bo mesto, ko bomo sprejemali energetski koncept pa vendarle je prav, da se ga tudi dodatke. Torej, ko govorimo o obnovljivih virih energije nemalokrat naletimo na nasprotovanje tudi do obnovljivih virov energije kot so elektrarne in tu se moramo seveda vprašati, pa morda dolgoročna zastaviti cilj ali so takšni viri energije sprejemljivi, ali gremo v takšne rešitve ali ne. Zdaj v tem stališču, ki ga imamo danes na mizi pač piše, da se bo tudi Evropa zavzemala za povečano uporabo energije iz obnovljivih virov in električne energije za popolno razogljičenje oskrbe Evrope z energijo in jaz upam, da bodo tudi naši okoljevarstveniki takšno ambicijo sprejemali na način, da bodo bistveno bolj tolerantni tudi do proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov, kot so hidroelektrarne. Ker jaz sicer ne razumem, kako bo Slovenija zagotavljala neko energetsko samo oskrbo, še posebej ko bomo ostali tako brez prvega bloka nuklearne elektrarne, kot tudi TEŠ 6, kar imamo seveda ambicijo zapreti v naslednjih dobrih 20 letih. Zdaj ko beremo ta dokument, ki se nanaša pravzaprav na stališče Evropske komisije oziroma Evropske unije, si ne morem pomagati, da se tudi sam ne bi obrnil, bom rekel na naše politike, torej politike države Slovenije. Bi si želel, da je tudi Slovenija tu bistveno bolj ambiciozna, ko gre za spodbujanje investicij v tehnološke rešitve z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Nekatere države, ki so bile pionirji na posameznih področjih obnovljivih virov energije, na primer Danska, Nemčija, imajo danes družbe, ki proizvajajo na primer vetrnice. Morda to ni najboljši primer za Slovenijo, pa vendarle. In na enem izmed obiskov v tujini sem izvedel, da je cena te tehnologije v zadnjih 30, 40 letih padla za desetkrat, prav zaradi velikih investicij in ne nazadnje tudi zato, ker je država, na primer Danska, Nemčija, ker so pač zavzele politiko, da je potrebno preiti na obnovljive vire energije. Skratka, danes obnovljivi viri energije zaposlujejo veliko število ljudi, hranijo veliko družin in če to izhaja iz tega dokumenta, pa jaz ocenjujem, da izhaja, potem ni nobene ovira oziroma nobenega razloga, da ga danes ne bi podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Zorčič. Prej sem spregledal repliko poslanca Rosca.  Kolega Rosec, izvoli.
Hvala.  Bom kratek. Zdaj kolikor sem jaz gledal tisti ne čisti, pronica vse. Tu strategijo. Notri je pisalo 80 % vse energije bo proizvedene iz OVE, 15 % pa iz jedrske energije. Tu sem jaz imel tisti namen. Kje bomo mi dosegli 80 %. Tu jaz vidim težavo. Jaz nisem za to, da gremo naprej s temi novodobnimi tehnologijami. Ampak 80 %, pa ne vem, kje bomo mi dosegli iz OVE-jev, če nimamo teh resursov. Niti nočemo graditi. Tu jaz vidim težavo. To je tista, stvar, ki bi jo morali napraviti. Ker jedrska se ne šteje pod OVE. Jaz sem / nerazumljivo/ zapre TEŠ, vemo, da bo TEŠ enkrat treba zapreti, tudi premoga bo enkrat zmanjkalo. A pa bo cena previsoka, da bo to konkurenčno še naprej. Stvari pa neke obljubljamo, ki pa mogoče niso realne. In to je tista težava, ki jo jaz vidim. Ne da bi jaz bil proti temu. Tu pa vidim kar neko, bi rekle, zadevo. Če pa pogledamo, da imajo tudi druge države, bi rekel, neke težave. Zadnjič je bila novela zakona, energetskega zakona. Notri je bil en amandma, v prenosu, v statističnem prenosu. Se pravi tudi druge države imajo težave z zagotavljanjem pridobivanja energije iz OVE, ker teh ciljev ne bodo dosegale. Sedaj bo prišlo do nekega trgovanja med državami članicami EU, kako bodo ene, ki imajo te cilje, a imajo, bi rekel, naravne vire. A so to bogate te, ki so to naredile? Bodo to prodajale, bi rekel, enim, ki tega nismo naredili. Če se pa samo dotaknem, bi rekel, CO2. Emisijski / nerazumljivo/. To podjetje je mislim da bil Elektron, ali nekaj takšnega. Saj mislim, da je tu. Ima velike dobičke. No ampak, tu so bile moje te zadeve. V to smer bi šel, ker tu so dobički.  PODPREDSEDNIK MAG. ANDREJ RAJH: Kolega Doblekar, imate še vi repliko. Izvolite.
Hvala za besedo. Jaz bi samo toliko rekel, da upam, da me ni državni sekretar narobe razumel. Jaz nisem proti sprejemu, ne vem, tega dokumenta proti usmeritvam Evrope. Jaz nisem proti temu, da ne bi bil čist planet za vse. Jaz sem samo izpostavil nekaj pomembnih stvari, kot poslanec mislim, da je to moja dolžnost, da to naredim, zato sem tudi tukaj in meni, ne more nobeden reči, da ne morem tega reči. Kje so problemi, ki jih vidim pri nas, da konkretno v praksi ne izvajamo tistega za kar se Evropa oziroma tudi mi vsi skupaj zavzemamo. Samo toliko.  Jaz sem samo - na kratko še izpostavim - jaz sem govoril kaj bo s prispevkom ostalega sveta pri onesnaževanju, kako, ali bo Slovenija tukaj kaj bolj aktivna, bo kaj bolj opozarjala, tudi kolega Zorčič je o tem govoril, moramo biti bolj aktivni pri tem. Ne da bomo sami mi tukaj v Evropi nekaj delali drugje pa ne. to sem opozoril.  Potem sem govoril o neučinkovitem črpanju evropskih sredstev. Potem tudi konkretnega odgovora nisem dobil, da bomo pa zdaj malo bolj črpali oziroma bo to šlo hitreje. / oglašanje iz dvorane/ Prosim?
To ni več replika.
No, nisem odgovora dobil, samo to bi rad povedal. Bom pa potem kasneje v razpravi se dotaknil zadev še enkrat. Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Doblekar. Besedo ima kolega Grims, izvolite prosim.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav! Zdaj, ker v tej državi pod levo vlado ne velja ne ustava, ne zakoni, velja pa Murphyjev zakon, začnimo z Murphyjevem zakonom, da kar z najbolj visoko donečimi besedami se v politiki po navadi skrivajo najbolj pritlehni interesi. Zdaj, malo bi vas vprašal, ali se zavedate kako poteka ta razprava? Jaz trdim, da je razprava potrebna, ampak ne na tak način kot danes. Danes recimo smo slišali že nekaj takih umetnin, ko poslanec vladajoče koalicije pravi »nagovarjam politike v tej državi, da so tako in tako«, ja kaj pa ste vi? Saj vi ste tisti politiki, ki ste odgovorni za stanje v tej državi. Ali pa, izražena je bila misel predhodnega govornika iz vladajoče koalicije, s katero se strinjam, da je velikanska neumnost odstopiti od izgradnje hidroelektrarn, ampak kolegi, če vas lahko spomnim, od sistema izgradnje pretočnih hidroelektrarn tamle na reki na vzhodu je odstopila vaša vlada in to ravnokar, saj če je verjeti medijem. Tako, da se najprej med sabo uskladit, ker sicer vse skupaj izpade samo kot pozerstvo.  Zdaj, pogovarjati se o tem, kar danes pogovarjamo seveda ni pogovor primarno o ekologiji, ali pa o ohranjanju zemlje, ali pa o globalnem segrevanja, kot bi človek, ki je naiven napačno sklepal iz naslova, to je pogovor o velikem biznisu, o ničemer drugem, samo o velikem biznisu. Dva največja biznisa v Evropi sta danes ilegalne migracije oziroma masovne migracije, vreden je približno 200 milijard evrov in seveda potem največji biznis od vseh, to je pa uradne ekologije. A verjamete, ali pa ne, biznis uradne ekologije na svetu presega tisoč 500 milijard, to je uradna ocena. Kaj ima zemlja od tega? Popolnoma nič, vam lahko povem takoj odgovor. Seveda pa imajo nekateri od tega zelo velik profit, to pa ja.  In zdaj poglejmo kaj je pravzaprav izhodišče. Veliko vas je reklo »ja, bi se pogovarjali o tem, samo o tistem, kar je pa znanost se pa ne bomo pogovarjali«. Hm, zanimivo, ne? Kaj pa če vam povem, da je bila zemlja v preteklosti mnogo bolj topla kot je danes in je to znanstveno dokazano. To je nesporno. Kje pa je pol to silno globalno segrevanje? Pa smo zdaj pri tisti floskuli, od človeka povzročeno globalno segrevanje. To je floskula, ki je krožila okoli in mimogrede, predstavnik vlade, ki je to govoril, je govoril na način, ki je neprimeren za Državni zbor. Uporabljal je bombastične izraze: katastrofa bo, ne vem kaj. Če ne verjamete, pojdite pogledati svoj posnetek oziroma poglejte magnetogram na kakšen način je bilo tole predstavljeno. To je seveda politikantstvo se temu reče to ni politika, ampak politikantstvo. Vlada mora ravnati odgovorno in tudi stvari odgovorno predstaviti z vsemi posledicami za tisto državo, za katero gre. Vi ste povedal eno plat medalje in to tisto, ki je politikantska. To je sicer trenutno trend v Evropski uniji, trend, ki ga najbolj žalostno za moje pojme odraža Nemčija. V Nemčiji je ta trenutek, ker je tako agendo peljala socialistična kompanija oziroma SD tam skozi dolga desetletja je zdaj tako daleč, da so zeleni postali najbolj popularna po anketah politična stranka v Nemčiji. In pri tem, ko so se ljudje odločali zanje so prezrli kaj so pravzaprav oni v preteklosti bili, da ne bom govoril kaj od pedofilske združbe pa še kaj zraven, ker je bilo tisto vodstvo zelenih v Nemčiji silno čudno, mogoče se pa zato s kakšno prihajajočo skupino četrtega totalitarizma tako lepo ujamejo. Skratka, zadeva je milo rečeno, da se človek vpraša kaj bo s tole našo Evropo. Pa ne zaradi globalnega segrevanja, ampak zaradi neumnosti, ki jih ta Evropa počne. Če gremo po vrsti: Prvo in osnovno, kdor ima kaj pojma o znanosti, ve, da se na dolgi rok zemlja ohlaja, kdor ima kaj pojma o znanosti tudi ve, da od človeka povzročeno globalno segrevanje sploh ne obstaja. Mimogrede, NASA je zdajle opozorila, če ne veste tega, da prihaja ledena doba. Jaz sem to enkrat že povedal v tem Državnem zboru pa ste se vsi veselo režali. Tak je pač naravni trend, enkrat gre malo, vse se dogaja v ciklih, te cikli seveda niso čisto natančni, ampak so pa zanesljivi. In še nekaj je, mi imamo tukaj v bližini en zelo zanimiv aparat, ki se mu reče super vulkan, to je cel Neapeljski zaliv, Campi Flegrei so pa njegovo ustje. Največji te vrste je Yellowstone by the way v ZDA. Če tisti useka, in po napovedih italijanskih znanstvenikov naj bi v 30. letih, bomo imeli tako jedrsko zimo, da sploh ne boste verjeli, kaj se bo dogajalo. In stvari je treba gledati realno.  Zdaj, zemlja se seveda onesnažuje, to je dejstvo. Zemlje je do neke mere prenaseljena. Ampak, ali to delamo Evropejci? No, ko ste rekli, da je treba govoriti o številkah. No pa dajmo malo o številkah. Ali veste koliko vse plastike doda k svetovni proizvodnji ali pa onesnaževanju Evropa? 0,5 %. To je statistično popolnoma zanemarljivo. Ampak tu v Evropi se zdaj gremo histerijo proti vrečkam pa proti embalaži za enkratno uporabo in salmonele vam bojo neverjetno hvaležne, ko bo enkrat to ukinjeno. Pa proti slamicam in take bedarije. Kaj je rezultate tega? Nič. Zemlja od tega nima nič, to meni verjemite. Bo pa seveda, ljudje bodo zato slabše živeli, velikanske večina bo plačevala zato dodatne davke in to je edini cilj tega papirja, ki je danes pred nami, ni nič vreden. Največ bi k ekologiji prispevali, da tale papir sploh ne bi nikoli natisnili pa bi raje ohranili tisto drevje, da tole neznanstveno bedarijo ne bi dali na mizo, pa zaradi mene če jo je 3-krat Evropska komisija ven dala.  In zdaj, kaj pravzaprav bo? Zemlja lovi ravnovesje vedno sama. Tisto onesnaževanje je treba preprečiti tam, kjer dejansko nastaja. Kje pride recimo plastika v oceane? A to veste? Deset največjih rek prinese v oceane več kot 95 % vse plastike, ki se valja po oceanih. Ampak dve od teh rek, Nil in Kongo sta v Afriki. Vse ostale so v Indokini. Mekong, Rumena reka in tako dalje, da jih ne naštevam vseh po vrsti, Evropa k temu ne doda praktično nič. Evropa že zdaj dela perfektno. Reciklira, skrbi za okolje in vse to kar dela, dela strahovito v svojo škodo.  Ker kaj se v resnici s tem dogaja? Prvič, eni se zelo lepo na tem redijo, na teh eko davkih živi gora in še in še parazitov pa tudi lažnih znanstvenikov, ki potem pridigajo in se pol s sklicevanjem na silne znanstvene nazive utemeljuje kako nam grozi globalno segrevanje. Ali verjamete, da je ravno včeraj, pobrskajte po internetu, je zaokrožil en tak lep dopis, dokument OZN, če ne ukrepamo proti globalnemu segrevanju v desetih letih bodo katastrofe nepopisne in zemlja nepovratno izgubljena. V desetih letih. Aja, mimogrede, to je bilo natisnjeno leta 1986.  Take bedarije poslušamo nonstop. Najprej je bila nafta, v desetih letih bo zmanjkalo nafte, potem so šlo na 30 let bo zmanjkalo nafte, potem ko so končno pogruntali, da je ne bo zmanjkalo, je bilo pa ravno tisto obdobje malo bolj toplega vremena, se je šlo pa na globalno segrevanje. In zdaj seveda, ker vas je Zemlja od leta 2003 že postavila na laž pa se ne segreva več kot celota, se pa temu reče podnebne spremembe. Seveda se Zemlji podnebje spreminja. Malo prej je bil sonček, zdajle bo nevihta, ampak to so naravne stvari. to s človekom veze nima. In se v resnici to samo uporablja za molžo naivnega naroda, ki zato slabše živi, pa eni fino služijo s tem. Onesnažuje se pa še naprej. Ali je kdo ukrepal proti Afriki, proti Indokini tam? Tam pa seveda svinjajo naprej in s tem dvigujejo konkurenčnost svojih podjetij s katerimi tržijo, mi pa vse to plačujemo. Res brihtno. Še posebej brihtno je pa to za Slovenijo.  Zdaj pa nekaj besed o tem, kaj se predlaga tukaj notri. To silno fetišiziranje elektrifikacije iz naravnih virov. Veste, ta zadeva deluje dokler imate vi približno tako vreme kot je zdajle, ko se pa bo, in verjemite mi, da se bo, pa zapišite to, kar sem rekel, prej ali slej shladilo in takšnega ali drugačnega vremena pa malo bolj slabo vreme bo, če ne drugega bo že kje kakšen vulkan naredil cirkus, kaj bomo pa takrat? Takrat pa iznenada ne bo svetlobe, pa bo vsa fotovoltaika odpovedala, problem bo z vsem ostalim, kar je alternativne energije in mimogrede še nekaj, primer polarnega vorteksa, kot se mu uradno reče in ste ga lahko videli letos, tamle iz minus 50 stopinj na približno taki širini kot je Evropa v ZDA, nekateri deli so celo segali južneje kot je naš položaj, pa je bilo do minus 50 stopinj, so pokazali kje je šibka točka vsega tega fetišiziranja elektrike kot take. Iznenada vsi tisti silni lastniki vele dragih / nerazumljivo/ eko in ne vem kakšnih Tesel in vsega tega niso imeli kaj početi, ker te zadeve na takih temperaturah ne delujejo. Vse baterije imajo problem, da z nižanjem temperature pada njihova kapaciteta. In je zaradi tega graditi samo na tem neumnost. Seveda je tudi to en prostor, ampak to bi moralo biti prepuščeno trgu, da se ljudje sami odločijo za mogoče center mest, je res smiselno, da imaš električen avto, da je malo bolj čist zrak. Ne pa govorit, da je to ekologija. Izdelava teh baterij, izkop redkih zemelj, izkop litija, izkop snovi, ki so tukaj uporabljene, recimo za električne avtomobile, je neskončno bolj uničujoč za zemljo kot vsi dizli, pa ne vem kaj tisto, kar se zdaj tako silovito preganja. To je treba vedeti. In torej ta uradna ekologija in vse tisto, kar je, je v resnici samo pumpanje denarja iz ljudi. To bi moralo biti prepuščeno trgu pa seveda zdravemu razumu, ne pa iti kar na »horuk«, zdaj bomo pa ukinjali ogljično in ne vem kaj. Mimogrede, če bi Slovenija razmišljala dolgoročno, pa naj to zveni še tako, zdajle ne vem, v nasprotju z vsemu o čemer bi se večina rada pogovarjala, bi morali pred vsem, poleg seveda izkoristka hidro sistema, ki ga Slovenija ima, iti na priprave za izgradnjo še enega jedrskega bloka. Se to zavedate? Ker je to edini način, da imaš zanesljiv vir, pa da nimaš potem cirkusa. Seveda ni treba gledati Černobil, Černobil je bila / nerazumljivo/ elektrarna namenjena za izdelavo jedrskega orožja, pa še norci so z njo upravljali in zato je bila posledica taka, kot je bila. Danes so stvari glede tega čisto drugačne. Ti moraš gledati za naslednjo generacijo, kako bi razvijal svoje gospodarstvo in krepil blaginjo ljudi ob recimo temu ohranjanju okolja.  Ampak še enkrat povem, pol je treba se lotiti onesnaževanja tam, kjer je. Recimo tisti, ki so avtorji tele čudovite zadeve, ki je danes pred nami, še enkrat povem, največ bi k ekologiji prispevali, da tega sploh ne bi na papir natisnili, ker ne ničvredno.  Ampak, a je notri kje v tem tekstu, vsaj jaz ne najdem, če pa je, me pa popravite, recimo, da je treba ukinjati te velike ladje, recimo tudi te prestižne dopustniške križarke? A verjamete, da ena taka križarka na leto spusti v zrak toliko svinjarije kot 22 milijonov avtomobilov? Pa nisem nikjer še videl, da bi jih kdo preganjal. Ja seveda, tisti, ki pišejo tele neumnosti, se s takimi križarkami na dopust vozijo. Ali pa recimo, ko se vse druge posiljuje kako bomo omejevali promet pa ne vem kakšne silne davke na kilometer bomo uvedli, kar se zdaj napoveduje. Kako pa izgleda srečanje teh silnih svetovnih reševalcev ekologije? Vsi se pripeljejo s privatnimi avioni ali pa z velikimi Boeingi, kar je mimogrede ogljično najbolj potratno, kar je sploh možno. Toliko o tem, kaj so floskule pa pozerstvo, kar je pa realnost modernega sveta. Če bi hoteli iti na okolju prijazno ravnanje bi naredili neko, preko elektronike bi se povezali na neko skupno sejo, ali nekaj podobnega, ne pa da se z avioni potem pripeljejo v Švico pa en teden tam, ali pa nekje drugje na svetu taborijo in potem se seveda še odpeljejo domov in rečejo kaj so naredili za okolje. Nič! Samo škodo so naredili. Pa seveda zagonili so ogromno denarja. To je v resnici vse, kar je bistvo sedanje tele uradne ekologije.  Če hoče Slovenija pametno delati, prvič, se mora nehati iti, tako kot je točno v nasprotju s tem, kar je eden od predhodnikov rekel: »Ja, mi moramo biti prvi, nosilci pri uvedbi elektrike, pa električnih avtomobilov, pa ne vem«, ja pa kaj še! Dajmo malo pogledati kakšno je slovensko gospodarstvo. Zato sem rekel, da bi od Vlade pričakoval, da nalije čistega vina v celoti. Kdo je največji izvoznik slovenskega gospodarstva? Tisti del podjetnikov, ki je vezan na proizvodnjo avtomobilov. Predvsem na nemško. In to navadnih avtomobilov, gospe in gospodje, ne električnih avtomobilov. In če vi zdaj prehitevate po levi, ste s tem usekali najbolj propulziven del slovenskega gospodarstva. Sami sebi režemo vrat. Ali ima od tega svet kaj? Ne. A je zato Zemlja bolj čista? Kje pa. Saj sem ravnokar povedal, da je izdelava električnih avtomobilov bolj okolju škodljiva, če jo gledaš kot celoto, kot pa navadnih avtomobilov. Pa še nekaj: Edina slovenska globalna firma, firma, ki je pojem, je Akrapovič. Kaj pa dela Akrapovič. Avtomobilske izpuhe - motorske izpuhe. Se pravi, če greš na elektriko, potem Akrapoviča ubiješ. Dajmo malo misliti kaj počenemo sami s seboj in kadar se naslednjič predstavi eno tako gradivo bi najmanj od Vlade pričakoval, da opozori na vse te elemente, kaj to pomeni za gospodarstvo kratkoročno, kaj dolgoročno, kdo je prizadet in kdo ima od tega korist in koliko v resnici posamezna poteza v izračunu potem stane. In predvsem ne tega, kar je uradna ekologija, prodajati kot reševanje zemlje, ker to ni. To je reševanje nekaterih zasebnih žepov, zlasti tistih v znanosti, ki s tem zelo fino služijo. Zemlja od tega nima popolnoma nič. Povedal sem, kje so viri svinjarije, recimo tam se seveda ne ukrepa, tam ni nobenega sporazuma pa nobenega, ki bi kaj tam naredil. Tisto, kar j epa globalno segrevanje, je pa samo - upajmo, da bo še nekaj časa trajalo to medledeno obdobje, ker v resnici smo mi in celotna civilizacija v obdobju med dvema ledenima dobama. Običajna dolžina tega obdobja je bila okoli 10 tisoč let, sedanja traja 14 tisoč let, gospe in gospodje. In samo vprašanje časa je, kdaj bodo stvari šle v drugo smer. In na to je treba biti zdajle pripravljen in nehati z nekimi kampanjami proti, ne vem, boriti se z mlini na veter, kot neki Don Kihoti, ampak je treba zelo realno pogledati. Dol greste lahko v knjižnico. Tukaj imate v parlamentu knjižnico, kjer sem po navadi zelo osamljen, je pa zanimivo, da je notri tudi Življenje in tehnika. Poljudnoznanstvena revija, čisto simpatična, jaz sem jo rad bral že zdavnaj prej, kot študent in kasneje, ampak v eni od zadnjih številk, mislim, da je februarska, imate objavljeno zelo zanimivo študijo, kaj bi morala v resnici Slovenija narediti, če se hoče pripraviti na vse in pripraviti se je treba tako, da stvari delujejo. Ne fetišizirati samo alternativno energijo in podobno, tako kot jo tale papir, ki je tukaj pred nami, ampak je treba iti na tisto realno kar omogoča normalno delovanje, preživetje, in če želite, blaginjo, kar seveda pomeni, da je treba imeti vso normalno energijo na razpolago, da ni mogoče iti samo na alternativno, to je fizično tudi nemogoče, tako mimogrede, zaradi določenih lastnosti, ki jih pač elektrika ima. To moraš vedno toliko, kot jo odvedeš, jo moraš tudi dodat. In to mora biti tudi ponoči, ko recimo fotovoltaika ne dela. To mora biti tudi takrat, ko je brezvetrje. Ko se vetrnice ne vrtijo in tako naprej. Skratka, vse te naravne stvari imajo zelo, zelo velike omejitve. In pri načrtovanju, ko gre za vprašanje podjetništva, ekologije, gospodarstva, je treba vse to upoštevati. In takle papir, ki je tako enostranski, kot je danes pred nami, bi bilo treba dati točno tja, kamor sodi. Temu se je reklo včasih okrogel fascikel, jaz temu rečem kanta za smeti.
Hvala lepa. Jaz bi prosil, da si bolj strnete misli. Naslednji ima besedo kolega Šiško, potem bi pa dal besedo državnemu sekretarju za odgovore.
Hvala podpredsednik. Iz razprave državnega sekretarja sem zasledil, da bodo šli z nekimi ukrepi. In zdaj ga bom kar direktno izzval in vprašal, ali so že kaj naredili na tej zadevi, ko sem poslal ministru vprašanje glede onesnaženosti mest, da se bodo postavljale table. On je sicer rekel, da nekaj bodo poskusili, da nekatera mesta že imajo. In me zanima, kako daleč je zdaj to prišlo, ker vemo, da je Slovenija zelo onesnažena. Tudi iz tega vidika. Potem naprej. Ne dolgo nazaj sem bil v Šoštanju. Glejte, ko prideš iz drugega mesta v Šoštanj, to je ravno tako kot bi prišel nekam v kotlovnico. Prav zavohaš tisti smrad. Ne vem, v Krško, ko ste se pripeljali včasih, je smrdelo, je Celuloza naredila čistilne naprave in več ne smrdi. Ne vem, zakaj tam se ne more tega narediti. Res je, prava katastrofa je, smrdi, da ne moreš tam notri. In jaz se prav čudim, določenim državljanom, da tam lahko še živijo. Res, da so po mojem od samega otroštva tam in da so se že navadili na ta smrad, ampak glejte. Zapeljite se tja, pa boste sami na svoji koži občutili.  Potem naprej. Glede embalaž. Prejšnje vlade, mi tukaj, ta novi poslanci, ko smo, se sigurno zavedamo, kaj to pomeni. Ampak prejšnje vlade. Hrvati so nas prehiteli 10 let nazaj. Za vsako plastenko imajo 50 lip povratni strošek. In nekdo, ko kupi embalažo - ali je to pivo ali je to Cockta, v glavnem, vse tiste plastenke lahko zaneseš v trgovino in piše »povratna boca 50 lip«. V Sloveniji, se to ni zgodilo. Je pa res, da obmejni državljani Slovenije to s pridom izkoriščajo in vozijo tudi čez na Hrvaško, kjer dobijo nekakšen denar in si kupijo lahko živilo za prehrano in te stvari.  Kar se večjih mest tiče. Poglejte, tule nam je drevo, topol, gospod Janković, podrl. Pri Tromostovju topol je podrt. A veste, topol ima življenjsko 130, 150 let. V Krškem, ko sem bil otrok v osnovni šoli, smo ob Savi sadili topove za celulozo. Sicer Celuloze sedaj v Krškem tako več ni. Jo imajo Čehi prek. Ampak, da sredi mesta, ne moremo poskrbeti za čisto okolje in da začnemo saditi drevja. Glejte, to ni odvisno od nas, ki smo v opoziciji in dajemo dobre predloge Vladi. Ampak Vlada takoj ko vidi, aha vi ste iz opozicije, gremo kar mi naprej po svoje. Tako da bi mogoče vam predlagal, da poslušate tudi kdaj opozicijske poslance in da kako stvar mogoče pa le povzamete iz tega.  Hvala.
Hvala lepa, kolega Šiško. Besedo predajam državnemu sekretarju. Izvolite, prosim.
Marko Maver
Najlepša hvala. Bom bolj poskusil na kratko strniti, vse kar je bilo zdajle v nekaj minutah rečeno.  Mogoče za začetek, omenili ste, da ne upoštevamo predlogov iz opozicije. Jaz sem popolnoma odprt za kakršne koli predloge, ki bodo pripomogli k izboljšanju okolja in narave. Iz okoljskega vidika sem odprt. Toliko za začetek.  Glede Šoštanja in smradu. Smrad vemo, od kje prihaja. Iz sosednje občine iz premogovnika. Vemo tudi, da se bo premogovniku koncesija iztekla konec leta 2021. Ko bo prišlo do nove koncesijske pogodbe bo tudi tam bilo potrebno opredeliti morebitne odškodnine sosednji občini. Glede vašega vprašanja o onesnaženosti mest, moram priznati, da jaz tukaj ne vem, kaj ste naslovili na ministra. Lahko to bolj podrobno preverim, pa vam potem tudi naknadno odgovorim. Na komentarje gospoda Zorčiča in pa gospoda Grimsa. Zdaj jaz bi samo izpostavil, da podnebne spremembe se že dogajajo. To vemo. V Sloveniji so se poplave v zadnjih nekaj letih bistveno povečale. Tu je potrebno izpostaviti, da misije, ki jih izpuščamo danes, posledice bomo čutili šele kasneje. Tako da zdaj je na nas ali bomo kaj vlagali danes ali pa kasneje. Kasneje, kar nam govori znanost, je to, da bodo stroški še bistveno, bistveno večji, če ne bomo ukrepali, kot pa če bomo ukrepali danes.  Kar se tiče hidroelektrarn. Slovenija ima še neizkoriščen potencial, predvsem na Savi, kar je pa tudi zapisano v koalicijski pogodbi in kar je tudi moje mnenje, gradnja hidroelektrarn ne sme biti na račun narave. Vse študije, ki so bile v sklopu hidroelektrarne na Muri, so pokazale, da bodo okoljske posledice bistvene. In da jih ni mogoče z nobenimi omilitvenimi ukrepi omejiti.  Na koncu pa samo še to, da ne bodo samo tehnološke oziroma inovacijske spremembe potrebne, bodo tudi družbene. Tako da se bomo morali tudi vprašati ali bomo hodili na križarke ali bomo hodili z letali ali se bomo vozili toliko z avtomobili ali bomo uporabljali možnosti za potniški promet, tako da ne bo samo na tehnologijah, bo tudi na nas samih, da nekaj spremenimo. Hvala.
Hvala lepa. Jaz bi samo člane rad opozoril, da je ob 14:00 v tem salonu predvidena seja Odbora za notranje zadeve, zato bi vse prosil, da strnejo misli, da končamo v predvidenem času, drugače bomo sejo nadaljevali danes enkrat popoldne. Naslednji ima besedo kolega Mesec. Izvoli.
Ja, hvala za besedo. Zdaj jaz razpravo o tem pozdravljam. Pozdravljam tudi prizadevanje Evropske komisije v to smer, čeprav so malo pomanjkljiva, kar bom pojasnil kasneje. Bi pa želel, da se začnemo pomikati od splošnega h konkretnemu.  Namreč, že ves čas ali pa že več let govorimo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2, 97 % svetovnih znanstvenikov se strinja, da je globalno segrevanje povzročeno s strani človeka in ves čas poslušamo vidne predstavnike vlad, kako se bodo zoperstavili temu. Ampak dejstvo je, da smo od leta 2000 pa do leta 2019 prišli do tega, da letos svet uporablja 60 % več premoga, kot ga je uporabljal leta 2000. Se pravi, vse se pomika v ravno obratno smer kot nam govorijo te deklaracije. Tako da jaz si bolj kot od teh deklaracij, kaj bomo do leta 2050, obetam, da se bomo v Sloveniji resno pogovorili, kaj bomo naredili do leta 2030. Zdaj mogoče nekoliko za ponazoritev. Leta 2019 se pogovarjat o tem, kakšen bo svet leta 2050, je približno tako kot leta 1919 se pogovarjati, kakšen bo svet leta 1950. Pač, sprememb, ki so se takrat vmes zgodile, vključno s svetovno vojno, ni upal ali pa ni zmogel napovedati nihče niti v najbolj svojih norih sanjah. Tako da treba si je zastaviti realne planske cilje in se pogovarjati o okvirih, ki so naslednjih 5, naslednjih 10 let, ker tam se dejansko lahko pride do konkretnih rešitev. Jaz tudi pogrešam pri teh zavezah, da ne gredo globlje. Pozdravljam pa, da nas je Evropska komisija v zadnjem tednu opozorila na neke prave stvari. Recimo na to, da se bomo morali začeti pogovarjati o slovenskem prometu. Promet postaja največji onesnaževalec oziroma segment, kjer se izpusti največ izpušnih plinov. Trenutno 31 % toplogrednih plinov pride iz prometa, zlasti cestnega, osebnega prometa. In zdaj se lahko strinjamo, da bi bilo treba ta delež zmanjševat, ampak ko pogledamo konkretne načrte Ministrstva za infrastrukturo, bomo videli, da je še vedno tri četrtine denarja v naslednjih letih odmerjenega za cesta, samo 25 % pa za železnice. Čeprav mislim, da če bi zdaj šli tukaj gor po vrsti, vključno z desnico, bi se verjetno vsi strinjali, da so naše železnice par desetletji za primerljivimi zahodnimi državami, da ne funkcionirajo in da bo treba vanje vložit, da pridemo do neke moderne železniške povezave.  Druga stvar, ki bi jo rad povedal, kar me je zmotilo pri enih razpravljavcih je, da nekako vsi na podnebne spremembe gledajo kot da je to nekaj, kar se pač dogaja na televiziji, kar je nekje daleč. »Ja, v Indiji je 50 stopinj, ampak bodo oni že, saj sami svinjajo,« kot bi rekel, Branko Grims. Ampak podnebne spremembe so tukaj. Poglejte recimo poročila o škodah v gozdarstvu in kmetijstvu v času zadnjega mandata. Se pravi med letoma 2014 in 2018. Če boste prešteli, pa boste videli, da so notri nenormalni vremenski pojavi, kot so žledolomi, poplave, pozebe, suše in tako naprej, ki se gostijo, zaradi tega, ker se klima spreminja. Teh škod je bilo za več kot pol milijarde evrov v pičlih 4 letih. Pol milijarde, v 4 letih, v Sloveniji. Se pravi niso podnebne spremembe nekaj, kar je v Maleziji, v Indiji in na Kitajskem. Podnebne spremembe bolijo tudi tukaj in nam odžirajo sredstva, ki bi jih lahko porabljali za bistveno bolj smiselne stvari. Tako da investicije proti podnebnim spremembam, so investicije v to, da preprečujemo bodoče škode, ki bodo v teh segmentih nastajale. Tretjič. Kar pogrešamo v stališču Evropske komisije je, da bi sledila bolj jasno navodilom IPCC-ja, se pravi Mednarodnega panela za klimatske spremembe, ki pravi, da bi moral jasno pobudo pri boju proti spremembam zavzeti zahod. Ta bi se moral razogljičiti do leta 2040, medtem ko puščajo, v bistvu, državam, ki so v razvoju, malo več časa, nekje do leta 2050. To bi moralo biti notri oziroma to bi morala Slovenija tudi zagovarjati iz več razlogov. Zdaj prvi razlog je, da zahod je industrializacijo doživel prej od ostalega sveta in je zato zgodovinsko bolj odgovoren za globalno segrevanje. Drugič. Mislim, da ima zahod, vključno z Evropsko unijo in Slovenijo še zmeraj vlogo zgleda v svetu. Ker če pogledate, v kaj se hočejo razviti države, ki jim danes rečemo države v razvoju, one v bistvu posnemajo naš način življenja. In če bomo hoteli spremeniti njih, moramo začeti pri sebi. Se pravi, z našim zgledom postaviti drugačne standarde, drugačen način življenja. Tukaj bom pa pač celo rekel, da se strinjam z Brankom Grimsom, morali se bomo začeti pogovarjati tudi o tem ali so recimo križarke, ki ena izpusti v zrak za več kot 20 milijonov avtomobilov toplogrednih plinov, nekaj, kar si še lahko privoščimo v 21. stoletju.  Treba bo biti konkreten in treba bo jasno poseči v nekatere stvari, ki so danes nevzdržne. Toliko z moje strani.
Hvala lepa, kolega Mesec. Naslednji ima besedo dr. Trček. Izvoli.
Ja, hvala lepa za besedo.  Lep pozdrav vsem skupaj! Lepo je biti po dolgem času na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, čeprav ni tako lepo poslušati pretirano entropičnih razprav. Zdaj, seveda, nek geološki pogled na zadeve nas ne odveže reševanja zadev, ki so zgoščene v krajši časovni noti. Ker jaz bom prehiteval po desni, kot je Hakkinen Schumacherja prehitel. Zdaj recimo, če bi bila neka ujma v Kranju z okolico, pa z nekim malo močnejšim vetrom pa bi razsulo strehe, mogoče tudi gospodu Grimsu. Verjetno potem v parlamentu ne bomo rekli »pa saj v bistvu ima Branko prav, jebi ga, čez 100 tisoč let nas ne bo, tudi SDS ne več«. Skratka, zdi se mi, da moramo neke gabarite drugam usmeriti. Zdaj, če se pogovarjamo o križankah se ne moramo samo o tem. Tudi dizelski stroji, ki pripeljejo robo v Luko Koper zelo onesnažujejo in jaz sem se že večkrat vprašal, ali je cela Slovenija na nek način sužnja Luke Koper. A veste, mi bi se morali tudi to vprašati koliko luke, kakšnega tovora in še kako naprej. Zdaj seveda, če se kje ve, se ve na področju, ki je današnja tema, da se tam migracij ne da ustaviti. Ni nobene azilne politike pa še protiustavnega zakona o tujcih, ki vam bo ustavil neko onesnaževanje. Seveda, države rade delajo, da tisto, kar je schmutzigkeit dajo na mejo s kako sosednjo državo, tako sem imel recimo jaz nek obisk bosanskih politikov, ker sosednja Hrvaško hoče nižje in srednje radioaktivne odpadke tam v en žep z Bosno usmerjati. Ž Zdaj, neko ključno vprašanje bi moralo biti razmislek, ki izhaja iz biološke osnove človeka. Človek je entropično neevtenično bitje. Nedonošenčki smo, pa ogromne energije uporabljamo v prazno. Dobro, večino za delovanje možganov za katere težko rečem, da jih optimalno izkoriščamo vključno z mojimi.  Noben ni načel problematike oskrbovalnih verig, tudi v tem dokumentu tega ne vidim zadovoljivo. Ni to samo vprašanje obramboslovja, je to tudi vprašanje, ki je še kako povezano z ekologijo. Pa lahko, da ne bomo vedno imeli na tapeti češnje iz Čila, lahko se pogovarjamo tudi o golf palicah, ker eni v slovenskih politiki igrajo golf. Verjetno jih ne naredijo v Železnikih, pa bi lahko delali odlični odtis le tega - kolegica Jeraj, če se že morate vsem oglašati. Dejstvo je, da smo mi jaki bleferji v tej Sloveniji, to po petih letih v politiki lahko rečem. Takrat še Združena levica je 2014 imela javno razgrnitev mnenj izhajajoč iz male ustave iz poslovnika. Zdaj smo 2019, energetskega koncepta še vedno nimamo, Šarec nekako prostodušno pravi naj si ga, bom uporabil kaj besede energetski lobi napiše sam v tistem dokaj neposrečenem razgovoru s portalom Pod črto je neka najbolj jasna dikcija bila NEK2, nuklearka 2. Lahko odkrito povem, da imamo tu v Levici deljena mnenja in zelo burno razpravo, smo pa cel prejšnji mandat nekako opozarjali, da se to nekako dela na pol skrivaj. Jaz sem tudi dal poslansko vprašanje, če predsednik Vlade to zelo jasno pove, morali bomo naredili drugi blok nuklearke, kaj to pomeni na izvedbeni transparentni ravni? Pa ne bi zdaj spet za TEŠ6 ven vlekel. Zdaj, meni se ta zadeva tudi tako malo baba kazala ne dovolj ambiciozna, kot je bila zapisana. Pomenljivo je to, da je ta dokument nastal novembra lani, mi ga obravnavamo šele zdaj. Zdaj, ambiciozna Evropa kot vzor, kar je Luka omenjal, bi bila dejansko, da bi rekli: V Evropski uniji bomo distance do, dajmo reči 800 ali tisoč kilometrov premagovali z vlaki. Pika. V prehodnem obdobju toliko in toliko bomo ukinili lete, kar je dejansko izvedljivo. Seveda, če delamo cel izračun se moram z Grimsom strinjati. Ta fama električnih avtomobilov, če se vse sešteje, a veste, jaz dostikrat bolj zares, pa je mišljeno v šali, rečem: Jaz sem v osnovi za bogato Levico, Maserati za vse, ampak Maseratiji kot javna prevozna sredstva, dobro, udobno oblikovni javni prevoz, kar je tudi civilizacijski dosežek skupaj ob javnem zdravstvenem sistemu. To je tudi naloga vsake družbe - premikati ljudi v času in prostoru, da čim manj sesuti pridejo it ene lokacije na drugo, da se tudi lažje med tem premikanjem nekako regenerirajo. Pa tudi v Nemčiji ni vse bleščeče, sem ravno iz Pariza šel zaradi Adrie. Kdaj? V soboto. Preko Nemčije, pa tudi če bi jim jaz malo optimiziral bi to prišlo iz 6 ur in pol na 5 ur. Če bi se mi s tem izvedbeno pogovarjali, kar pravi Luka, sem jaz dal tudi že poslansko vprašanje po nekem razmisleku; mi imamo zatečeno stanje železniškega omrežja. Po kateri entropični logiki se moram jaz iz Maribora mimo Zasavja peljati v Ljubljano, če bi se lahko po Tuhinjski dolini z vlako pripeljal dosti hitreje? In tudi z nekim realnim proračunom, brez tega, da bi se mi nekdo prisesal na te peneze, se bi dalo to zelo hitro urediti.  Zdaj, seveda, mi, a veste, odgovornost politike je tudi ta, da se začnemo pogovarjati o energetski neučinkovitosti, ker nam zelo šepa. Seveda je v interesu energetikov, ki imajo v povprečju 42 višje plače od vseh ostalih, da mi čim več energije porabimo. Prav ima tudi Grims v tistem delu, ko opozarja na robustnost električnega sistema, ker mi si malo nekako domišljamo, da to nekako tako malo samo po sebi funkcionira. Če rečem v ljudskem jeziku: Ko malo preveč zapiha na severu Evrope lahko nastane že težava kam bomo to zlifrali, čisto po domače povedano.  Zdaj, če rečemo premog ni opcija, mi imamo že izkušnjo neke regije iz Zasavje, kjer smo vedeli, da se bo ta njihova zgodovina nekako izpela, pa ni bilo ustrezne politike kako restrukturirati to regijo in bojim se, da tudi v Velenju z okolico tega ni. Če dodamo tu še problematiko Gorenja, kje smo, kje nismo, bi nekako tu hotel nek odgovor Vlade. A veste, mi blazne denarje, relativno res velike denarje smo zmetali v naši železniško infrastrukturo, ki jo jaz kot en zadnjih mohikancev kot redni uporabnik tega ne vidim. In tudi neka napovedi, pa kupujemo štaderje, kar je na tem področju, »sorry«, tko kot mercedes pri avtomobilih, da boste lažje razumeli z avtomobili obsedeni, ampak neki potovalni časi se kaj bistveno ne bodo spremenili, kar je neodgovorno, a veste in resno o prometu in o potovalnih navadah se bomo začeli pogovarjati, ko bo več politikov uporabljalo javni potniški promet. Tudi gospod Grims, ne vem, v Kranj ne odkolesari, pa če bi imel malo boljšo kolesarsko mrežo bi verjetno to lahko počel.  Zdaj, celo zadevo je seveda treba vpenjati tudi v to, kar sem jaz tam neke bitke vodil z ministrom na MGRT, strategija pametne specializacije, pa v bistvu zdaj SMC zaseda to zadevne resorje, ki se ni ravno proslavil za časa 12. vlade. Veste, če sem, ne vem, na Obrtno-podjetniški zbornici lani pa podeljujemo neko nagrado neki firmi, tu niti ne tako daleč, ker dela zelo dobre turbine, zakaj potem mi nismo sposobni to nekako nagraditi v neke male hidroelektrarne pod, če hočete, malo, če se izrazim lego kocke principu, ki se jih da umeščati v prostor brez kakšnih večjih posegov in na ta način se tudi gospod Počivalšek potem znebi tistih njegovih znanih o eko teroristih, čeprav resnici na ljubo, komurkoli od nas, ki tukaj sedimo, če bi za bajto delali lakirnico, bi ga verjetno tudi zanimalo, kaj mu to za bajto delajo.  Skratka, mi nimamo resne politike javnega potniškega prometa, nimamo resnega razmisleka kaj in koliko z Luko Koper, z energetskim konceptom zamujamo skoraj desetletje in seveda, energetiko je misliti vsaj 20, 30 let naprej, to je dejstvo, čeprav je tudi to dejstvo, kar je Luka povedal, da kaj pa vemo, kaj bo čez 20, 30 let naprej. Nekako kot gorile v megli, neka interesna združenja niti ne več tako po tiho delajo NEK 2;  (nadaljevanje) mi bi verjetno rabili eno izredno sejo ali javno razgrnitev mnenj na to temo. Vemo, da smo energetsko neučinkoviti, ko gledamo znotraj EU, potem pa še tistih 50 evrov za žarnice resorno ministrstvo ne more »potalat«. In potem pridemo tudi do kakih zgodb, recimo, da imaš predel Maribora, kjer ti ne razpeljejo plinovoda, ampak si pod neko plombo le-tega in nisi upravičen do sredstev preko skladov.  Lahko bi še par ur govoril, ampak nekako na tej točki se bom ustavil. Ja, se zelo strinjam z Luko, da od teh nekih, bom rekel, dokaj praznih političnih, tudi entropičnih ubesedovanj, kako moramo biti zeleni, to in tisto, dejansko gremo na raven nekih izvedbenih politik, kjer nam zelo šepa. Imamo seveda pa kar nekaj znanj in nekaj ljudi, ki bi jih lahko grozdili v določene strategije, pametne specializacije, pa ne na način, da zapišemo, da bo naš turizem zelen, pa četudi ni, in temu primerno delovali. Seveda, neko veliko področje, ki smo ga zanemarili tudi ob stanovanjskih zadrugah, so tudi drugi tipi zadrug, oskrbovalne zadruge, oskrbovalne…
Ali lahko ostanete na temi, prosim…
Končujem.  Recimo, evo, ravno v četrtek sem v Parizu gledal, kako na novogradnjah dobesedno na strehah delajo urbane vrtove. Mi smo se ustavili pri par čebeljih panjih.  In čisto za konec, če je vsaj malo možnosti, da bo neka zadeva šla narobe, se to praviloma tudi zgodi, to je Murphyjev zakon; kolega Grims ni navedel prej Murphyjevega zakona.  Hvala.
Hvala lepa. Dobili smo še eno pooblastilo, poslanca Igorja Zorčiča nadomešča poslanec Gregor Židan.  Repliko ima poslanec Grims. Izvolite.
Hvala za besedo. Glede na to, da je spoštovani akademski kolega uporabil malo tako, da je treba kaj o geologiji reči, da ima specifičen pogled. Glejte, ravno ta pogled je treba vedeti, preden se o teh stvareh razpravlja. Kajti tudi papir, ki je danes pred vami, v svojem sklicevanju - in tudi predlagatelj, ko ga je predstavljal - so delali primerjave in postavili kot cilj primerjave z obdobjem pred industrijsko revolucijo. Ampak, kaj pa je to obdobje v geologiji - to je obdobje, ki se mu reče mala ledena doba. To ni neko povprečno obdobje, ko bi bila Zemlja, recimo, povprečno topla ali pa kaj podobnega v nekem daljšem obdobju, ampak je bilo ekstremno hladno obdobje. In cele te stvari so v resnici manipulacija s čustvi in tega jaz ne sprejemam, zaradi tega sem tudi tako govoril. V politiki ne bi smelo biti manipulacije s čustvi. Seveda, tu se pa igra - na kaj? - na to, da je človeški spomin omejen na svoje življenje in ne veš, kaj je bilo pred tem. Zaradi tega je treba poznati geologijo.  Pa še nekaj je treba odgovoriti, kar je bilo zdajle rečeno, pa že prej enkrat tudi sicer, da povzročajo podnebne spremembe te masovne migracije, ki so zdaj problem za Evropo. Kje pa! Masovne migracije v Evropi poganja denar in politični ter osebni interesi in čisto nič drugega. Od kje prihaja največ ljudi iz tistih držav, ki v resnici nimajo nobenih posebnih vremenskih težav ali pa česa podobnega, lahko pogledate, kdo v Slovenijo največ prihaja, Alžirci, Maročani in tako naprej, da ne bomo s tem dolgovezili. Se pravi, masovne migracije so plod denarja in pa političnih ter osebnih interesov. Se pa res, ja, manipulira s čustvi ljudi, da se jih straši s podnebjem…
Prosim, da replicirate…
… in se s tem pač preusmerja pozornost od tistega, kar pa dejansko ogroža… / govorita oba hkrati/
Kolega Grims, vzel vam bom besedo, če ne boste replicirali… / govorita oba hkrati/
… evropsko civilizacijo - to pa so masovne migracije.
Konec replike. Naslednji ima besedo kolega Perič.
Hvala lepa. Lep pozdrav! Jaz ne bom šel tisoče ali sto tisoče let nazaj, ne bom preganjal mamutov, panterjev in podobno, bi se pa rad fokusiral na ta papir, ki ga imamo danes pred sabo.  Dejansko gre za neko dolgoročno vizijo in to dolgoročno vizijo, poimenovano sporočilo komisije Čist planet za vse, torej ne govorimo samo za Evropsko unijo, ampak kot neko globalno zgodbo, nek globalni problem, ni pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, ni ga pripravil državni sekretar, ki je danes tu z nami,   (nadaljevanje) pa niti ne minister, tudi naš predsednik Vlade ne, ampak ga je pripravila Evropska komisija. In verjamem, da v Evropski komisiji imajo ravno tako razdeljeno delo kot v naši Vladi, in kadar se s temi zadevami ukvarja, se potem ukvarja komisar, ki je pristojen za klimatsko agendo in energijo, in to je gospod Miguel Arias Canete, upam, da sem pravilno prebral. In ta gospod, ne boste verjeli, je član stranke, ki je sicer nekoliko bolj desne provenience, ki se pa potem združuje v Evropsko ljudsko stranko. Tako vse to torpediranje in raketiranje, ki smo ga danes poslušali s strani SDS, dejansko ste sami sebi, torej svoji politični družini na evropski ravni, primazali eno zelo močno, konkretno klofuto. Lahko se spuščamo v vsebino, ali določene navedbe držijo ali ne držijo, ali je res ali ni res, ali so za tem dokumentom in v končni fazi za Evropsko ljudsko stranko potem tudi neki pritlehni interesi ali pa pozerstvo ali pa da gre za enostranski dokument, da gre za fetišizacijo alternativne energije in ne vem še česa. Ampak jaz predlagam nekaj, da se vi najprej usedete pa se zmenite in dejansko sploh ugotovite, ali ste na isti strani ali govorite iste stvari, ker v končni fazi, če bi jaz imel toliko nekega kriticizma, toliko nekih zadržkov, nekih pridržkov do takega dokumenta, bi tudi težko bil del te politične družine na evropski ravni. In če je toliko teh pomislekov na tem nivoju, potem me čudi, kako jih niste že v neki zgodnejši fazi artikulirali, v končni fazi tudi preko vaših evropskih poslancev na evropskem nivoju. Jaz sem bil zelo pozoren tudi med samo evropsko kampanjo, ni bilo sploh nič kaj takega slišati s strani nikogar iz SDS, tako me danes zelo preseneča ta zelo kritičen pogled do tega dokumenta. Jaz verjamem, da bi ta dokument lahko bil tudi v marsičem boljši, izboljšan, bolj ambiciozen, morda je preveč ambiciozen, to bo v končni fazi pokazal čas. Zdaj se tudi ne bi spuščal v debato okrog tega, ali zanikati določene fenomene ali ne, sploh, kam pripelje. Bi pa pozval k malo več razuma, pa tudi k malo več nekega političnega »filinga«, ko razpravljamo o nekih papirjih, ki smo jih v Slovenijo dobili s strani tistih, ki jih potem v SDS tako kritizirate, pa ste dejansko del iste politične zgodbe.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec… / oglašanje v ozadju/ Repliko ima kolega Rosec.
Hvala. Mogoče sem malo preslišal, ampak nekje imam v spominu, da smo mi v nasprotju z nekimi uredbami, pa glede stališča IPP. Že prej smo enkrat poudarili, mi nismo proti vsem tem zavezam, ampak bodimo realni, samo to je naša zahteva. Dajmo enkrat realnost dati, eno so pa neke zahteve. In to je tisto, dajmo dati zahteve oziroma dati neke obljube na podlagi realnosti, ne na podlagi nekih kvazi obljub, ko jih bo nekdo moral za nami izpolniti do leta 2050, ko od nas tule ne bo nobenega. Bo pa nekdo drug tule sedel, pa ga bo mogoče glava dobro bolela. Samo to je bila poanta. Nismo proti napredku, daleč od tega, ampak dajmo neko zavezo, ki je realna, ki bo uresničljiva. Samo to je tisto. Vemo, koliko je OVE-ja, in to je to. Ne pa da rečemo, bomo imeli OVE-ja 80 %, če ga pa nimamo. Pa še tisti konec, kjer ga imamo, ga nočemo narediti. To je naša poanta.  Hvala.
/ oglašanje v ozadju/ Izvolite, kolega Trček.
Ja, malo osnov matematike je moj postopkovni predlog. Kolega ob meni je star 28 let, upam, da bo leta 2050 še živ. Hvala.
Hvala lepa.  Ker k razpravi ni več prijavljenih, bi se kot zadnji še sam prijavil.  Rad bi samo povedal, da je slovenska energetika pred številnimi izzivi in da je ona tudi eden ključnih dejavnikov za Čist planet za vse. Dve tretjini naših proizvodnih zmogljivosti se bo v naslednjih 30 letih iztrošilo. Pri tem moramo imeti v umu, da imamo nad energetskim sektorjem tudi mednarodno pogodbo, gre za poroštveni Zakon o TEŠ, ki za obdobje 25 let omejuje prostor razpolaganja in ukrepanja, torej, brez posledic mi ne moremo ukrepati.   (nadaljevanje) Zato je potreben družbeni konsenz, kako in na kakšen način, cenovno vzdržno in na način, da bomo zamenjali te kapacitete. Pri tem pa pozivam vsa podjetja na področju energetike, da začnejo aktivno razmišljati, kakšna bo energetika in kakšne bodo potrebe energetike v naslednjih 30 letih. Jaz vidim tu zelo velik potencial za razvoj regije, tudi Maribora. Hvala lepa. Kolega Koražija, ti si še dvignil roko, izvoli.
Hvala za besedo. Imam samo dve vprašanji za Vlado. In sicer, prvo vprašanje je, kakšni so cilji zniževanja emisij toplogrednih plinov na nacionalni ravni do leta 2030, koliko za ETS in koliko za ne ETS sektor. Drugo vprašanje pa je, ali bodo cilji za leto 2030 in 2040 vključeni v dolgoročno podnebno politiko, in če ne, zakaj ne.  Hvala.
Hvala. Kolega Doblekar, želite repliko? / oglašanje v ozadju/ Izvoli.
Hvala za besedo. Dve minuti, samo povzamem še enkrat na hitro. Mi smo tu poslanci, ki zastopamo ljudi. In jaz gledam, kaj se dejansko na terenu dogaja. Torej, na terenu, v lokalni skupnosti, kaj imajo ljudje od tega, od vseh teh napisanih stvari, kaj konkretno mi sami storimo za to, da ne bo teh podnebnih sprememb. V prejšnjih letih smo delali velike napake, tudi onesnaženja je bilo mnogo več kot zdaj, to je treba povedati, kljub razvoju gospodarstva, industrije in tako naprej. Odlagalo se je smeti vsepovsod, onesnaževalo se je maksimalno, kolikor se je lahko, ni bilo niti najmanjšega čuta za to. Zdaj pa dajmo, če že hočemo nekaj narediti, konkretno, se pravi, dajmo črpati evropska sredstva, dajmo ljudem spodbude, nadomestila. Pomagajmo jim z denarjem, da bodo lahko sanirali stavbe, da bodo lahko zamenjali kurilne peči, da bomo reciklirali odpadke, da bomo šli v tej smeri, da bomo dejansko nekaj naredili. Da bomo klime ugasnili pa »reklce« dali dol, da se bo državni sekretar od tamle 200 metrov stran peš sprehodil do parlamenta, da ne bo prišel - ali pa poslanec, nima veze -, da gremo peš, da se ne bomo vozili s službenimi avtomobili z motorji s 4 ali 5 tisoč kubičnimi centimetri. Se pravi, konkretne stvari, konkretne zadeve. Dajmo omogočit ljudem, da bodo male hidroelektrarne delali, da bomo postavljali vetrne elektrarne, se pravi, da bomo obnovljive vire izkoriščali. Da ne bomo podirali dreves, ki čistijo zrak, ki dajejo kisik, ki dajejo senco, kajne, kar smo prej slišali, in tako naprej. Konkretne stvari, ki jih bomo vsi lahko občutili, to bo tisti napredek k izboljšanju stanja. Samo to. Drugače pa nisem nikoli bil proti in tudi nisem proti nobenim takim strategijam, vizijam, ciljem in tako naprej.  Hvala lepa.
Hvala lepa, kolega Doblekar. Besedo dajem gospodu državnemu sekretarju. Izvolite.
Marko Maver
Hvala za besedo. Bom poskušal biti kratek.  Najprej odgovori na vprašanja. Cilji zmanjševanja emisij na ETS bodo določeni v Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu. Trenutno so na minus 15 stopinj, ETS pa, kot veste, je določen na ravni EU, ki je pa minus 43 do leta 2030. Sama strategija, ki jo pa pripravlja Ministrstvo za okolje, bo pa vizija do leta 2050.  Nekaj stvari, ki bi jih rad še poudaril. Zdaj jaz ne dejanj Vlade oziroma posameznih resorjev za nazaj ne morem komentirati. Jaz sem bil 15 let v tujini in sem prišel z namenom sem, da se tudi kaj spremeni na tem področju okolja in podnebnih sprememb, tako to tudi nameravamo narediti.  Kar se tiče konkretnih ukrepov, smo jih že pretekli teden obrazložili. To je okvir dolgoročne podnebne politike, ki bo vseboval strategijo, zakon, pa tudi nekatere druge določbe. Ti cilji, ki si jih bomo zadali do leta 2050, pa bodo temeljili na konkretnih podatkih. Te izračune nam trenutno pripravlja Inštitut Jožef Stefan. In cilji, ki si jih bomo zadali, bodo določeni skupaj z relevantnimi resorji.    (nadaljevanje) Tako to ne bo kar neka številka, ki si jo bomo izmislili, ampak bo konkretno opredeljena.  Kar je tudi gospod Mesec izpostavil, promet je ena izmed ključnih težav v Sloveniji, ki ga bo treba tudi nasloviti bolj podrobno. Je pa to v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. In tu je še moj zadnji komentar, ki se mi zdi, da je ključen, in sicer, da bo tu v naslednjih letih potrebnega še več medresorskega sodelovanja, učinkovitega.  Hvala.
Hvala lepa. Ugotavljam, da ni več želje po razpravi… / oglašanje v ozadju/ A, kolega Trček, oprosti, sem te spregledal. Replika?
Hvala za besedo. Ni replika, čisto razprava, v enem stavku.  Glejte, mi smo vsaj pet let, da ne rečem desetletje izgubili v razpravah okrog nekih pomembnih občih mest. Saj izračuni - Jožef Stefan je te izračune že predstavil jeseni 2014. Jaz se strinjam tu s kolegom Doblekarjem v enem delu, da je seveda treba iti na neko izvedbeno raven in seveda končno razumeti tudi nacionalni interes, da razvijaš to, kar imaš doma, navsezadnje čisto iz makroekonomskih vzgibov. In upam, da nisem pretirani optimist, da ne bomo izgubili še naslednjih pet let.  Hvala.
Hvala lepa. Kolega Grims, izvolite.
Glejte, te besede »je promet problem«. Veste, ko bodo tisti, ki predlagajo take stvari iz vladnih vrst, se nehali voziti s službenimi avtomobili in se bodo na vse službene sestanke v Sloveniji in drugod vozili z brezogljičnimi skiroji, takrat jim bom pa jaz verjel, da resno mislijo. Do takrat pa vam predlagam, da pustite slovensko gospodarstvo, da po najboljši volji dela, in da jim omogočite tako okolje in take okvire, da bo lahko zajelo sapo in da bo funkcioniralo za splošno dobro. Kar se okolja tiče v Sloveniji, sem prepričan, da vsak privatnik preklemansko dobro pazi na okolje, ljudje pazimo na okolje, in tu gre samo za to, da država naj temu daje okvir, ne pa pristavlja lončka z novimi in novimi davki, zaradi katerih potem Zemlja nima nič, to še enkrat povem, nekateri pa seveda zelo dobro živijo.
Hvala lepa. S tem zaključujem razpravo.  Na glasovanje dajem predlog mnenja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki se glasi: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Sporočila komisije Čist planet za vse, evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (EPA 630-VIII), in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru, da predlog stališča sprejme.« Članice in člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor glasujemo z glasovalnimi napravami od številke 1 do številke 20. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. S tem končujem 1. točko dnevnega reda in 13. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.  Besedo predajam gospodu Igorju Pečku, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.
Spoštovane kolegice in kolegi, zdaj bomo glasovali še članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije. Preden pa nadaljujemo, mi dovolite, da vas obvestim, da v imenu Poslanske skupine SNS poslanec Dušan Šiško nadomešča poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega.  Ker je predlog stališča daljši, ga, če se strinjate, ne bi bral v celoti. Tako dajem na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na tretji strani gradiv z dne 5. 6. 2019. Članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije glasujemo z glasovalnimi napravami od številke 21 do številke 40. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ugotavljam, da je stališče sprejeto.  S tem končujem 1. točko dnevnega reda in 7. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Hvala lepa.