3. redna seja

Komisija za narodni skupnosti

13. 2. 2019

Transkript seje

Spoštovani dame in gospodje, spoštovani prisotni!

Pričenjam 3. redno sejo Komisije za narodni skupnosti.

Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! / govori v madžarskem jeziku/

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. Opravičil se ni nihče in tudi za nadomestne člane nismo dobili dokumentov, tako da lahko preidemo na določitev dnevnega reda, katerega ste prejeli s sklicem.

Dnevni red pa je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019.

Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje komisije.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019 za področje Uprava Vlade Republike Slovenije za narodnosti, zainteresirano delovno telo, ki ga je 25. 1. 2019 Državnemu zboru predložila Vlada.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in mag. Stanko Baluh, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti.

Obravnava bo potekala na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom lahko komisija kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog rebalansa z vidika svojih pristojnosti, torej le v tiste delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje.

Zainteresirano delovno telo lahko k predlogu rebalansa prejme tudi amandmaje in sicer je rok za amandmaje k predlogu rebalansa 3 dni pred sejo Državnega zbora. Amandma se lahko vlaga le posameznim podprogramom pri določanju neposrednih uporabnikih iz posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa proračuna in sicer le k tistim podprogramom, ki zadevajo njegovo delovno področje. Vsi amandmaji morajo upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemniki in izdatki in ne smejo biti v breme proračunske rezerve, ali splošne rezerve, niti v breme dodatnega zadolževanja. Po določbah poslovnika se lahko amandmira posamezne podprograme pri določenih neposrednih uporabnikih, iz posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa proračuna. Gre za povečanje sredstev pa lahko iščemo tudi pri drugih proračunskih uporabnikih. Amandmaji se lahko nanašajo le na tiste postavke, ki so predmet sprememb tistih, ki se torej ne spreminjajo in jih ni možno amandmirati.

V pričetku obravnave želi uvodno predstavitev rebalansa podati predstavnik Ministrstva za finance. / oglašanje iz dvorane/ Ja kakor bi želite. / oglašanje iz dvorane/ Pa potem bi prosil, kratko, če lahko.

Gospa Teja Bevc

Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019 je Vlada uradno napovedala 15. oktobra 2018.

Vlada je v predlogu rebalansa zaradi boljše gospodarske napovedi v primerjavi s tisto pri sprejemanju proračuna za leto 2019 iz novembra 2017 predvidela višje prihodke zaradi lani sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov, z reprezentativnimi združenimi sindikati pa se zvišujejo tudi izdatki.

Vlada tako pri pripravi rebalansa upošteva sprejete ukrepe glede povprečnine, letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnine, dogovor o politiki plač v javnem sektorju, višji minimalni dohodek in višjo minimalno plačo.

V predlogu rebalansa 2019 so prihodki državnega proračuna ocenjeni na 10, 3 milijarde in izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v letu 2018 ter jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umar.

Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno z zgornjo mejo, ki jo je sprejel Državni zbor z odlokom o okviru proračunov sektorja države 21. decembra 2018 in znašajo 10,1 milijarde evra.

Načrtovani prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom višji za 6,2 odstotka, v primerjavi z realizacijo 2018 pa za 3,5 odstotka.

Najvišji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU, ki so ocenjena na več kot milijardo evrov.

Upoštevani so bili tudi dodatni namenski prihodki iz Zakona o 2 TDK in visoka vrednost CO2 kuponov za polnjenje podnebnega proračunskega sklada.

Odhodki so v primerjavi s sprejetim proračunom 2019 višji za 463 milijonov evrov oziroma za 4,8 % več glede na realizacijo 2018, to je ca 700 milijonov evrov.

V predlogu rebalansa proračuna 2019 v primerjavi s sprejetim proračunom za 2019 v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje največje znižanje odhodkov na politiki pokojninsko varstvo zaradi višjih prispevkov za socialno varnost in vplačanih v ZPIZ ter za servisiranje javnega dolga in opravljanja z denarnimi sredstvi za 31,9 milijonov.

Več kot tretjino odhodkov proračuna se namenja drugim tekočim domačim transferom, 3,4 milijarde, od tega 2,3 milijarde za tekoče transfere posrednim proračunskim uporabnikom in drugim izvajalcem javnih služb. V tem okviru se načrtujejo tudi dopolnilna sredstva občinam v višini 18,4 milijone evrov. Približno 13 % od vseh odhodkov, to je 1,3 milijarde, je namenjenih za stroške dela zaradi višjih obveznosti prav na podlagi tudi decembrskega sklenjenega dogovora. Investicije so načrtovane v višini 1,1 milijarde, kar je za ca 30 % več kot je bilo realiziranih v 2018.

Če še mogoče z vidika financiranja povem, da se bo v letu 2019 uporabilo 8,5 milijarde integralnih sredstev, 1 milijarda evropskih sredstev, 367 milijonov namenskih sredstev, za slovensko udeležbo kot pripadajoča sredstva evropskih sredstev ca 229 milijonov in 1,6 milijonov namenskih sredstev za finančne mehanizme.

To bi bilo na kratko. Hvala.

Najlepša hvala za predstavitev.

Bi prosil mag. Stanka Baluha, direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, da predstavi tisti del predloga rebalansa, ki se nanaša na delovno področje Urada Vlade RS.

Stanko Baluh

Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Urad za narodnosti je razpolagal s sredstvi, ki so bila že danes tudi omenjena v pripravi proračuna za 2018/2019, tako da je bil soočen tudi z vsemi limitami, ki so bile že takrat postavljene, v pripravi, v izhodišču proračuna.

Da na kratko se dotaknem, da Urad za narodnosti sofinancira delovanje krovnih organizacija italijanske in madžarske narodne skupnosti, prav tako romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Iz našega proračuna se sofinancirajo tudi dvojezično poslovanje občin in organov občin ter dejavnosti in programe občinskih samoupravnih narodnih skupnosti v devetih občinah, kot vemo, v Republiki Sloveniji.

Prav tako se sofinancirajo radijski in televizijski programi za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter romsko skupnost v okviru javne službe Radia televizija Slovenija.

Potrebno je izpostaviti, da sofinanciramo tudi informativne dejavnosti. Tako je časopis Népújság, madžarski časopis Népújság, ter italijanske ustanove, ki delujejo na Hrvaškem in ki opravljajo svoje dejavnosti za potrebe italijanske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji.

Kot sem že omenil v svojem izhodišču, je rebalans proračuna potekel v okviru, ki je bil že pripravljen. Ne glede na to, je Urad za narodnosti bil dejaven pri pripravi oziroma pri realizaciji omenjenega rebalansa proračuna, tako da sredstva v nobenem segmentu za obe narodni skupnosti se niso zmanjševala. Sredstva za dejavnost – informativno dejavnost časopisa Népújság smo nekoliko povečali za ca 7 tisoč 600 evrov, to pa iz rezerv znotraj proračuna Urada za narodnosti, kajti v preteklosti so bila ta sredstva omenjenim – informativne dejavnosti tudi zaradi ekonomske krize odvzeta in smo jih sedaj nadomestili nazaj.

Dodatno je bilo približno dodano v naš proračun ca 146 ali pa 147 tisoč evrov. Gre pa za zagotavljanje 0,15 skupne primerne porabe občin. To je uredba, ki jo določa 20. člen Zakona o financiranju občin.

V nadaljevanju smo bili zelo pozorni tudi na potrebe za dodatna sredstva pri plačah. Za plače za trenutno zaposlenih v organizacijah narodnih skupnosti, kar izvira s podlage dogovora s sindikati in smo se z generalnim sekretariatom Vlade Republike Slovenije dogovorili, da bomo tekom leta pridobili tudi dodatna sredstva v višini približno 28 tisoč evrov in seveda, kar izvira iz zakonske podlage za zagotovitev teh sredstev, ki so nujna za delovanje organizacije narodnih skupnosti.

Kot rečeno, mi smo bili tudi v okviru priprave oziroma sprejetja rebalansa, aktivno tudi v kontaktu z vsemi organizacijami, manjšinskimi. Smo tudi z njimi se pogovarjali tudi o možnosti dodatnih sredstev. Žal v tem trenutku, kot je tudi rebalans bil načrtovan in sprejet na Vladi Republike Slovenije, teh dodatnih sredstev pač ni bilo zagotovljenih. V upanju, da se bo zadeva izboljšala, bo tudi priprava novega proračuna za 2020-2021.

Toliko na kratko in sem še vedno na razpolago za kakšno vprašanje. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod direktor. Prosil bi predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, gospoda Romana Grudna. Ali bo gospa?

Roman Gruden

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospe poslanke, poslanci, cenjeni zbor – hvala za dano besedo. Lahko potrdim to, kar je povedal dr. Baluh, torej, po istem ključu je zadeva potekala tudi na našem resorju in tudi pri nas lahko vidite, da je prišlo do povečanja.

Kot veste, je šolstvo narodnosti integralni del šolskega sistema v Republiki Sloveniji in tako kot je na splošno prišlo tudi do povečanja znotraj šolskega, torej, znotraj šolskega prostora, je tudi na teh področjih absolutno, hkrati pa bi radi potrdili, torej tukaj mi zbrani z ministrstva tudi to, da vedno delamo v smeri pozitivne diskriminacije, ko gre za manjšine tako v Sloveniji, kot za našo manjšino izven meja Republike Slovenije.

Pač, mnenja smo, da so manjšine obogatitev za večinski razlog, tako da se maksimalno trudimo v tej smeri. Ker vemo, da je treba delati predvsem na kvaliteti v šolskem prostoru, zagotavljamo posebna sredstva tudi iz evropskih kulturnih skladov. Tukaj moram povedati, da se povezujemo tudi s slovensko manjšino preko meje in na ta način poskušamo posredno vplivati na pozitivno klimo na obeh straneh meje, na teh občutljivih področjih, ki so zelo pomembna za naše sobivanje.

V glavnem, da skrajšam – sredstva so se povečala, kot lahko vidite, če vas bodo zanimale določene podrobnosti, pa lahko potem v nadaljevanju še zadeve malo bolj natančno predstavimo. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Gruden. Predstavnik Ministrstva za kulturo se je opravičil, zato bi predal besedo gospe Evi Štravs Podlogar, z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, izvolite.

Eva Štravs Podlogar

Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci.

S predlogom rebalansa proračuna za leto 2019 smo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, so se povečala sredstva v celotni a(?) bilanci kar za 48 milijonov, ampak prav je, da povem iz katerega naslova, glede na sprejeti proračun – kar 42 milijonov je šlo na račun povečanja sredstev z naslova kohezijske politike, torej EU sredstev in pač potreben integralni del za slovensko udeležbo. V integralnih sredstvih pa je dobrih 5 milijonov povečanja sredstev, predvsem iz naslova povečanja stroškov dela, vezano na dogovor s sindikati, dvig proračuna, vezan na povprečnino in ZFO, ter odprtje dveh novih postavk, to je predsedovanje Slovenije leta 2021 in pa predstavitev na svetovni razstavi Expo Dubaj 2020.

No, ampak tukaj smo zaradi dveh postavk, ena je infrastruktura na območju, kjer živijo Romi in je v višini 1, 4 milijone evra in druga – razvoj območij narodnih skupnosti, kjer je v letošnjem proračunu en milijon. Še nekaj dodatnih pojasnil oziroma jih tako poznate, vezanih na ta milijon. V skladu s 14. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, zato to področje pri nas potem tudi usmerja in pokriva Direktorat za regionalni razvoj. Vse finančne spodbude za ustvarjanje gospodarske osnove madžarske in italijanske avtohtone narodne skupnosti, iz državnega proračuna dodelijo na podlagi programa, ki ga pripravijo skupnosti same, v sodelovanju seveda tudi z uradom, z ministrstvi. Tako je bilo tudi za program 2017-2020, ki ga je tudi sprejela Vlada Republike Slovenije in na teh postavkah sredstva za izvedbo teh programov so za madžarsko narodno skupnost v višini2 milijona 100 za triletno obdobje in za italijansko narodno skupnost, 900 tisoč za triletno obdobje in to razmerje letno pride približno ta milijon, ki ga imamo tudi opredeljenega.

Toliko na kratko, hvala.

Hvala lepa, državna sekretarka.

Želi morda še kdo, kateri od predstavnikov ministrstev besedo? Če ne, potem bi dal besedo gospodu predsedniku Obalne skupnosti.

Izvolite, gospod Scheriani.

Alberto Scheriani

Hvala lepa gospod predsednik, hvala lepa vsem skupaj. Lep pozdrav tudi iz moje strani vsem vam.

Ja, moram reči, da smo mi konkretno pristopili k temu rebalansu proračuna. Jaz mislim, da smo začeli govoriti že dosti prej, kot je bilo jasno, da bo tudi rebalans proračuna. Smo imeli določene sestanke, tudi z Uradom za narodnosti, z drugimi akterji, z drugimi ministrstvu tudi in tako dalje, vendar ugotavljam, da vse tiste naše pobude, želje, ideje, ki smo jih imeli v tem rebalansu, niso prisotne. To me žalosti, ker je potreb pri naši skupnosti veliko in velike so tudi naše želje k razvoju naše same skupnosti. Tako jaz… ne vem, potrebe so velike in jaz bi res, bi predlagal, da ko se bo pripravljalo tudi proračun za leto 2020, naj se takoj vključijo tudi narodne skupnosti, samoupravna narodna skupnost, Obalna samoupravna narodna skupnost in tako dalje. Če smo recimo tako sogovorniki z vlado nekako Republike Slovenije, tako da skupaj pripravljamo te stvari in tiste naše želje, ki letos niso prišle nekako v poštev, naj se upoštevajo v naslednjem letu. Tukaj je kultura absolutno, tukaj je radiotelevizija, tukaj so časopisi, tukaj je tudi šolstvo, šolstvo narodnosti, investicije v šolstvo – je veliko teh potreb.

Mislim, da Urad za narodnosti to pozna, to ve in jaz predlagam res, če zdaj v tem trenutku ni mogoče nič dodati, da se mi takoj jutri sestanemo in pripravimo že proračun za naslednje leto, tako da ne bomo spet nekako prepozni, da ne bo spet nekaj manjkalo za nas. Jaz tudi ugotavljam, da res nekaj je šlo gor normalno, ampak je to zakonsko, ne plače in tako dalje, ni program, ni kultura, ni tisto, kar bi mi želeli in za kar se borimo recimo tako skoraj vsak dan za doseči.

Hvala lepa.

PREDSEDNIK FERENC HORVÁTH: Hvala lepa, gospod predsednik.

Želi morda predstavnik unije, gospod Tremul?

Izvolite.

MAURIZIO TREMUL: Hvala gospod predsednik.

Gospod podpredsednik, člani komisije, vsi vabljeni gostje! gospod Scheriani nekako končal, s tem, da se bom osredotočil na tiste, kar so skupne inštitucije italijanske narodne skupnosti, ki delujejo recimo za vse potrebe v informiranju in v drugem področju za Italijane v Sloveniji, tudi na Hrvaškem normalno, zdaj pa se bom osredotočil za Slovenijo.

Če gledamo statistike glede financiranja naše skupnosti, skupne ustanove od leta 2009, 2010, smo več ali manj na istem nivoju financiranja. Od leta 2010 do 2018, stopnja inflacije je bila v Sloveniji po statistiki, ki jo lahko izberemo iz javnih podatkov, 11,7 odstotkov. Če gledamo, koliko bo gospodarska rast, v Sloveniji naj bi bila za leto 2019 2,5. Zato jaz razumem, da bo 2019 verjetno težko dobiti kakšno večje sredstvo za naše inštitucije, ampak jaz osebno predlagam en predlog za člane za varstvo vaše komisije, imam tudi kopijo, vam jo bom posredoval s tudi eno obrazložitvijo, za kaj pač gre, ker mislim, da moramo tudi utemeljiti zakaj želimo imeti več denarja.

Tako, če mi dovolite, gospod predsednik, bi samo še par minut lahko to povedal, če je možno? Hvala.

Glede Italijanske unije, mi bi rabili 40 tisoč evrov več, kot leta 2018. Zdaj izvajamo en strateški projekt Italija-Slovenija, Interreg Italia-Slovenia, kjer je Italijanska unija v Kopru »lead« partner skupaj s Slovenci v Italiji. Imamo javne ustanove iz Italije, regije FJK, / nerazumljivo/, Ministrstvo za Slovence po svetu je tudi pridružen član in to je v sodelovanju s Slovenci v Italiji. To je, bi rekel, nadgradnja Jezik-Lingua, ena.

Glede na tega, širjenje tega projekta, ki je vse skupaj vreden 2 milijona 900 tisoč evrov, predlagamo, da naj se tudi v Kopru zaposli še kakšnega sodelavca, ki bi lahko pomagal pri izvajanju tega projekta.

Vemo, da pri italijanskem programu RTV Koper-Capodistria imamo vedno ta problem satelita, leta 2019 pogodbo s satelitom, kjer se zdaj imitira italijanski program, ki ni na isti, kjer se imitirajo drugi programi, bo iztekel s strani Italijanske unije. S sredstvi, ki jih dobimo iz Italije lahko vsako leto pripomoremo k 130 tisočimi evri financiranja zaenkrat za satelit, zdaj za programe. Vem, da v proračunu tudi v postavki v / nerazumljivo/ se 100 tisoč evrov namenja za te zadeve, verjetno še dodatnih 100 tisoč evrov bi tu lahko pomagalo, da skupaj z vsemi, Urad za narodnosti, to kar lahko, pridobimo iz matičnega naroda, lahko pač zberemo ta denar, ki ga za to rabimo.

Središče za zgodovinska raziskovanja Rovinj, Rovigno, tu tudi predlagamo 44 tisoč evrov povečanja sredstev za potrebe novega / nerazumljivo/ za zaposlitev nekdo, ki bo delal za raziskovalca v Sloveniji zato, ker je del Slovenije, ker je recimo premalo pokrito, kot bi si želeli. Isto tako vemo, da potrebe agencije / nerazumljivo/ so za enih 84 tisoč večji, kot je zdaj za delovanje njihove aktivnosti in tudi za zaposlitev novega novinarja in pol pa še 10 tisoč evrov za italijansko dramo, kjer nekako bi lahko pokrili tudi en del reprize, ki bi lahko italijanska drama lahko naredila še boljšo prisotnost tukaj pri nas v Sloveniji in še dodatnih 20 tisoč evrov za delovanje ostale publikacije Edita (?) iz Reke (?).

Jaz vam lahko pustim, gospod predsednik, kakšne kopije in tudi eno tabelo, kjer je razvidno, koliko je šlo za naše ustanove.

Samo še to bi dodal: Mi smo zelo hvaležni tudi Sloveniji za to, kar dobimo za naše skupne inštitucije in cenimo to, kar dela Slovenija za našo narodno skupnost. Želja je, po potrebi, to sem tudi skušal obrazložiti, kot je tudi za našega zastopnika, podpredsednika.

Hvala.