8. nujna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

15. 7. 2019
podatki objavljeni: 15. 7. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Začenjam 8. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: mag. Branko Grims, Poslanska skupina SDS, in dr. Franc Trček, Poslanska skupina Levica. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastilom sodelujejo: Jožef Horvat, ki nadomešča Blaža Pavlina, Poslanska skupina NSi, in Franc Jurša, ki nadomešča Ivana Hrška, Poslanska skupina DeSUS.  Vse prisotne lepo pozdravljam! Še posebej pozdravljam gospoda Janeza Lenarčiča, kandidata za člana Evropske komisije iz Republike Slovenije. Prav lepo pozdravljam tudi evropsko poslanko, gospo Ireno Jovevo, in vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zorana Stančič. Dobrodošli!  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG KANDIDATURE ZA ČLANA EVROPSKE KOMISIJE.  Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 18. 7. 2019 na podlagi 11.b člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Zaradi varstva osebnih podatkov ste ga članice in člani odbora prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Predlog je bil na podlagi navedenega člena, drugega in tretjega odstavka 154.č člena ter drugega odstavka 154.š člena Poslovnika Državnega zbora dodeljen v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.  V skladu z drugim odstavkom 11.b člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije se kandidat za člana Evropske komisije predstavi delovnemu telesu Državnega zbora, pristojnemu za evropske zadeve, ki o kandidatu glasuje, o njem poda mnenje z obrazložitvijo ter ga nemudoma pošlje Vladi.  Na podlagi drugega odstavka 154.š člena Poslovnika Državnega zbora se kandidat predstavi pristojnemu odboru, določenemu glede na njegove naloge iz 154.b člena poslovnika in odgovarja na vprašanja njegovih članov. V skladu s tretjim odstavkom 154.š člena poslovnika predsednik pristojnega odbora takoj po predstavitvi kandidata pošlje predsedniku Državnega zbora in Vladi mnenje o predstavitvi kandidata z obrazložitvijo.  Zdaj pa še kratka informacija o poteku obravnavane točke. Uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu ter seveda njegovi odgovori na vprašanja.  Gospoda Janeza Lenarčiča, kandidata za člana Evropske komisije iz Republike Slovenije, prosim, da se predstavi odboru. Aha, še eno pooblastilo smo prejeli in sicer, gospod poslanec Danijel Krivec nadomešča gospoda poslanca mag. Marka Pogačnika iz Poslanske skupine SDS. Zdaj pa imate besedo, gospod Lenarčič, izvolite.
Janez Lenarčič
Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali prisotni. Danes je prvič, da se kandidat za člana Evropske komisije iz Slovenije predstavlja pred tem odborom. To kaže na pomen, ki ga v Sloveniji pripisujemo vlogi nacionalnega parlamenta v zadevah Evropske unije. V skladu z zakonom, ima naš Državni zbor pomembno vlogo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev Evropske unije, ki sodijo v njegovo pristojnost. Menim, da je ta ureditev dobra, predvsem zato, ker bistveno prispeva k približevanju Evropske unije slovenskim državljankam in državljanom. Po letu 2015 – kot je znano – je v pristojnosti Odbora za zadeve Evropske unije tudi predstavitev kandidata za člana Evropske komisije. Pozdravljam to priložnost in se vam zahvaljujem za vabilo. O svojem dosedanjem delu ne bi želel govoriti na dolgo in široko, omejil bi se na tiste etape svoje kariere, ki so me še posebej tesno povezale z Evropsko unijo. Čeprav le karierni diplomat, sem kot državni sekretar, torej, na politični funkciji, skrbel za zadeve Evropske unije pri štirih predsednikih slovenskih Vlad. Nazadnje v letih 2014 do 2016. Še pred članstvom Slovenije v Evropski uniji, sem sodeloval na konvenciji o prihodnosti Evropske unije. 2 leti sem vodil Službo Vlade za evropske zadeve in to v času priprav na prvo slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Bil sem tudi nosilec, tako imenovani šerpa, v pogajanjih za novo pogodbo Evropske unije, tako imenovano Lizbonsko pogodbo, ki je danes v veljavi. V času prvega slovenskega predsedovanja leta 2008, sem bil med drugim tudi predstavnik Sveta Evropske unije - se pravi, institucije, ki združuje vse države članice - v Evropskem parlamentu. Tudi kot direktor Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice, sem vodil stalni dialog in obsežno operativno sodelovanje z institucijami Evropske unije, predvsem z Evropskim parlamentom. Evropska unija je namreč poglavitni partner OVSE, zlasti na področju volitev in najbolj aktualno, skoraj 3 leta sem že veleposlanik Slovenije pri Evropski uniji, ko me je dosegel predlog predsednika Vlade za to kandidaturo. Tudi na tem mestu se želim predsedniku Vlade in Vladi, zahvaliti za izkazano zaupanje in upam, da lahko računam tudi na podporo tega odbora. Temeljni akt Evropske unije - Lizbonska pogodba – predpisuje 3 pogoje za komisarje. 3 – nič več, nič manj. Ti pogoji so splošna usposobljenost, zavzetost za Evropo in neodvisnost. Verjamem, da moje dosedanje delo in rezultati dovolj prepričljivo izkazujejo izpolnjevanje teh treh pogojev. Verjamem tudi, da mi dosedanje delo daje dobro podlago za soočanje z izzivi, ki čakajo novo Evropsko komisijo in teh izzivov je veliko. V tej svoji predstavitvi še ne morem podrobneje govoriti o konkretnih nalogah, ki naj bi jih opravljal. To bo možno šele potem, ko bo znana odločitev predsednice komisije o razdelitvi resorjev. Ta odločitev bo znana predvidoma avgusta, morda že zelo kmalu. Kot je znano, bodo nato jeseni sledila temeljita zaslišanja vseh kandidatov v pristojnih odborih Evropskega parlamenta, je pa danes dobra priložnost, da vam na kratko predstavim svoj pogled na aktualne razmere v Evropski uniji in na izzive,  (nadaljevanje) ki so pred komisijo. Evropsko gospodarstvo je v dobri kondiciji. Po obdobju večletne vzdržne rasti so v veliki meri odpravljene posledice gospodarske krize, ki se je razplamtela pred desetletjem. O krizi je EU uvedla vrsto ukrepov za krepitev odpornosti svojega monetarnega in bančnega sistema. Stopnja zaposlenosti v državah članicah dosega rekordne ravni. Rekordna je bila tudi udeležba na letošnjih volitvah v Evropski parlament. Množični in nenadzorovani migracijski tokovi, ki so pretresli Evropo leta 2015 so bolj ali manj zaustavljeni in pod nadzorom toda že se kažejo znaki ohlajanja gospodarstva. Dodatno se krepijo napetosti v mednarodni trgovini. Protekcionistične in unilateralistične težnje lahko zelo prizadenejo Evropsko unijo, ki je izvozna velesila. Skupni javni dolg držav evroobmočja je te dni presegel 10 tisoč milijard evrov oziroma skoraj 86 odstotkov bruto družbenega produkta držav evroobmočja. To ni ravno udoben položaj, če pride do nove krize, zato je javni dolg treba zmanjšati. Gospodarska rast ni bila blagodejna za vse enako. Mnogo ostajajo ob robu. Socialna pravičnost ostaja nedokončan projekt. Sestava Evropskega parlamenta je bolj razdrobljena kot kdajkoli. Doseganje potrebne večine za zakonodajne akte in druge ukrepe bo zahtevnejše kot doslej. Evropska unija še vedno ni uspela vzpostaviti učinkovite humane in solidarne skupne migracijske politike. Ljudje umirajo pri prečkanju Sredozemskega morja. Države članice se medtem prepirajo katera bo prevzela preživele in koliko. To je le manjši del, zelo majhen del izzivov, na katere bomo morali najti odgovor. Nova Evropska komisija bo, če ne bo zapletov nastopila svoj mandat 1. novembra. Dan pred tem bo iztekel rok za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Če do takrat ne bo potrjen izstopni sporazum in če ta rok ne bo morda podaljšan se bo nova komisija že od prvega dne morala ukvarjati s posledicami neurejenega izstopa Združenega kraljestva. Te posledice bi bile težke za ljudi, za gospodarske subjekte, za evropske in britanske javne finance pa morda celo za mir in stabilnost na irskem otoku. Evropska unija je sicer opravila temeljite priprave tudi na tak scenarij, a to ne spremeni dejstva, da bi bil sporazumem izstop veliko ugodnejši in stabilnejši za obe strani. Menim, da podaljševanje izstopnega roka brez utemeljenega razloga ne bi bilo primerno. Sedanje stanje namreč vnaša vse večjo negotovost in lahko v bodoče resno ovira nemoteno delovanje Unije. Po drugi strani pa bi bilo podaljšanje roka umestno, če bi za to obstajali dobri razlogi. Tak razlog bi na primer bil konkretna perspektiva sporazumnega izstopa, za katero bi britanski parlament potreboval še nekaj dodatnega časa. V vsakem primeru bo izguba velike in relativno bogate države članice imela neugodne posledice na evropski proračun. Združeno kraljestvo, ki sodi med velike neto plačnice je v postopku izstopanja prav v času, ko potekajo pogajanja o večletnem finančnem okviru Evropske unije za obdobje 2021 do 2027. Pri teh pogajanjih se soočamo z težavo kvadrature kroga. Kako z omejenimi sredstvi zagotoviti, da se bo Evropska unija lahko uspešno spopadala s tradicionalnimi izzivi, podpora kmetijstvu, razvoju podeželja, kohezija ter številnimi novimi in vse bolj perečimi izzivi kot so migracije, varnost, socialna vključenost in zlasti podnebne spremembe. Zlasti kohezijska sredstva ostajajo za države kot je Slovenija ključni vir za naložbe. Naložbe pa so nujno potrebne za zmanjšanje razvojnega razkoraka med državami članicami. Ekonomska, socialna in ozemeljska kohezija Evropske unije mora zato še naprej ostati med prednostnimi cilji evropske politike. Del izpada britanskih prihodkov se lahko nadoknadi s prerazporeditvami na nove pomembnejše prednostne naloge. Drugi del britanskega izpada bo treba nadomestiti z višjimi vplačili preostalih 27-ih držav članic, tudi Slovenije, drugače pač ne bo šlo. Pomembno je, da se ta pogajanja pravočasno in uspešno končajo. Če ne bodo končana do konca tega leta bo to povzročilo dodatne težave za delovanje nove komisije in Evropske unije kot celote. Notranji, zunanji in globalni izzivi ne bodo čakali Evropsko unijo, da se ustrezno organizira, zato je tako pomembno, da nova komisija nastopi svoj mandat brez zamude in da se v Evropski uniji pravočasno dogovorimo o svojem finančnem okviru za naslednjih 7 let. To je pomembno tudi za Slovenijo, zlasti za uspeh njenega bližnjega predsedovanja Svetu Evropske unije. Predsedujoča država namreč skupaj s komisijo in Evropskim parlamentom nosi levji delež odgovornosti za uspešno soočenje z aktualnimi izzivi. Med globalnimi izzivi, ki terjajo hitro, takojšnje ukrepanje bi izpostavil podnebne spremembe in varovanja okolja nasploh. Z vsakim dnem je v našem ozračju več toplogrednih plinov in z vsakim dnem se zmanjša biotska raznovrstnost našega planeta. Prehod v nizko oglično družbo in krožno oziroma zeleno gospodarstvo bo terjal orjaške investicije. In Evropa mora tu igrati vodilno vlogo. Ne le z evropskimi proračunskimi sredstvi, ki jih še zdaleč ne bo dovolj, temveč tudi oziroma predvsem s privabljanjem zasebnega kapitala. Ta sredstva so potrebna, da dosežemo cilj podnebne nevtralnosti na socialno vzdržen in pravičen način. Evropa ni osamljen otok. Naštete in druge izzive moramo naslavljati v sodelovanju z ostalimi mednarodnimi igralci. Zavzemati se moramo za multilateralizem, za urejanje medsebojnih odnosov mednarodne skupnosti in obravnavanje skupnih izzivov na podlagi dogovorjenih pravil in mednarodnih norm. Okrepiti moramo svojo varnost in evropsko obrambno sodelovanje. Vzpostaviti moramo učinkovito skupno migracijsko politiko, okrepiti varovanje zunanjih meja Unije, izboljšati sodelovanje z državami izvora in tranzita. Zagotoviti moramo solidarnost pri sprejemanju tistih, ki so upravičeni do mednarodne zaščite. Obenem moramo vzpostaviti učinkovito vračanje tistih, ki do nje niso upravičeni. Predvsem pa moramo bolje skrbeti za odpravljanje temeljnih vzrokov za migracije. Z okrepljenim angažmajem na področju preprečevanje konfliktov in razvojnega sodelovanja. Evropska unija pri svojih odnosih z zunanjim svetom ne bi smela pozabiti na regijo, ki pravzaprav ni njena soseščina, temveč njeno notranje dvorišče. To je Zahodni Balkan. V skladu z Lizbonsko pogodbo ima perspektivo članstva v Evropski uniji vsaka evropska država, evropska država, ki je zmožna in voljna prevzeti obveznosti članstva. Države Zahodnega Balkana so evropske države. Želijo si postati članice, zato morajo opraviti ustrezne reforme in Evropska unija jim mora pri tem aktivno pomagati tako, da bodo na koncu tega procesa zmožne prevzeti obveznosti članstva. Napredek v tej smeri je nujen. Evropska integracija države Zahodnega Balkana je najboljše jamstvo za trajno varnost in stabilnost te regije. In to je tudi v strateškem interesu Evrope, Evropske unije in še posebej Slovenije. Evropska unija se bo zmogla uspešno soočati z zunanjimi in globalnimi izzivi le, če bo notranje trdno povezana. To pa je lahko le na temelju skupnih vrednot. In tukaj vidim ključni izziv pred naslednjo komisijo, nevarnost erozije vrednot na katerih je utemeljena Evropska unija. Te vrednote so demokracija, spoštovanje človekovih pravic, enakopravnost spolov, svoboda medijev, neodvisnost sodstva in mir. Te vrednote so poglavitno vezivo Evropskega unije kot skupnosti, utemeljene na vladavini prava. Danes se številnim zdi samoumevno, da v Evropi uživamo te vrednote, vendar si je zanje treba prizadevati ves čas. Tudi znotraj Evropskega unije se dogaja, dan današnji, da se te vrednote postavlja pod vprašaj. V institucionalni strukturi Evropskega unije je komisija še posebej poklicana k skrbi za skupne Evropskega vrednote. Lizbonska pogodba v 17. členu določa, da Evropska komisija spodbuja splošni interes unije, se pravi, skupni interes vseh držav članic ter evropskih državljank in državljanov. Isti člen določa tudi, da komisija skrbi za spoštovanje prava unije. Če bom komisar, bom nenehno opozarjal na to temeljno poslanstvo Evropskega komisije. Zavzemal se bom za enakopravno obravnavo evropskih državljank in državljanov. Zavzemal se bom za enakopravno obravnavo vseh držav članic, ne glede na njihovo velikost, vpliv in trajanje članstva. Zavzemal se bom za dosledno spoštovanje prava Evropskega unije, za utrjevanje vladavine prava in vseh vrednot, ki jih le ta ščiti. In spominjal bom na izjavo predsednika odhajajoče komisije, gospoda Junckerja. Citiram:  »Sprejemanje in spoštovanje dokončnih in pravnomočnih sodb sodišč je tisto, kar pomeni biti del unije, utemeljene na vladavini prava.«, konec citata.  Pozorno sem spremljal nastop bodoče predsednice komisije, gospe fon der Leyen, v Evropskem parlamentu. Z veseljem ugotavljam, da v veliki meri delim njeno vizijo za Evropo.  Spoštovani! zavedam se pomembnosti in zahtevnosti komisarske funkcije, ne glede na resor, ki bo pripadal članu komisije iz Slovenije. Zavedam se tudi dejstva, da pot do tja ne bo lahka, še manj pa izvrševanje funkcije na način, da bo Slovenija lahko s svojim članom komisije zadovoljna. Na tej poti bo izredno dragocena tudi vaša podpora, zato iskreno upam, da si mi jo bo uspelo tudi pridobiti. Obenem zagotavljam, da se bom vselej odzval vabilu Državnega zbora na pogovor oziroma razpravo o aktualnih vprašanjih Evropskega unije.  Hvala za vašo pozornost.
Hvala lepa gospod Lenarčič za vašo predstavitev.  Želi besedo še kdo od predstavnikov Vlade? Besedo dajem gospodu mag. Dobranu Božiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve.  Izvolite.
Dobran Božič
Gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci!  Bom zelo kratek, bi pa mogoče samo dal še par poudarkov glede kandidata za komisarja. Torej, na Ministrstvu za zunanje zadeve smo res ponosni, da kandidat za komisarja prihaja iz našega ministrstva, in da je karierni diplomat, kar dokazuje samo, da je naša diplomacija dobra diplomacija. Je pa treba povedati, da je veleposlanik Lenarčič vso svojo kariero služil lojalno Sloveniji, domovini. Večkrat je prezrto dejstvo, da je bil tudi veteran vojne za Slovenijo, ki je bil tudi prostovoljec in je že takrat dokazal in prepričal, da je tisti, ki služi Sloveniji. Kot je sam poudaril, je služil tudi vsem vladam njegove kariere od leta 1991 naprej, lojalno in predano. Še danes pa je na Ministrstvu za zunanje zadeve živa njegovo vodenje širše skupine za predsedovanje evropski uniji, tako da menimo, da ima veleposlanik Lenarčič     (nadaljevanje) poleg vseh strokovnih vrednot oziroma kriterijev, ki jih potrebuje, tudi izredno velik ugled v mednarodnem okolju, kar je verjetno bistvenega pomena za uspešno vodenje komisarskega mesta.  V zadnjem letu, odkar sem na ministrstvu, je stalno aktualna razprava, da si Evropska unija prizadeva za komisijo, ki je strokovna in malo manj politična. In mislim, da je veleposlanik Lenarčič ravno to, za kar si mi vedno prizadevamo in govorimo - torej, je manj političen in bolj strokoven. Zadnje leto, odkar sodelujem z veleposlanikom Lenarčičem, ravno to dokazuje, velika strokovnost, velik ugled in predvsem branjenje interesov Slovenije znotraj močne Evropske unije. Jaz res želim, da ga enotno podpremo, in da bo ta stališča, torej za močno Evropsko unijo in za močno Slovenijo znotraj Evropske unije tudi zagovarjal. Želimo mu veliko uspeha na nadaljnji poti. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Božič. Želi besedo še kdo? Besedo dajem državnemu sekretarju v Kabinetu predsednika Vlade mag. Igorju Maliju.
Igor Mally
Najlepša hvala. Jaz bi se zelo kratko pridružil kolegu državnemu sekretarju Božiču. Ocenjujemo, da gre za izredno dobrega in kvalitetnega kandidata, ki se je - kot prej omenjeno - doma in v tujini res dokazal, da obvladuje ne le mednarodnega prostora, ampak tudi evropske zadeve. Ima odlično poznavanje evropskih institucij, v zadnjih letih še posebej Evropske komisije in bruseljskega parketa nasploh. Tako mu želim na nadaljnji poti vse dobro in se tudi sam nadejam enotne podpore za njegovo nadaljnjo pot. Verjamem pa, da če bo izbran, bo odlično zastopal ne samo barv Evropske unije, ampak tudi barve Slovenije.  Hvala.
Hvala lepa, gospod Mali. Zdaj pa dajem besedo članicam in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja. Kot prvemu dajem besedo podpredsedniku odbora, gospodu Zmagu Jelinčiču Plemenitemu.
Hvala lepa. Jaz mislim, da je premierju Šarcu uspel zadetek v črno s kandidatom, ki ga danes imamo pred seboj. Zagotovo gre pri gospodu Lenarčiču za enega boljših, če ne najboljšega slovenskega diplomata. Konec koncev to dokazujejo tudi visoka, tako francosko kot poljsko odlikovanje, kar ni kar tako. Mislim, da je to človek, ki ima dobre zveze povsod. Osebno bi rekel, da je gospod včasih malce strog, zadrt in nepristopen, vendar je to tudi znak, da gre za človeka, ki je usposobljen, ki ima odnos do okolice in ki si ne pusti priti blizu, če je njegovo mnenje drugačno, razen če so tu argumenti, ki ga prepričajo. Zagotovo ima on vse tiste tri pogoje, to je usposobljenost - tu sploh ni nobenega dvoma -, pri zavzetosti za Evropo bom jaz upal na zavzetost predvsem za Slovenijo. Konec koncev, sedanja dva naša komisarja nista imela tega čuta za Slovenijo in sta se v bistvu prekladala iz kota v kot in od njiju nismo imeli nobene, prav nobene koristi, za razliko, recimo, od sosednje Hrvaške, ki si je obilno postregla z evropske mize. Pri neodvisnosti bi rekel to, da sem vesel, da je gospod Šarec izbral gospoda Lenarčiča, konec koncev je preskočil te politične hece in politična prerivanja, ki so v Sloveniji zelo običajna in ki v bistvu zavirajo razvoj Slovenije. V Sloveniji je skrajni čas, da smo šli čez te zadeve, in v bistvu je Šarec prvi, ki mu je to uspelo. Temu bi rekli, imel je jajca in je naredil pravo potezo, in tu mu gre vsa čast.  Moram reči tudi, da tako dobre analize dejanskega trenutnega stanja v Evropski uniji, kot smo jo slišali zdaj zelo na kratko, še nismo slišali. Nobeden od teh naših raziskovalnih novinarjev ni sposoben take analize, nikakor pa tudi ne večina, bi rekel, skoraj vsi naši poslanci. Konec koncev gre za »siže« nekih podatkov, ki so predstavljeni na prav način in povedo čisto vse. Evropa je v krizi, Evropa je v hudi krizi. Jaz mislim, da bo šla Evropa počasi h koncu. Konec koncev, taka Evropa, kot jo imamo zdaj, to je Evropa velikih, take Evrope ne rabimo. Mi rabimo Evropo enakopravnih, bi rekel, to so ta gibanja, suverinistična gibanja, ki pravzaprav morajo biti vedno močnejša. Vsaka država mora imeti enako moč, enak glas in zato me je to še posebej prepričalo, ker je to omenil tudi gospod kandidat. Tako da, mi bomo kandidata seveda podprli in tukaj ni v bistvu drugih kandidatov. Jaz sem se celo bal, par trenutkov, da bi mogoče gospa Fajonova postala kandidatka, potem me je pa pretresla misel, da je to primer, da bi potem Kosovo priključili Albaniji, potem pa Albanijo vključili v Evropsko unijo in odprli Slovenijo za vse »Kosovarje« iz te in one strani kosovsko-albanske meje. No, ampak, ta strah je bil verjetno posledica ene nočne more in se je potem pokazalo, da ni nič od tega. Še enkrat bi rekel, mi bomo gospoda Lenarčiča podprli, seveda pa tista obljuba, da bo prišel v slovenski parlament, po potrebi oziroma po pozivu, to sem si pa zelo zapomnil. Hvala.
Hvala lepa, gospod Jelinčič. Besedo dajem gospodu Francu Jurši. Izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Ko sem dobil oziroma, ko smo dobili informacijo, da bo naš kandidat za komisarja gospod Janez Lenarčič, je bila moja prva izjava od prilike taka, da bomo tokrat dobili strokovnjaka, ki ni politično opredeljen in na nek način sem to izbiro seveda tudi z veseljem podprl. Moram reči, da pa je bilo nekaj pripomb s strani koalicijskih partnerjev glede izbire in potem nadaljnjega sodelovanja pri oblikovanju predloga. Ampak že na seji Vlade, je se potem izkazalo ne večinsko, da Vlada ta predlog podpira in ga posreduje tudi v obravnavo na Odboru Evropske unije Državnega zbora. Iz dosedanjega dela je razvidno, da gospod Lenarčič dejansko deluje kot profesionalni diplomat in da je opravljal zelo pomembne dolžnosti. Kar pa seveda še mene bolj prepričuje, pa je to, da je on sodeloval dejansko na različnih pomembnih dolžnosti z vsemi vladami, tako z levimi, kakor tudi z desnimi. Seveda, to se odpira zdaj neko novo, bom rekel, politično polje, kjer smo prišli res, kot so že nekateri izjavili, prvič do kandidata, ki dejansko ni politično opredeljen, vsaj upam, da dobro mislim in da seveda pri njem izstopajo te, bom rekel, diplomatske, karierne, poti. Se pravi, da deluje kot profesionalni diplomat. Naloge, ki jih je navedel in stvari, ki jih bo zastopal, v kolikor bo izbran, jaz upam, da se bo to tudi zgodilo, so zelo obširno bile opisane v njegovi predstavitvi. Ne bi bilo smotrno, da jih tudi ponavljam. Seveda, bom pa tudi eno zadevo izpostavil – mene ne skrbi, da bo deloval tudi na področju, kjer bi šlo za vključitev v Evropsko unijo tudi za balkanske oziroma, za države zahodnega Balkana. To je na nek način dvorišče Slovenije in seveda pri tej zadevi je treba tudi tem državam pomagati, kajti, v opredelitvah Evropske unije je, da vse države, ki so znotraj Evropske unije, imajo seveda to možnost, da se pridružijo Evropski uniji, seveda morajo pa izpolnjevati določene pogoje za sprejem.  Gospod Lenarčič, čaka vas ogromno dela. Želim predvsem to, da bi tudi tam zastopali interese naše države, da bi prihajali tudi v Državni zbor in seveda z nami skupaj razreševali tiste probleme, ki jih imamo skupaj z Evropsko unijo. Evropska unija ima svoje težave. Treba bi bilo strniti čim več treznih glav, da bi lahko prišli iz te krize. Podprl vas bom in podprli vas bomo pri teh prizadevanjih.  Hvala.
Hvala lepa gospod Jurša.  Zdaj pa ima besedo gospod Jože Horvat. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod kandidat, veleposlanik Janez Lenarčič, spoštovani odlični gostje, drage kolegice in kolegi!  V tem času, ko smo pričakovali, da bo Vlada imenovala kandidata za komisarja iz Republike Slovenije, sem šel ponovno pogledati pogodbo o Evropski uniji, pogodbo o delovanju Evropskega unije. No, to sem pogledal tudi že prej, ko smo poslanci Nove Slovenije, 9. maja na dan Evrope, Državnemu zboru predlagali novelo Zakona o sodelovanju med Vlado in državnim zborom o zadevah Evropskega unije, ampak o tem nekoliko kasneje. Zame ključna zadeva je 17. člen pogodbe o Evropski uniji, ki pravi, kot ste gospod kandidat že sami omenili, člani komisije so izbrani na podlagi svoje splošne usposobljenosti. Mi smo tukaj naredili kljukico, in zavzetosti za Evropo, tukaj smo naredili drugo kljukico, med osebami katerih neodvisnost je nedvoumna in tudi tukaj smo naredili kljukico. Zdaj, za kakšno neodvisnost gre. O tem govori drugi odstavek 3. točke 17. člena: komisija je pri izvrševanju svojih obveznosti popolnoma neodvisna, brez poseganja v člen 18.. Člani komisije ne smejo zahtevati niti sprejemati navodilo od posameznih vlad, institucij, organov, uradov ali agencij. Vzdržijo vse vsakršnega ravnanja, ki je nezdružljivo z njihovo funkcijo ali opravljanjem njihovih nalog.  Zdaj, eno razočaranje smo doživeli takoj po evropskih volitvah. Prvič je to razočaranje bilo, ker so se voditelji ali pa predsedniki, predvsem gospod Makron, so rekli, ne ne, špicen kandidati niso smiselni, to se je nam v Novi Sloveniji zdelo nedemokratično, ker smo šli na Evropskega volitve in smo tam vsaka politična stranka pač na evropski ravni, smo predstavljali svoje špicen kandidate. In zdaj so pa na enkrat ti špicenkandidati padli in razočaranje je pa šlo potem še naprej, ker so se za štiri najpomembnejše funkcije oziroma za vodenje štirih najpomembnejših inštitucij v Evropski uniji dejansko izbrali, Evropski svet se je tako odločil in to pravico ima po pogodbah Evropske unije, da bo predsednik Evropskega parlamenta Italijan. To je sicer izvolil Evropski parlament, da bo predsednica Evropske komisije iz Nemčije, da bo na čelu ECB gospa Christine Lagarde iz Francije, in da bo gospod Borrell, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko torej in Španije. Kje so zdaj male države? Kje so vzhodne države? tukaj kažem na razočaranje, ampak upanje vedno obstaja in to upanje je, da bi pa morda, kar pa seveda ni v naši pristojnosti, izključno v pristojnosti gospe predsednice Evropske komisije, Ursula fon der Leyen, da bi pa morda manjšim državam članicam, vzhodnim državam članicam zaupala pomembnejše resorje. Ja, strinjam se z vami, vsak resore je pomemben, nekateri pa so morda malo bolj pomembni. Zakaj malo bolj pomembni? Zato, ker imam pred seboj te prve obrise naslednjega večletnega finančnega okvira, ki ga je Evropska komisija objavila maja letos, maja lani, in kjer vidimo, da gre za enotni trg, inovacije in digitalno družbo in gospodarstvo, 187 milijard za kohezijo in vrednote Evropske unije 442 milijard, naravni viri in okolje skoraj 380 milijard, varnost in obrambna skoraj 28 milijard, sosedstvo in svet 123 milijard, Evropska javna uprava 85 milijard, migracije in upravljanje meja 35 milijard in tako dalje in tako dalje. Torej, tisti resorji, ki bodo, normalno, ki bodo imeli več denarja, so gotovo pomembnejši. Pa ne gre samo za denar, tako pač je in tukaj seveda je to nek apel do Ursula fon der Leyen, da vendarle upošteva tudi, da je nekaj znanja, nekaj izkušenj tudi malih državah članicah. Ne nazadnje je Republika Slovenija blestela, dobesedno blestela pri prvem predsedovanju Svetu Evropske unije. Takrat sem poslušal od predsednika Barroso in predsednika evropskega parlamenta Peteinga, da je Slovenija nova zvezda na evropskem nebu, ampak to je danes zgodovina, s katero pa se lahko ponašamo.  In zdaj, naprej. Gospod kandidat, komisija ima seveda pomembno funkcijo, je edina institucija Evropske unije, ki evropskemu parlamentu in svetu predlaga sprejem nove zakonodaje. Tukaj boste vi morali uporabiti svoje veščine, kako seveda prepričati, da bodo vaše predloge podprli. katerikoli resor boste že imeli, boste imeli armado strokovnjakov iz tistega področja, pripravili, predlagali boste Svetu Evropske unije in parlamentu neke rešitve za boljšo Evropo, torej tudi boljšo Slovenijo. In kako boste prepričali, ko pa vsi govorijo, da ste nepolitični kandidat? In kolegice in kolegi, nam je v Novi Sloveniji nekoliko žal da, ugotavljamo in dejstvo je, da je slovenska politika zopet pogrnila za zrelostnem izpitu. Domači konflikti in strankarska preigravanja namreč po naši oceni ne sodijo na bruseljski parket in bi morala ostati doma, v tujino pa moramo pošiljati sporočila enotnosti. To bi se lahko malo zgledovali po sedanji situaciji v naši severni sosedi. Nimajo Vlade s polnimi pooblastili, so pa enotno podprli kandidata, kakorkoli mu je že ime in to je res potem ena dobra popotnica za delovanje tega komisarja. In še enkrat, mi bi morali v tujino poslati sporočila o enotnosti. To je pač naša pozicija, pozicija nove Slovenije in v tem konkretnem primeru nadstrankarska drža. To ne pomeni, če bom jaz danes glasoval za gospoda kandidata, kakršenkoli sklep bo gospod predsednik Peček že predlagal, mi bomo kandidata podprli. to ne pomeni, da mi podpiramo Vlado Marjana Šarca, in danes se mi tudi, gospe in gospodje, ne pogovarjamo in ne glasujemo o tem ali je bil postopek izbire pravilen, pravi demokratični ali ne. vem, da ste v koaliciji imeli veliko skrbi, jeze in tako dalje, da vas je gospod Šarec, ne vem, na nedemokratični način presenetil. Mi se v to ne spuščamo, je prenizko, se ne spuščamo v to, zdaj pa sami verjetno že obžalujete, zakaj niste sprejeli našega zakona, govorim vam, spoštovane kolegice in kolegi, iz koalicije, novele Zakona o sodelovanju med Vlado in Državnim zborom glede zadev Evropske unije, ko smo predlagali, da Vlada sicer izbere neko ime, da pa potem dobi soglasje od večine pravkar izvoljenih evropskih poslancev. Če bi ta zakon bil sprejet, sem prepričan, da bi gospod Lenarčič dobil najmanj pet glasov. Ja, bi. Še več bi dobil. Ampak sedaj pustimo, to je sedaj zgolj hipotetična razprava. Tega zakona ni, mislim pa, da bo čas dozorel, ko bo tudi ta zakon dobil podporo ali pa kakšen drugačen na vaš predlog s katerim bi zmanjšali demokratičen deficit, s katerim se definitivno v Evropski uniji soočamo. Toliko za začetek.  Jaz seveda želim vam, spoštovani gospod kandidat, da dobite polno podporo. Ja, tudi jaz si želim, da boste, upam, da bo to prakso uveljavljala tudi gospa Ursula von der Leyen, da bo pošiljala komisarje po državah članicah. Mi smo jih v prejšnjem mandatu Evropske komisije veliko gostili tukaj, se z njimi pogovarjali in upam, da vas bomo tukaj prav na tem sedežu videli večkrat, seveda, v vlogi komisarja. Uspešno delo vam želim.
Hvala lepa, gospod Horvat.  Ker je bilo v razpravah treh kolegov kar nekaj vprašanj bi v tem primeru dal besedo gospodu Janezu Lenarčiču, potem pa nadaljujemo z razpravo.
Janez Lenarčič
Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala dosedanjim razpravljavcem. Samo nekaj kratkih komentarjev.  Interesi Slovenije ali interesi Evropske unije, to je sedaj vprašanje. Odgovor je jasen, komisarji so zavezani slediti skupnemu evropskemu interesu. To je pravna, moralna, politična, strokovna in še kakšna drugačna obveza vsakega komisarja. Ampak jaz tukaj ne vidim problemov. Ker, poglejte, saj interesi Slovenije pogosto celo večkrat, mogoče največkrat so v skladu z interesi Evropske unije. Saj Evropska unija je naš skupni dom. Spomnil bi geslo pod katerim smo leta 2003 šli glasovati na referendum o Evropski uniji. Tam je pisalo: »Doma v Evropi«. Mi smo doma v Evropi. V tej naši skupni hiši imamo tudi, seveda, svoje posebne interese, ampak skupni interes, skupni evropski interes je tisti, ki upošteva tudi te slednje, naše posebne interese. Jaz tukaj ne vidim a priori nekega nasprotja. Jaz ne mislim, da bo komisar iz Slovenije se dnevno soočal s tem, ali bo podprl evropski interes ali bo podprl slovenski interes. To tukaj ni nujno nekega antagonizma. Jaz lahko samo rečem, da sem ves čas svojega profesionalnega delovanja imel vedno v mislih tudi slovenski interes in pri tem bo ostalo.  Špicen kandidati, hvala gospodu Horvatu, da je to temo omenil, da je to vprašanje omenil. Špicen kandidat oziroma sistem vodilnih kandidatov je hvalevreden poskus približati Evropsko unijo državljanom, dati državljanom občutek, da imajo s tem, ko gredo na volitve, na evropske volitve, da imajo vpliv tudi na to kdo bo zasedel vodilno funkcijo v Evropski komisiji. Problem je v tem, da ta sistem ne rešuje tega problema oddaljenosti povsem, predvsem zato, ker imena teh vodilnih kandidatov ni v nobeni državi članici, razen v tistih, kjer sami kandidirajo, če sploh. To je ta problem. Slovenski volivec, ki gre ali volivka, ki gre na volitve, ko glasuje, noben od njih ni na volilnem lističu videl imen gospoda Webra, gospoda Timmermansa ali gospe Westager. To je pa ta problem, ki ga moramo priznati. Še en problem je v tem, da ta poskus nima neposredne direktne podlage v evropski pogodbi. Evropska pogodba določa, da predlog za predsednika ali predsednico komisije pripravi Evropski svet, pri čemer upošteva izide volitev v Evropski parlament. To je zelo previdna formulacija, ki je plod večletnih pogajanj, ki so se začela že v letu 2002 na konvenciji o prihodnosti Evropske unije. Ta formulacija upošteva delikatno ravnovesje med dvema načeloma, ki sta vodilni načeli v Evropski uniji in ki sem jih omenil v svoji predstavitvi, načelo enakopravnosti evropskih državljank in državljanov na eni strani in načelo enakopravnosti evropskih držav članic na drugi strani. Ti dve načeli sta enakovredni, Evropska unija ni država, temveč je skupnost oziroma unija, državljanov in držav in zato imamo ti, dvojni vir legitimnosti, nobeden ni pomembnejši od drugega, oba sta enakovredna in iz tega sledi tudi način izbire vodilnih predstavnikov v Evropski uniji. Jaz upam, da se bojo kmalu nadaljevali pogovori o tem, kako to vendarle bolj demokratizirat - če želite – in kot veste, je novoizvoljena predsednica komisije že najavila, da se bo zavzela za organizacijo konference o prihodnosti Evropske unije, ki naj bi se začela naslednje leto, 2020, trajala naj bi 2 leti in med drugim odgovorila tudi na to vprašanje. Tako da, jaz bom z zanimanjem spremljal priprave na to konferenco, spominja me vse skupaj pa na konvencijo o prihodnosti Evropske unije, ki sem se je tudi udeleževal od leta 2002 do leta 2003. Glede portfeljev imate prav, gospod Horvat, vsekakor je razlika v višini sredstev, nad katerimi ima posamezen komisar – recimo – roko, zelo različna in običajno je tako, da so pomembnejši težji resorji tisti, kjer je tudi več tovrstnih sredstev, ni pa ta povezava strogo linearna. Obstajajo tudi resorji, kjer ni nekega velikega proračuna – če želite – so pa izredno pomembni. Na primer, za ilustracijo bi navedel resor zunanje trgovine, kjer ni nekih velikih notranjih proračunskih sredstev, gre pa za izjemno pomemben resor, ki skozi razne vzvode, zniževanje carinskih tarif, približevanje standardov blaga, ima ogromne finančne in gospodarske učinke, ogromne – samo za komentar, drugače pa, imate prav, ja. Hvala gospodu Horvatu še za to, da ste poudarili pomen enotnosti pri podpori. To ponavljam že ves čas. Ko vas prosim za podporo, ne gre za to, da bi šlo za moje ali kogarkoli, boljše počutje. Dejansko gre za to, da s tem okrepite kandidata iz Slovenije za položaj člana Evropske komisije. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Lenarčič. Zdaj pa nadaljujemo z razpravo. Besedo ima mag. Andrej Rajh. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Gospod kandidat Lenarčič, vi ste nedvoumno izkušen diplomat, z zelo bogatimi in širokimi izkušnjami. To, da ste bil sprejemljiv za vse Vlade, dodatno utrjuje in krepi vašo, tudi osebno, strokovno in človeško integriteto. Za nas v SAB je pomembno, da bo glas Slovenije v Bruslju slišan in upoštevan, da bomo tudi mi imeli občutek, da smo enakovredni in enakopravni, ter da se nikoli več ne bo ponovila zgodba, povezana z arbitražo in teranom, kjer smo Slovenci nekako dobili občutek, da obstajajo dvojna merila in zato od vas tudi na podlagi teh izvrstnih strokovnih referenc, pričakujemo, da boste branik naših interesov. V SAB pa se zavedamo tudi, da so poleg strokovnih, pomembne politične izkušnje, zato smo tudi mi najprej predlagali gospo Marto Kos, veleposlanico, nekdanjo veleposlanico v Nemčiji, ki se zelo dobro pozna z novo evropsko komisarko von der Leyenovo. Pač, mi moramo povedat, da z postopkom izbire nismo bili najbolj zadovoljni, saj je sama Evropska komisija, komisarka, namignila, da bi bilo korektno iz vsake države poslati moškega in žensko, kot kandidata in v SAB smo mnenja in se tudi aktivno zavzemamo, da bo na vodstvenih in vodilnih položajih več žensk. Ne gre pozabit, da smo stranka, ki ima predsednico in kjer tudi ženske zasedajo vodilna mesta.   (nadaljevanje) V svoji predstavitvi ste poudarili, da se zavzemate za močno in povezano Evropo, kar zelo podpiram. Kot izzive ste izpostavili podnebne spremembe in izzive, povezane z varstvom okolja. Izpostavili ste tudi digitalizacijo in informatizacijo družbe. Kot skupni izziv ste izpostavili migrantsko in azilno politiko. V tej luči bi vas vprašal, pač razvil vprašanje, povezano s širjenjem sovraštva. Torej, na kakšen način se boste spopadali s širjenjem sovraštva in dezintegrativnimi procesi, ki se v določenih delih družbe pojavljajo. Zanima me tudi, kako gledate na migracije znotraj Evropske unije. Vemo, da je v določenih delih Evrope beg mladih iz držav, kot so Romunija, Bolgarija, kjer so dobesedno prazna območja, tudi Bosna, Srbija, Kosovo so taka območja. In vemo, kjer je revščina ali kjer ni mladih, tam se razvija kriminal in veliko drugih težav.  Nadalje me zanima, kako gledate na razvoj evropske vojske. Vemo, da Združene države Amerike gredo neko svojo pot, oni so v bistvu nosilec zveze Nato. Kako vidite v tej luči tudi Evropsko obrambno agencijo kot platformo za združevanje evropskih kapacitet.  Toliko. Hvala lepa.
Hvala lepa, mag. Rajh. Zdaj ima besedo gospod Nik Prebil, pripravi pa se naj Gregor Perič.
Predsednik, hvala lepa. Najprej lep pozdrav vsem! Kolegice in kolegi, spoštovana evropska poslanka, spoštovani kandidat za evropskega komisarja! Najprej naj rečem, da me veseli, da se je na Odboru za zadeve Evropske unije trend obrnil. Namreč, od evropskih volitev, če se ne motim, je bil do zdaj na vsaki seji prisoten en evropski poslanec iz Republike Slovenije, in se nadejam, da bo tako tudi v prihodnje, da je lahko pogovor na tem odboru še bolj konstruktiven. Seveda pa vas tu, spoštovani kandidat, držim za besedo, ne samo jaz, verjetno tudi vsi ostali, da se boste tudi vi odzvali povabilu, seveda, ko bo to potrebno, in prišli v Slovenijo.  Glede na vašo uvodno predstavitev in tisto, kar smo dobili predhodno, lahko ocenim vaše delo zaenkrat kot strokovno. Ne dvomim, glede na vaš nastop, da se vaš glas v Evropski uniji in s tem glas Slovenije ne bi slišal, to me nikakor ne skrbi. Moram pa reči, da nisem tako črnogled kot kolega Jelinčič, da bo Evropska unija razpadla. Se pa vsekakor strinjam, da potrebujemo bolj povezano in predvsem enakopravno Evropsko unijo.  Govorili smo tudi o teh »spitzenkandidatih«. Lahko se resnično vprašamo, ali je ta sistem »spitzenkandidatov« resnično ustrezen. Namreč, šlo je ravno v tem primeru predvsem za politični dogovor in gospa von der Leyen je v svoji predstavitvi za prihodnost Evropske unije tudi poudarila, da je treba sistem vodilnih kandidatov Evropske unije izboljšati in da se bo za to močno zavzemala. Tako me veseli, da ste to tudi izpostavili in da se bo nekaj v tej smeri tudi premaknilo. Kot sem že povedal v enem od stališč Poslanske skupine LMŠ, ko je šlo v Državnem zboru za spremembo postopka imenovanja komisarja, se včasih zdi, pa verjetno ne samo meni, da pozabljamo, na čem Evropska unija pravzaprav temelji, na čem je bila ustanovljena - na nekem miru, enotnosti, povezovanju. In dandanes se praktično vse, kar imamo, zdi kar samoumevno. Tu bi želel, da se ne samo mi, vsi v Evropski uniji in drugod začnemo zavedati, da te stvari vseeno niso tako samoumevne in da jih moramo negovati, gojiti in pri njih vztrajati, da bodo ostale takšne, kot so, oziroma postale še boljše. S tem seveda pride pripadnost, sodelovanje, strokovnost, enotnost, vse to pa je v Evropski uniji treba dodatno okrepiti.   (nadaljevanje) Tem je veliko, vprašanj je ogromno. Jaz sem nekako uspel dati skupaj mogoče tri, ki se mi zdijo pomembne tako za Slovenijo kot tudi za celotno Evropsko unijo, ki vam jih bom tudi zastavil. Glede na vaše številne diplomatske, zunanje- in tudi notranjepolitične izkušnje me predvsem zanima, kako vi vidite dosedanje delo slovenske zunanje politike in diplomacije, predvsem po letu 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije. Predvsem, kaj nas mogoče čaka, kaj čaka Evropsko unijo, kakšni so izzivi za prihodnost, da bo Evropska unija postala močnejša.  Tudi kolega Rajh se je dotaknil vprašanja okolja in podnebnih sprememb, to je ena od stvari, ki bodo sigurno ene najpomembnejših, če ne celo najpomembnejša tematika, ne samo Evrope, ampak celotnega sveta v naslednjih letih. Zanima me predvsem, kaj vi menite, da lahko Evropska unija stori pri reševanju te svetovne problematike in na katerih področjih ter na kakšen način lahko ukrepa oziroma pomaga pri - vemo, da Evropska unija vseeno kar veliko stori, da se zmanjša število odpadkov, nečistoč, izpustov v okolje, a vendar je Evropska unija ena tistih držav, ki ne ustvarijo največ odpadkov in onesnaževanja svetovnega okolja, med te sodijo namreč Kitajska, ZDA, Indija, Japonska, Rusija, pa še kakšna druga. Kaj lahko storimo, da bomo mogoče tudi tem državam pomagali, da pridejo na čistejšo raven, in bomo s tem prišli tudi v celotni Evropi in celotnem svetu na bolj zeleno, zdravo in čisto okolje, in predvsem to, da se bo ta biotska raznovrstnost nekako ohranila v svetu.  Vmes ste dejali še, da Evropa ni osamljen igralec in da mora delovati mednarodno, multilateralno, s tem se vsekakor strinjam. Je pa ena od teh stvari, na katere moramo biti zelo pozorni, tudi pomen notranjih meja in tako imenovanega schengenskega območja v Evropski uniji. Tu se vsekakor kot podpredsednik Odbora za notranje zadeve moram dotakniti vprašanja ohranitve schengenskega območja in notranjih meja. V spisu oziroma predstavitvi predsednice Evropske komisije je področje močnih meja in nov začetek na področju migracij. Predvsem je poudarjeno, da bo potrebna reforma pravil o azilu, da bo treba okrepiti Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, torej Frontex, na zunanjih mejah Evropske unije in da bomo pri tem morali sodelovati vsi. In to je tisto, kar jaz poudarjam že ves čas, da se včasih zdi, da so določene članice na tem področju ostale malce osamljene in da je Evropska morda storila premalo oziroma premalo stopila skupaj že takrat, ko je prišlo do tistega močnega begunskega vala. In se mi zdi, da mogoče še malo premalo stopa skupaj, ko gre zdaj za zaščito za naprej. Tu moram reči, da se seveda s tem napisanim strinjam, da moramo posodobiti in ustvariti skupni evropski azilni sistem in skupne evropske migrantske politike, da bi se lahko vrnili k popolnoma delujočemu schengenskemu območju prostega gibanja. Tako bi tu vseeno želel vaš komentar, tudi glede sosednje Avstrije, ki še vedno vztraja pri varovanju notranji meja in mejnih kontrolah. Kolikor sem spremljal predstavitev predsednice Evropske komisije, sem nekako začutil, da je njen cilj, da se te kontrole odpravijo, namreč, Evropska komisija je Avstriji vsakokrat podaljšala dovoljenje za kontrolo. Seveda bo pa treba ukrepati na zunanjih mejah EU in, še enkrat, delovati skupno, da bomo prišli tja, kjer smo bili, oziroma šli naprej in bolje.  Toliko morda, no, za začetek, pa seveda še v nadaljevanju. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Prebil. Preden dam besedo kolegu Gregorju Periču, vas obveščam, da smo prejeli pooblastilo Poslanske skupine Levica, poslanec dr. Matej T. Vatovec nadomešča poslanko Natašo Sukič. Zdaj pa ima besedo gospod Gregor Perič.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, kolegica poslanka iz evropskega parlamenta in vsi ostali, zlasti pa kandidat za komisarja, gospod Lenarčič!  (nadaljevanje) V zadnjih dnevih smo veliko brali in glede na to, da je poletje je to ena zelo vročih tematik in verjamem, da si marsikdo o tem procesu tudi marsikaj misli, ima izdelano tako ali drugačno mnenje, ampak moram s pričo razprave, ki sem jo danes poslušal predvsem izpostaviti nekaj, kar nisem pričakoval, da bi moral izpostaviti. Vseskozi poudarjamo oziroma izpostavljamo to dilemo ta antagonizem med političnim oziroma apolitičnim oziroma med strankarskim, nestrankarskim, med strankarskimi kandidati med nestrankarskimi kandidati. Marsikdo tudi uporabi neke dikcije oziroma nekako pojasnjuje kot češ, da moramo depolitizirati politiko kot tako. Bom zelo konkretno povedal. Isto kot, da potem pijemo kavo brez kofeina ali, da nekdo naroči vino brez alkohola. Jaz si predstavljam politiko kot neko področje, ki sprejema predvsem odločitve. Tudi Evropsko komisijo vidim kot neki organ, ki je najprej politični organ, ki pa, potem na podlagi nekih analiz oziroma neke podore, ki jo je deležen in verjamem, da je ta podpora zelo izdatna sprejema odločitve, ki so tudi vsebinsko in strokovno podkrepljene. Ko presojamo delovanje Evropske komisije v preteklosti danes in tudi, ko napovedujemo njeno delovanje jaz mislim, da moramo upoštevati tudi številna druga ravnotežja, ki se mogoče v nekem trenutku navzven ne vidijo, ampak so pa izredno pomembna, zato, da razumemo in da lahko tudi napovemo kakšna bo njena prihodnja odločitev. To so predvsem ravnotežja med velikimi in malimi državami članicami med starimi in novimi državami članicami med vzhodom in zahodom med evropsko ljudsko stranko ALDE oziroma / nerazumljivo/ med socialisti in demokrati in še z vsemi ostalimi, da ne naštevam. Vse to je predvsem in najprej politika in šele na to, šele v tistem trenutku, ko se neka razmerja neko ravnotežje postavi lahko je vsakič pri neki temi drugačno ali pa nekoliko drugačno, ampak še vedno to pride predvsem vsebina pa ne govorim o tem kot o nečemu, kar mi je ali pa naj nam bo všeč ali ne ali je prav ali ne oziroma ali bi bilo boljše, da bi ta razmerja bila postavljena drugače, da bi se odločali na podlagi nekih drugih kriterijev, ki so zlasti strokovni, zlasti vsebinski, ki veliko bolje upoštevajo posledice posameznih odločitev ali ne odločitev. To za mene in politika kot taka so predvsem neka dejstva, neka politična realnost, ki se jo moramo pri tem, ko se vlečejo neke poteze še kako dobro zavedati, saj je od tega odvisno ali bo tisti naš cilj dosežen. Pa tukaj lahko govorimo o cilju Slovenije kot države članice ali Evropske unije kot ste gospod kandidat že večkrat danes povedali oziroma izpostavili, da bi moralo biti eno in isto in verjamem, da marsikdaj tudi je tako. Moje vprašanje, ki se mi v tem smislu postavlja je, če vzamem eden zelo konkreten primer, arbitraže in se dotika zlasti vladavine prava kot takega. Brali smo lahko veliko o dogajanju zlasti tudi o tistem zakulisnem sedaj koliko so tukaj špekulacije koliko je res prepustimo presoji vsakemu posamezniku. Za mene je bilo zelo zanimivo brati zlasti o gospodu Martinu Selmayr, ki je opravlja funkcije še do nedavnega generalnega sekretarja Evropske komisije in našel sem eden članek - mislim, da je včeraj - v The Times, kjer so ga poimenovali tako zelo ostro dikcijo pošasti iz Evropske unije. Nekateri so mu pripisovali to, da je zelo uspešno in učinkovito blokiral implementacijo arbitražne odločbe na nivoju Evropske komisije, kjer vemo, da je Evropska komisija eden tistih, ki je zelo intenzivno pripomogla k temu, da je do nekega dogovora do neke politične deblokade v preteklosti prišlo, pa se potem določena pravna mnenja niso znašla na mizi evropskih komisarjev oziroma so bolj kot ne bila varno shranjena v predalu. Slovenija je kot država članica, ki je relativno mlada in tudi ozemeljsko vemo kakšna je, izredno odvisna od doslednega spoštovanja načela prava, ki ščiti male pred velikimi, če povem zelo poenostavljeno. Zato me zanima predvsem vaš pogled na procese, ki so tekli in predvsem kaj si vi kot potencialni evropski komisar tudi v primeru, da pokrivate neko čisto tretje področje, ki neposredno z arbitražo kot tako. Kaj lahko naredite še v tej smeri, da pridemo do neke čim prejšnje realizacije v tem smislu? In tukaj je moje naslednje vprašanje. S pričo procesa, ki smo ga ravno tako spremljali pri izboru kandidatov, s pričo želja tudi gospe van der Leyen pri temu, da bi se uravnotežila tudi spolna kvota v evropski komisiji, kar se mi zdi, da je tudi nek pomemben signal za zagotavljanje enakopravne zastopanosti obeh spolov, predvsem pa glede na signale, ki smo jih bili, politična sporočila posameznih strank v Sloveniji, mislim da imate neke vrste izziv pred seboj, ker v kolikor bi bila ta podpora enoglasna, je veliko lažje delati, že v nekem trenutku so se pa pojavili neki pridržki. Jaz mislim, da je ta, pa to govorim zdaj vsem, ne vam, spoštovani kandidat, neko slabo sporočilo, ki ga Slovenci že kot ničkolikokrat pošiljamo na evropski oziroma na mednarodni parket, ker kadar se pogovarjamo o takih tako zelo pomembnih funkcijah in položajih, bi morali delovati in igrati kot reprezentanca, ne pa, da streljamo in včasih tudi uspešno zabijemo kakšen gol v lasten gol. Tako, da tukaj me zanima. Kako lahko tudi vi v tem procesu, ki je še pred nami? Kaj lahko naredite, da bi, v tem smislu, pomirili tiste, ki so nekoliko, ki izražajo neko skepso ali pa morda neko nezadovoljstvo, morda tudi užaljenost v tem smislu.  In če zaključim. Moje zadnje vprašanje je, ki se prav tako navezuje na tisto kar sem v samem uvodu izpostavil, torej na to dilemo med politično in apolitično. Sam osebno ocenjujem, da mora vsak član evropske komisije tudi pripadati neki strankarski družini, torej neki politični opciji. Kakšen je vaš razmislek v tej smeri? Ali boste intenzivneje sodelovali s katero od političnih opcij, boste se morda ji priključili, torej včlanili vanjo oziroma imate kakšno drugo rešitev. Če se še zelo kratko dotaknem naših bivših komisarjev, recimo gospod Potočnik je svojo kariero kot komisar sicer štartal kot nestrankarski kandidat, ampak smo ga vseskozi parcipirali kot nekoga, ki ga je tja najprej postavil tedaj še LDS, zato tudi pravim, da je težko biti, imeti neko distanco v tem smislu. Vprašanje, koliko ti ta distanca tudi omogoča neke realne politične moči. Navsezadnje je tudi SMC v letu 2014, želela ponovno kandidirati gospoda Potočnika, kjer je imel zelo dobro podlago, je bil prepoznaven, je poznal sistem, ravno tako so številni poznali njega, kako se je potem tista saga tedaj odvila, jaz mislim, da nima smisla ponavljati. Tako, da toliko za enkrat.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Perič.  Ker je bilo vprašanj kar nekaj, dajem besedo gospodu Lenarčiču. Izvolite.
Janez Lenarčič
Hvala lepa.  Ja, vprašanj je bilo res zelo veliko. Se v naprej opravičujem, če bom kakšno vprašanje spregledal in prosim, da me opomnite opravičujem, če bom kakšno vprašanje spregledal in prosim, da me opomnite, če bo do tega prišlo. Poskušal bom odgovoriti na vsa. Arbitraža. Dejstvo je, da je komisija o tem vprašanju po objavi razsodbe Arbitražnega tribunala kot kolegij razpravljala in odločala samo dvakrat, 4. julija 2017 in decembra 2017 ob izteku roka za implementacijo arbitražne razsodbe. Povzetek razprave na kolegiju komisarjev in sklepne ugotovitve kolegija so javno dostopne v zapisniku teh dveh sej kolegija. In iz obeh zapisnikov je jasna pozicija Evropske komisije kot kolegija, in sicer, da je razsodba arbitražnega tribunala zavezujoča in da jo morata obe stvari izvršiti. To je dejstvo številka 1.  Naslednje dejstvo, ki je nekoliko bolj obžalovanja vrednot, pa je da so posamezniki z vrha komisije v nekaterih svojih javnih izjavah, so se odmaknili od teh odločitev komisije, kar je neprimerno, po mojem mnenju in se ne bi smelo dogajati. Ampak, to ne spremeni dejstva, da kadar je komisija o tej zadevi razpravljala in odločala kot kolegij, je odločila tako kot je. Zdaj je zadeva pred sodiščem in dokler ni znana sodba, mislim, da ni primerno, da bi se komisija s tem ukvarjala. Komisija je prejela neka vprašanja od sodišča, posredovala neke odgovore, ampak zdaj bo imelo glavno besedo sodišče, sodišče Evropske unije v Luksemburgu.  V svoji uvodni predstavitvi sem citiral stavek predsednika sedanje Evropske komisije gospoda Juncerja, ki ga je izrekel v svojem govoru o stanju v uniji, septembra 2017, namreč, da ponovim: sprejemanje in spoštovanje dokončnih in pravnomočnih sodb sodišč je tisto, kar pomeni biti član unije utemeljene na vladavini prava. In to bom ponovil, če bo treba na vsaki seji kolegija, če bom tam. Spoštovanje pravnomočnih in dokončnih sodb sodišč, je tisto merilo, ki pove ali nekdo spada v to unijo ali ne. S tem stavkom se globoko strinjam in to je del tistega zavzemanja za vrednote Evropske unije in vladavino prava, če želimo s tem misliti resno. Toliko o arbitraži. Bi še dodal, da sem s komisarko Bulc o tej zadevi vedno zelo dobro sodeloval. Vem, da je bil vložen precejšnji napor, da se zadeva razloži, pojasni in tako naprej in tukaj mislim, da bi bili neprimerni kakršnikoli očitki, na njen račun, ker se je angažirala tudi na to temo v smislu zagovarjanja evropskih vrednot, ne slovenskih interesov, evropskih vrednot, kot je vladavina prava.  Več poslancev je omenilo vprašanje enakopravnosti spolov. Naj bom jasen. Zelo podpiram ambicijo nove predsednice komisije, da ima spolno uravnoteženo sestavo komisije, bi pa spomnil na naslednje. Ped petimi leti je bila Slovenija ena izmed tistih, ki so reševale zavezo tedanjega predsednika komisije Juncerja, da bo imel vsaj tretjino komisark v komisiji. In je Slovenija to takrat reševala in to dvakrat smo poslali dve kandidatki v Bruselj. In ni prav, da bi si za dejansko uveljavitev enakopravnosti spolov prizadevali vedno isti, zlasti če so to vedno samo manjši, šibki in podobno. Če mislimo resno z načelom enakopravnosti držav članic, potem naj vsak prispeva k temu cilju, cilju enakopravne zastopanosti žensk in moških v komisiji in ta cilj je hvalevreden, jaz ga podpiram, ampak k njemu morajo prispevati vsi, ne vedno eni in isti.  Sovražni govor, širjenje sovraštva, zelo aktualno vprašanje. Pomembno vprašanje, ki se dotika tako vrednot na katerih temelji Unija, kot tudi aktualnih vprašanj povezanih z migracijami in podobno. Jaz bi rekel takole. Obstaja na eni strani svoboda govora. Večina tu prisotnih se spomni obdobja, ki smo živeli v sistemu, ki ni dovoljeval svobode govora ali jo je vsaj izredno omejeval. In verjamem, da si nihče ne želi vračati v čase, ko je bila svoboda govora, tako kot tudi večina ostalih svoboščin omejena ali zanikana. Danes imamo svobodo govora, treba jo je varovati, negovati, si zanjo prizadevati, jo braniti, ampak to pa ne pomeni, da je dovoljeno vse. Nekje se svoboda govora konča in se začne sovražni govor, širjenje, netenje sovraštva in to je prepovedano in prav je tako. Ključno vprašanje je, kje je ta meja. Kje je meja med svobodo govora, ki je ustavno zaščitena svoboščina in kje se začne sovražni govor, netenje sovraštva, ki je kaznivo dejanje? Te meje ne morete postaviti na splošno v abstraktnem smislu. To mejo je možno postaviti samo v konkretnem primeru in postavi jo lahko samo sodišče v konkretnem primeru.  Migracije znotraj Evropske unije so velik problem. Problem s katerim se sooča večina novejših držav članic, do neke mere tudi Slovenija, vendar druge, Romunija, ki je omenjena in Bolgarija še mnogo bolj, Bolgarija je izgubila 20 % svojih prebivalcev, v zadnjih dveh desetletjih. To je velik problem. To je problem, ki ga je treba nasloviti. Namreč, ta odtok ali beg možganov, pa ne samo možganov, tudi delavcev, mladih, je nekaj, kar lahko zelo negativno vpliva na razvojne perspektive teh držav. Rešitev obstaja. Rešitvi se reče večja konvergenca. Se pravi, približevanje življenjskih standardov, gospodarske uspešnosti evropskemu povprečju ali preseganju tega povprečja. In glavni vzvod za doseganje tovrstne konvergence je še naprej kohezija. Zato sem v svoji uvodni predstavitvi posebej omenil pomen kohezije in tudi v dosedanjem delu v Evropski uniji smo vselej opozarjali na nezmanjšan pomen kohezije. Če ne bomo dosegli te konvergence, se pravi primerljive ravni standarda kvalitete življenja po vsej Evropi bomo se še naprej soočali s takimi izzivi kot je praznjenje predelov, manj razvitih predelov in vsemu temu kar temu sledi. Odgovor je kohezija, zato mora ostati za kohezijske sklade na voljo ustrezna sredstva tudi v bodočem večletnem finančnem okviru.  Evropska vojska je perspektiva v precej odmaknjeni prihodnosti. Zaenkrat je pomembno, da se krepi sodelovanje na področju obrambe znotraj Evropske unije. Posebej bi poudaril smiselnost večjega sodelovanja in povezovanja na področju skupnih vlagaj v razvoj obrambne tehnologije, ker je s skupnimi valjanji možno doseči mnogo večji učinek, kot če določene obrambne sisteme razvija vsaka država članica sama. In drugo področje, kjer vidim smiselnost večjega povezovanja in sodelovanja je sodelovanje pri skupnih nabavah  (nadaljevanje) na področju obrambnega sodelovanja. To bi mogoče pomagalo tudi Sloveniji, ki ima na tem področju kronične težave. Mislim, da je po letu 2014, se pravi, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo tako kot je bilo že prej rečeno Slovenija bila, kar zvezda med novimi državami članicami in ta zavezniški status se je še utrdil s predsedovanjem Evropski uniji 2008. Slovenija je bila prva od novih držav članic - prva -, ki je zgolj štiri leta po vstopu oziroma manj štiri leta pa pol po vstopu v Unijo že predsedovala Uniji in to uspešno. To predsedovanje je bilo uspešno. To je soglasna sodba vseh relevantnih deležnikov v Bruslju in Strasbourgu, da je bilo to zelo uspešno, zgledno predsedovanje. Žal je ta naša zvezda po tem začela ugašati pa to ne toliko, zaradi diplomacije ali pa zunanje politike, ampak zaradi razlogov pri nas doma. Vzroki se jim reče finančna in gospodarska kriza. Zdravje domačega gospodarstva, urejenost domačih financ to so stvari, ki vplivajo na ugled in status države mnogo bolj kot karkoli drugega, zato sem zelo vesel, da so se v zadnjih letih hude posledice gospodarske kriz pri nas v večji meri sanirale seveda delo še ostaja, moramo pa skrbeti, da se bo ta trend nadaljeval kot sem že omenil na začetku na obzorju se že zbirajo temni oblaki, pojavljajo se znaki ohlajanja gospodarstva. Če bo prišla nova kriza moramo biti na to pripravljeni in mislim, da za enkrat še nismo tako dobro pripravljeni kot bi lahko ali morali biti.  Glede okolja in podnebnih sprememb. EU ima tukaj dva vzvoda, ki jih mora uporabiti, če želimo dejansko doseči zaustavitev teh nevarnih trendom, ki smo jim priča in tudi danes, ko bomo šli vsi ven bo vroče. Prvi vzvod so investicije, naložbe - to sem že omenil - in v evropskem proračunu še zdaleč ni dovolj denarja, ni dovolj sredstev, da bi se potrebne investicije lahko pokrile iz tega. Potrebno bo razmišljati inovativno. V praksi je bilo to že storjeno v mandatu te komisije tako imenovani Junkerjev sklad oziroma Evropski sklad za strateške naložbe. Sprava je bil namenjen k saniranju posledic gospodarske krize, ponovnemu zagonu evropskega gospodarstva, povečevanje zaposlovanja in je bil v marsičem ali skoraj v vsem uspešen. Nekaj podobnega bi lahko Evropska unija vzpostavljala tudi na področju okolja in podnebnih sprememb. Kot ste gotovo videli podobno razmišlja tudi v tej smeri tudi gospa / nerazumljivo/, ki je najavila ustanovitev oziroma vzpostavitev investicijskega načrta za trajnostno Evropo, bi jaz prevedel, nekaj takega. Gre za to, da bomo morali mobilizirati sredstva pa ne samo iz evropskih proračunov, ne samo javna sredstva, ker jih ni dovolj, potrebno bo mobilizirati zasebni kapital in vse skupaj usmeriti v razogljičenje naših gospodarskih sistemov in naših družb, načina kako živimo. To bo zahtevalo orjaška sredstva kot sem rekel.  Drugo. Kako doseči, da bodo temu sledili tudi ostali Kitajska in drugi? To je morda še večje izziv, ker najprej moramo doma poskrbeti za te zadeve. Najprej moramo biti sami vzgled in potem bomo pa lahko šele prepričevati druge, da je to smer, v katero je treba iti in tukaj vidim probleme in izzive, ki so še večji od Kitajske, neki drugi pomemben partner Evropske unije ne verjame še povsem, da so podnebne spremembe nekaj, s čimer se moramo spopasti, pa ne bom nobenega omenil. Ampak tukaj bo potrebno dati zgled. Kar se tiče pa ostalega, zlasti manj razvitega sveta, bo pa treba pomagat z povečanjem razvojne pomoči. Evropska unija je že danes največji donator razvojne pomoči na svetu in bo treba to razvojno pomoč usmerit ne v gradnjo novih termoelektrarn in podobnih zadev po Afriki in latinski Ameriki, ampak v trajnostne projekte. Se pravi, vzvodov je več, treba jih bo uporabit, predvsem pa bo potrebna najprej politična volja in odločitev, da v to smer gremo. Schengen in ponovna vzpostavitev Schengena je seveda izziv, ki je povezan z vzpostavitvijo delujoče skupne migracijske politike in predvsem, z reformo skupne azilne politike. Tukaj je položaj zapleten. Razdor med državami članicami je zelo globok. Še vedno imamo skupine držav članic, ki ne želijo nobene solidarnosti, ko gre za premestitve prosilcev za azil. Na drugi skrajnosti imamo države, zlasti na zunanji meji Evropske unije, zlasti na Sredozemlju, na sredozemskem robu, ki želijo, da vsakdo, kdorkoli stopi na obalo Evropske unije, se takoj uvrsti v to shemo premestitve – ne glede na to, ali je sploh upravičen do mednarodne zaščite. To sta dve skrajni poziciji, ki ovirata približevanje neki skupni azilni politiki in na splošno, migracijski politiki. Ta položaj bo treba preseči. Tega se zaveda tudi nova predsednica, ki je že omenila, da bo treba razmišljati na izviren način in priti z nečim novim na pogajalsko mizo. Mislim, da je ta ocena pravilna, kajti vztrajati pri tistem, kar je na mizi, 4 leta – 4 leta se namreč o teh stvareh že pogajamo. Vztrajanje pri tem nima smisla, jaz osebno ne vidim velike možnost, da bi s paketom reform, ki je trenutno na mizi, lahko prišli do dogovora. Treba bo v ta proces vnesti nekaj novega, če se lahko nadejamo soglasja, bo pa to soglasje ključni pogoj, da se vrnemo nazaj na nemoteno delovanje schengenskega sistema. Stvari so povezane. Vi ne morete imeti območja popolnoma prostega gibanja, brez mejnega nadzora, če nimate učinkovitega nadzora zunanjih meja in tega še nimamo, tega še nimamo – še vedno čez to mejo prehajajo ljudje, od katerih niso vsi upravičeni do mednarodne zaščite. Ker to je tisto, kar je razlika med, kako bi rekel, nekdo, ki je upravičen do mednarodne zaščite, je vseeno kako pride do vas, kajne, lahko ugotovite, da je upravičen do mednarodne zaščite, se mu to dodeli in je vprašanje, kako je prišel na ozemlje Evropske unije, irelevantno. Kdor pa ni upravičen do mednarodne zaščite, pa preide čez mejo tam, kjer se to ne sme, je nezakoniti migrant, ki je zagrešil prekršek nezakonitega prehoda čez mejo. Ločnica je pa to, ali gre za ljudi, ki so upravičeni do mednarodne zaščite ali ne in ta meja je bila, recimo leta 2005, zabrisana. Takrat se je vse dajalo v isti koš in tudi predlogi Evropske komisije, ki jih je takrat dala na mizo, so to ločnico, po mojem mnenju, premalo upoštevali. Kot sem rekel v uvodni predstavitvi, Evropa mora ostati odprta do ljudi, ki so upravičeni do mednarodne zaščite – begunci – mora, to je moralna in še kakšna dolžnost Evrope. Hkrati pa mora biti učinkovitejša pri preprečevanju nezakonitih migracij, ki vključujejo prihode ljudi, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite. Vesel sem, da je gospod Perič omenil neprimernost razmišljanja o političnosti in nepolitičnosti, o strankarstvu, nestrankarstvu, o političnosti in uradniškosti na način, ki te kategorije spravlja v medsebojni antagonizem. Jaz mislim, da ni mogoče govoriti o političnosti, politični pripadnosti kot o nečem slabem ali pa o nečem a priori dobrem in tako isto ni mogoče govoriti o strokovnosti ali tehnokratskosti kot bodisi prednosti bodisi slabosti. V končnem primeru gre v vseh teh kategorijah predvsem za ljudi. Jaz se zavedam, da če bi bila recimo politična realnost v Sloveniji ta čas drugačna, če bi v vladni koaliciji prevladovala ena sama stranka, bi bilo verjetno odločanje drugačno. Ampak ravno zato, ker je trenutna politična situacija v Sloveniji takšna kakršna je, se mi je zdel predlog predsednika Vlade razumljiv in sem se čutil dolžnega nanj pozitivno odzvati. To pa ne pomeni, da sem že zato, ker nisem strankarsko opredeljen, nekaj boljšega / nerazumljivo/. To je samo nekaj kar morda upajmo, trenutnim razmeram na političnem prizorišču Sloveniji bolj ustreza. Ampak lahko pa povem, da kljub temu, da nisem v nobeni stranki in se tudi ne nameravam v stranko včlaniti, se pa nameravam udeleževati pogovorov, posvetov, sestankov politične skupine v Bruslju in v Strassbourgu, v katerih bo udeleževal tudi predsednik slovenske Vlade. To se mi zdi smiselno, to se mi zdi korektno in to se mi zdi tudi koristno glede na dejstvo, da je na ta način, da je tudi na ta način organizirano izmenjevanje informacij in mnenj v okviru Evropske unije in bi samo izločitev iz tega bila kvečjemu škodljiva za slovenskega člana komisije. Še enkrat, ne vem ali sem uspel v tem odzivu odgovoriti na vsa vprašanja in me prosim opomnite, če sem katero izpustil.  Hvala.
Hvala lepa gospod Lenarčič.  Mislim, da je bilo odgovorov kar nekaj, zelo veliko. Nadaljevali bi z razpravo članic in članov odbora.  Kot prvi dajem besedo gospe Alenki Jeraj, potem pa gospodu Danijelu Krivcu. Izvolite.
Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!  Tudi jaz imam nekaj vprašanj. Sicer smo se že pred to sejo dobili in ste se predstavil in nekaj stvari povedal, ampak še vseeno se nekaj odpira oziroma tudi glede na odgovore, ki ste jih že podali.  Zanima me, kakšno je vaše stališče v zvezi z rusko okupacijo Krima oziroma ali zagovarjate kakšna nove sankcije ali ocenjujete, da to pač kar je Evropa že sprožila, je dovolj ali je potrebno morda še kaj na tem narediti ali pa mogoče celo mislite, da jih je treba odpraviti.  Zdaj, povedali ste kar nekaj stvari o migrantski krizi oziroma o reševanju migrantske problematike. Zanima me, če podpirate migrantske kvote in s tem prerazporeditev po državah članicah. In prej ste rekli, da se je treba resno spopasti z ilegalnimi migracijami, ampak vemo, da je bil pred časom sprejet dokument, marakeški dogovor, ki pa po našem mnenju, zato smo mu tudi nasprotovali, zelo briše mejo med legalnimi, ilegalnimi migracijami, kar pomeni, da temu potem sledijo tudi ukrepi v nadaljevanju. Nekaj o tem.  In ali menite, da je možno, torej da je mogoče povezati terorizem z ilegalnimi migracijami. Kako vidite neko skupno migrantsko politiko Evropske unije, glede na to, da se tudi delijo resorji, komisarski, ali smo kaj razmišljali tudi o tem resorju, čeprav jaz ocenjujem, da se z migracijami ne bomo ukvarjali, ker nismo na tem niti uspešni v Sloveniji, je pa to velik problem   (nadaljevanje) in bo tudi problem v prihodnje. Tako bi morali imeti zelo resna stališča. Mislim, da tudi izključevanje vseh naših predlogov ni na mestu, ker najbrž ni pamet vsa na eni strani, in bi bilo smiselno pri takih stvareh sodelovati, ker so zelo pomembne za celo državo in za našo prihodnost, ne glede na to, ali bo leva ali bo desna vlada. Tu mi ocenjujemo stvari in jih vidimo nekako drugače kot obstoječa Vlada, zato smo tudi predlagali kar nekaj ukrepov, in mislim, da bi moralo biti to, kot ste sami rekli, da si velikokrat težave delamo sami ali pa na večini področij, stvari ne funkcionirajo. Mislim, da tudi tu zato, ker se ne znamo poslušati in sprejeti ukrepe, ki bi bili dobri za vse, prisluhniti tudi komu drugemu, ne samo sebi in svojim. Zanima me tudi naslednji. Novi britanski premier Johnson je napovedal odhod Združenega kraljestva iz EU, pravi, da gredo 31. oktobra po mehki ali trdi varianti. Kaj to pomeni za nas, za naše gospodarstvo, za naše ljudi, ki so tam, kakšno bo vaše stališče v zvezi s tem. Slovenija bi lahko - nekaj ste povedali tudi o obrambni politiki - koristila sredstva iz Sklada za vojaško mobilnost, vemo, da je tam na voljo 7 milijard evrov. Verjetno bo vsaj še nekaj časa glavna obrambna politika se vodila v okviru zveze Nato, ker je večina evropskih držav tudi članic, tako kot mi. Ampak delamo tudi kakšne napake. Vemo, da je Nato želel uporabljati kapacitete naše Luke Koper, pa smo ga zavrnili; zdaj to odhaja na Hrvaško. Na ta način bi Slovenija pridobila veliko sredstev, obnovilo bi se kapacitete pri nas in infrastruktura, tudi dodaten denar verjetno bi se dalo dobiti. In me zanima, kaj boste kot komisar naredili, da ne bo še več takih propadlih projektov. Jaz mislim, da je problem tudi sofinanciranje drugega tira s strani Madžarov, kar je padlo v vodo in so odšli v Trst, zelo slabo za nas. Mi se moramo povezovati, v bistvu smo premajhni in tudi sodelovanje z državami, našimi sosedami bi moralo biti prioriteta, ne pa da smo praktično že z vsemi skregani.  Kako gledate oziroma komentirate, kakšno sporočilo o kredibilnosti daje Slovenija s tem, ko ne zagotavljamo toliko sredstev, kot smo jih obljubili, za obrambno področje v okviru zveze Nato. V resoluciji oziroma Strategiji nacionalne varnosti praktično - sicer povečujemo zdaj nekaj sredstev za obrambo, ampak kljub temu je to še bistveno manj od 2 % BDP, kot smo se zavezali oziroma obljubili, da bomo zagotovili. Vem, da tega tudi druge države ne delajo, ampak danes govorimo o Sloveniji, ne o drugih državah.  Zanima me še, ali podpirate združevanje podatkov evropskih obveščevalnih služb na enem mestu in kaj to pomeni potem tudi za naše obveščevalce.  Toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa, gospa Jeraj. Besedo ima gospod Danijel Krivec.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom, vsem prisotnim, še posebej pa kandidatu, gospodu Lenarčič Janezu! Pozorno sem poslušal njegovo predstavitev, tudi prej smo se srečali, tako smo kar nekaj informacij dobili. Tudi iz njegovih odgovorov na predhodna vprašanja smo nekako začutili, bi rekel, neka stališča, ki so, moram reči, kar zanimiva oziroma gredo v pravo smer. Tudi analiza stanja znotraj Evropske unije, se mi zdi, je bila dobro postavljena. Ne vem pa, ali mi v slovenskem prostoru enako razmišljamo, kajti kar nekaj tez, ki so bile postavljene, je v nasprotju tudi s stališči Vlade v tem trenutku.  Moram reči, da sem bil vesel razprave kolega Periča glede političnosti, apolitičnosti kandidatov in tako naprej. In tudi odgovor kandidata v tej smeri je bil dokaj jasen in se s tem strinjam. Dejstvo je, da v parlamentu smo na osnovi političnih opredelitev, enako tudi v evropskem parlamentu in to sprenevedanje o neki kvazi nevtralnosti, mislim, da nima mesta. Zato imamo parlamente, zato imamo demokracijo in vsak ima nek svoj pogled, nazor in s tem se nimamo kaj slepiti.  Druga stvar, ki je, na katero bi rad opozoril zaradi predhodnih izkušenj iz tega področja, vsi se strinjamo, da je kandidat sposoben, da ima izkušnje z birokracijo tako evropsko, kot verjetno kakšno drugo, da je na tem področju suveren, tudi na zunanji politiki in tako naprej, dejstvo pa je, da vseeno manjkajo neke politične izkušnje. Zdaj, kakorkoli vzamemo ta politični diskurz. Imeli smo v preteklosti kar nekaj dobrih uradnikov, ki so na koncu prevzeli tudi zelo odgovorna mesta, pa se na tistih mestih na žalost kasneje niso izkazali. Ker eno je biti, ne bom rekel, druga liga v smislu pomanjševanja, ampak nekdo, ki je drugi človek v nekem uradu oziroma, ki ne sprejema odločitev, kasneje pa pride na funkcijo, kjer mora on sprejemati odločitve za druge. In v teh primerih se je do sedaj pokazalo, da to ni vedno uspeh. Jaz verjamem in upam tudi, da gospod Lenarčič to dosedanjo, na žalost kar v precej primerih uveljavljeno prakso, da to ni enoznačno demantiral in da bo tudi na tej funkciji, ki jo sedaj prevzema ravno tako suveren, kot je bil na tem nižjem uradniškem delu, ni pa to sigurno. Tako, da to bomo videli po kakšnem letu predsedovanja oziroma po kakšnem letu funkcije komisarja, če bo seveda potrjen.  Nekaj odgovorov sem že dobil, želel sem ravno to vprašati, v kateri skupini bo deloval in dobili smo odgovor, da bo verjetno v veliki meri znotraj politične skupine Alde sodeloval pri teh pogovorih, bi ga vprašal se mu ne zdi smiselno, da tudi v okviru EPP ali kakšne druge politične skupine ne sodeluje bolj, z neko večjo prisotnostjo oziroma z nekim večjim angažmajem.  Rad bi tudi njegov odgovor glede ocene dela prejšnje komisarke. Kako ocenjuje to delo. Prej je bilo veliko govora o tem, da so bili dosedanji komisarji uspešni in tako naprej, vendar če se vpraša ljudi, ne glede na ankete, ki jih imamo, kjer so evropski komisarji vedno v vrhu, ko pa ljudi vprašaš pa ne znajo povedati enega projekta, ki so ga koristno naredili ali za evropski prostor ali pa za slovenski prostor. Na drugi strani pa vsi Slovenci poznajo komisarja Tajanija, ki je samo enkrat odreagiral, sicer v negativni smeri, ampak to so si zapomnili. Tako, da pričakujem od kandidata mogoče v prihodnje, da bo znala včasih, ne glede na to, da načelnost je seveda potrebna in govoriti o tem, da se spoštuje celoten evropski prostor, vendar v določenih primerih vidimo, da vsak komisar poskuša narediti maksimalno tudi za svojo državo. Ne govorim v negativnem primeru, kot je bil Tajani, ampak tega vsi ljudje poznajo, ampak tudi v pozitivni smeri. V časih se je treba izpostaviti in pričakujem od kandidata, da v določenih primerih bo tudi določena svoja stališča jasno lahko izpostavil.  Zdaj, govora je bilo tudi o arbitraži. Jaz sem zasledil, da je bil gospod Lenarčič veliko v tej zgodbi prisoten, da pozna detajle, zdaj zanima me njegova ocena. Izgubili smo skozi arbitražo kar nekaj vas, dobili samo služnost na morju in zdaj če gledamo omenili ste evropski pravni red. Po evropskem pravnem redu bi morali dobiti dostop do morja. Zdaj, kakšna je vaša ocena ali je to dobro ali slabo. Meja je bila določana po katastru, zato nismo rabili ne vem koliko let nekih strašnih komisij. Želel bi slišati vašo oceno glede tega. Vemo, da je zadeva na sodišču, vendar ko bo prišla s sodišča, bo potrebno zavzeti neko stališče in takrat bo stališče, ki ga bo nekdo znotraj Evropske unije na komisarskem mestu imel, mogoče zelo pomembno.   (nadaljevanje) Imel bi še eno vprašanje. Ali drži informacija, da ste predsedniku Vlade odsvetovali nagovor evropskih poslancev, ker bi govoril pred prazno dvorano. To sem zasledil v medijskih člankih, pa me zanima, ali je to res.  Vesel sem bil vaše ocene glede zunanjih meja in nadzora. Mi na to opozarjamo že vrsto let. Zdaj je bilo pač jasno povedano, da migranti niso vsi v enakem položaju, in upam, da bo to tudi koalicija razumela in naslednjič, ko bomo prinesli neko dopolnitev azilne zakonodaje, tudi mogoče smiselno odreagirala in upoštevala tudi stališča, ki se na nek način odvijajo znotraj Evropske unije, kajti vi ste še vedno zelo prisotni na tem parketu in ta vaša stališča so zdaj praktično v smeri, kot jo tudi v naši poslanski skupini zagovarjamo, se pravi, da se te zunanje meje uredijo na pravi način in tudi azilna politika na nek način zaostri.  Imam še eno, zadnje vprašanje, kar se mene tiče. Veliko kolegov pred mano je govorilo o neki enotnosti nastopanja na evropskem parketu in zagovarjanja. Zanima me vaša ocena, recimo, primer pranja denarja v Novi Ljubljanski banki, kjer se je očitalo, da ne znamo enotno nastopiti. Se pravi, če pride do nekega podobnega primera izigravanja evropske zakonodaje, ali je prav, da se tudi take stvari obelodanijo in opozorijo na evropskem parketu, ali moramo znotraj države pač mižati in zamolčati, se delati enotne in ne opozarjati na ključne anomalije, ki so vezane tudi na evropski pravni red.  Hvala za odgovore.
Hvala lepa, gospod Krivec.  K razpravi sta prijavljena še dva člana odbora, zato bi dal besedo obema, potem pa priložnost gospodu Lenarčiču za odgovore. Besedo ima mag. Marko Koprivc.
Predsednik, hvala lepa za besedo.  Spoštovani kandidat za komisarja, spoštovani vsi ostali prisotni, spoštovane članice in člani odbora! Naj uvodoma najprej izpostavim, da so bile letošnje volitve v Evropski parlament zagotovo prelomne. Namreč, pred Evropo so številni izzivi, kot so neenakost, podnebna kriza, o kateri ste že veliko govorili, in predvsem bi želel izpostaviti vzpon nacionalizmov, ki so na nek način že začeli ogrožati obstoj Evropske unije, kakršne smo bili deležni doslej. Na srečo so evropske volitve na nek način pokazale, rezultat evropskih volitev, da te sile vendar niso tako močne, da bi lahko načele sam obstoj Evropske unije. Pohvalna je tudi visoka volilna udeležba, kar je na nek način pokazalo, da vendar Evropejkam in Evropejcem ni vseeno. Kljub temu pa si pred temi vplivi oziroma fenomeni nikakor ne smemo zatiskati oči. Tako mislim, da je pred prihodnjo komisijo zadnja priložnost, da na nek način pokaže učinkovite rešitve in prepreči vzpon vseh teh protievropskih ali pa recimo temu nacionalističnih sil, ki so bile na zadnjih volitvah, na srečo, bi lahko temu rekli v narekovajih, zadržane. Vsekakor smo Socialni demokrati ves čas že pred volitvami poudarjali, da je ključno, da se na nek način povrne ta povezava med ljudstvom Evropske unije in vodilnimi, oblastjo, zmanjšati ta demokratični deficit in povečati demokratično legitimnost. Socialni demokrati smo menili, da se to lahko naredi s tem, da se ljudi, ki so kandidirali na listah v Evropski parlament, tudi vključuje v samo upravljanje Evropske unije. To je bil tudi trend na evropski ravni s pojavom tako imenovanih »spitzenkandidatov«, o katerih smo danes že nekaj govorili, in mislim, da je ta način absolutno pravilen. Žal se je po volitvah izkazala nekoliko drugačna praksa. Prvo razočaranje je bil način izbora predsednice Evropske komisije. Namreč, kot vemo, smo imeli, ponavljam še enkrat, »spitzen« kandidate v vseh ključnih strankah, ki so na nek način bili mišljeni kot kandidati za to pozicijo. Na koncu so se voditelji držav Evropske unije za zaprtimi vrati dogovorili, kdo bo vodil Evropsko komisijo. Žal smo bili Socialni demokrati razočarani tudi nad načinom, poudarjam, načinom izbora našega kandidata za komisarja. Namreč predsednik Vlade se je tako rekoč sam, kljub temu, da je obljubljal neke pogovore in dogovore, odločil za kandidata, ki danes sedi tukaj pred nami in jaz nikakor ne oporekam vaši strokovnosti vaših zelo prepotrebnih izkušenj, ki ste si jih nabirali na dosedanjih delovnih mestih in sem tudi prepričan, da boste marsikateremu izzivu kot komisar kos. Je pa ta dilema, ali veste, o čemer je bilo že veliko govora danes, politično, nepolitično, nekoliko iz trte zvita, namreč, dejstvo je, da v Sloveniji vlada ta, tako imenovani, model demokracije, liberalne demokracije, kjer različni koncepti na volitvah med seboj tekmujejo, pluralizem in težko je, moderno je sicer že vsaj 10 let se ves čas govori o tem, kako mora politika postati nepolitična, ampak jaz mislim, da je to nemogoče, na nek način je to zavajanje. Ključno bi bilo, da bi politiki na nek način prepričali ljudi, da delamo tisto pravo, kajne? Ne pa obratno. Tako da… nikakor pa ni izključujoče, da je nekdo, ki je političen, politik, tudi lahko zelo strokoven in kompetenten. Na nek način ste med vrsticami tudi povedali, da se boste udeleževali razgovorov oziroma sestankov na nivoju skupine ALDE, se pravi, liberalne stranke na nivoju Evropske unije, kar, kot pravim, ni nič narobe, ampak, težko pa govorimo o tem, da je komisar lahko ne politik, ker komisarstvo je visoka politična funkcija, najvišja politična funkcija v Evropski uniji, poleg predsednika komisije. No, nekoliko smo razočarani tudi da, kljub temu, da je nova konservativna predsednica Evropske komisije želela, da države ponudijo tako kandidatko ženskega, kot kandidatko moškega spola, na koncu predsednik Vlade odločil, da bo predlagal le kandidata moškega spola, kljub temu, da je ta enakopravnost med spoloma ena zelo pomembna civilizacijska pridobitev in jaz mislim, da smo tukaj, v Sloveniji in pa že prej, v prejšnji državi, Jugoslaviji, na nek način, bi lahko rekli, bili zgled na tem področju. Na to temo se je odločila tudi spoštovana Sonja Lokar, dolgoletna borka za pravice enakopravnosti oziroma enakosti med spoloma. Bi se morda pri katerih drugih temah lahko zoperstavljali pa marsikdaj bi se morali zoperstavljati volji vrha Evropske unije, da se pa pri tej konkretni, ko govorimo o enakopravnosti med spoloma, pa jaz ne vidim nekega pravega smisla. Socialni demokrati smo svoje stališče do podpore komisarju že pokazali na Vladi, tako da bomo v skladu s tem, tudi danes bova s kolegico v skladu s tem glasovala. Je pa res, da spoštovani kandidat, lahko računate na našo popolno podporo, na uigranost ekipe, kot smo ji rekli, od tistega trenutka dalje, ko boste pač izvoljeni kot komisar in ko bomo kot Slovenija na nek način, upam da skupaj vsi, ne glede na politične barve, stali za vami. Bi vam postavil še eno konkretno vprašanje. Dejstvo je, da se je Evropska unija razvijala kot gospodarska in politična povezava, mnogo manj pa se je razvijala kot prostor skupnih socialnih standardov. No, Socialni demokrati smo na evropskih volitvah že obljubili pristop k vseevropski minimalni plači in drugih socialnih izzivov, kot je urejanje pravic žensk, o katerih sem že govoril, minimalni standardi v starosti, zdravstvu in tako dalje. Zanima me, kakšno je vaše stališče do tega, ali lahko računamo na to, da boste kot komisar, glede na velike politične razlike znotraj Evropske unije delovali kot promotor večje enakosti. Kaj boste storili, da se rastoča neenakost tako v dohodkih, kit možnostih v vplivu in moči v Evropski uniji začne zmanjševati. Hvala lepa.
Hvala lepa mag. Koprivc. Besedo ima mag. Meira Hot. Izvolite.
Hvala za besedo spoštovani gospod predsednik. Spoštovani kandidat za komisarja, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani cenjeni gostje!  Spoštovani kandidat naj najprej povem, da sem bila resnično vesela, da ste danes v svoji uvodni predstavitvi izpostavili zame, vsaj osebno eno zelo ključno dejstvo in vprašanje, in sicer nevarnost erozije bistvenih demokratičnih vrednot Evropske unije, ker mislim, da je to izjemno pomembno vprašanje za nadaljnji razvoj Evropske unije in da ste ugotovili, da je Evropska komisija tista, ki je prva poklicana za uveljavitev temeljnih načel in vladavine prave in da tudi sami poudarjate pomen spoštovanja dokončnih sodnih odločb. Vemo, da žal, zaradi preteklih odločitev v Sloveniji državljanke in državljani menijo, da dejansko vladavina prava v primeru Slovenije ni bila dosledno spoštovana, zato mislim, da je zelo pomembno, da v okviru organa, ki kjer nas boste zastopali, dosledno uveljavite načelo vladavine prave. Tako, da v tem primeru vam lahko samo pritrdim in vas pohvalim v kolikor boste dejansko tako delovali naprej, ker mislim, da je ključno.  Kljub temu smo na neki točki preloma in to ste danes tudi večkrat ugotovili, tudi na volitvah je bilo to večkrat poudarjeno, torej na točki, ki bo v naslednjih petih letih določila dejanski obstanek ali poglabljanje evropske integracije oziroma morda na drugi strani povzročila poglabljanje razlik med starimi in novimi članicami Evropske unije, poglabljanja nekega manjka demokratične legitimnosti institucij Evropske unije, oddaljenosti teh institucij od državljank in državljanov in seveda oddaljenosti ideje, pravi ideje o Evropi državljank in državljanov in na koncu bodo lahko sledili še drugi exiti v kolikor ne bomo na tej točki preloma sprejeli pravih določitev in pravo pot. In tako kot ste sami poudarili, smo pred velikimi izzivi in preprekami in po mojem mnenju je zelo pomembno nadaljnja poglabljanja integracij v smislu socialne integracije, spoštovanja socialnih pravic, kakor tudi spoštovanja dejanskih dogovorov. Mislim, da je res potrebno zagotoviti transparentnost dogovorov, javnost in da se te več ne smejo sprejemati za zaprtimi vrati, ker to dejansko poglablja ta razkorak med državljankami in državljani in samimi institucijami.  Zato mi dovolite spoštovani gospod Lenarčič, da vam povem, da Socialni demokrati absolutno spoštujemo in vam izrekamo globoko spoštovanje glede vaše dosedanje diplomatske kariere in naše stališče in glasovanje na današnji seji resnično v nobenem primeru ni povezano z vašim dosedanjim delom, ne z vašo osebnostjo, ne imenom. Vaše delo absolutno cenimo, ampak gre za načelna stališča stranke, ki so bila izražena in pri katerih vztrajamo. Tu ne gre za neko užaljenost, kakor so nekateri danes morda želeli izpostaviti, gre zgolj in izključno za doslednost. Kljub temu, pa kakor je tudi že kolega povedal po današnji odločitvi bomo nastopili enotno v nivoju do Evropske unije in tu lahko računate na sodelovanja tudi s Socialnimi demokrati in iz tega vidika vam želim postaviti določena vprašanja, za katera menim, da so pomembna tako za nas, govorim o socialnih demokratih in kakor tudi za državljanke in državljane.  Rekli smo, da so pred Evropsko unijo res veliki izzivi, od podnebnih izzivov, varnostnih izzivov, migracij, politične radikalizacije, nezaupanja institucije. Zanima me, kako boste kot komisar delovali, da ta novi evropski mandat ne bo ponovno čas nekih prelomljenih obljub, ampak, da bo Evropska unija znala upravljati te spremembe tako, da bo bolj napredna, da bo demokratična in trajnostna. Zelo pomembno vprašanje za državljanke in državljane je nedvomno boj zoper davčne utaje in goljufije. Kajti ocenjuje se, da se v Evropski uniji na ta način letno izgubi 1000 milijard evrov. Kaj boste storili, da bo Evropska unija odločneje kot doslej zmanjšala davčne utaje in goljufije, ki so generator davčne nepravičnosti.  (nadaljevanje) Še kot zadnje. Tehnološke spremembe kot so umetna inteligenca, robotizacija in digitalizacija ustvarjajo velike spremembe tudi v načinu kako proizvajamo, delamo in živimo. Kaj je po vašem mnenju potrebno storiti, da bodo te spremembe krepile blaginjo ljudi, vključenost in razvoj. Socialni demokrati smo na primer s pričo teh sprememb predlagali uvajanje vseevropskega 35 urnega delavnika kot načina kako povečati kakovost življenja a hkrati tudi povečati produktivnost. Bi morda to idejo tudi sami zastopali kot komisar?  Hvala lepa.
Hvala lepa, mag. Hot. K razpravi se je prijavil še gospoda Nik Prebil, zato dajem besedo najprej njemu, potem pa res, gospod Lenarčič, dobite priložnost za odgovore. Hvala.
Predsednik, hvala še enkrat. Saj bom zelo kratek. Želel sem samo še nekaj vprašati glede nato, da sem najmlajši poslanec tega Državnega zbora, najmanjši pa verjetno zagotovo ne.  Želel sem vprašati kako vi vidite mlade v Evropski uniji in vpliv mladih na razvoj Evropske unije? Namreč, slišali smo danes že marsikaj glede demokratičnega deficita EU, ki lahko rečemo, da se je z leti vedno bolj poglabljal oziroma naraščal in kako lahko neka aktivna participacija mladih pa tudi drugih, da se ne bi narobe razumeli vpliva na razvoj neke nove politike v Evropski unije. Predvsem mogoče kako približati Evropsko unijo mladim. Namreč, danes se vsekakor zdi, da neki izraz mladi pa neki vpliv morda včasih ne doseže učinka in da se zdi, da so mlajše generacije nekje v sistemu izgubljene, a vendar jaz sedaj, ko malo bolj aktivno delujem v državni politiki vidim, da mogoče temu ni v celoti tako kot se zdi na ven. Tukaj me zanima ali je morda to, da bi mladi bolj aktivno udeleževali tako volitev kot politično participirali pri odločitvah zgolj in naj ostanejo v domeni držav članic ali bi lahko Evropska unija na tem področju storila več in približala te politike in vrednote Evropske unije tako mladim kot tudi drugim, da bi se ta demokratični deficit zmanjšal?  Toliko morda še za vas.
Hvala lepa, gospod Prebil. Besedo pa imate gospod Lenarčič.  Izvolite.
Janez Lenarčič
Hvala lepa.  Vesel sem teh vprašanj je pa veliko tako, da ponovno želim izpostaviti, da če bom kakšno vprašanje pregledal to ne bo namerno. Ruska aneksija polotoka Krim, ukrajinskega polotoka Krim je kršitev mednarodnega prava, je kršitev / nerazumljivo/ sklepne listine, ki je zagotovila dokončno ureditev odnosov na evropskem kontinentu po drugi svetovni vojni in zaradi teh razlogov je to zelo zaskrbljujoča zadeva in Evropska unija je na to morala reagirati. Sprašujem se kako bi še lahko drugače reagirala kot tako, da je uvedla sankcije. Te sankcije so zelo previdno odmerjene, targetirane kot se reče, ciljane in niso bile namenjene škoditi ne evropskemu gospodarstvu tudi ne ruskim državljanom, državljankam, ampak nekaj je Evropa morala narediti kot reakcijo na to rešitev in mislim, da je reagirala sorazmerno in dokler bo situacija glede Ukrajine taka kakšna je, dokler ne bo napredka pri uresničevanju dogovorov iz Minska bodo verjetno sankcije ostale. Je pa to področje, ki ga bo pokrival bodoči visoki predstavnik in jaz osebno se ne bi želel mešati v njegovo delo niti ne kot komisar. Migracije so zelo zapleteno vprašanje in jih ne moremo reducirati na neko vprašanje kvot: Ali ste za to, da bi ne vem Slovenija vzela toliko in toliko procentov tistih, ki pridejo? To ni vprašanje,   (nadaljevanje) vprašanje nekoliko drugače - kako razne vidike te problematike sestaviti v neko celovito in koherentno migracijsko politiko, tako, ki bo vključevala vse relevantne vidike, nadzor nad zunanjimi mejami, odpravljanje vzrokov migracij, kot je pomoč državam v razvoju. Potem, kako bo urejena praksa podeljevanja azila. Danes imate med državami članicami Evropske unije velik razkorak glede na to, koliko državljanov države X dobi priznano mednarodno zaščito v eni državi v primerjavi s tem, koliko je istih državljanov iste države, ki dobijo to isto mednarodno zaščito v drugih državah, ker nimamo poenotene azilne politike. Potem imamo problem z vračanjem. Veliko ljudi pride v Evropo, vedoč oziroma dobro se zavedajoč, da ne izpolnjujejo nobenih meril za priznanje mednarodne zaščite, nobenih. Pa pridejo ilegalno v Evropo zato, ker vedo, da je nevarnost, da jih bodo vrnili, relativno majhna. Trenutno državljani tistih držav, ki prihajajo trenutno v največjem številu v Evropo, Pakistan, Alžirija, Maroko, praviloma ne dobijo mednarodne zaščite v Evropi, razen izjemoma. Ampak vrnjenih je pa zelo malo, zato pa še vedno prihajajo. Se pravi, tudi to je en vidik, ki ga je treba nasloviti, bolj učinkovito vračanje; tu mora Evropa tudi več narediti. Ampak celovita migracijska politika mora po naravi stvari vsebovati tudi neko solidarnost za primer, ko je prosilcev za azil toliko, da jih država prvega vstopa ne more sama obravnavati oziroma bi bilo krivično, da bi državo prvega vstopa v primeru večjega števila prosilcev za azil pustili na cedilu. Zato mislim, da je prav, da se v sklopu te celovite migracijske politike vključi tudi nek mehanizem solidarnosti, da se državam, kadar so pod izrednim pritiskom - to ni tako težko, saj mi smo bili, recimo, ko je bila vojna v Bosni, smo imeli v Sloveniji 70 tisoč državljanov Bosne in Hercegovine, ki so se k nam zatekli. Mislim, da je to prav. Če bi jih bilo več, bi pa tudi mi verjetno cenili solidarnost drugih držav, da bi nam pomagale nositi to breme. Tako je odgovor na to vprašanje zapleten, ni enostaven, vsekakor pa mora vsebovati celovita migracijska politika tudi eno solidarnost.  Glede Marakeškega dogovora bi opozoril samo na dve stvari, da ta dogovor ni pravno zavezujoč dokument, in drugi vidik, da izrecno prepušča oblikovanje migracijske politike državam članicam Združenih narodov. Ta dokument je nek političen dokument, ki izraža neke aspiracije, kako bi moralo potekati sodelovanje med državami sveta na področju vprašanja migracij. In to sodelovanje je potrebno, ker če mi ne bomo sodelovali z državami izvora, državami tranzita, potem se bomo soočali z migracijami vselej, neskončno. Če mi z njimi ne bomo sodelovali, tudi oni ne bodo z nami, ne bodo sprejemali svojih državljanov, ki jih bomo mi želeli vrniti, ker ne izpolnjujejo meril za priznanje mednarodne zaščite. In takisto, če mi ne bomo pomagali njim nasloviti njihovih razvojnih problemov, z razvojno pomočjo in drugimi mehanizmi, potem se bo stanje, ki spodbuja ljudi, da zapuščajo svojo domovino, pač nadaljevalo. Tako je to sodelovanje potrebno, in Marakeški dokument poskuša te vidike nasloviti, zato se mi zdi s tega vidika koristen. Posledice brexita na slovensko gospodarstvo bodo, in to negativne, nemogoče je, da bi bile pozitivne. Kolikšne bodo, je težko izračunati, ker naše sodelovanje z Združenim kraljestvom je v veliki meri posredno, zlasti preko Nemčije, slovenska industrija je pomemben dobavitelj nemški industriji, slednja je pa pomembna izvoznica v Združeno kraljestvo. Vsekakor bodo posledice negativne. Če bo izstop sporazumen, z uveljavitvijo dogovora, bodo te posledice manjše. Če bo šlo pa za neurejen izstop bodo pa seveda večje.  Vsekakor sem zagovornik tesnejšega sodelovanja znotraj Evropske unije na področju obrambe, zlasti na področjih, ki sem jih že omenil, se pravi skupno vlaganje v razvoj in sodelovanje pri nabavah. To se mi zdi več kot smiselno. In za to je vedno prostor in takšno sodelovanje nikakor ne gre gledati kot nekaj, kar bi šlo na račun sodelovanja v Natu, ki za večino držav članic EU seveda ostaja primarni varnostni okvir.  Absolutno se strinjam, da je projekt drugi tir pomemben ne samo za Slovenijo, ampak tudi za Evropo in zlasti za zaledne države. In sodelovanje z njimi tudi pri takem projektu se mi zdi osebno smiselno. je pa seveda to odločitev države kot je Slovenija ali bo k sodelovanju privabila še koga ali bo šla v ta projekt sama. Zmožna je, o tem ni dvoma, ampak sodelovanje se meni zdi po definiciji koristnejše kot nesodelovanje.  Podpiram tudi ne združevanje, ampak izmenjavo podatkov obveščevalnih služb evropskih držav. Tu je zaznana neka pomanjkljivost. Države so ljubosumne, ko gre za te podatke in jih raje držijo zase. To pa hromi našo učinkovitost na evropski ravni in ko želimo se uspešneje soočiti s pojavi kot je terorizem ali organiziran kriminal. Tukaj mislim, da bi večja izmenjava podatkov obveščevalnih služb evropskih držav članic vodila do bolj učinkovitega soočanja vseh nas pri pojavih kot so terorizem ali organiziran kriminal.  Glede dileme politično proti uradniško, res, to se kar vleče. Naj rečem samo to, kdor je kdaj v Evropskem parlamentu kot predstavnik sveta EU, se pravi 28-ih držav članic EU, odgovarjal na vprašanja in podvprašanja poslancev Evropskega parlamenta se bo verjetno strinjal, da to ni uradniško opravilo. Pa ne bi več o tem, ker se mi zdi ta dilema res umetna.  Jaz tudi res ne morem biti v položaju, da bi ocenjeval delo naše komisarke. Lahko pa ocenim naše sodelovanje z njo in tudi moje osebno sodelovanje z njo. In to bi lahko ocenil kot zelo dobro, predvsem pa v najpomembnejših temah, ko je šlo za res velike stvari odlično. Nisem pa v poziciji, da bi sicer bil jaz ocenjevalec njenega dela. Mislim pa, da je dobro opravljala svoje delo.  Glede Evropskega parlamenta se mi zdi pa, pa nastopov predsednikov vlad se mi zdi pa naslednje. Mislim, da je ena osnova, da če nekdo koga vabi, da potem zagotovi tudi ustrezno udeležbo. Meni, recimo, ne bi bilo prijetno, če bi ob vabilu, ki sem ga dobil priti na ta odbor, pa bi se znašel pred praznim velikim salonom. In na to sem opozoril predsednika Vlade, ja priznam. Opozoril sem ga, nisem mu svetoval naj naredi to ali ono. Rekel sem mu, vedite, pa če boste šli v Evropski parlament, da je vaš predhodnik oziroma nekaj njih, da so nastopali pred prazno dvorano. To sem se čutil dolžan predsedniku Vlade povedati, da mi ne bi tega potem očital, zakaj mi pa niste povedali, da so slovaški premier, malteški premier in še vrsta drugih v Evropskem parlamentu govorili o prihodnosti Evropske unije pred prazno dvorano. Na to sem ga opozoril, odločil se je pa sam.  Bi pa rekel, da je vendarle, kar se tiče evropskih forumov treba narediti več, da bi bili enotnejši.   (nadaljevanje) To je tudi prednost drugih držav. Druge države imajo bolj enotno nastopanje v tujini. Mi pa naše notranje delitve prenašamo tudi navzven. Jaz sem prepričan, da s tem ne bomo daleč prišli in da to ni dobro. Jaz sem zelo za to, da je demokracija in politika, politično prizorišče v Sloveniji živahno, ko gre pa za interese države, bi si pa želel, da bi bili bolje in večkrat sposobni stopiti skupaj in držati skupaj, v korist države.  Spet o demokratični legitimnosti. Zahtevati, da mora biti komisar nekdo, ki je bil izvoljen v Evropski parlament, je enako, kot če bi zahtevali, da nekdo, ki je bil izvoljen v Evropski parlament, ne sme biti komisar, oboje je enako narobe. Pogodba je v tem smislu jasna, našteva tri pogoje, ki jih mora komisarski kandidat izpolnjevati, in nobenega četrtega. Kar se tiče demokratične legitimnosti, je pa ta povezana tudi z reprezentativnostjo, koga človek predstavlja. Volitve v Evropski parlament so volitve v Evropski parlament. In tam so sedeži razdeljeni tako, da odražajo tudi politično oziroma predvsem politično odražajo stanje v državi članici. Zato je prag oziroma najnižje število sedežev v Evropskem parlamentu šest, čeprav bi jih glede na število prebivalcev Malta morala imeti manj, to je tako imenovani princip degresivne proporcionalnosti. Ampak zakaj, zakaj so odločili snovalci sestave Evropskega parlamenta, da mora biti najnižje število poslancev iz posamezne države članice šest - prav zato, da delegacija iz države, recimo iz Malte, lahko še vedno odraža raznolikost političnega prostora v tej državi, da imate noter socialiste, da imate konservativce, da imate druge, liberalce. Zato je minimalno število šest. Po vseh drugih merilih bi jih Luksemburg pa Malta morala imeti manj, ampak zato, da se odraža raznolikost. V komisiji ima vsaka država en sedež. Zdaj mi pa povejte, kako boste vi s tem sedežem oziroma na tem sedežu odrazili raznolikost slovenskega političnega prostora, kako boste odrazili raznolikost trenutne vladne koalicije - ja, verjetno tako, da boste predlagali nekoga, ki ni tako politično profiliran, da bi se vsi drugi člani koalicije počutili nezastopane; v tem je logika komisije.  In še nekaj, jaz sem vesel zagotovil o enotni podpori, enotnosti za naprej. Spomnil bi, da je bila eden od razlogov za naše uspešno predsedovanje 2008 ravno ta enotnost. Ko sem na zaprosilo tedanjega predsednika Vlade prevzel vodenje Službe Vlade za evropske zadeve, je bila ena mojih prvih poti obisk predsednika največje tedanje opozicijske stranke na Levstikovi in tedaj sem se zavzel samo za eno stvar - prosil sem predsednika tedaj največje opozicijske stranke, naj se predsedovanje EU vzame kot projekt nacionalnega pomena, ne projekt Vlade ali vladajoče koalicije, ampak projekt nacionalnega pomena. Vesel sem bil, in še danes sem, da je tedanji predsednik največje opozicijske stranke to upošteval, se s tem strinjal in tako ravnal in s tem bistveno prispeval k uspešnosti slovenskega predsedovanja. In to je nauk, kako važna je enotna podpora glede zadev, ki so zunaj za državo pomembne. S tem bi tudi končal.  No, še nekaj vprašanj je. Minimalna plača, seveda, jaz zelo podpiram to, ampak po trenutnem pravnem redu Evropske unije so te zadeve v pristojnosti držav članic. Komisija lahko kaj priporoči, ne more pa na teh področjih reševati s predlogi zakonodajnih aktov, ker nima pristojnosti.   (nadaljevanje) Se pa je kot ste sigurno opazili tudi nova predsednica Evropske komisije zavzela za uvedbo minimalne plače v vseh državah članicah, je pa to sedaj odvisno od držav članic.  Mladi so prihodnost Evropske unije in Evropska unija jim skozi določene vzvode daje nekaj spodbud, razmišljajo tudi po evropsko in da bom rekel imajo Evropsko unijo tudi radi. Eno od teh pomembnih spodbud je program Erazmus, je zelo popularen. Zaznal sem, da se je predsednica Evropske komisije zavzela za potrojitev sredstev - kar je že pred tem predlagal Evropski parlament - za program Erazmus. Mi imamo enega poslanca ruskega parlamenta, ki je na tem dosjeju zelo aktiven. Jaz podpiram ta predlog Evropskega parlamenta in komisije oziroma predsednice komisije, mislim da je treba še več programov in mlade izpostavljati evropskim razsežnostim. Kot sem rekel na začetku Evropska unija je naš dom, mi smo v njej doma, skupaj z drugimi, zato je prav, da jih mladi spoznavajo in da se v tem domu, v tej hiši premaknejo tudi v kakšno drugo nadstropje ne samo, da tičijo v svojem delu te skupne hiše.  Toliko z moje strani. Če sem kaj pozabil me pa prosim opomnite.
Hvala lepa, gospod Lenarčič. Besedo dajem dr. Mateju T. Vatovcu.  Izvolite.
Najlepša hvala, predsednik.  Lep pozdrav vsem! Po pozornem poslušanju te razprave, ki predvidevam, da se nekako zaokroža se v bistvu potrjuje tisto, kar je že v prvem odzivu povedal kolega Franc Trček, se pravi, da bi potrebovali na tem mestu se pravi na mestu komisarja, ki bo predstavnik Slovenije v Evropski komisiji nekoga, ki je nekoliko bolj odločen, če naj rečem in to je spet vprašanje tega ali je to politični kandidat ali je to neki tako imenovani strokovnjak. Mislim, da je z vsem spoštovanjem gospod Lenarčič tudi na neki način simptom tega kaj je Lista Marjana Šarca. V bistvu po eni strani bi lahko rekli, da bi čez kakšen dan bil na taboru Lepeni ali pa kakšen dan prej na pikniku v Šmarcu in to je tisto, kar je problematično. Jaz ne pristajam na to, da obstaja neka te neideološka pozicija, ki lahko pokrije vse aspekte političnega spektra oziroma obstaja ta pozicija in to je pač ta nova oblika evrobirokrata ali pa človeka, ki zelo vešče govori bruseljski novorek in temu mislim, da smo bili danes konkretno priča. Ko govorimo o migracijah gre za grožnje, varnostna tveganja, pomen utrjevanja trdnjave Evrope na zunanjih mejah itd… Pri višjih socialnih standardih trčimo ob tem, da bo to nemogoče doseči, ker si države članice ne želijo prepustiti tega segmenta neki skupni evropski politiki, čeprav sta tako Makron kot Merkel že predlagala neki mehanizem evropske minimalne plače to so tudi zagovarjali v Levici, skratka, neki sistem, ki bi na evropski ravni seveda znal zaščiti neke minimalne pravice delavcem in tudi ostale pravice, ki izhajajo iz socialne ali pa države blaginje. Ko govorimo o okolju to je mogoče eden pozitivnejših vidikov te predstavitve, ampak mislim, da kljub vsemu konkreten in ambiciozen. Tisto, kar je pa ključno je pa stvar, ki se zatakne, ko govorim o tem, da je potrebno ščititi vladavino prava. Sedaj čisto konkretno mislim, da bi morala Evropska komisija seveda že v tem mandatu, ampak tudi nadalje, če misli resno in jaz imam tukaj sicer svoje dvome ščiti vladavino prava recimo odvzeti glasovalne pravice Madžarski. To je ukrep, ki bi mu, potem verjel. Bi verjel iskrenosti te skrbi za vladavino prava, ki pravite, da je temelj Evropske unije. Če bi bil to temelj Evropske unije imamo cel kup držav, ki začenjajo spodjedati te temelje Evropske unije in se jih v bistvu tolerira, in to je tisto kar bo pripeljalo to Evropsko unijo k razkroju, ob tem, da seveda ne znamo obdavčiti spletnih velikanov, ob tem, da ne znamo konkretno obdavčiti kapitalskih dobičkov in ob tem, da seveda ne naredimo dovolj za ohranitev okolja in še enkrat, ob tem, da ne zagotovimo vsem prebivalcem Evropske unije nekih osnovnih minimalnih socialnih standardov, bodisi iz pravic dela ali pa socialnih pravic. Tako, da tukaj, mislim pač, še enkrat ponavljam, v Levici so se potrdile naše skrbi ob tem imenovanju, seveda ga razumemo tudi kot delno pokoravanje ostalih članov koalicije, mogoče predvsem ene od strank in mislim, da je to ravno v luči tega, da bomo predsedovali Evropski uniji ob tem, da bo Evropska unija pred nekimi resnimi izzivi to neko notranjepolitično priigravanje, ki verjetno ne bo v korist državi kot taki. Jaz ne osporavam temu, da ste dober diplomat in mislim, da se to tudi izkazuje, tudi dober poznavalec sistema in delovanja Evropske unije, ampak še enkrat, mislim da v evropski komisiji potrebujemo človeka, ki bo odločen, zelo direkten in znal odgovoriti na vprašanje, ki smo jih danes poslušali, ne tako zelo široko in morda na tak način, da bo tako to prikupno tako enim kot drugim, ampak z nekimi jasnimi stališči. In ta stališča sicer so seveda problematične, perse. Recimo že naša deklaracija o delovanju Slovenije v institucijah Evropske unije ima že ta invkorporirana problematična stališča o sebi, tako da tukaj iz našega vidika težko pričakujemo kakšno drugačno stališče, ampak čisto konkretno pri teh osnovnih načelnih vprašanjih, še enkrat, vladavina prava in tako naprej, je preveč govorjenja in premalo konkretnih akcij, ki so seveda na koncu dneva del neke politične aritmetike, se pravi, števila glasov, pomena države in tako naprej in to je v bistvu tudi eno od simptomov tega, da Evropska unija ne deluje dobro oziroma, da potrebuje neke korenite spremembe in te korenite spremembe bodo v prvi vrsti potrebne na pristojnostih, ki jih ima recimo evropski parlament na manjšanju pristojnosti, ki jih ima Evropska komisija in v bistvu večji demokratizaciji vseh evropskih institucij kot takih, tako da to kot nekakšen komentar, bolj kot vprašanja. V Levici bomo glasovali proti.
Hvala lepa gospod Vatovec.  Zdaj, interesa za razpravo ni več, dajem pa besedo gospodu Lenarčiču, če želi odgovoriti tudi na ta zadnji komentar oziroma zaključno sklepno misel.
Janez Lenarčič
Hvala lepa gospod predsednik.  Jaz bi se tukaj na koncu želel zahvaliti, prvič, za vabilo na to predstavitev, drugič za udeležbo vseh prisotnih na tej predstavitvi. V tem letnem času bi si večina želela biti drugje, zato še toliko bolj cenim, da ste si vzeli čas.  Tretjič. Rad bi se zahvalil vsem, ki se z vprašanji in komentarji, mnenji, aktivno sodelovali v tej razpravi. Zame je bila ta razprava koristna. Zahvaljujem se vam za intervencije, za vaša mnenja, za vprašanja. Poslušal sem na ta vprašanja odgovoriti po najboljših močeh. Zanašam se na to, da boste presojali mojo predstavitev korektno. Jaz sem se je lotil korektno, računam na vašo naklonjeno obravnavo in seveda pričakujem in upam na ugodno odločitev.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospod Lenarčič. Hvala lepa tudi vsem kolegom, članom odbora.  Ugotavljam, da je razprava zaključena. V skladu z ustaljeno parlamentarno prakso, gospoda kandidata prosim, da za nekaj trenutkov zapusti sejno sobo, da odbor opravi glasovanje. Na glasovanje dajem predlog mnenja, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije podpira kandidata Janeza Lenarčiča za člana Evropske komisije iz Republike Slovenije.« Želi kdo obrazložiti svoj glas? Prosim.
Ja, spoštovani, hvala lepa. Jaz se še enkrat gospodu kandidatu no, čeprav ga ni več noter, zahvaljujem za odgovore na določena vprašanja, neke cilje in usmeritve, seveda bo do nadaljnjega, ko bo znano o celotni komisiji in o resorju, ki bo za Slovenijo določen, takrat bomo lahko govorili o realnih aktivnostih in ciljih. Seveda pa kandidata po današnji predstavitvi čaka še kljukica pri predsednici komisije in nato predstavitev pred parlamentarnim odborom Evropskega parlamenta in potrditev celotne komisije. Tako da, jaz kandidatu želim vse dobro in upam na konstruktivno sodelovanje z Državnim zborom in predvsem na ravni Slovenija in EU. Ob tem pa povem, da ima kandidat mojo podporo danes in lahko trdim, da tudi podporo celotne LMŠ, hvala lepa.
Hvala lepa. Zdaj pa vas prosim, da glasujemo. Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/
Proceduralno. Glasovalna naprava ne deluje očitno. / oglašanje iz dvorane/ Lahko ponovite, prosim?
Ni potrebe, da bi ponavljali oziroma glasovali še enkrat. Aparati delujejo. 8 glasov… / oglašanje iz dvorane/
Jaz bi prosil za ponovitev glasovanja. / oglašanje iz dvorane/
Lahko glasujemo še enkrat / oglašanje iz dvorane/
Ja, absolutno.
Po Poslovniku velja, skladno s 83. členom, ko je glasovanje zaključeno, je zaključeno.
Spoštovani predsednik, med glasovanjem sem proceduralno opozoril, da glasovalna naprava ne deluje. / oglašanje iz dvorane/
Gospod Koprivc, opozoriti vas moram, da ste postopkovni predlog sprožili po zaključku glasovanja, zato prosim, da upoštevate izid glasovanja. Jaz nimam vpliva na vašo odločitev oziroma glasovanje. Lahko samo ugotovim, da je 8 poslancev glasovalo za in 2 sta bila proti. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pod pravkar sprejetim mnenjem bom zapisal naslednjo obrazložitev: Odbor za zadeve Evropske unije je kot pristojno delovno telo na 8. nujni seji dne 25. 7. 2019 obravnaval gradivo Vlade št. 700-11/19-4/1 z dne 18. 7. 2019, s katerim Vlada za člana Evropske komisije iz Republike Slovenije predlaga gospoda Janeza Lenarčiča. Na seji se je predlagani kandidat predstavil članom odbora in za tem odgovarjal na njihova vprašanja. Odbor je menil, da je bila predstavitev kandidata ustrezna, zato je sprejel mnenje, da podpira njegovo kandidaturo za člana Evropske komisije iz Republike Slovenije. Prosim, da kandidata povabite nazaj v sejno dvorano.
…/izključen mikrofon/ Opravičujem se.  Spoštovani kandidat gospod Janez Lenarčič, Odbor za zadeve Evropske unije podpira vašo kandidaturo za člana Evropske komisije iz Republike Slovenije.  Kot predsednik Odbora za zadeve Evropske unije bom mnenje o predstavitvi kandidata z obrazložitvijo v skladu z drugim odstavkom 11.b člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in tretjim odstavkom 154.š člena Poslovnika Državnega zbora takoj poslal predsedniku Državnega zbora in Vladi.  S tem končujem 1. točko in 8. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Vsem se najlepše zahvaljujem in vam želim lep dan!