19. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

20. 3. 2019

Transkript seje

Matjaž Nemec

Spoštovane kolegice, dragi kolegi!

Pričenjam s 19. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestni članice in člani naslednji poslanke oziroma poslanci: Imam eno opravičilo in samo eno zaenkrat. Opravičuje se gospod Janez Janša.

Pozdravljam vse prisotne! Spoštovanega ministra za zunanje zadeve ter celotno ekipo prisotnih.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

18. marca 2019 ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkami 1a., 1b. in 1c. Predlagam, da glasujemo o predlogih za širitev.

Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.a. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.b. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.c. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet. Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanimi širitvami.

Kolegice, kolegi! Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Kot prvemu oziroma dovolite mi, da pred tem še preberem eno pooblastilo. Z nami je gospa Jerca Korče, ki nadomešča gospoda Roberta Pavšiča.

Preden dam oziroma povabim, vabim kolegice in kolege, da se prijavil k razpravi in kot prvemu dajem besedo dr. Milanu Brglezu, ki bo postavil poslansko vprašanje ministru za zunanje zadeve, dr. Miru Cerarju.

Dr. Brglez, izvolite.

Milan Brglez

Najlepša hvala, hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Imam dve vprašanji. Prvo: Iz izjave državne sekretarke na Ministrstvu za zunanje zadeve ob srečanju s posebno predstavnico Evropske unije za bližnjevzhodni mirovni proces Susanno Terstal je razvidno, da Slovenija formalno ostaja močna podpornica tega procesa in rešitve dveh držav v okviru katere bi se država Palestina vzpostavila ob mejah iz leta 1967, Jeruzalem pa bi bila prestolnica tako palestinske kot izraelske države. V praksi se rešitev dveh držav žal odmika. K temu prispevajo tudi dejanja nekaterih držav, ki de facto spreminjajo svojo politiko glede bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Zelo očitno in z ozirom na njih položaj mednarodno skupnosti zelo problematično pri tem izstopajo Združene države Amerike. Slednje Golenske planote ne označujejo več za zasedeno ozemlje, prav tako se po novem izogibajo izrazu »zasedeno ozemlje« v celoti ter za območja, ki so pod dolgoletno okupacijo Izraela raje uporabljajo geografske pojme. Zanima me ali in kako se Republika Slovenija kot zagovornica rešitve dveh držav ter vladavine mednarodnega prava odzvala na to zadnjo spremembo ZDA v politiki do bližnjevzhodnega mirovnega procesa?

Drugo vprašanje: Kot je znano širši javnosti, smo Socialni demokrati ostro obsodili nastop predsednika Evropskega parlamenta Tajanija v Bazovici ter zaradi njegovih izjav, v katerih si je privoščil zgodovinski revizionizem in celo izražanje ozemeljskih teženj v odnosu do slovenskega in hrvaškega dela Istre, sprožili peticijo z zahtevo po njegovem odstopu. Za Ministrstvo za zunanje zadeve je vila zadeva z opravičilom gospoda Tajanija zaključena. Ta zaključek pa se je izkazal za prehitrega, saj je Tajani pred dnevi omenjenim izjavam dodal še opravičevanje fašističnega voditelja Mussolinija ter njegovega režima, ki je povzročil ogromno neizmernega trpljenja našim ljudem. Z ozirom na to me zanima stališče Ministrstva za zunanje zadeve do omenjenih izjav ter kako konkretno se namerava nanje odzvati v tem primeru?

Hvala.

Matjaž Nemec

Besedo dajem gospodu Ivanu Hršaku in ostale vabim, da se prijavijo k razpravi.

Izvolite.

Ivan Hršak

Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovani minister z ekipo!

Jaz imam eno vprašanje. Priča smo dogajanju v Srbiji, predvsem v Beogradu. Že kar nekaj časa so demonstracije, se dogaja mislim, da preko vikenda je to kar eskaliralo že kar v tisto nevarno smer. Kako Slovenija ocenjuje to dogajanje v Srbiji in ali ocenjujemo, da lahko to dogajanje pripelje tudi do mogoče kakšne večje destabilizacije sistema na Balkanu oziroma Srbiji?

Hvala.

Matjaž Nemec

Naslednji je gospod Ferenc Horváth.

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo.

Lep dober dan želim! Pozdravljeni gospod minister!

Jaz bi imel, bomo rekel eno lokalno zunanjepolitično vprašanje in sicer glede statusa mejnega prehoda Petišovci-Mursko Središče. Ta se je v preteklosti, vsaj kolikor sem jaz obveščen, Hrvaška je ta status enostransko spremenila in problem, ki je nastal pri nekaterih, predvsem prevoznikih in izvoznikih, da preko te meje ne morejo več svoje dejavnosti izvajati in morajo narediti kar velik krog, da lahko svoje blago pripeljejo na cilj, in ne vem, ali ima tu zunanje ministrstvo kakšne namene, cilje, da bi se to spremenilo, da bi vsaj, bom rekel, postal to meddržavni mejni prehod?

Hvala lepa.

Matjaž Nemec

Naslednji je pa mag. Andrej Rajh.

Izvolite, imate besedo.

mag. Andrej Rajh

Spoštovani minister!

Naši britanski prijatelji danes vidijo, da ločitev ni tako enostavna, kot se je na prvi pogled zdelo. Pojavljajo se ugibanja, da se bo brexit preložil celo za eno leto pa me zanima kakšne je naše stališče.

Hvala lepa.

Matjaž Nemec

Ker smo imeli relativno kratka vprašanja dajem besedo še petemu poslancu in sicer gospod Primožu Siterju, potem bomo ta prvi sklop zaključili in bomo dali besedo ministru.

Izvolite gospod Siter, imate besedo.

Primož Siter

Ja, hvala lepa in dobro jutro!

Ostal bom na britanskem. Predsednik države je pred tedni obiskal britanski dvor in tam klepetal s kraljico Elizabeto II. Zdaj glede na to, da razumemo, da je monarhija ena stvar preteklosti in da tudi v praksi angleški dvor neke operativne vrednosti v diplomaciji nima me zanima, kakšna je oziroma kako ocenjujete, kakšna je dejanska diplomatska vrednost tega obiska? Operativna vrednost, kaj lahko visoki predstavnik v dialogu z neko deklarativno funkcijo, ki je angleška kraljica je, kaj lahko, do česa lahko takšni obiski prepeljejo? Kakšna je tukaj dobrobit, če prevedem, dobrobit za enega prebivalko ali prebivalca Slovenije? In pa seveda me zanima, kakšen je bil stroškovnik tega obiska predsednika Boruta Pahorja na angleškem dvoru?

Hvala.