Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, članice in člani odbora parlamentarnega Odbora za pravosodje ter ostali vabljeni gostje, lepo pozdravljeni na današnji 8. nujni seji Odbora za pravosodje!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani in sicer: gospa Meira Hot, Željko Cigler, gospod Dejan Kaloh, in kot nadomestna poslanca sodelujeta gospod Marko Koprivc in gospa poslanka Alenka Jeraj.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk dnevnega reda, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PROJEKTOV »REŠEVANJE PROSTORSKE PROBLEMATIKE ZAVODA ZA PRESTAJANJA KAZNI ZAPORA LJUBLJANA« IN »REŠEVANJE PROSTORSKE PROBLEMATIKE ZAVODA ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA IG«.

Gradivo z dne 12. 3. 2019 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki dnevne reda so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana in Zavod za prestajanje kazni zapora Ig.

Ob tem še eno obvestilo. Sam bom vodil sejo ponovno le 45 minut, nobenega od podpredsednikov parlamentarnega Odbora za pravosodje ni prisotnega, zaradi tega je moj predlog takšen, da me po 45 minutah, če bo seveda seja še vedno trajala, me nadomešča gospa poslanka Tine Heferle, tudi podpredsednica Državnega zbora pa sprašujem članice in člane, ali se s tem načeloma strinjate? Se, v redu. Najlepša hvala.

Za uvodno predstavitev projektov »Reševanje prostorske problematike Zavoda za prestajanja kazni zapora Ljubljana« in »Reševanje prostorske problematike Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig« dajem besedo uvodoma predstavnici Ministrstva za pravosodje.

Gospa državna sekretarka, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani gospod predsednik, poslanke, poslanci, članice in člani odbora!

Tudi uvodoma bi jaz z naše strani opravičila prisotnost predstavnikov ZPKZ Ig, ki zaradi nujnih delovnih obveznosti ne morejo biti danes z nami, so pa z nami kot rečeno tudi projektanti obeh projektov in bodo tukaj na voljo za vsa pojasnila in odgovore tudi v zvezi z Igom.

Kot rečeno je Odbor za pravosodje na svoji 5 seji dne 6 februarja tega leta ob obravnavi predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za to leto sprejel sklep, s katerim je Ministrstvu za pravosodje predlagalo, da ponovno preučimo upravičenost višine načrtovanih sredstev za gradnjo moškega zapora na Dobrunjah ter adaptacijo in širitev ženskega zapora na Igu. Na ministrstvu smo tako takoj februarja pristopili k iskanju možnih rešitev za optimizacijo obeh projektov ter pripravili to priloženo gradivo, ki smo vam ga v Državni zbor posredovali 12. marca 2019.

Oba projekta zaporov sta v različnih fazah trenutno. Projektanti, ki so bili izbrani z natečaji, so predlagali optimizacijo, ki pa pomeni spremembo obeh projektnih nalog in s tem seveda tudi zahtev uporabnika zaporov. Pri tem so glede na fazo projektov, v kateri so, predlagali še druge optimizacije, ki so glede na zmanjšanje zahtev izvedljive na projektu.

Pri ženskem zaporu na Igu so glede na fazo projekta - trenutno smo v fazi izdelovanja PGD dokumentacije - predlogi konkretnejši kot pri Dobrunjah. So že potrjeni tudi s strani uporabnika, se pravi, s strani URSIKS, s tem so znane tudi konkretne številke predlagane optimizacije, ki znaša okoli dobrih 20 % zmanjšanja trenutno predvidenih stroškov. V predlogu optimizacije, kar se tiče Iga, gre predvsem za ukinitev določenih modulov ter preoblikovanje teh modulov na račun zmanjšanja določenih modulov, ki so bili glede na projektno nalogo projektirani bolj, da rečemo temu, bogato, kot na primer modul bolniškega oddelka. Ti moduli so se zmanjšali in preoblikovali v module zaprtega oddelka. Potem gre tu za predlog bolj racionalne izrabe večjih celic, ki so se zdaj preoblikovale v dvoposteljne sobe. Ta predlog vključuje tudi zmanjšanje pisarn za strokovne sodelavce, ki so se preoblikovale v module zaprtega oddelka, in pa zmanjšanje sob za obiske. Poleg tega je zajeta še racionalizacija glede na konsenz z uporabnikom, in sicer zmanjšanje zahteve po svetli višini pokritega uvoza in izvoza za tovorna in službena vozila ter zmanjšanje zahteve po svetli višini celotnega servisnega dvorišča, ki se zniža na višino, primerno za dostop zgolj manjših dostavnih vozil. Pa še zmanjšanje zahtev glede vhoda, in sicer prilagoditev vhoda za upravni del v prvo nadstropje gradu, ki se po novem predlogu uredi skozi današnji vhod v grad in ne z izkopi pod obstoječe grajsko stopnišče. Tehnično in tudi z vidika, kako to sovpada s pričakovanimi varnostnimi in drugimi standardi ter normativi, pa bodo, kot rečeno, potem bolj podrobno pojasnili projektanti.

Pri moškem zaporu na Dobrunjah je optimizacija s strani projektantov glede na natečajno rešitev - tu smo trenutno v fazi idejne zasnove - le nakazana, s tem da je prostor zanjo načrtovan v osnutku OPPN, in sicer tako, da omogoča optimizacijo zasnove in s tem tudi zmanjšanje površin za do 25 %. Glede na to zgodnjo fazo projekta - in tudi še poteka usklajevanje z uporabniki - ter glede na zahtevo po umestitvi oddelka za starejše zapornike ocenjujemo, da so pri tem projektu tudi možni prihranki glede na dosedanje predloge projektantov približno 10 %. Pri tem je treba poudariti, da bo ocenjevanje prihrankov, pa tudi investicije na tem projektu izpostavljeno seveda tveganju do izgradnje, saj gre za lokacijo, ki je glede na predhodne raziskave sicer obremenjena z nenevarnimi gradbenimi odpadki, kar pa vseeno narekuje, da bodo posegi na tem območju opuščene gramoznice šteti, kot da gre za ravnanje z odpadki. Zato bodo le-ti ob izgradnji podvrženi stalnemu nadzoru, ker obstaja tveganje, da kljub tem predhodnim raziskavam ne bi šlo le za nenevarne odpadke. Vse navedeno je sicer obdelano tudi v celoviti presoji vplivov na okolje, ki je del OPPN. Konec februarja tega leta je bil potem za projekt na Dobrunjah, kot rečeno, pripravljen ta osnutek OPPN in kot naročnik smo možnost optimiziranja projekta vključili že v ta dokument, ki ga bo pa Svet Mestne občine Ljubljana obravnaval predvidoma v maju 2019. Kot rečeno, je možna optimizacija vključena v tisti člen odloka, ki določa dovoljena odstopanja, in sicer so predvidena možna povečanja za 10 % ali pa zmanjšanje objektov za 25 %. Pri tem projektu izdelava projektne dokumentacije še ni v teku, je pa treba za potrebe izdelave idejnega projekta pridobiti potrjene spremembe s strani URSIKS že do začetka aprila 2019, da časovnica projekta ne bo ogrožena. Zato smo vas tudi, gospod predsednik, zaprosili za čimprejšnji sklic te seje, in se vam za to zahvaljujemo. Predlogi spremembe te projektne naloge za Dobrunje so zdaj že v teku, tako pričakujemo uskladitev že v tem mesecu in torej pravočasno.

Glede Dobrunj so projektanti predlagali optimizacijo tako v namestitvenem delu pripora in zapora kot v vstopnem objektu in v objektu, namenjenem odprtemu oddelku. Optimizacija gre pri namestitvenem delu v smeri, prvič, sprememb struktur sob, del enoposteljnih sob bi se preoblikoval v dvo- in triposteljne sobe, kar pomeni zmanjšanje števila kopalnic in tako tudi kvadrature prostora, drugič, zmanjšanje števila modulov, ki se ureja z racionalnejšo izrabo sob za invalide, in tretjič, zmanjšanje površin skupnih prostorov v modulih in prostoru za prostočasne aktivnosti v priporu. Pri vstopnem objektu in pri odprtem oddelku pa gre optimizacija v smeri zmanjšanja prostorov, in sicer pri vstopnem objektu v smeri zmanjšanja prostorov za obiskovalce, prostorov v kleti, zmanjšanje telovadnice, pralnice, izobraževalnih prostorov in arhivskih prostorov za potrebe zavoda, ukinitev oddelka za zdravstveno oskrbo, saj bodo hospitalizirani zaporniki ležali v bolnišnici, in pa za opustitev večjega dela bolniških celic, če bo to seveda mogoče in tudi odobreno s strani Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, torej s strani uporabnika.

Predloge za optimizacijo, ki jih bo danes tudi vam predstavil projektant, mora pred nadaljevanjem, kot rečeno, potrditi še URSIKS, in pomenijo ti predlogi spremembo projektne naloge iz konca leta 2016. Zato tudi glede na to fazo groba ocena prihrankov s strani projektantov na tem projektu še ni mogoča, kot rečeno, pa po naši zelo grobi prvotni oceni pričakujemo zmanjšanje stroškov za okoli vsaj 10 %.

Toliko z moje strani uvodoma. Kot rečeno, bi zdaj tudi projektanti predstavili, če dovolite, te spremembe nekoliko podrobneje in nekoliko bolje ilustrirali za vas tudi ta dva projekta. Kasneje pa smo vam z ekipo seveda na voljo za odgovore ali dodatna pojasnila. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Ali želi besedo predstavnik Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij? Izvolite.

Ne, v bistvu, saj je kolegica državna sekretarka lepo pojasnila, tako bi tudi jaz predlagal, da projektanti predstavijo, potem pa bodo verjetno še kakšna vprašanja, pa bi se lahko potem še pogovorili.

Najlepša hvala.

Torej predlagam, da projektanti predstavijo načrte. Imate s seboj tudi predstavitev, kajne? Aha, je že. Izvolite, beseda je vaša. Pa če se lahko predstavite za magnetogram.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! (Uroš Rustja in Primož Žitnik, Void Arhitektura, projektanti prenove in dozidave ženskega zapora na Igu.)

Projekt, ki je bil narejen na podlagi projektne naloge, je zmagovalni projekt, ki je bil izbran na natečaju. Izbran na natečaju je bil, po besedah komisije, predvsem zaradi tega, ker se na zelo human način umešča v ta obstoječ prostor. Ta obstoječ prostor, v katerem danes domuje Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, je zahteven prostor. Gre za spomeniško zaščiten grad, gre za vzpetino Pungart, ki spada v Natur 2000 območja, se pravi, v zaščiteno naravo. Hkrati pa tudi zaradi svojih ambientalnih posebnosti in vseh ostalih, tudi penoloških razlogov, se na tem mestu ohranja program zapora. Projekt predvideva s svojo umestitvijo tako subtilno rešitev, da se ohranja vse kvalitete tako naravne kot kulturne dediščine v tem prostoru. Kot vidite na tem prikazu, je novogradnja, se pravi, dozidava obstoječemu zaporu predvidena kot terasast objekt, ki se vzpenja po vzpetini, se od obstoječega objekta umika in s terasasto zasnovo zazelenjenih streh vpenja v ta naravni ambient. Tu bi rad poudaril, da je celotna investicija, faznost na takšen način zastavljena, da je ARSO, se pravi, Agencija za okolje in prostor Republike Slovenije, prepoznal v predhodnem postopku, da ni potrebna presoja vplivov na okolje. To smo dosegli na ta način, da smo objekt razdelili na faznost, v štiri faze, s tem pa predvsem zmanjšamo vplive na širši prostor, tudi na tako občane Iga kot na naravo in tudi seveda na zapornice, ki bodo v času izvedbe novega objekta še vedno prebivale v obstoječem gradu. Na ta način, se pravi, s temi ukrepi, ki smo jih v projektu predvideli, zagotovimo tudi nižjo investicijo, ta bi bila precej višja, če bi bilo potrebno celoten zapor za čas izvedbe prenove seliti na drugo lokacijo. No, tukaj mogoče s tem prikazom je vidno, kako se novogradnja vpenja v ta naravni prostor, terasasto, in s tem izpostavlja kulturno dediščino obstoječega gradu, hkrati pa s to terasasto zasnovo omogočamo precej manjše izkope in vse ostale posege v obstoječi teren. Nekaj prikazov za občutek. Tole je z dvorišča pred gradom, se pravi, terasasta zasnova iz notranjosti, iz sprehajališč zaprtega oddelka. Treba je tudi to poudariti, da ta novogradnja in celotna ureditev območja ne obdaja obstoječega gradu z zidom, ampak je zagotovljena takšna arhitekturna rešitev, da je za varnost poskrbljeno brez tega, da bi obdali obstoječi grad z zidom.

Če gremo zdaj na optimizacijo tega projekta. Kot rečeno, je bil projekt projektiran glede na potrebe, glede na zahteve, ki so bile podane v projektni nalogi. Ampak po preverbi smo prišli do zaključka, da je možna precejšnja optimizacija ob ohranitvi kapacitete. Zdaj je kapaciteta po projektni nalogi 140 zapornic, to se ohranja, kljub temu, da se celoten objekt zmanjša za ca 2 tisoč kvadratnih metrov. To je pa mogoče na ta način, kot vidite tule na temle prikazu, imamo enoposteljno celico, dvoposteljno celico, celico za mamo z otrokom, celico za invalidno osebo, celice za mladoletnice s skupnim dnevnim prostorom. Možno je preoblikovati celice, recimo, za invalidno osebo, celice za mamo z otrokom, na ta način, da se v njih umešča dve zapornici, s tem se ukini kar nekaj celic in zagotovi teh 140 še zmeraj s tem umeščanjem dveh. Če pogledamo, kaj pomeni zdaj to za celoten projekt. Tule vidimo na tem prikazu celotno situacijo: dostopna cesta na grad, sam grad in potem to, kar je s svetlo barvo, je kletna etaža, ki povezuje grad z novim delom objekta. Novi del objekta je bil v prejšnji varianti, se pravi, v varianti projektiranja po projektni nalogi, sestavljen iz treh lamel, iz treh traktov s celicami. Po tej racionalizaciji, kot vidite, en trakt odpade, kot rečeno, zmanjša se število celic, ohrani se kapaciteta. S to racionalizacijo se zmanjša kvadratura z 2 tisoč kvadratov na ca 10 tisoč skupno. Zaradi te racionalizacije se tudi zmanjšajo izkopi in celoten poseg v območje vzpetine Pungart.

Če povzamem vse točke racionalizacije. Ukinejo se štirje moduli, module se reorganizira, tako da se kapaciteta zapora ohranja, 140 oseb. In še dodatne racionalizacije, ki jih je tudi že gospa sekretarka omenila, znižanje servisnega dvorišča - tu ni potrebe, da bi smetarsko vozilo zapeljalo v samo servisno dvorišče -, s tem še dodatno zmanjšamo izkope. Nadalje, racionaliziramo izkope pod obstoječim gradom, na ta način so bistveno manj zahtevni posegi v okolici gradu in tudi veliko manjši riziko tega posega v okolici dediščine. Zmanjšajo se tudi nekoliko prostori za obiske.

Zdaj bi samo hitro preleteli še tlorisno zasnovo. Tole je kletna etaža, na levi strani imamo grad in obstoječo klet gradu. Glavni vhod je v kletno etažo vmes med novim delom in obstoječim gradom. Vhod in potem glavna komunikacijska os, ki teče vzdolž, povezuje vse vertikalne komunikacije, ki se nadaljujejo v trakte. Ob gradu prostori za obiske, ki so ločeni od zaprtega oddelka in pripora; takoj za vhodom skupni prostori z manjšo večnamensko dvorano in knjižnico; v tem traktu v kleti, v južnem traktu, imamo delavnice, v srednjem traktu pralnico in kuhinjo. Naprej se trakti v pritličju nadaljujejo s celicami. Kar je z rdečim označeno, so skupni prostori, prostori za zaposlene, komunikacije, z oranžno barvo celice. V grad se umeščajo tisti prostori, ki so varnostno najmanj zahtevni, to je odprti oddelek, polodprti oddelek, uprava. S tem omogočamo odprtost gradu v največji možni meri. To pomeni, da grad ni del zaprtega oddelka in pripora in je vanj možno vstopati v pritličju neovirano oziroma v skladu z režimom odprtega oddelka. V prvem nadstropju zmanjšan bolniški oddelek in še dodatni prostori za namestitev ter v drugem nadstropju v gradu prostori polodprtega oddelka.

Na ta način ta racionalizacija, kot rečeno, če povzamem, zmanjša posege tako v okolje, tako v ta občutljiv naravni prostor kot tudi v bližino samega gradu in na ta način racionalizira samo investicijo za ca 20 %.

Hvala.

Najlepša hvala.

Je to vse? Potem bi dal besedo predstavniku Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Izvolite.

Hvala za besedo.

Jaz sem Davorin Počivalšek, poleg mene je Urban Petranovič, sva projektanta zapora v Dobrunjah. Tudi mi smo zmagali na javnem natečaju za ta projekt.

Običajno začnemo s to podobo, to je podoba zaporniškega modula z atrijem. To je pač mogoče značilnost našega projekta, da zaradi visokih zahtev, da zaporniki, recimo, ne smejo videti zidu okrog zapora, in seveda zaradi zahtev po neki humani namestitvi, smo se odločili za atrijsko zasnovo modulov. In to smo dosegli na ta način, da smo module usmerili v zaprte vrtove. Mogoče najprej lokacija. Ne vem, ali se dobro vidi. Tole je, recimo, tale harfa ob avtocesti, tole je Litijska cesta in naša parcela je tale modra. Tule je izvoz za Dobrunje pa Bizovik. To je v bistvu neka podoba zapora, ki je sestavljen iz odprtega, zaprtega dela in iz izobraževalnega objekta za pravosodne policiste. Zasnovano je tako, da je ob Litijski cesti ta viden objekt najprej izobraževalni objekt in za njim ta zaprti del zapora in tule v vogalu še odprti del zapora. Torej, z Litijske je najprej viden tale izobraževalni objekt in zapor od zadaj. Zaprti del zapora je sestavljen iz nekako štirih delov, iz tega sprejemnega dela, iz zapora, zaprtega dela zapora in pripora, ter proti avtocesti prostorov delavnic. Naj vam na hitro predstavimo še ta vstopni objekt, kjer je vhod za obiskovalce, za zapornike, za uslužbence. Potem imamo območje za sodne razprave, mišljeno je, da je ena večja razpravna dvorana, zato da ni treba zapornikov vozit na sodišče. Potem je tu jedilnica za zaposlene in kuhinja za cel zapor ter pralnica, športni objekt, se pravi, telovadnica. V drugi etaži so prostori za obiske in v tretji etaži uprava ter zdravniški oddelek, ki ga pa ukinjamo. V kleti je zaklonišče, kjer predlagamo, da vanj umestimo tudi arhiv. Sam zapor je sestavljen iz modulov, se pravi, vsak modul ima celice in nek bivalni del, po dva modula skupaj sta sestavljena v sklop, ki imata svoj zaprt atrij - to je mogoče bolj plastična predstavitev -, se pravi, dva modula s 15 zaporniki si delita skupaj zaprt vrt. Tule vidimo, da po eni strani modula so celice. Moduli so bili sestavljeni po projektu iz desetih enosobnih celic, ene dvosobne celice in ene trosobne celice. Zaradi predlagane racionalizacije predlagamo, da se poveča število dvoposteljnih celic in s tem se dva taka modula lahko ukineta. Tule je zdaj primer celice, vsaka celica ima svojo kopalnico, posteljo, mizo, okno; to je celica za eno osebo, celica za dve osebi, celica za invalida in celica za tri osebe. Dodatno bomo tudi v celici za invalida dodali še eno posteljo, ker je soba tako velika, da kadar ni invalida oziroma gibalno ovirane osebe, sta lahko povsem udobno dva zapornika v celici. No, proti avtocesti so pa prostori delavnic. Imamo v bistvu pet delavnic, za obdelavo kovin, za ključavničarska dela, mizarsko delavnico, za ročna dela, tako bodo zaporniki lahko delali. To je pogled z avtoceste na ta zapor. Te delavnice smo umestili proti avtocesti zato, da nekako ščitijo protihrupno ta bivalni del oziroma namestitveni del, pa še vidi se. Okrog zaprtega dela zapora imamo tri vrste ograj, ki jih zaporniki ne vidijo. Te ograje je skoraj 700 metrov in s tem zagotavljamo zelo visoko varnost zaporu.

Tule je še kratek povzetek teh predlogov racionalizacije. Se pravi, povečanje števila ležišč v modulih, z M-15, se pravi, modul za 15 oseb, na modul za 16 oseb. V bivalnem delu modula bomo zmanjšali kvadraturo za ca 10 %, zmanjšali bomo nekaj prostorov za prostočasne aktivnosti pripornikov in zapornikov, tudi te prostore za obiskovalce predlagamo, da se zmanjšajo za 10 do 20 %. V tem zaklonišču bomo tudi v naslednjih fazah zelo racionalno pristopili, da bo zaklonišče namenjeno temu, čemur mora biti, se pravi, ocenjujemo, da bo za 20 % manjše. Kot rečeno, oddelek za zdravstveno nego se v bistvu ukine v taki obliki, kot je bil prvotno zasnovan, in se v zaporu in priporu spremeni modul za invalide v modul za nego starejših oseb oziroma starejših zapornikov, pa v bistvu za neko kratkotrajno nego zapornikov. Pa zmanjšali bomo telovadnico, recimo, mogoče bomo tudi komunikacije, se pravi, hodnike mogoče malo zožili, pralnico. In predlagamo tudi prestavitev arhiva v zaklonišče, ker je pač zaklonišče potem dvonamensko, večinoma je itak prazno. Tako, to je bila kratka predstavitev.

Najlepša hvala obema.

Želi še kdo od vabljenih besedo? (Nihče.)

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Prijavljena je gospa Alenka Jeraj.

Hvala za besedo.

Jaz prihajam z Iga, tako bom nekaj povedala o tem delu, ki se dogaja na Igu. Jaz razumem in vem, da je treba zapore širiti in urediti, ampak imam seveda problem z lokacijo; to sem povedala tudi na Igu, ker sem svetnica in sem takrat glasovala proti taki rešitvi. Jaz vem, da je stvar zdaj mogoče že malo pase, lokacija je pač definirana, ampak vseeno imam kar nekaj pomislekov, ki bi jih rada tu povedala.

Če samo pogledamo finančno, kako stvar zgleda, recimo, za širitev na Igu. 44,8 milijona bomo namenili za zapor, ki ima kapaciteto 140 oseb. Če bi razdelili to na osebe, pomeni 320 tisoč evrov na osebo. Mislim, da kot država nismo tako bogati. Vem, da je sicer treba danes delati zapore po nekih drugih standardih, kot so bili, in da to, kar je danes na Igu, v zaporih v gradu, gotovo ne ustreza in ne izpolnjuje sto in enega pogoja, ki je za zapore. Ampak ne glede na to, no, mislim, da si ne delamo dobre usluge, da v bistvu zapor širimo, ker to pomeni, da bo naslednjih sto let zapor na Igu ostal. V tem času je ob gradu - kar ste že sami povedali, grad je spomeniško zaščiten - tudi hrib Pungart in sami ugotavljate tudi v svoji nalogi, da so to lahko tveganja, ko se bo - in sem prepričana, da se bo -, izkopavalo, se bo ugotovilo, da gre za pomembno arheološko najdišče in bo to gotovo stvar verjetno na koncu še podražilo ali pa celo v kakšnih trenutkih tudi ustavilo, torej podaljšalo; to itak ugotavljate tudi sami. Mislim, da tudi ni zelo enostavno to, kar zapišete, da se bo pod gradom izkopavalo, in je vprašanje, kaj to lahko potem v nadaljevanju pomeni. V neposredni bližini tega gradu je cerkev svetega Jurija, ki je propadla v vseh teh letih ravno zato, ker je bil tam zapor in je bila zadeva ograjena, se ni smelo obnavljati ali karkoli tam početi. Danes je v zaporu kapaciteta, kolikor jaz vem, 110 oseb. Se pravi, mi povečujemo zapor za 12 tisoč kvadratov oziroma zdaj 10 s to racionalizacijo za 140 ljudi. Jaz nimam nič proti in tudi se mi zdi zelo v redu narejena naloga. Tisti, ki ste to naredili, ste se gotovo potrudili in je idealna rešitev, da je terasasto, da se res ne naredi na hribu še ene akropole. Ampak kljub temu mislim, da ta zadeva ne sodi na Ig, no, kakorkoli. Leta 2011 so bila ižanska kolišča vpisana na seznam Unesco. Občina ima neke načrte za neko tako pomembno lokacijo, in mislim, da Slovenija kot država, ki v ospredje ali pa celo na prvo mesto postavlja tudi turizem, bi morala se potruditi in poiskati primernejšo lokacijo za zapor. Vem pa, da je najbolj enostavno narediti to tam, kjer že je, kjer so ljudje pač se navadili in tudi ni kakšnega velikega odpora, ker si zaenkrat še ne predstavljajo, kako to zgleda. Dobro, če greš zdaj gor pogledat, kako so stvari zamejene, je stvar kar zelo resna, ampak, seveda, dokler ne bo nekaj tam stalo, se ljudje s tem ne bodo ukvarjali.

Glede na to, kar ste nam povedali o racionalizaciji, smo že očitno preveč razkošno začeli vse skupaj in najbrž se bo v nadaljevanju tudi še kaj racionaliziralo. Za moj občutek delamo hotel, ne pa zapora, no, kakorkoli. Projektant oziroma tisti, ki je predstavljal, no, je rekel, da zidu okoli ne bo. Takrat, ko smo mi na občinskem svetu sprejemali spremembe prostorskega načrta smo imeli dokumentacijo, v kateri je pisalo, da bo minimalno šestmetrski betonski zid okoli in nam je bilo tudi pojasnjeno, da bo pač, potem neki bršljan ali pa nekaj, da to ne bo tako izgledalo, ampak ne vem. Minimalno šestmetrski betonski zid je lahko tudi petnajstmetrski na koncu tako, da mislim, da nekaj takega pa tja res ne sodi. Drugače pa si ne predstavljam, če je res tako narejena zadeva, da je dovolj varna, ne vem ali to ustreza vsem standardom. Za ljubljanski del, za moški zapor je predvidenih 73 milijonov. Če je to kapaciteta 388 oseb je to 188 tisoč na osebo, to je pol manj kot na Igu. Meni je jasno, zakaj je na Igu toliko dražje. Prvič, ker se dela to terasasto in drugič, ker se bo ogromno denarja dalo za obnovo gradu, kar je v bistvu prav, da nam pač dediščina propada samo ne vem, če je najbolj prav, da je v enem od bolj ohranjenih gradov v Sloveniji prostor za upravo enega zapora.

Toliko z moje strani. Hvala.