Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 16. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti Jelka Godec, mag. Karmen Furman, Miha Kordiš in Iva Dimic. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot tak, ki ste ga prejeli s sklicem.

Dnevni red: Predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj v primeru izstopa Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije brez sporazuma o izstopu, nujni postopek.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Na sejo smo vabili Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za notranje zadeve, Zakonodajno-pravno službo in Državni svet. Predstavnik Državnega sveta se je opravičil. Gradivo: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in na klop ste prejeli predlog za amandmaje odbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 28. seji 18. marca 2019 odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 143. člena pravilnika.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in amandmajih.

Želijo predlagatelji predloga zakona, to je Vlada, podati dopolnilno obrazložitev k členom? Državni sekretar, Tilen Božič, imate besedo.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanke, poslanci, ostali prisotni. Najlepša hvala najprej za besedo in lep pozdrav.

Kot je bilo že pred kratkim tudi omenjeno, ne enem izmed vaših odborov, ko se je obravnavala tematika, sicer sorodna tej temi in sicer ena uredba, ki se tiče brexita in to v tistem delu, ko se je začela tudi Evropska unija nekoliko bolj odzivat in pripravljat na alternativne scenarije, smo takrat tudi napovedali, da bo tudi Republika Slovenija oziroma Vlada, predlagala določene rešitve na tem področju in sicer lahko govorimo o nekakšnem rezervnem scenariju, ki preprečuje, da bi predvsem naši državljani, pa tudi drugi, zaradi tega ker, se morda Evropska unija in Združeno kraljestvo ne bi uspela dogovoriti o nekem urejenem izstopu ter pelje posledice tega.

Tako da, kljub temu, da je do trenutno veljavnega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije še 10 dni, še zadeva ni popolnoma jasna, kako in kaj bo tekla. Če kaj spremljate tudi dogajanje v zadnjih dneh, v britanskem parlamentu, smo vsak dan znova presenečeni s kakšnim novim intrigantnim zapletom in dejansko, tudi ta glasovanja, ki so bila v zadnjem času, nas niso premaknila nič kaj bližje temu, da bi znali dobro ovrednotiti, kakšna je verjetnost katerega izmed scenarijev.

Tako da, eden izmed scenarijev je seveda izstop z dogovorom. O tem je bilo pred kratkim rečeno tudi v britanskem parlamentu, da o istem predlogu seveda ni primerno glasovat, kar pomeni, da verjetno, v kolikor bi prišlo do nekega dogovora, bi moral nekako se tudi ta dogovor spremenit. Časa za to je približno 10 dni. Istočasno je bilo izglasovano tudi, da je možnost, v kolikor bi šli z dogovorom podaljšanja tega, tu se spet postavljajo določena vprašanja. Ena izmed teh so zagotovo, kaj to pomeni z vidika časa, ki je na razpolago. Se pravi, če je nekje do dva meseca oziroma nekoliko manj to podaljšanje, še lahko temu rečemo vse v redu. V nasprotnem primeru pa se postavijo že vprašanja, kako je z volitvami v Evropski parlament, kako je s komisarjem, kako je potem z institucijami, agencijami ne nazadnje, ki so na območju Združenega kraljestva in tako naprej. Se pravi, teh zapletov je kar nekaj, možnih rezultatov je tudi več in za enega izmed teh, to je v bistvu morebiten izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije brez dogovora, smo dejansko pripravili in predlagali ta zakon.

Zakon je nekako horizontalne narave. Najbrž se nekateri spomnite še tistega, ki je urejal vprašanja arbitraže, tisti je bil tudi horizontalen. Na podoben način smo se lotili tudi te, zato so tudi danes tukaj kolegi, se pravi tako iz Ministrstva za šolstvo, tudi iz Ministrstva za notranje zadeve in seveda tudi iz naših vrst, se pravi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, ker so to tista področja, za katere je tudi Vlada ocenila, da jih je treba na nek način uredit, da ne bi prišlo do nekih negativnih posledic, kot že rečeno, bodisi za naše državljane, bodisi tudi za, se pravi, britanske oziroma tudi druge.

Roki, kar se tega tiče, so izjemno tesni. Iz tega izhaja tudi neka stiska, se pravi tega, da imate danes zakon tukaj na mizi po nujnem postopku, da bi, če bi v neki situaciji prišlo, da ne bi prišlo do podaljšanja izstopnega roka in sočasno tudi ne bi bilo dogovora, da bi stopil v veljavo dejansko takrat, ko se to zgodi, da ne bi prišlo do kakšnih pravnih praznin.

Naše, nekako vodilo pri pripravi tega zakona, je tesno povezano s tem, kar je tudi povedala Evropska komisija v svojih usmeritvah in glede tega je bila jasna. Se pravi, njihov komentar na to je bil, da državljani ne smejo plačati cene izstopa, zato je potrebno zlasti pri državljanih Združenega kraljestva, ki v državah članicah Evropske unije na dan izstopa že zakonito prebivajo, uporabiti velikodušen pristop k pravicam državljanov Združenega kraljestva, ki še prebivajo na njihovem ozemlju. Seveda smo mi v teh primerih bili še posebej pozorni tudi seveda na naše državljane, ki so seveda v prvem planu in za katere je treba poskrbeti, da ne bi prišlo do nekih neugodnih situacij. Kakšen primer bom tudi naštel nekoliko kasneje.

Tako, da, kaj zakon ureja? Prva reč o kateri bo potem, upam, nekaj besed dodal še državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, ureja vprašanje prebivanja na ozemlju Republike Slovenije. Potem od tu naprej rešujemo določena vprašanja s področja ohranjanja in uveljavljenja pravic iz naslova socialnega zavarovanja, ki so na ravni Evropske unije urejena s pravili koordinacije sistemov socialne varnosti. Se pravi govorimo o tistih zadevah, ki so državljanom Evropske unije v zadnjih letih postale nekako samodejna, samoumevna in se s tem niti niso več obremenjevali. Tukaj govorimo o tem recimo, o priznavanju pokojninske dobe. Seveda, če si delal na območju Evropske unije in se odločiš, da se boš nekega dne upokojil in si recimo, v tem primeru bi šel na naš spis, v tem primeru samodejno, danes še, tudi v zvezi z Združenim kraljestvom, samodejno se poženejo določeni postopki, izmenjava informacij steče, ugotovi se koliko let odpade na katero državo, koliko je bilo seveda plačanih tudi raznoraznih prispevkov in tako naprej, in se vam odmeri, se pravi, pokojnina.

S tem, ko oni stopijo, se pravi Združeno kraljestvo, ven in ne bi bilo dogovora, bi nastala težava, ker dejansko vse to pade v vodo. Padejo v vodo pravice, pade v vodo v bistvu koordinacija, izmenjava, se pravi postopki, izmenjava podatkov in tako naprej, in ravno to smo se mi odločili urediti, da ne bi slučajno nekdo prišel maja meseca, če bi takrat že bil ta izstop in bi bil brez dogovora na naš spis in bi recimo imel 40 let pokojninske dobe, od tega bi morda imel 5 let, ali pa nekaj let v Združenem kraljestvu in bi mu morda ta pravica bila nekako odrečena. Od tu naprej, se pravi tudi druge pravice, ki se tičejo recimo nadomestila za brezposelnost, tudi kar se tiče starševskega varstva, ker je zelo pomembno, da se za pravilno odmero ve, koliko se pravi mesecev oziroma dela je bilo prej opravljenega, kakšna je bila plača in tako naprej, da se tudi te pravice pravilno odmerijo.

Od tu naprej urejamo še eno stvar, se pravi dostop do trga dela, za katerega ocenjujemo, da je razumen glede na to, da so naša podjetja pa tudi informacija, ki smo jo nekako dobili iz zavoda za zaposlovanje, povprašujejo po teh kadrih, da gre za kadre, ki nekako jih gospodarstvo potrebuje v času te konjunkture in za nek določen čas, se pravi do konca leta 2020 smo ocenili, da je ta pravica razumna, bomo pa potem videli kasneje kaj s tem še narediti, bodisi podaljšati, bodisi ne. Potem kar se tiče enega člena, ki se nanaša tudi na priznavanje poklicnih kvalifikacij, pravice do družinskih prejemkov, štipendij, potem imamo tudi od tu naprej izobraževanja, usposabljanja ter opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti. Tu bo morda državni sekretar na iz ministrstva za šolstvo povedal kaj več.

Tako, da nekako mi smo se osredotočili na neko prehodno obdobje, ki bi veljalo do 31. 12. 2020. In v tem času ocenjujemo, da bo verjetno prišlo do neke rešitve, bodisi do nekega krovnega dogovora, ki bi ga sklenila Evropska unija z združenim kraljestvom in nekako nadomestila oziroma rešila te določene praznine, ki so se pojavile, če, oziroma druga stvari, ki se lahko zgodi, je pa tudi morebiten bilateralni dogovor.

Nenazadnje velja omeniti recimo Republika Slovenija je podedovala po Jugoslaviji en sporazum, ki je do določene mere urejal to področje, potem so začela pogajanja, zelo resna, z Združenim kraljestvom pod Slovenijo, da bi to prenovili, ampak je takrat potem sprejem tega bilateralnega sporazuma prehitel vstop v Evropsko unijo in ta pogajanja se nikoli niso zaključila. V enih izmed korespondenc je tudi bilo nakazana s strani, tudi britanske strani, da morda bi to bila ena točka, kjer bi veljalo nadaljevati. Je pa to vprašanje tesno povezano s pozicijo, ki jo mora Slovenija tudi na nek način zagovarjati in se je držati, ki je na relaciji Ministrstva za zunanje zadeve, vlade in nenazadnje Združenega kraljestva, ker vseeno gre zdaj za eno, lahko rečemo temu situacijo, ko je treba tudi paziti na prihodnje neke pogajalske zmožnosti in možnosti in pogajalsko moč, ki jo lahko, se pravi države, ki imajo nekako poenotena stališča znotraj Evropske unije dosežejo napram Združenemu kraljestvu. Od tu naprej, se pravi, kot že rečeno, gre za začasno rešitev, ki pa potem, če morda do takrat ne bo rešitve, čez - se pravi do konca leta 2020, bo najbrž spet na mizi bodisi podaljšanje bodisi nek razmislek, ali je takšna rešitev še primerna, bodisi da pač pravice dokončno prenehajo. Istočasno pa še velja izpostaviti, da gre za nekako pogojne rešitve in tukaj gre bolj s tega vidika, se pravi ta stopi v veljavo v kolikor bi dejansko prišlo do izstopa brez dogovora. V nasprotnem primeru lep del teh zadev, ki se tukaj urejajo, že pokriva izstopni sporazum, kateremu je dal tudi soglasje, če rečemo tako, države članice Evropske unije, ampak žal ima nekaj težav na britanski strani.

Od tu naprej velja tudi omeniti, vzajemnost. Zakon v določenih elementih ima lahko, če se tako poljudno izrazim, selektivno vzajemnost, se pravi določene pravice se zagotavljajo le v kolikor je zagotovljena na drugi strani, se pravi na britanski strani, recipročnost. Primer bi bila lahko tak: Če bodo oni našim državljanom pri recimo izračunu pokojnine upoštevali pokojninsko dobo opravljeno v Sloveniji, seveda bomo tudi mi na naši strani upoštevali za njihove državljane tisto pri seštevanju pokojninsko dobo tako, kot smo si tukaj zamislili. V nasprotnem primeru pač ne. Selektivno je pa v tem smislu, da če bi za eno zadevo, eno pravico, združeno kraljestvo izvajalo recipročnost, potem jo tudi mi. Če pa za določeno pravico ne izvajajo recipročnosti, to ne pomeni, da jim odrečemo recipročnost v vseh pravicah, ampak dejansko gremo od pravice do pravice, v nekaterih primerih pa recipročnosti ni.

Tu gre recimo za - lahko navedem 2 primera: prvi primer je zagotovo področje štipendij, ker je bistven drugačno urejen britanski sistem štipendij kot naš. In če bi danes šli ugotavljati recipročnost, bi ugotovili, da sta sistema toliko različna, da recipročnosti ni mogoče ugotoviti ali zagotoviti na tak način, kot si to predstavljamo. In dejanska naša rešitev, ki je v zakonu, predvideva, da tisti, ki so še, lahko rečemo v fazi študija in pridobili neke pravice, te pravice za nek določen čas še obdržijo. Primer s strani Združenega kraljestva, bomo videli, če bojo sicer to tudi dejansko izvedli, je prišla informacija, da oni bodo za leto, se pravi tisti, ki bodo v šolsko leto 2019-2020 vpisani in pridobili določene pravice, da jim bodo veljale do konca študija.

Zdaj mi določene določbe smo našli v njihovi zakonodaji, ne pa vseh in tu je zdaj vprašanje ali bojo izvajali, upam, da bojo, v interesu jim sicer je, nismo pa v tem primeru zahtevali, kot rečeno, recipročnosti zaradi tega, ker gre za dve bistveno različni situaciji.

Dodatna zadeva tudi, ki sem jo že prej omenil, to se pravi dostop do trga dela, tam se tudi nismo odločili za recipročnost zaradi tega, ker je bilo ugotovljeno, se pravi potom poizvedbe na Zavodu za zaposlovanje, da ta kader v tem trenutku potrebujemo in je v interesu Republike Slovenije, da to pravico priznamo, se pravi predvsem iz vidika naših interesov, naših potreb, ne toliko iz potreb ali pa interesov Združenega kraljestva.

Od tu naprej bi morda še omenil recimo kaj ne ureja. Noter v tem zakonu ne bost našli recimo otroških dodatkov. Razlog je v tem, da je to odvisno od nečesa drugega. To je odvisno od prijavle prebivališča, se pravi je druga podlaga, ki to zagotavlja, kar pomeni, da tisti, ki bo tukaj in bo zakonito prebival, bo tu prijavljen, se pravi mu bodo te pravice pripadala ne glede na to, da tega ni v tem zakonu, ker so že druge pravne podlage, ki solidno delujejo za državljane tretjih držav in ni bilo potrebe, da takšno rešitev tudi umestimo v naš predlog zakona.

Kar se tiče ureditve v drugih državah članicah. Številne države so pristopile k ureditvi tega. Velika večina, ki je že kaj sprejela, je sprejela predvsem tisti del, ki se nanaša na prebivanj. O drugih zadevah se rešitve še nekako pripravljajo. Recimo informacija, da so na primerljiv način najbrž pristopili, se pravi ta vidik uredbe 883/2004, ki ureja koordinacijo v sistemu socialne varnosti, recimo Nemčija je podvzela recimo tak pristop pa tudi še nekateri drugi, tako da nismo, če temu rečemo, neki osamelci v tem.

Bi pa še enkrat poudaril, da mi primarno izhajamo iz vidika naših državljanov, se pravi ščitenja njihovih pravic.

Kar se tiče mnenja samo še na kratko Zakonodajno-pravne službe. Jaz bi se na tej točki zahvalil, da so tako hitro uspeli zložiti mnenje. Opozorili so na veliko stvari. Mi smo za tiste zadeve za katere ocenjujemo, da jih je smiselno nasloviti, tudi pripravili oziroma se nekako razumemo, da bodo v kratkem vloženi, če še niso bili tudi amandmaji odbora, ki do določene mere te pomisleke tudi naslavljajo. Se tudi zahvaljujem za konstruktivne pogovore in zdaj, če bo še kakšna reč taka, ki bi bila ugotovljena, da je lahko težavna s tega vidika, da morda zakona v kakšen delu ni možno izvajati ali pa da je nejasen, se pravi upam, da bomo imeli še dovolj časa, da kakšno tako reč rešimo. Če bi se slučajno ugotovila tudi še do jutri do seje Državnega zbora, ampak za enkrat ocenjujemo, da smo bistvene zadeve zajeli in sanirali in to velja nekako za vsa področja, se pravi tako za Ministrstvo za delo, kot tudi za notranje zadeve kot tudi za šolstvo.

Zaključil bi pa s kratko prošnjo, če je možno sedaj, da bi dodal dopolnilno obrazložitev še morda gospod Čurin, zadev, ki se nanaša na notranje zadeve, pa tudi gospod Štromajer, kar se tiče Ministrstva za šolstvo.

Za enkrat hvala, za dodatna pojasnila pa kot vidite nas je tukaj kar taka dobra lahko rečem, zanesljiva posadka, tako da vam lahko tudi na kakšna zelo podrobna vprašanja in zanimanja upam, da dobro odgovorimo.

Hvala.

Seveda, dobrodošel tudi za pojasnitve.

Gospod državni sekretar mag. Sandi Čurin iz Ministrstva za notranje zadeve.

Izvolite.

Hvala za besedo spoštovani gospod predsednik odbora, spoštovane poslanke, poslanci!

Tako kot je moj predhodnik omenil glede na čedalje bolj verjeten scenarij izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, brez sporazuma o / nerazumljivo/ v Združeno kraljestvo, v nekem doglednem času ne bo več država članica Evropske unije. Ko bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije, bo postalo tretja država, državljani iz Združenega kraljestva pa bodo izgubili državljanstvo unije in postali državljani tretje države, družinski člani državljanov Združenega kraljestva pa bodo postali družinski člani državljanov tretje države. Izstop Združenega kraljestva iz EU brez sporazuma o izstopu, z Evropsko unijo predstavlja v tem trenutku bodoče negotovo dejstvo, na katerega pa se je zakonodajno kljub temu potrebno pripraviti. Prav iz razloga pripravljenosti na ta scenarij je pripravljen predmetni predlog zakona, ki ga imate pred seboj. Ko govorimo o načelih, ki jih zasleduje predlog zakona, lahko zatrdim, da smo pri državljanih Združenega kraljestva in njihovih družinskih članih, ki v Republiki Sloveniji na dan izstopa že zakonito prebivajo, upoštevali usmeritve Evropske komisije in Evropskega sveta in tako uporabili načelo velikodušnega pristopa k pravicam državljanov Združenega kraljestva, ki že prebivajo na ozemlju Republike Slovenije. Ob tem predlog zakona zasleduje tudi načelo varstva pravic, saj se želi preprečiti, da bi se ob izstopu Združenega kraljestva iz EU brez sporazuma, pravni položaj oseb nenadoma poslabšal.

V drugem poglavju predloga zakona je tako Vlada Republike Slovenije poskusila urediti vse možne situacije, v katerih se lahko znajdejo državljani Združenega kraljestva in njihovi družinski člani, ki bodo v času brexita ali po njem, zakonito prebivali v Sloveniji in sicer opredeljena je prvič, zamenjava obstoječih potrdil oziroma dovoljenj za prebivanje, za nova dovoljenja za prebivanje, ki se izdajajo državljanom tretjih držav. Zamenjavo je mogoče popraviti v roku enega leta od izstopa oziroma pred potekom veljavnosti potrdila oziroma dovoljenja, če je ta krajša od enega leta od izstopa. Veljavna potrdila o prijavi stalnega prebivanja in dovoljenja za stalno prebivanje izdana državljanom Združenega kraljestva oziroma njihovim družinskim članom pred izstopom ostanejo v veljavi eno leto od izstopa oziroma do zamenjave za dovoljenje za stalno prebivanje. Veljavna potrdila in dovoljenja za začasno prebivanje izdana državljanom Združenega kraljestva oziroma njihovim družinskim članom pred izstopom pa ostanejo v veljavi eno leto od izstopa oziroma do zamenjave za dovoljenje za začasno prebivanje ali do poteka veljavnosti, če potrdilo o prijavi prebivanja ali dovoljenju za prebivanje za družinskega člana državljana EU veljavnost poteče pred enim letom od izstopa. Državljanom Združenega kraljestva in njihovim družinskim članom, ki se ne bodo odločili za zamenjavo obstoječih potrdil oziroma dovoljenj bo veljavnost le-teh potekla eno leto po izstopu oziroma po poteku veljavnosti, če je ta krajša. Predlog zakona pa slednjim omogoča dodatno možnost, da do poteka veljavnosti obstoječih potrdil oziroma dovoljenj kot je določena v predlogu zakona pri pristojni upravni enoti vložijo prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje, ki se izda v skladu z določbami zakona o tujcih, ki veljajo za tujce, državljane tretjih držav.

Nadalje predlog zakona ureja tudi položaj tistega državljana Združenega kraljestva in njegovega družinskega člana, ki je pred izstopom kot državljan Evropske unije ali njegov družinski član na podlagi zakona o tujcih vložil prošnjo za izdajo ustreznega potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za prebivanje, vendar pa o njegovi prošnji do izstopa še ni bilo pravnomočno odločeno. V teh primerih se že vložena prošnja še naprej obravnava pod pogoji, ki veljajo za izdajo potrdil oziroma dovoljenja za izdajo katerega je bila vložena ter se v primeru, če so izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila oziroma dovoljenja izda dovoljenje za začasno in stalno prebivanje v obliki biometričnega dovoljenja, ki se izdaja državljanom tretjih držav.

Nadalje zakon opredeljuje obravnavo državljanov Združenega kraljestva in njihovih družinskih članov, ki v času izstopa prebivajo v Republiki Sloveniji v okviru dovoljenega 90. dnevnega prebivanja brez potrdila oziroma dovoljenja za prebivanje. Za tem opredeljuje naknadno pridobitev statusa rezidenta za daljši čas, za državljana Združenega kraljestva in njegovega družinskega člana in opredeljuje obravnavo državljanov Združenega kraljestva in njihovih družinskih članov, ki bodo v Sloveniji prvič vstopili in želeli tukaj prebivati po izstopu.

Glede pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora naj najprej izpostavim, da smo jih proučili z vso dolžno skrbnostjo ter smo z namenom uskladitve besedila predloga zakona s temi pripravili tudi določeno število amandmajev, predvsem k 2. in 4. členu. Toliko zaenkrat.

Hvala lepa. Izvolite besedo, Jernej Štromajer, državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj!

Kolega pred menoj sta bila že dokaj izčrpna, tako da bom jaz poskušal biti kar se da kratek.

Neurejeno razmerje z Združenim kraljestvom v primeru tako imenovanega hard brexita bi na našem področju, kar se izobraževanja in znanosti tiče, imelo naslednje posledice. Na področju osnovnega šolstva sicer ne bi prineslo sprememb, saj imajo vsi otroci, tudi osebe brez državljanstva, pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Na področju srednješolskega izobraževanja in brez dogovorjenega oziroma brez dogovora tako imenovanega načela vzajemnosti se državljani tretjih držav, se pravi potencialni državljani Združenega kraljestva v primeru hard brexita ne vpisujejo pod enakimi pogoji in ne smejo kandidati na razpisna mesta v rokih, ki veljajo za naše državljane. Lahko pa se prijavijo le na koncu vpisnih mest na tista prosta mesta, ki ostanejo. Poleg tega njihovo šolanje v Republiki Sloveniji ni oziroma ne bi bilo brezplačno, pač pa morajo plačati šolnino. Izjema je možna v primeru, če je kateri od staršev kandidat, ki prihaja iz tretjih držav v Republiki Sloveniji zaposlen in prispeva v davčno blagajno davek iz naslova zaposlitve, pa velja, da se tudi ti tuji državljani lahko potem izobražujejo v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot naši.

Kar se pa visokega šolstva tiče pa Zakon o visokem šolstvu v 7. členu določa, podobno tudi v 4. členu za višje šolstvo, določilo, da se tuji državljani lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, pod enakimi pogoji, kot državljani Republike Slovenije, vendar le v primeru, če velja načelo vzajemnosti, za / nerazumljivo/ držav pa so razpisana posebna dodatna mesta. Se pravi, to bi bila posledica, če ne bi sprejemali današnjega zakona.

Kot veste, je sicer Združeno kraljestvo pripravilo podoben zakonodajni sveženj, ni še ga sprejelo, ki bi naj omogočil tudi vzajemnost, vendar je kljub temu pravilno, da se mi pripravimo na najslabše, se pravi, da sprejmemo ta zakon pri miru brexita brez dogovora, do katerega sam osebno, upam da, ne bo nikoli prišlo, ampak kakorkoli. Zakon, ki ga imate pred sabo, na našem področju ureja vsa odprta vprašanja vezano na / nerazumljivo/ državljanov Združenega kraljestva v Republiki Sloveniji, po odhodu Združenega kraljestva iz EU. Predvsem se glede določenih členov ureja možnost izobraževanja in usposabljanja pod enakimi pogoji, kot če bi še vedno bili državljani Evropske unije, vendar samo za prehodno obdobje, kot je že kolega Božič prej povedal, to odstopa od izstopa do 31. decembra 2020. Ostali členi so bili, členi so bili usklajeni z nomotehnično ZPS oziroma njihovimi pripombami, v skladu z amandmaji, ki ste jih dobili. Z našega področja je to vse, hvala.

Hvala lepa, za dodatna pojasnila.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Ja. Izvolite besedo, mag. Metoda Hrovat Pirnat.

Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje in v mnenju je podala najprej nekaj splošnih pripomb. In sicer, zakon v različnih poglavjih ureja dokaj različna pravna področja. Ima različno personalno veljavnost, različna prehodna obdobja in uporablja različne opredelitve temeljnih pojmov, kar ne zagotavlja njegove jasnosti in preglednosti.

Nadalje, v predlogu zakona je pojem družinski član, opredeljen le v nekaterih členih, z uporabo za tiste člene, v drugih členih pa ta pojem ni definiran, čeprav je uporabljen. Nadalje, zakon določa vzajemnost glede zagotavljanje enakih pravic državljanov Republike Slovenije v Združenem kraljestvu le v 12. členu, z veljavnostjo za 3. poglavje in ni jasno, zakaj ne velja tudi za druge pravice iz zakona.

Nadalje, 1. člen, zdaj prehajam že na uvodni del, to je prvo poglavje, ki je sestavljeno iz enega člena. 1. člen mora kratko povzemati vsebino zakona in ne sme vsebinsko prazno govoriti o nekaterih vprašanjih, ki, da jih ureja. Nadalje, potem k 2. poglavju, je treba zlasti poudariti naslednje pripombe; predlog zakona na več mestih v 2. členu uporablja nejasno izrazje državljan Združenega kraljestva, čigar istovetnost ni sporna. Kot vsako drugo dejstvo, mora upravni organ v postopku istovetnost stranke ugotavljati in dejstvo, da je sporna, torej da mora ugotavljati o dokaznem postopku, ne pomeni, da takemu državljanu določenih pravic zakon ne priznava.

Nadalje, nejasen je pojem zamenjave prejšnjega dokumenta z novim v 3. členu. V upravnem smislu to pomeni, da upravni organ na zahtevo stranke razveljavi prejšnji dokument in izda novega. Zakon mora dajati jasno pravno podlago za razveljavitev prejšnjega dokumenta in določiti pogoje za izdajo novega, česar v predlogu zakona ni najti.

V zvezi z 2. členom pa je zlasti treba poudariti, da je v ureditvi pridobitve nove pravice za stalno prebivanje enaka neskladnost z Ustavo, kot jo je ugotovilo Ustavno sodišče glede takratnega Zakona o tujcih, v zadevi »Izbrisani«. Predlog zakona namreč državljanu Združenega kraljestva, ki zakonito stalno prebiva v Republiki Sloveniji, pa ne bo v roku enega leta pridobil dovoljenja za stalno prebivališče, po poteku tega roka ne omogoča več pridobitve pravice stalnega prebivanja, pač pa le pravico začasnega prebivanja. Če ne pridobi po enem letu niti pravice začasnega prebivanja, je posledica izbris iz registra stalnega prebivalstva.

Nadalje. Predlog zakona ima v 3. členu glede prihodnje ureditve vodenja postopka v primeru, da je državljan Združenega kraljestva dal vlogo pred izstopom, o njej pa se odloča po izstopu nekatere procesne pomanjkljivosti in nedoslednosti. Problem je v tem, da predlog zakona določa, da se postopek začne po dosedanjih predpisih, nadaljuje in konča po izstopu pa po novih predpisih, kar vodi v neurejene procesne položaje, ki niso skladni z Zakonom o upravnem postopku oziroma bodo v razmerju do Zakona o upravnem postopku povzročali težave. Ustreznejša bi bila rešitev, da se v takem primeru postopek dokonča po predpisih, ki so veljali v času vložitve vloge.

Nadalje. Zakonodajno-pravna služba tudi opozarja na posebno neugoden položaj v 4. členu tistih državljanov Združenega kraljestva, ki so v času pred izstopom prebivali v Republiki Sloveniji na podlagi splošne pravice prebivati do 90 dni in bi lahko zaprosili v tem času za dovoljenje za začasno prebivanje po izstopu pa tega ne morejo storiti in so takoj brez prehodnega obdobja izenačeni z drugimi tujci.

Nadalje. Nejasnost je tudi v 5. členu, kjer je vsebinska nedoslednost, saj ni jasno na pogoje za katerega dovoljenja se določba tega člena nanaša. Toliko so… glavne pripombe, ki se nanašajo na drugo poglavje.

Zdaj pa besedo predajam dr. Katji Triler Vrtovec, da predstavi tretje poglavje, pripombe na tretje poglavje.

Besedo dajem jaz, ne.

Izvolite, dr. Katja Triller Vrtovec, beseda je vaša.

Hvala lepa, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!

Pripombe Zakonodajno-pravne službe k tretjemu poglavju so bile večinoma upoštevane, vendar zaostajata dve stvari, ki nista naslovljeni. Prva je to načelo vzajemnega enakega obravnavanja, ki je z amandmaji sicer bilo uvrščeno v splošni del zakona. Prej je bilo to uvrščeno samo v 12. člen, zdaj je to kot splošni del, vendar še vedno so tam upravičenci samo… se nanaša samo na državljane Združenega kraljestva. To so upravičenci iz tretjega poglavja, ne pa na ostale upravičence iz tega zakona. V praksi to pomeni, da bodo osebe, ki imajo v Združenem kraljestvu le dovoljenje za stalno prebivanje, pridobili pravice iz socialne varnosti tudi brez pogojev vzajemnosti. To se pravi, tudi če jim v Sloveniji, če slovenskim državljanom v Združenem kraljestvu te pravice ne bodo priznane, medtem ko se pogoj vzajemnosti zahteva pa za državljane Združenega kraljestva. In to bi lahko bilo sporno tudi z vidika splošnega načela enakosti, saj zakonodajalec ni pojasnil razumnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari za privilegiranje oseb, ki imajo v Združenem kraljestvu le dovoljenje za stalno prebivanje, sicer so pa državljani tretjih oseb v primerjavi z državljani Združenega kraljestva, za katere se ta pogoj vzajemnosti zahteva. Če bi bila ta določba izpodbijana na Ustavnem sodišču, bi to lahko privedlo do tega, da bi padel v pogoj vzajemnosti tudi za državljane, tako da to res ni v redu.

Kar se tiče pa prehodnega obdobja, je pa sedaj opredeljeno samo s sklicevanjem na končni datum, ki se lahko v primeru izstopa, ki bi se zgodil kasneje, pomembno skrajša, zato predlagamo, da se obdobje alternativno opredeli tudi s sklicevanjem na leta na primer, na dvoletno obdobje, enoletno obdobje. Sicer bi bilo to lahko sporno z vidika načela pravne varnosti iz 2. člena Ustave.

To je vse iz moje strani, hvala.