26. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

11. 4. 2019

Transkript seje

Matjaž Nemec

Spoštovane kolegice, dragi kolegi, dober dan! Začenjam 26. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji kot nadomestne članice in člani sodelujejo naslednje poslanke in poslanci: gospoda Aljaža Kovačiča nadomešča gospa Karla Urh, namesto gospoda Janeza Janše je z nami gospod Franc Breznik, namesto dr. Mateja T. Vatovca je z nami gospa Nataša Sukič, namesto gospe Monike Gregorčič je z nami gospa Mateja Udovč, namesto mag. Mateja Tonina je z nami gospod Blaž Pavlin, namesto gospoda Jožefa Horvata je z nami gospa Ljudmila Novak, v dvojni vlogi, seveda, in namesto mag. Andreja Širclja je z nami gospod Jože Tanko.

Lepo pozdravljam vse prisotne! Naj začnem z ministrom, in sicer pozdravljam ministra za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, gospoda Petra Jožefa Česnika. Pozdravljam tudi mag. Dobrana Božiča, državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve. Dovolite mi, da prav posebej pozdravim goste, ki so prišli z italijanske strani oziroma predstavnike slovenske skupnosti v Italiji, najprej gospoda Walterja Bandlja, predsednika Sveta slovenskih organizacij, gospo Ksenijo Dobrila, predsednico Slovenske kulturno-gospodarske zveze - ob tem vam tudi čestitam ob imenovanju na novo funkcijo -, dr. Tatjano Rojc, slovensko poslanko Demokratske stranke v Senatu Italijanske republike, dobrodošli med nami, gospoda Igorja Gabrovca še ni, člana Sveta Vlade Republike Slovenije za zamejce in seveda ostale predstavnike.

Dne 10. aprila 2019 ste prejeli opravičilo za udeležbo predstavnikov Kabineta predsednika Vlade.

Besedo predajam predsednici Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, gospe Ljudmili Novak.

Ljudmila Novak

Spoštovani gospod minister, vsi vabljeni gostje, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni! Začenjam 4. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Tudi sama lepo pozdravljam še enkrat vse vabljene in prisotne na seji!

Obveščam vas, da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke in poslanci: poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanko Violeto Tomić in poslanec Blaž Pavlin nadomešča poslanko Ivo Dimic.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniško določenem roku nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA POLITIČNE ZASTOPANOSTI AVTOHTONE SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI V ITALIJANSKI REPUBLIKI.

Gradivo z dne 25. marca 2019 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Na mizo pa ste prejeli tudi predloge sklepov Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter Odbora za zunanjo politiko.

Za predstavitev obravnavanega gradiva dajem najprej besedo ministru za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, gospodu Petru Jožefu Česniku. Izvolite.

Peter Jožef Česnik

Hvala, gospa Novak, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem skupaj, še posebej pa mojim prijateljem z zahodne meje!

Veseli me, da v Državnem zboru govorimo o tematiki, ki jo urad in jaz osebno izpostavljam kot eno prednostnih, a vendar po 18 letih še nerešenih vprašanj v medsebojnih odnosih med našo sosedo Italijo in Slovenijo. Kot že rečeno, 18 let je minilo od sprejetja Zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon številka 38 je bil sprejet leta 2001 in takrat je bilo upravičeno pričakovati, da bi bilo vprašanje slovenske avtohtone narodne skupnosti v italijanskem parlamentu že zdavnaj rešeno, naše zastopstvo, torej zastopstvo naših rojakov na zahodni meji. Italijanska narodna skupnost v Sloveniji ima to obelodanjeno v Ustavi Republike Slovenije že vrsto let. Ustavna ureditev naše suverene sosede ne predvideva zajamčenih mest za predstavnike narodnih skupnosti v parlamentarni ureditvi Italije. Člen 26 Zaščitnega zakona za Slovence v Republiki Italiji določa, da volilni zakon za volitve v senat in poslansko zbornico vsebuje določila, ki naj bi olajšala izvolitev kandidatov slovenske manjšine ali slovenske etnične skupnosti. Gre za ohlapen predpis, ki ga kljub sklicevanju na člen 26 Zaščitnega zakona še noben volilni zakon v Republiki Italiji do sedaj ni dorekel v popolnosti in ga tudi konkretiziral. Izvolitev dosedanjih parlamentarcev ali senatorjev je bila vedno odvisna od dobrohotnosti levosredinskih strank, ki so na volilnih okrožjih, poseljenih z avtohtono slovensko skupnostjo, na svoje liste umeščali tudi slovenske kandidate ali kandidate slovenske narodnosti. Volilni zakon v Republiki Italiji za oba domova, to je parlament in senat, vključuje odločbe, ki se sklicujejo na 26. člen Zaščitnega zakona, in sicer, da je v avtonomni deželi eno od enomandatnih volilnih okrožij - saj ste več ali manj seznanjeni z Bratinovim okrožjem - za poslansko zbornico in senat zasnovano tako, da naj olajša izvolitev kandidata slovenske avtohtone narodne skupnosti, vsaj naj bi olajšalo to izvolitev, vendar to do sedaj nekako ni bilo tako; črke na papirju niso vredne črnila, s katerim so napisane. Zakon določa 20 % volilni prag na deželni ravni za stranke jezikovnih manjšin oziroma manjšinske liste. Volitve v senat in poslansko zbornico v prejšnjem letu so nedvomno pokazale, da so to morda zadnje za manjšino tako uspešne volitve. Predstavniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Italiji so zato poskušali italijanski politiki nasloviti predlog, da bi bilo zastopstvo slovenske avtohtone manjšine v parlamentu urejeno na način, ki bi tej skupnosti omočil večjo avtonomijo pri izbiri kandidatov in uvedbo ustreznega volilnega mehanizma. Pri teh naporih je naša skupnost pridobila kar nekaj podpore predsednika avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, gospoda Massimiliana Fedrige. Trenutno pa je v obravnavi predlog ustavnega zakona za znižanje števila parlamentarcev v Rimu. Ta predlog pa bi še dodatno znižal možnosti za izvolitev predstavnika slovenske manjšinske skupnosti, to je hud udarec. Sprejet je bil tudi osnutek tega ustavnega zakona. Očitno pa so v besedilu osnutka manjkali amandmaji, ki jih je vložila senatorka Tatjana Rojc. Tudi amandmaji, ki jih je vložil v imenu stranke Slovenska skupnost senator Breza, niso učinkovali. Glede tega sem se srečal meseca februarja s političnim vodstvom zastopstva slovenske avtohtone skupnosti v Republiki Italiji. Sogovorniki so imeli sicer različne predloge za dosego tega skupnega cilja, ki je, doseči zagotovljeno politično zastopstvo tako v poslanski zbornici kot v senatu Republike Italije. Vsi pa so se kot eden strinjali, da naj se v tem procesu predlaganja ustrezne rešitve aktivno vključi in, po domače rečeno, cuka za rokav, za pomoč, tudi predsednik avtonomne dežele, gospod Fedriga; ta je svojo naklonjenost slovenski avtohtoni narodni skupnosti že nekajkrat izrazil.

Ob priložnosti obiska ambasadorja Republike Italije v Ljubljani na uradu sem opozoril italijanskega ambasadorja v Ljubljani Paola Trichila na nujnost slovenskega zastopstva v obeh domovih v Rimu, tako ali na podoben način, kot je to urejeno v Republiki Sloveniji in naši ustavi za italijansko in madžarsko manjšino. Kot minister in bivši izseljenec stalno in aktivno podpiram in poudarjam vse korake za dosego teh omenjenih ciljev, tudi kar se tiče avstrijske pogodbe in kar se tiče hrvaške ter porabske strani. Seveda, ne bomo odnehali pri podpori upravičenih prizadevanj slovenske narodne skupnosti za uveljavitev zastopstva naših ljudi v italijanskem parlamentu, v skladu s členom 26 Zaščitnega zakona 38 iz leta 2001, to pa vedno poudarjam ob vsakem srečanju in dialogu s političnimi predstavniki Republike Italije.

To je grob prikaz stanja. Mogoče nas lahko senatorka Rojčeva in Walter Bandelj dopolnita s svojim opazovanjem te situacije.

Ljudmila Novak

Hvala lepa, gospod minister. Seveda bomo dali besedo tudi vabljenim gostom. Pred tem pa še pozdravljam tudi gospoda državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve mag. Dobrana Božiča in prosim, če lahko še vi poveste vaše stališče.

Dobran Božič

Hvala.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke in poslanci, spoštovana gospo senatorka, gospa Dobrila in gospod Bandelli! Naj predstavim še stališče MZZ.

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v rednem političnem dialogu pa tudi neformalnem dialogu z Italijo na vseh ravneh izpostavlja uresničevanje pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. O teh vprašanjih potekajo tudi redna posvetovanja z njihovimi predstavniki. Menimo, da je ohranitev zastopstva slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu izjemno pomembno celo ključno za učinkoviti izvajanje manjšinskih pravic. To je bilo izpostavljeno tudi ob srečanju zunanjega ministra dr. Cerarja z njegovim kolegom Moaverom novembra lani in predsednikom dežele Furlanije - Julijske krajine Federico januarja letos, ki je izrecno podprl možnost, da narodna skupnost v prihodnosti samostojno izbere svojega političnega predstavnika. Ministrstvo za zunanje zadeve soglaša z oceno narodne skupnosti, da aktualno ureditev v volilnem zakonu, ki se sklicuje na 26. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji ne predstavlja dovolj učinkovitega mehanizma za izvolitev kandidatov iz vrst manjšine. Predsednika obeh krovnih organizacij so se zavzela, da bi bilo v prihodnosti zastopstvo slovenske narodne skupnosti v parlamentu urejeno na način, ki bi omogočil večjo avtonomijo pri izbiri kandidatov in uvedbo ustreznega volilnega mehanizma, ki bi predstavljal večjo gotovost izvolite. Pozdravljamo, da znotraj slovenske narodne skupnosti poteka razprava o načinu ureditve tega vprašanja. Prav tako je zelo pomembno, da predstavniki narodne skupnosti predstavljajo to odprto vprašanje v stikih s političnimi predstavniki v Rimu. Ministrstvo za zunanje zadeve bo še naprej podpiralo predstavnike slovenske narodne skupnosti pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje zakonske rešitve, ki jim bo dejansko omogočala zastopstvo v italijanskem parlamentu.

Hvala lepa za besedo.

Ljudmila Novak

Hvala lepa. Želijo besedo še ostali vabljeni na sejo? Izvolite. Prosim, če se lahko tudi na začetku predstavite, zaradi zapisa seje.

Tatjana Rojc

Dober dan. Sem Tatjana Rojc. Izvoljena v italijanski senat s podporo vseh slovenskih sil in to vedno podčrtam, ker mi je nad vse dragoceno, da povem najprej, da znamo Slovenci v Italiji čeprav imamo med seboj zelo živahno debato, znamo nastopati složno, ko je treba.

Naj najprej povem, da bi se rada zahvalila najprej za to vabilo gospe predsednici in vsem vam. Poleg tega bi se zahvalila za to, da nas je Republika Slovenija podprla pri rešitvi vprašanja financiranja Primorskega dnevnika in slovenskih medijev. Vi veste, da smo bili pod hudim pritiskom in se moram tukaj izrecno zahvaliti gospodu predsedniku Borutu Pahorju, ministru dr. Cerarju, veleposlaniku gospodu Bogdanu Benku in generalnemu konzulu gospodu Vojku Volku za izredno pomoč pri reševanju tega problema in pri lobiranju. Vprašanje zastopanosti slovenske narodne skupnosti v Italiji je postalo nadvse pregnantno, zaradi tega, ker je v teku predlog ustavne spremembe pri italijanski republiki. Predlog, ki krči najprej število poslancev in število senatorjev. Kaj to pomeni? Danes šteje poslanska zbornica 630 poslancev, število naj bi se skrčilo na 400, v senatu je danes 315 senatorjev, skrčilo naj bi se na število 200. Furlanija - Julijska krajina naj bi zahtevala eno mesto več, za to, da bi imela slovenska narodna skupnosti možnost za izvolitev. V Poslanski zbornici je danes 13 izvoljenih iz Furlanije - Julijske krajine to število naj bi se skrčilo na 8, kar pomeni, 38,5 % manj političnega predstavništva in v senatu število od 7 senatorjev na število 5, po novem celo na število 4 po popravkih, ki so jih predlagali predstavniki vladne večine. To pomeni, da se za Slovence kaže manjša oziroma kršenje ustavne pravice po svoji zastopanosti, da se krši zakonska pravica zaščitnega zakona 38 iz leta 2001 in znamenitega 26 člena, ki ima v svoji osnovi na podlagi Ustave seveda dicituro - besedo, da je treba slovenski manjšini olajšati torej izvolitev predstavništva. To je ta prava težava, ker ni politične volje v tem trenutku, da bi to besedo olajšati spremenili v omogočiti oziroma da bi to postala formula, ki bi nam zares zagotovila.

Kar se tiče dela na teh ustavnih spremembah, ki se obetajo sem se, ker nisem pravnik, sem se poslužila oziroma naročila ekspertizo pravniku dr. Salberini, ki je član raziskovalnega instituta in ki je proučil - v teh dneh mi je poslal zajeten tekst, ki ga bom še prebrala -, morebiti bomo še kaj uskladili in bo, potem ta tekst dobili in naše narodne skupnosti in seveda demokratske stranke, ki nam je letos omogočila mojo izvolitev v senat. V bistvu gre za dejstvo, da italijanska država krši s tem, da predlaga te ustavne spremembe krši ne samo ustavne pravice, ampak tudi mednarodne sporazume, ker namreč londonski memorandum iz leta 1954, Ozimski sporazum in ni v sozvočju z mednarodnimi principi evropskega parlamenta o pravici manjšin za izvolite lastnih predstavnikov. V Ustavi italijanske republike je zajamčena pravica manjšin v celotnem prvem sklepu, ki je bistven za vse naslednje člene Ustave. Tako je glavni podpisnik zakona Calderoni predstavnik lige odgovoril in senatorju in meni, da nimamo potrebe po dodatnem zagotovili naše izvolitve oziroma izvolitve slovenskega predstavnika, ker imamo že 6. člen Ustave. Spraševali smo se pa zakaj imajo predstavniki nemške skupnosti in / nerazumljivo/ večja zagotovila, ki jih mi nimamo. Namreč, Furlanija - Julijska krajina je dežela s posebnim statutom in to nam omogoča, da imamo tudi neke, da se lažje pogovarjamo o tem. Sedaj je zakon v drugem branju v poslanski zbornici. Pravnik Salberini je dodelal amandmaje tudi za poslanko Debora Serrachiani, ki je bivša guvernerka Furlanije - Julijske krajine, ki bo sedaj torej zagovarjala te naše amandmaje in jih tudi predstavila. Sedaj sta tako zakonski predlog za ustavno reformo kot za popravek volilnega zakona v Komisiji za pravosodje. Kot sem prej omenila danes se po novem še zmanjšuje parlamentarne predstavnike v Furlaniji - Julijski krajini. Zahteva se za to še večja podpora s strani Slovenije. Vse obljube, ki so bile izrečene javno tudi s strani našega guvernerja niso dobile podpore pri ligi in gibanju petih zvezdic na parlamentarni ravni, ker so vsi predstavniki vladne večine volili proti sprejetju teh amandmajev.

Ekspertiza ponuja vsaj okvirno dve lažji rešitvi. Ena je seveda, ampak ta bo težje sprejemljiva, da bi se omogočil oziroma znižal procent na 1 % za slovensko narodno skupnost pri izvolitvi svojih predstavnikov. Druga pa je, da bi v t.i. obrat in v okrožje vključili vse dvojezične občine in kraje, ki so danes že vključeni v ta seznam in izključili iz tega okrožja tiste kraje, ki niso v seznamu, kar pomeni, da bi imeli mi, ki smo tam bolj prisotni kot Slovenci, da bi imeli tam večjo možnost za izvolitev, ampak recimo, da so to možnosti, ki jih danes ponuja zakonodaja taka, kakršna je. Seveda bomo videli, kako se bodo stvari odvijale in če bo prišlo do krčenja političnih predstavnikov, bo stvar zares zelo, zelo resna.

Hvala.

Ljudmila Novak

Hvala gospa senatorka za izčrpno poročilo. Samo prosim, da skušamo biti čim bolj disciplinirani, ker že imamo motnje iz avle iz preddverja Državnega zbora, ker tam poteka neka prireditev.

Tako sedaj pa dajem besedo še drugim vabljenim gostom. K besedi se je prijavila gospa Ksenija Dobrila. Pa prosim, če se predstavite še za zapis in katero organizacijo predstavljate.

Ksenija Dobrila

Dober dan! Sem Ksenija Dobrila in sem predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze, ene od dveh krovnih organizacij, ki združujejo civilno družbo Slovencev v Italiji.

Spoštovana predsednica, cenjeni člani, cenjene članice komisije, lep pozdrav, hvala za povabilo.

Jaz bi se pridružila besedam, ki jih je izrekla naša senatorka, Tatjana Rojc. V naši sredi sedaj velja velika zaskrbljenost. Mislim, da je zagotovitev političnega predstavništva za Slovence v Italiji, ena od ključnih prioritet v tem trenutku. Rada bi opozorila, da če bi prvič v povojnem času v prihodnje prišlo do tega, da nimamo svojega predstavnika ali v senatu ali v parlamentarni zbornici, bi prišlo do dejanskega nižanja zaščite, kar je izrecno prepovedano po zaščitnem zakonu, kajti eden od zaključnih členov tega zakona to izrecno prepoveduje, da se po letu 2001 pride do znižanja zaščite, ki je bila že pred tem določena. Torej bi prišlo do kršitve zaščitnega zakona.

Moram reči, da je bistvena prisotnost našega predstavnika v parlamentarni skupščini ali senatu, kajti do sedaj smo imeli nepretrgan dialog z Vlado in z zakonodajnimi telesi. preko naših predstavnikov smo rešili nekatere bistvene težave na različnih pomembnih področjih – od šolstva, nazadnje do sistemskega financiranja. To je naša poslanka Blažinova v prejšnji mandatni dobi zelo lepo rešila in dala osnovo nemotenega in nepretrganega delovanja naših organizacij. Ravno tako je bil pojav teh… pred jesenjo, ko so bili ogroženi naši tiskani mediji, je preko pomoči senatorke Tatjane Rojc in usklajenimi posegi vseh naših komponent, pa tudi Slovenije, bilo to vprašanje rešeno, čeprav obstajajo odprta še nekatere vprašanja v zvezi z manjšimi mediji.

Rada bi opozorila, da je bilo bodisi za nemško manjšino in za frankoprovansalsko manjšino – to sta dve manjšini, ki sta ob ostalih priznani in imata poseben status, tako kot slovenska manjšina, ker sta… Smo jezikovni polotok, ker imamo referenčno matično državo, da za ti dve manjšini so bile najdene posebne prilagojene rešitve, kar se tiče političnega zastopstva. Izražam neko zaskrbljenost, da bi se to vprašanje reševalo mimo Ustave, torej mimo neke ustavne ureditve(?), ker to ne bi bilo trajnostno in tudi težje vzdržljivo. Mislim, da bi morali prav v Ustavi mi najti prostor, da se to zajamči, kajti ne nazadnje, kot je že povedala senatorka, 6. člen Ustave ščiti manjšine, ampak pri tem bi omenila tudi 3. člen Ustave, ki omenja prilagoditev in olajšave za najbolj občutljive segmente družbe, to se pravi se gre za neko pozitivno diskriminacijo in prav na to računamo, ker manjšine smo v taki družbeni poziciji. Volilni zakon ima to težavo, da se izhaja iz teritorija, naša manjšina pa ni strnjeno poseljena, je razpršeno in kakorkoli, katerokoli volilno okrožje ne bo zaobjemalo celega našega volilnega telesa. In spet bi apelirala na podporo Slovenije – kamorkoli greva s kolegom Valterjem Bandljem. Zadnjič, prejšnji teden sva bila v Rimu, sva reševala problem konvencije slovenskih programov nacionalke Radiotelevisione Italiana Rai, državne radijske hiše. Konvencija je bila podaljšana že petkrat brez bistvenih sprememb, mi pa si želimo nadgraditve in tudi tam je prišlo na Ministrstvu za informiranje in tisk do izraza, da dajte preko vašega ambasadorja, preko vaše Slovenije tudi na to pritiskati, ker to blagodejno vpliva in včasih pride do – mislim, je determinanto, da se to preko bilaterale tudi reši.

Hvala za besedo.

Ljudmila Novak

Hvala lepa.

Kdo želi še besedo od vabljenih gostov?

Izvolite, gospod Gabrovec.