Spoštovani poslanke, poslanci! Spoštovani gostje!

Pričenjam skupno sejo Komisije za nadzor javnih financ, 8. nujna seja, in pa Odbora za zdravstvo, 12. nujna seja.

Obveščam vas, da so nadomestni člani: Bojano Muršič nadomešča nadomestni član Jani Prednik, Nado Brinovšek nadomešča mag. Andrej Šircelj, Marjana Pojbiča nadomešča dr. Anže Logar, Robert Pavšič nadomešča Edvarda Pauliča in pa Ivo Dimic nadomešča Aleksander Reberšek. To je za področje zdravstva.

In besedo predajam dr. Anžetu Logarju, predsedniku Komisije za nadzor javnih financ.

Hvala za besedo.

Pričenjam 8. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Opravičil za današnjo sejo nisem prejel. Na seji kot nadometni člani in članice komisije s pooblastili sodelujejo: namesto mag. Bojane Muršič sodeluje Jani Prednik, namesto poslanca Roberta Polnarja sodeluje Branko Simonovič in namesto poslanca Janeza Janše sodeluje poslanka Jelka Godec.

Vse članice in člane Odbora za zdravstvo in Komisije za nadzor javnih financ ter ostale vabljene na današnji seji in prisotne lepo pozdravljam!

S sklicem seje ste prejeli dnevni red in sicer z eno točko dnevnega reda. Ker v poslovniškem roku s kolegom nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je dnevni red skupne seje takšen, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE POSLOVANJE JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODOV V LETU 2018

Gradivo za obravnavo te točke je naslednje in sicer zahteva Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora in komisije z dne 11. 4. 2019, ki je bila objavljena na spletnih straneh Državnega zbora hkrati s sklicem seje. in dodatno gradivo Ministrstva za zdravje za skupno sejo delovnih teles Državnega zbora z dne 18. 4. 2019, ki sva ga zahtevala oba predsedujoča za razpravo na tej seji in je bilo objavljeno na e-klopi.

Na sejo so bili s sklicem vabljeni Danijel Krivec, v imenu predlagatelja zahteve Poslanske skupine SDS, Aleš Šabeder, minister za zdravje, Teodor Žepič, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana, Jože Golobič, predsednik sveta UKC Ljubljana, prof. dr. Vojko Flis, generalni direktor UKC Maribor, ki se je opravičil, namesto njega je prisotna gospa Suzana Kranjc, vodja finančno-računovodskega oddelka, Stanislav Rijavec, direktor Splošne bolnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, Polona Podnar, direktorica BGP Kranj, Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slvoenije, Marjan Šušelj, generalni direktor ZZZS, člani sanacijskega odbora: prof. dr. Mitja Košnik, Klinika Golnik, Ervin Pfeifer, mag. Anja Milenković Kramer, Inštitut za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, mah. Robert Cugelj, generalni direktor URI Soča, mag. Mirko Stopar, generalni direktor direktorata za ekonomiko na Ministrstvu za zdravje in Mateja Radej Bizjak, pomočnica generalnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje.

Obveščam, da sem prejel še eno nadomestilo oziroma pooblastilo in sicer poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega nadomešča poslanka Lidija Ivanuša.

Predlagam, da današnjo razpravo opravimo tako, da najprej dobi besedo predstavnik predlagatelja, torej Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu poslanka Jelka Godec, nato bodo besedo dobili predstavniki Ministrstva za zdravje in vabljeni z zdravstvenih zavodov, nato bom dal besedo članom sanacijskega odbora. Če bodo želeli, bodo nato besedo dobili še predstavniki Združenja zdravstvenih zavodov in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, potem bomo pa prešli na razpravo članov komisije in odbora.

Besedo torej dajem poslanki Jelki Godec, da v imenu Poslanske skupine SDS predstavi zahtevo za sklic današnje skupne seje.

Prosim.

Najlepša hvala.

Zdaj v Slovenski demokratski stranki smo ta sklic pripravili na podlagi poročil o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov in JAZMP v letu 2018 in pa se dotaknili tudi leta 2017, tako da so podatki, ki jih bom navajala v bistvu iz teh poročil, ki so tudi javno dostopni na Ministrstvu za zdravje in pa seveda v poročilih bolnišnic, ki pa so tudi kot vir navedeni v sklicu.

Zdaj, zakaj v letu 2017? Namreč 19. septembra 2017 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. S tem interventnim zakonom se je omogočilo bolnišnicam oziroma so bolnišnice iz državnega proračuna pridobile dodatna sredstva in sicer 136 milijonov 240 tisoč za zagotovitev sredstev, torej za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki javnih zdravstvenih zavodov iz preteklih let. To je dobilo 15 bolnišnic, razdeljeno seveda, ne vsaj 136, ampak razdeljeno. Potem ta zakon je določil to, da pride do odpisa neplačanih terjatev Ministrstva za zdravje in sicer iz naslova združevanja amortizacije in sicer v višini malo manj kot 7 milijonov evrov, to je dobilo 7 bolnišnic in pa spremembo plačilnih rokov za javne zdravstvene zavode. Zato je ta Zakon o interventnih ukrepih v bistvu zelo vplival na poslovanje oziroma na izkaz na poslovne izide bolnišnic v letu 2017. Prikazano je torej, da je v letu 2017 11 bolnišnic poslovalo s primanjkljajem. Če tega zakona ne bi bilo, bi bilo to 17 bolnišnic.

Zdaj v tem, zaradi interventnega zakona je bila poslovni izid vseh bolnišnic - zdaj govorim samo o bolnišnicah, ne o javnih zdravstvenih zavodih - pozitiven, torej presežki prihodki nad odhodki je bil 77 milijonov. V primeru, da tega interventnega zakona ne bi bilo, bi bil prikaz torej, bi bil presežek odhodkov nad prihodki in sicer bi bile skupaj bolnišnice v bolnišnici 65 milijonov. To se seveda potem odraža tudi glede indeksov v letu 2018, namreč v letu 2018 po finančnem pregledu je prišlo do - torej glede na leto 2017 - do povečanja oziroma do rdečih številk. Če sem rekla, da je bilo 2017 presežka prihodkov nad odhodki 77 milijonov, je v letu 2018 prišlo do presežka odhodkov nad prihodki v skupni višini 35 milijonov za vse bolnišnic, načrtovano pa je bilo 31 milijonov.

Če pogledamo samo še kumulativno višino presežkov prihodkov oziroma odhodkov iz preteklih let v bolnišnicah, če gledamo za obdobje 2017-2018 je bilo, so bili ti kumulativne višina presežkov odhodkov nad prihodki 90 milijonov, v letu 2018 pa so se povečali na 126 milijonov. To pomeni, da so ti presežki odhodkov nad prihodki, ki so bili načrtovani, da bodo pokriti v bistvu iz pozitivnih stanj bolnišnic v bistvu v letu 2018 še narasli.

V letu 2018 je 13 bolnišnic poslovalo s primanjkljajem pri čemer je 5 bolnišnic realiziralo primanjkljaj, ki je v primerjavi s celotnimi prihodki presega 3 procente. Zaskrbljujoče je to, da so med temi, ki presegajo torej te 3 procente tudi 4 bolnišnice, ki so v sanacijskem programu in sicer PGD Kranj, SB Nova Gorica, UKC Ljubljana in pa SB Celje. Zraven je še bolnišnica Postojna, ki pa ni bila v sanacijskem programu zajeta.

Zdaj v UKC Ljubljana, ki je naša največja bolnišnica, se je predvidela v sanaciji primanjkljaj v višini 15 milijonov evrov, realizirana pa je bila v višini 22,4 milijona, torej 22 milijonov in pol primanjkljaja. V samem poročilu o delovanju oziroma poslovanju, finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov za 2018 je zapisano, da so bolnišnice dobile več denarja v primerjavi z letom 2017 in sicer povišanje prihodkov od poslovanja za 8 procentov, zvišanje finančnih prihodkov za 28,66 procenta, znižanje drugih prihodkov je bilo pa 97 procentno, kar pomeni, da niso, torej gre na račun interventnega zakona.

Povišali so se prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za 7,5 procenta, povišali so se prihodki po pogodbi za ZZZS za zdravila za 27 procentov, povišali so se prihodki iz naslova pri pripravniku sekundarijev specializacij za 14 procentov, povišali so se prihodki dodatnega prostovoljnega zavarovanja za 6 procentov, pa še druga povišanja, da ne bi zdaj vseh naštevala, kljub tem povišanjem, torej, ker smo poslušali na prejšnjih sejah odbora za zdravstvo, da prihaja do izgub zaradi tega, ker je premalo plačila s strani zdravstvene zavarovalnice oziroma ZZZS, da prihaja zaradi tega do izgub je sedaj vprašanje, glede na to povišanja, kam in kako oziroma zakaj je prišlo do teh izgub. Prav tako je bilo v času sprejetja interventnega zakona septembra 2017 zagotovljeno, da ta interventni zakon pomeni boljše poslovanje oziroma nekako, da bodo bolnišnice lažje poslovale v nadaljevanju, da se bodo tudi skrajšali roki plačil dobaviteljem. Torej, na 60 oziroma 30 dni, kar pa se po poročilu, finančnem, torej poročilu, ki, javnih zdravstvenih zavodov, ni zgodilo. Torej, bolnišnice še naprej podaljšujejo roke plačila dobaviteljem, to je ena zadeva. Druga zadeva, ki pa je, pa je bilo tudi obljubljeno, tudi s strani direktorjev UKC Ljubljana, sedanjega ministra, pa bivših ministrov, pa bivših direktorjev bolnišnic in pa predvsem torej ministrstva in Vlade, da se bodo znižali stroški materiala, kar pa danes po pregledu finančnih, torej poročil, ugotavljamo, da se material povišuje, torej, da se stroški za material povišali za 5 procentov, da pa so se seveda povišali tudi stroški dela v bolnišnicah in sicer za, 6,7 procenta.

Prejšnja Vlada je torej sprostila, pa tudi zdajšnja, delno, pač, torej plače javnih zdravstvenih delavcev v bolnišnicah in vprašanje je kako oziroma ali so s strani ministrstva to upoštevali tudi pri sanacijah oziroma kako so to bolnišnice upoštevale? Torej, zvišanje stroškov dela, to je ena stvar. Druga stvar pa je, kaj je bilo v sanacijah narejeno glede znižanja stroškov materiala. Jaz v vseh zadevah ne bi, v bistvu, zdaj v uvodu, teh številk podajala. Vidim, da je tudi ministrstvo ponovno pripravilo prezentacijo, tako kot že na prejšnjih dveh sejah.

Jaz upam, da v tej prezentaciji ne bomo poslušali samo tisto, kar smo si v bistvu poslanci že pogledali iz samega gradiva, ampak, da bomo dobili konkretne odgovore in sicer, na vprašanja, kaj je z izgubami v bolnišnicah oziroma ne kaj je, ampak kaj misli Vlada oziroma ministrstvo narediti na tem področju, glede na to, da imamo ministra, ki je bil direktor UKC Ljubljana in v sanacijskem programu, torej program za leto, sanacijski program za leto 2018 ni bil izpolnjen in če pogledamo zakon, ta interventni zakon, imamo napisano noter, da v bistvu, se lahko zahteva tudi, da se lahko, torej sanacijski odbor predlaga ministrstvu razrešitev sanacijske uprave javnega zdravstvenega zavoda, da se lahko zaradi neizvajanja ukrepov in drugih aktivnosti, v skladu s terminskim načrtom za izvajanje sanacijskega programa, tudi, v bistvu, razreši direktorja bolnišnice.

Torej, ali minister, glede na to, da je bivši minister gospod Fakin dejal, da izgubarja ne tolerira, ali sedanji minister stoji na istem načelu – to pomeni, da bolnišnice morajo poslovati v skladu z sanacijskimi načrti? V kolikor ne, torej, ali se lahko predlaga tudi razrešitev posameznega direktorja ali pa bo naslednji največji izgubar postal minister? Kako v bistvu so se izvrševale, zanima nas pa tudi, ne, dobro bi bilo, če lahko minister odgovori, kje se da prebrati poročilo sanacijskih odborov? Kakšne so bile aktivnosti sanacijskih odborov, sanacijskih uprav? In kakšni bodo seveda ukrepi?

Očitno da v Sloveniji, glede na to, da interventni zakoni prejšnje vlade Mira Cerarja in pa zdajšnje, gospoda Šarca, nekako ujčkajo tiste, ki delajo zgubo, ali lahko pričakujemo ponovni interventni zakon, da se bo reševalo največjo bolnišnico izgub? Ali pa končno neke ukrepe na področju, torej, znižanja cen materialov, storitev, blaga? In pa, seveda, kakšni so vaši načrti tudi s tem, ko je bilo rečeno tudi, da se bodo plačevale storitve oziroma se bo plačevalo upravljanje storitev vse, torej za zavarovalnico(?)?

Naš predlog sklepov, ki jih predlagamo, torej sklepi, ki so, je da, torej: Komisija za nadzor javnih financ in pa Odbor za zdravstvo pričakujeta od Ministrstva za zdravje, da v roku 15 dni od dneva sprejetja tega sklepa, pripravi nabor ukrepov za uspešno, učinkovito ter transparentno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in pa, da se opravi razprava, oziroma, da se ta točka uvrsti na dnevni red seje Državnega zbora.

Namreč, kot predlagatelji menimo, da je to pereč problem, torej, izgube v bolnišnicah, ki jih spremljamo sicer že nekaj let, vendar pa s tem, da je bil interventni zakon sprejet, da so bila dodatna sredstva namenjena s strani ZZZS, državnega proračuna. Več denarja prihaja v blagajno s strani davkoplačevalcev, so ta povečanje izgub, recimo vsaj UKC Ljubljana iz 15 milijonov načrtovanih na 23, pa kolikor, če informacije držijo v letošnjem letu na 25 milijonov, pa da so še izgube iz prejšnjih let, torej je vprašanje na mestu oziroma je razprava na seji Državnega zbora na mestu, tako da v bistvu toliko za uvod, pa potem še v razpravi.

Hvala.

Hvala predlagateljici.

Kot sem v uvodu povedal predlagam, da zdaj damo besedo predstavnikom Ministrstva za zdravje. Prosili so za posebno Powerpoint predstavitev, tako da beseda je vaša. Prosim, da se predstavite pred predstavitvijo, tudi za vse ostale vabljene velja enako.

Hvala za besedo, predsednik.

Skozi uvodni del prezentacije bi pravzaprav želel predstaviti poslovanje javnih zdravstvenih zavodov v letu 2018 in pa leto poprej, potem bom pa v nadaljevanju predal besedo predsedniku sanacijskega odbora, mag. Stoparju, ki bo bolj detajle pojasnil, tudi same pozitivne učinke sanacije v lanskem letu.

Torej v lanskem letu 2018 je bil presežek odhodkov nad prihodki v javnih zdravstvenih zavodih v višini dobrih 34 milijonov, od tega so večino negativnega rezultata oziroma presežka odhodkov nad prihodki ustvarile bolnišnice, negativno pa sta poslovala tudi ZTM in Javna agencija za zdravila.

Na tej preglednici vidite pravzaprav poslovni izid z učinkom interventnega zakona in pa poslovni izid javnih zdravstvenih zavodov brez interventnega zakona. Pa če pogledamo samo združeno. Torej, z učinkom interventnega zakona so javni zdravstveni zavodi poslovali z dobrimi 75 milijoni presežka prihodkov nad odhodki, brez interventnega zakona oziroma brez sredstev interventnega zakona, pa so le ti poslovali z dobrimi 66, skoraj 67 milijoni odhodkov nad prihodki, torej izgube. Plan za leto 2018 je znašal 31, torej skoraj 32 milijonov negativnega rezultata. Ustvarjen poslovni izid v letu 2018 je znašal pa skupaj 34 milijonov 400 tisoč, če zaokrožim, torej pomeni, da se je pravzaprav poslovni izid oziroma negativni poslovni izid v enem letu prepolovil.

Bilanca stanja na dan 31. december 2017 je skupaj znašala torej dobrih 59 milijonov presežka odhodkov nad prihodki. Seveda tukaj je že učinek interventnega zakona in potem z rezultatom 2018 je ta skupen presežek odhodkov nad prihodki znašal dobrih 97 milijonov. Kakšni so bili pravzaprav učinki sanacije bolnišnic v letu 2018? Izgube v bolnišnicah v sanaciji so nižje skoraj za 44 %, kot sem že torej uvodoma povedal, so se skoraj za polovico zmanjšali. Dva javna zdravstvena zavoda od 15, ki so torej v sanaciji pa sta uspešno zaključila sanacijo. Dobrih 33 % javnih zdravstvenih zavodov je že leta 2018 poslovalo pozitivno, 80 % vseh javnih zdravstvenih zavodov pa je preseglo načrte kot so bili planirani v 2018.

Tekoči pobotani izid 26 javnih bolnišnic v letu 2018 znaša, kot sem že povedal dobrih 33 milijonov presežka odhodkov nad prihodki, kar je v povprečju dobra 2, 2 oziroma 2, 25 % celotnih prihodkov. Pri čemer je 13 bolnišnic poslovalo s primanjkljajem v skupni višini dobrih 38 milijonov, torej 13 bolnišnic pa poslovalo s presežkom v skupni višini 4, 4 milijona. Poslovanje bolnišnic v letu 2018 odstopa od planiranega za 1 milijon 852 tisoč, načrtovan presežek odhodkov nad prihodki je namreč znašal dobrih 32 milijonov. Celotni prihodki bolnišnic za leto 2018 so znašali dobro milijardo in pol evrov in so bili v primerjavi z realizacijo 2017 nižji za dobrih 22 milijonov. Ob torej, to je že z učinkom ukrepov interventnega zakona, če pa iz prihodkov leta 2017 izključimo vpliv interventnega zakona pa so bolnišnice povečale prihodke v letu 2018 za dobrih 119 milijonov oziroma za 8,6 %. Celotni odhodki bolnišnic za leto 2018 so znašali dobro milijardo 539 milijonov in so bili v primerjavi z realizacijo 2017 višji za 86,9 milijona oziroma za 5,9 %. Od tega so se povišali stroški za blago, material in storitev za 34 milijonov, torej za 5,3 %. Povišali so se stroški dela zaradi sistemskih ukrepov iz leta 2017, za dobrih 49 milijonov oziroma 6 %. Povišali so se stroški amortizacije za 2 in pol milijona, torej za 4 in pol odstotke in pa povišali so se preostali stroški za 842 tisoč oziroma za 6,8 %.

Kaj so pravzaprav ključni razlogi za negativen poslovni izid javnih zdravstvenih zavodov? Niso od včeraj, niso od lani, niso od predlani. To kar smo zajeli v obdobje zadnjih desetih let, leta 2009, je zaradi uvedbe novega plačnega sistema, leta 2018 in znižanje cen v letu 2009. Potem leta 2013 je bilo zopet znižanje cen zdravstvenih storitev za leto 2012 in 2013. 2017, kot sem že povedal, so se povišali stroški dela, ki jim ni sledil dvig cene zdravstvenih storitev. In pa 2018 zaradi dviga cen storitev, ni pokril, pravzaprav, torej ta dvig cen storitev, ni pokril vseh nastalih stroškov, prevzetih iz obveznosti iz preteklega obdobja. To so predvsem stroški dela in pa cene energentov. Tukaj vidimo pravzaprav en graf, ki veliko pove. Zajema obdobje od 2009 pa do 2017, kaže število obiskov pacientov. Torej primerjava od 2009 do 2017, kjer se je pravzaprav število obiskov iz 2 milijona 700 dvignilo na 3 milijone 300. Vidimo tudi gibanje cen zdravstvenih storitev. Tako da so se v letu 2010 cene znižale kumulativno za 18 milijonov, pa potem leta 2012 za 30 milijonov manj, 2013 za 59 milijonov manj, 2014 za 33 milijonov manj. Potem 2015 je sledil prvi dvig za 19 milijonov pa potem 2016 za 37 milijonov in 2017 zopet padec za 27 milijonov. Toliko manj denarja, če pogledamo kumulativno, se je nateklo v letih 2009 do 2017. S tem, da je v letih od 2014 do 2017 bilo za 119 milijonov evrov neplačanih stroškov dela. In to so tisti ključni, sistemski razlogi, ki so skozi leta vplivali na slabo oziroma negativno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov.

Zdaj preden predam besedo kolegu Stoparju, da pojasni še ostala poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, bi želel, ko sem ravno pri besedi, če dovolite predsednik, pojasniti tudi gospe Godčevi nekaj stvari v zvezi s poslovanjem Kliničnega centra Ljubljana. Klinični center Ljubljana, ja, kot ste uvodoma pravilno ugotovila, ni dosegel planiranih ciljev, kot so bili planirani v 2015. Razlogi, ki so k temu privedli, so pa sledeči. Samo da poiščem, če dovolite. In sicer je Klinični center v letu 2018 ostal brez 1,4 milijona opravljenega plačanega programa. To je, verjetno se vsi za to mizo strinjamo, da je bil ta program potrebno opravit. Saj kot direktor bolnišnice ne morem pustit bolnika na ulici. Ali pač? Ne vem. Potem naslednja stvar. Z 5,9 milijona niso bili pokriti stroški dela. Bil je ne planiran dvig energentov, tako električne energije kot tudi ostalih energentov. Tako da teh, pravzaprav, ne planiranih učinkov je bilo za 7 - ne planiranih negativnih učinkov - za 7,2 milijona. Kar pomeni, da bi pravzaprav Klinični center dosegel planiran rezultat. Moramo pa vedeti, da je po dolgih, dolgih letih Klinični center prvič uspel zmanjšati izgubo in to drastično zmanjšati izgubo. Izgubo smo zmanjšali za 11 milijonov in dosegli smo več kot 8 milijonov evrov sanacijskih učinkov v letu 2018.

Lep pozdrav, jaz sem Mirko Stopar, z Ministrstva za zdravje.

Zdaj tukaj v nadaljevanju bom predstavil podatke, konkretne, o samem poslovanju bolnišnic. Zdaj na tem diagramu je dejansko pregled, konkretno, po posameznih bolnišnicah. Primerjava leta 2017 z interventnim zakonom in brez. Plan in pa dejanska realizacija leta 2018. Zdaj, ključni podatki so bili tukaj že izpostavljeni, vidite pa, da tisto kar je bilo za nas ključno je, da bolnišnice, tudi tiste, ki so v sanaciji, dejansko dosegajo, vsaj nekatere, zelo pozitivne rezultate. Jaz bi v tem konkretnem primeru izpostavil bolnico Novo mesto. Tisto kar je bilo zelo pozitivno. Oni so v lanskem letu sicer predvidevali, da bodo imeli v vsakem primeru negativni rezultat. Na koncu so s svojimi napori dosegli pozitivni rezultat. K temu lahko še dodamo, da imajo dejansko na presečni datum, torej 31. december 2018, dejansko so brez neplačanih oziroma neporavnanih preteklih obveznosti in pa niso zadolženi. Kar pomeni, da tudi pod temi pogoji, če je uprava kot taka, se pravi skupaj z vsemi zaposlenimi, zainteresirana, najde tudi način in pot, kako se lahko doseže pozitiven rezultat. Pardon. Zdaj s tem grafom smo mi želeli pokazati, dejansko, kaj se je v letu 2017 zgodilo. S tem enkratnim denarnim, bom rekel, intervencijskim nakazilom. Dejansko se je zelo izboljšalo stanje, bom rekel, takrat kratkoročno. Prvenstveno zaradi tega, ker je relativno velika količina sredstev prišla v bolnišnice, s tem, da pa, kar bomo še v nadaljevanju videli, je bila konkretno namenjena samo za porabo ne plačnih obveznosti s preteklega obdobja in to samo v višini 80 %. Zdaj v vmesnem obdobju se je dogajalo še marsikaj. Poleg tistega, kar je bilo že povedano, ko govorimo o zmanjševanju cen storitev in tako naprej. Kar pomeni, da v nekem obdobju se je potem sprostilo tudi zaposlovanje. Tukaj vidimo sploh od leta 2015 naprej. Glede na potrebe prebivalstva se je drastično povečalo tudi število zaposlitev. Tukaj vidimo, da lahko govorimo nekje na ravni 2 do 3 tisoč zaposlenih je bilo v tem času dodatno v zdravstvenem sistemu. Zdaj če mogoče za začetek še na kratko poslovanje zdravstvenih domov. Trenutno imamo aktivnih 57 javnih zdravstvenih domov, katerih ustanoviteljice so občine in pa seveda enega, katerega formalni ustanovitelj je država. To je Zdravstveni dom za študente, ki pa tukaj notri ni prikazan. Zdaj celotni prihodki se v zdravstvenih domovih povečujejo, tisto kar je ključno, je, da je v obdobju od 2008 do 2018 so narasli za 32 in pol odstotka, kot celota pa zdravstveni domovi poslujejo stabilno, saj so v zadnjem desetletju le trikrat skupaj poslovali negativno. Kar pomeni, da pri njih je situacija, poslovno gledano, bistveno bolj stabilna. Če gremo konkretno na leto 2018, 44 zdravstvenih domov je poslovalo skupaj pozitivno, 13 negativno. Dejansko njihov izkaz je 2 pa pol milijona, bom rekel, zaokroženo navzgor, je njihova izguba. Skupaj poslovni, pobotani izid, 57 zdravstvenih domov je pozitiven v višini 3,6 milijona, kar predstavlja 0,80 % celotnih prihodkov. Zdaj bilančno stanje na isti datum oziroma konec leta pa je, da je 41 zdravstvenih domov izkazuje kumulativni presežek v višini 40 milijonov, 16 zdravstvenih domov kumulativni primanjkljaj v višini 7,5 milijonov. Pobotano pa vsi zdravstveni domovi bilančno izkazujejo presežek v višini 32 milijonov.

Zdaj, glede na to, da jih je 57 se nam je zdelo pomembno, da pokažemo samo tiste najboljše primere, pa v končni fazi tiste, ki dosegajo najslabše rezultate. Tukaj jih je na vsaki strani po 16. Vidite, da dejansko sami poslovni rezultati niso pomembni ali pa niso povezani niti s številom zaposlenih, niti s količino denarja, ki ga na letnem nivoju, v okviru poslovanja dobijo, ampak so zelo pomembni drugi elementi kot taki. Zdaj pa če smem, bi prišel še na sanacijo. Glede na to, da sem hkrati tudi predsednik sanacijskega odbora. Kot je bilo že rečeno na začetku, ja, v letu 2017 je država sprejela Zakon o interventnih ukrepih, ki je postavil neke temelje za sanacijo bolnišnic, na podlagi tega je Vlada potem sprejela sklep in začela z izvajanjem tako imenovanega vladnega projekta. 15 bolnišnicam v sanaciji se je novembra 2017 nakazalo enkratno nakazilo sredstev iz državnega proračuna v višini 135,7 milijonov za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki in pa enkraten odpis obveznosti iz naslova združene amortizacije v 6 bolnišnicah v znesku nekaj manj kot 7 milijonov.

To, kar bi tukaj še posebej izpostavil je, da je bilo pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki iz preteklih let, dejansko samo za ta namen so bila zagotovljena sredstva iz državnega proračuna v višini 80 odstotkov stanja presežkov odhodkov nad prihodki iz preteklih let na dan 31. december 2016, kar pomeni, da 20 odstotkov teh neplačanih obveznosti je na tisti presečni datum ostalo še vedno.

Ključni cilj sanacije bolnišnic je v samem temelju ekonomsko vzdržno in samostojno delovanje bolnišnice ob sočasni zadostni kakovosti in varnosti zdravstvene obravnava, pri čemer smo sami kot sanacijski odbor izpostavili nekaj ključnih izhodišč in sicer, da se to ekonomsko nanaša na neposredni predmet sanacije, potem vzdržno pomeni izvajanje ukrepov dolgoročnejše narave, to se pravi, da delajo tiste ukrepe, ki dejansko imajo dolgoročne učinke, niso stvar samo enkratnega postopka. Samostojno, to se pravi, da predstavlja vzdržno poslovanje bolnišnice, njihovi ukrepi se pa nanašajo prvenstveno na tiste možnosti, ki jih bolnišnice same kot take imajo in mi smo tukaj zamejili na tiste ukrepe, se pravi ločeno na ukrepe, ki kijih izvajajo bolnišnice samo od tistih, ki so, recimo temu sistemske narave. To se pravi, ali sprememba vezana na splošni dogovor, sprememba zakonodaje, dvig cen storitev, dodatni programi in podobne zadeve nismo smatrali v tiste pristojnosti, ki so na strani samega poslovodstva bolnišnice.

Ukrepi sanacije ne bodo negativno vplivali na kakovost in varnost zdravstvene obravnave oziroma bodo prispevali k dvigu kakovosti in varnosti. Seveda nam je bil ključni cilj dejansko pacient. Pacient ne sme biti iz tega naslova, ker je bolnišnica v sanaciji, slabše obravnavan.

Trajanje projekta je omejeno na 4 leta, se pravi skrajni rok za zaključek sanacije je 30. november leta 2021.

Zdaj mogoče samo ena taka primerjava zaradi lažjega razumevanja v čem je sanacija bolnišnic drugačna od sanacije podjetja. Zdaj, drugačni cilji so bili tukaj v osnovi definirani. Zagotovitev sicer stabilnega poslovanja, ki smo ga mi tukaj zavestno razdelili v dve fazi, prvi je, da posamezna bolnišnica tekoče, se pravi leto za leto posluje pozitivno, v naslednji fazi pa, da se še z nadaljevanjem ukrepov zagotavlja tudi poplačilo preteklih izgub. Ni bilo menjave uprave, le neko preoblikovanje v sanacijsko. Drugačen postopek, se pravi najprej je država dejansko dala denar v sistem in potem zahtevala še neke ukrepe za izboljšanje poslovanja in pa v središču še vedno ostaja pacient.

Se pravi, kakovost in varnost obravnave in pa zdravstvenih storitev, kar pomeni, da bolnišnicam ni bilo dopuščeno, da enostavno opuščajo vse tiste programe, ki bi eventualno lahko bili slabše plačani iz tega naslova nosili slabši poslovni rezultat.

Seveda obstajajo pa tudi elementi v čemer je sanacija bolnišnic zelo podobna sanaciji podjetja. Seveda, pritisk je šel na račun povečanja prihodkov, tukaj seveda moram izpostaviti, da je večina bolnišnic, ki so bile v sanaciji dejansko niti pogodbenih prevzetnih obveznostni z ZZZS niso realizirali v celoti, kar bi pomenilo, da sredstva so bila zagotovljena, program kot tak pa ni bil izveden in iz tega naslova je bilo kar nekaj, bom rekel manjši prihodek v večini bolnišnic.

Zmanjšanje odhodkov, kar pomeni, da tukaj je bil prvič poudarek prvenstveno v lanskem letu, da si je treba najprej zreducirati vse tiste nepotrebne odhodke, ki se jih relativno enostavno naredi, zaradi tega smo se v večini bolnišnic tukaj naprej lotili zalog.

Tisto, kar je še ključno v nadaljevanju je optimizacija procesov oziroma organizacije. To je glavni poudarek v letošnjem in v naslednjem letu, namreč tudi kot sanacijski odbor smo na stališču, da v nadaljevanju z enakimi praksami v bodoče ne more prenesti trajnostno gledano boljših rezultatov in učinkov, ampak je treba drastično poseči tudi v optimizacijo procesov oziroma organizacije. Seveda s tem je povezano tudi nujnejše optimalnejše upravljanje virov, optimalnejše upravljanje zalog, kar sem že izpostavil in pa nenazadnje spreminjanje organizacijske kulture, kar smo mi tu definirali kot sistem neprestanih izboljšav. To je sicer en ukrep, ki se, bom rekel, ki terja dlje časa in njegovi učinki se bodo videli čez čas.

Še na kratko kakšne spremembe v poslovanju bolnišnic je prinesel ta interventni zakon. Uvedel je ta inštitut notri, se pravi sanacijskega programa, ki ga dejansko potrdi na predlog sanacijskega odbora Ministrstvo in pa spremembe v sami razrešitev članov sanacijskih uprav, ki je iz vlade prenesel na ministra pristojnega za zdravje. Kot dodaten organ je uvedel sanacijski odbor kot neko novo strokovno telo, zdaj sicer konkretne naloge so tukaj gor na slajdu navedene. Tisto, kar bi ključno bilo tukaj izpostaviti je pa naslednje: Sanacijski odbor ni nadomestil svetov zavodov, ampak je enostavno postal nek spodbujevalec, da morajo biti sveti zavodov bistveno bolj zainteresirani za poslovanje bolnišnic in tam, kjer so te naloge vzeli zelo resno, so temu sledili tudi ustrezni rezultati. Se pravi navezava sanacijskih uprav kot poslovodstev plus svetov zavodov. Če ta zadeva je normalno shodilo, bom rekel, iz tega naslova sledijo temu pozitivni še rezultati.

Zdaj, glede na to, da smo imeli odzive relativno različne, smo mi določene standarde na tem področju postavili, kar pomeni v praksi, da sanacijski odbor od svetov zavodov pričakuje najmanj kvartalno obravnavo poslovanja bolnišnic, razpravljanje, sklepanje, sprejemanje ustreznih sklepov in tudi ustrezne reagiranja v primerih, da do ustreznih učinkov kot takih ne prihaja. Seveda se pa sanacijski odbor ni postavil kot nek nad-organ vsemi ostalimi, ampak smo želeli biti en tvoren partner, ker smo se zavedali, da enostavno sanacija uspe, če smo vsi zato, bom rekel relativno dovolj motivirani, ker delitev na nas, ki smo na strani sanacije, pa one, ki se ne želijo tega iti, na tak način bo temu sledil tudi primeren negativen rezultat oziroma učinek. Pri samih vodstvih bolnišnic je pa prišlo samo do te spremembe, da so se dejansko uprave preimenovale v sanacijske uprave.

Zdaj, sanacijski odbor je v lanskem letu začel svoje aktivnost dejansko tako, da je v mesecu februarju dal izhodišče za pripravo sanacijske programa ven, ta je bil razdeljen v tri skupine podatkov. Najprej smo štartali s tem, da smo šli medsebojno uskladiti določene podatke. Tega je bilo ranga nekje 50 skupin podatkov ravno iz tega naslov, ker je bilo naše stališče, da bolnišnice v nekem segmentu medsebojno je možno primerjati in ugotavljati vzročne posledice in da dajmo na tak način te zadeve postaviti, ker se prepričevati medsebojno kdo ima bolj prav in tako naprej, kdo je bolj glasen in podobne stvari, nima enostavno tistega pravega pomena in enostavno smo se odločili, da gremo tukaj se pogovarjati o dejstvih. Potem smo izvedli veliko individualnih predstavitev sanacijskih programov, dejansko za vse bolnišnice na njihovih lokacijah, več teh predstavitev smo naredili tudi na lokacijah, kjer je bilo povabljeno več bolnišnic. Mi smo vedno vabili ne samo člane sanacijskih uprav, ampak tudi širše, se pravi tudi nosilce sanacijskih ukrepov kot takih ravno iz tega naslova zavedanja, daje dejansko projekt sanacije ne le projekt samo sanacijskega odbora, sanacijske uprave, ampak dejansko tudi vseh zaposlenih. V usklajevalnem sestanku je bilo potem v nadaljevanju tudi kar nekaj, kar morate vedeti, da je bilo, ko so posamezne bolnišnice sanacijske programe pripravile, to so bili dokumenti, ki so imeli sicer enaka izhodišča, po vsebini so bili pa zelo različni, glede na to, da so bile bolnišnice v različnih kondicijah, kot temu rečeno, v različni organizacijski stopnji razvoja, različne potrebe, različni razlogi zakaj so prišle v finančno stanje, kakršnega so takrat imele.

Svetovanje, pomoč preko mailov in telefonov, to je pomenilo, da mi smo dejansko določili kontaktne osebe na naši strani in s strani bolnišnic dobili lahko vedno tekoče in ažurno tudi vse podatke.

Potem smo v nadaljevanju pregledovali in vrednotili sanacijske programe, za tem je sledilo potrjevanje, s tem, da v prvem krogu je dobil dejansko potrditev takoj samo Onkološki inštitut, z vsemi ostalimi 14 bolnišnicami smo iteracij izvedli ravno iz tega naslova, ker sanacijski programi so bili po naši oceni preslabo pripravljeni. Preslabo pa ne samo v smislu vsebine, ampak tudi obsega finančnih posledic. Prvi krog je prinesel približno tam okrog 20 milijonov učinkov, dočim v nadaljevanju, kot boste podrobneje videli, pa smo prišli na realizacijo predvidenih sanacijskih ukrepov v obsegu približno 80 milijonov v tem celotnem obdobju sanacije.

V letošnjem letu seveda so tem sprejetim sanacijskim programom sledili potem rebalansi sanacijskih programov glede na to, da se je veliko stvari v okolju spremenilo, od dogovora s sindikati, posledično dvig cen storitev in tako naprej, tako da ravno iz tega naslova smo potem mi ocenili, da kaže sanacijske programe posodobiti, seveda pa bolnišnice iz tega naslova nismo silili, da morajo sanacijski program oziroma na njihov rebalans narediti, ampak da naj sami ocenjujejo, ali z že potrjenim lahko zasledujejo vse cilje, ali pa ne. In večin bolnišnic se je odločila, da je dejansko k rebalansu ob pripravi finančnega načrta pristopila. Seveda v nadaljevanju je nadzor in spremljanje izvajanja same sanacije ter doseganja učinkov je tekoče delo, s katerim se ukvarjamo najmanj kvartalno, se pravi najmanj kvartalno mi detajlno zahtevamo od bolnišnic poročanje, podatke primerjamo medsebojno med bolnišnicami in tudi glede na planske dokumente v primerjavi s samo realizacijo.

Kar je ključno tukaj izpostaviti je tudi to, da dejansko podatke med bolnišnicami ne skrivamo, ampak dejansko vse te njihove podatke z vsemi delimo, kar pomeni, da vse primere dobrih praks, vse tiste rezultate učinkov, ki jih posamezna bolnica doseže, tudi njo spodbujamo, da to komunicira z ostalimi bolnišnicami ravno tako, kot to izvajamo sami kot člani sanacijskega odbora.

Tisto, s čimer se lahko pohvalimo: V letošnjem letu sta v postopku izhoda iz sanacije dve bolnišnice, Onkološki inštitut in pa Splošna bolnica Jesenice. Se pravi, zdaj oni zaključujejo zadevo na tak način, da so v fazi zunanjega revidiranja. Če bo to revidiranje pozitivno, se pravi, da vse štima, tako kot mora biti, potem bo vse to gradivo obravnaval, se pravi predlog za izstop še svet zavoda, potem dobimo to na sanacijski odbor in potem gre v formalno proceduro še na Vlado, ker Vlada je tista, ki je bolnišnice določila, da so šle v sanacijo, na drugi strani potem tudi odloči, da grejo določeni iz sanacije ven. In pa seveda spremljali bomo tekoče vse rezultate, tako govorimo o izvajanju sanacije finančnih rezultatov, poslovanja in pa vseh ostalih kazalnikov.

Zdaj, kot sem že omenil, sanacijski program bolnišnic je bil razdeljen v tri dele. En je bil analiza stanja. Moram povedati, da stanje podatkov je bilo tako, da smo ga dejansko med bolnišnicami usklajevali približno 6 mesecev, tako da lansko leto smo pred dopusti vso to analitiko uskladili do te mere, da smo primerljivo začeli primerjati s primerljivimi in potem tudi vse tovrstne podatke z bolnišnicami dejansko jim dali. Se prav vsaka bolnišnica ni dobila samo svojih podatkov nazaj, ampak je dobila tudi za vse ostale bolnišnice v sanaciji in vse primerljivosti narejene med njimi.

Akcijski načrt ukrepov, katerega sem že omenil, in pa tretji je bil kot dodatek predlog sistemskih rešitev. Mi smo se namreč zavedali, da če bomo pritiskali samo na izvajanje tistih ukrepov, ki so v pristojnosti posamezne bolnišnice, zunaj se bo pa v okolju izven njih dogajalo marsikaj, na kar pa bolnišnice same ne bojo mogle vplivati, se bomo verjetno zelo hitro spet začeli pogovarjati o večji izgubi, kar pomeni, da določene zadeve pa tudi na tem sistemskem nivoju kot takem je treba spremeniti, o tem še nekaj v nadaljevanju.

Zdaj, akcijski načrt oziroma ta sanacijski program je imel tele ključne vsebine notri, se pravi merljive cilje in kazalnike, aktivnosti, ki jih je treba oziroma ukrepe doseči, odgovorne osebe, predvidene finančne učinke, roke, terminski plan, se pravi, ki ne sme biti daljši od 4 let in pa dinamiko spremljanja izvajanja sanacijskega programa s strani sanacijskega odbora in od tega dejansko nismo odstopali.

Tole bi kar preskočil. Zdaj prihajamo do tega, se pravi kaj so posamezne bolnišnice načrtovale na začetku, se pravi v lanskem letu. Tale graf dejansko prikazuje, ker imamo dejansko dve skupini teh finančnih učinkov, eno na prihodkovni strani, eno pa na odhodkovni strani oziroma na strani prihrankov in na strani prihodkov in zdaj to so plani kaj je bolnišnica posamezna za sebe planirala in v kakšnem obsegu in za tem zadaj so potem po skupinah razdeljeni te ukrepi, se pravi od sodelovanja in povezovanja, se pravi medsebojnega, do prenove poslovnih procesov, tržne dejavnosti, prenove procesov temeljne dejavnosti, financiranja investiranja, izvajanja zdravstvenih programov in pa nastanka stroškov. In kot vidite sta ta dva desna tista, za katere v bolnišnicah ocenjujejo, da imajo največ možnosti za doseganje rezultatov. Zdaj tudi sanacijske uprave morajo seveda nam poročati, kot sanacijskemu odboru, to delajo kvartalno. Sanacijski odbor v primeru odstopanj zahteva dodatne ukrepe za manjkajoče finančne učinke in pa problematiko izvajanja ukrepov obravnava pri obisku sanacijskih odborov v bolnišnicah. Sanacijski odbor gre dejansko v vsako slovensko bolnišnico v sanaciji najmanj dvakrat letno in pa seveda se še vmes dobivamo tudi ob drugih priložnostih. Sanacijski odbor je pa seveda tisti, ki mora naprej potem v ugotovitvah poročati ministru in pa dvakrat letno tudi Vladi. Zdaj za lansko leto smo ravnokar poslali v uradno proceduro poročilo za lansko leto, kjer smo doti natančno pojasnili kaj vse je bilo v lanskem letu narejeno in kakšni učinki so bili doseženi.

Za samo uspešno realizacijo sanacijskega programa ja seveda zelo pomembno zavedanje, da sanacija bolnišnice ni samo projekt sanacijskega odbora in sanacijske uprave, temveč je projekt vseh zaposlenih v bolnišnici.

Enotnost sanacijske uprave in nosilcev ukrepov pri uresničevanju zastavljenih ciljev, tukaj je bilo ključno z naše strani postavljeno, da ne smejo biti nosilci ukrepov samo tisti, ki so zaposleni formalno, kot so člani sanacijske uprave, ampak morajo biti prvenstveno na nižjih nivojih. Ključen je tudi komunikacijski načrt, s katerim je treba dejansko vse z zaposlenimi komunicirati, se pravi zadeve ne smejo biti prepuščene naključju, da nekje se bo zgodilo, nekje se ne bo zgodilo in tudi ustreznost komuniciranja je treba obdobno preverjati.

Zelo hitro smo se v bolnišnicah dotaknili tega, kaj dejansko bo imel posamezni zaposlen v bolnišnici od te sanacije. Tiste bolnišnice, ki so, kot temu rečejo, odrekanju, ali pa šparanju že dlje časa so rekli, da to je brez veze pa to bo predolgo trajalo in mi smo samo pošteno povedali, da seveda, v začetku bo to za vse več dela. V nadaljevanju bodo seveda to neki novi izzivi, nova znanja in izkušnje, ki jih nedvomno tudi v bolnišnicah potrebujejo ravno iz tega naslova, ker po ustaljenih tirnicah nadaljevati prakso ne bo prineslo boljših rezultatov. Posledično ta sprememba organizacije prinaša tudi boljše delovne pogoje. Zdaj tu smo sicer napisali »odprava nepotrebnega dela«, ne v smislu tega, da ljudje samo zabušavajo, ampak pretežno v tem smislu, ali je potrebno toliko ljudi angažirati v dežurstvo, v pripravljenost in podobnih zadevah, ker z drugačnim oblikam in organizacijo dela se lahko prvenstveno v teh vsebinah dosežejo pomembnejši prihranki. Manjši pritisk na šparanje. Naš cilj je, da dejansko večji poudarek je na razvoje in se pravi tista sredstva, ki ostanejo bolnišnicam kot pozitivni rezultat, da se usmerijo v razvoj in pa večje lastno zadovoljstvo o boljših rezultatih, saj v končni fazi brez zaposlenih v bolnišnici sanacije kot take ni.

Zdaj, če gremo pa še nekaj na podatke. Učinki sanacije v lanskem letu so bili nekaj večji d planiranega in sicer za 0,9 milijona evrov so bili večji oziroma za 3,7 %. In zdaj to, kar sem vmes razlagal, da se je dogajalo je bilo tako, se pravi takoj, ko smo kje ugotavljali, da sanacijski program oziroma doseganje učinkov ne sledi temu, kar je bilo planirano, smo mi od poslovodstev zahtevali, da dejansko grejo z novimi ukrepi naprej ravno iz tega naslova, da predvidijo tudi doseganje dodatnih učinkov. Naša intenca ni bila, da se dejansko sanacija analizira v največji možni meri, ampak da se dejansko, če smo že nekaj splanirali, to tudi zelo resno vzame.

V tem kontekstu, odkrito povem, smo imeli največ težav s Splošno bolnišnico Nova Gorica. Tukaj moram povedati, da kljub veliko obiskom, kljub veliko inštrukcij, je prenos dobrih znanj in praks vseh ostalih in tako naprej, je bil dejansko rezultat in sam odnos poslovodstva daleč pod pričakovanjem. Kar se kaže v končni fazi tudi v samem učinku. Se pravi oni so dosegli približno dobrih 30 % tega, kar so načrtovali. In pa seveda zelo podobno se je zgodilo tudi v BGP Kranj, kjer je bil njihov učinek še nekaj nižji s tem, da tukaj moramo pa eno stvar pošteno povedati, da če gremo gledati dejavnost ginekologije in porodništva kot samo zase, brez nekih drugih segmentov zraven, se očitno kaže nek nov izziv, bom rekel vsaj za jutri, če že ne danes, in sicer tudi na strani financiranja. Glede na to, da tudi, ko smo to horizontalno potem dejavnost povpraševali in preverjali podatke po ostalih bolnišnicah, kjer to dejavnost izvajajo poleg ostalih programov, so povsod povedali, da dejansko ta del je premalo plačan. In jaz - tako, da verjamem v tisto sistemsko analizo, ki je v teku, da bo tudi podkrepila tovrstne ugotovitve posameznih bolnišnic in da se jutri, bom rekel gremo na pot, recimo temu bolj normalnega financiranja.

Kar bi še pri Gorici izpostavil kot posebej je pa to, da redi leta lansko leto se je menjal tudi direktor. Prejšnji direktorici je iztekel mandat in dejansko dokler je bila ta stara direktorica sanacijskega programa sploh ni bilo pripravljenega in dejansko je bolnišnica izgubila več kot pol leta dragocenega časa, začeli so pa potem dejansko z izvajanjem samih sanacijskih ukrepov šele v obdobju tam po dopustih.

Ko govorimo o sami sanaciji bolnišnice, se moramo zavedati tudi določenih omejitev in sicer dolgoročna sanacija ne more biti uspešna, če bo odvisna le od izvedenih ukrepov, ki so v pristojnosti sanacijskih uprav, ne glede na dogajanje v okolju. V kar nekaj primerih bolnišnic so sanaciji zgolj z lastnimi ukrepi do novembra 2021, ko je ta skrajni rok, da se konča sanacija, ne bojo mogli pokriti vseh nastalih izgub, prvenstveno ne tistih iz preteklosti. Bolnišnice na sanacijo ne more v celoti vplivati na negativne vplive okolja in pa odločitve v posegih v zdravstveni sistem morajo biti naravnane v uravnoteženju učinkom. Tu smo dali en primer. Recimo, da če pride do dviga plač iz naslavljanja dogovora s sindikati, seveda iz tega naslova treba zagotoviti tudi ustrezen vir financiranja, da se to potem ne prenese v obliki izgube na same izvajalce zdravstvene dejavnosti.

Izzivi, ki jih imamo v prihodnje pa je racionalnejše organiziranje javne zdravstvene mreže in s tem racionalnejša poraba sredstev. Te ugotovitve oziroma ti izzivi dejansko izhajajo iz ugotovitev sanacijskega odbora po tem, kar smo dejansko videli na samem terenu, iz analitike in vseh ostalih dostopnih informacij. Enoten in povezan informacijski sitem v zdravstvu, upoštevanje standardov in normativov v kliničnih poteh in procesih, vzpostavitev centralne točke za javno naročanje, opravljanje zalog v zdravstvu, odprava nepotrebnih napotitev in izvajanje diagnostičnih storitev, uskladitev cen storitev z dejansko nastalimi stroški. In pa seveda zdaj plan za leto 2019. Dejansko, potrjen sanacijski program še iz lanskega leta, v letošnjem letu predvideva od bolnic tam 21 milijonov učinkov. Seveda ti podatki, bodo nekoliko drugačni, ravno iz tega naslova, kar sem že omenjal, da so bolnišnice šle v same rebalanse sanacijskih programov. In pa seveda tam, kjer so bolnišnice v lanskem letu naredile večjo izgubo od planirane. Dejansko jih silimo v to, da v letošnjem letu to izgubo, dejansko, s svojimi ukrepi nadoknadijo. Tako da iz tega naslova je predviden v letošnjem letu kar nekaj večji učinek, kot je tukaj notri trenutno prikazan.

Tako da toliko bi jaz za začetek na kratko. Hvala lepa.

Hvala.

Zdaj besedo dajem predstavnikom zdravstvenih zavodov. Ja, kar.

Samo informacija še naknadno. Je upravičeno odsoten Dejan Kaloh in ga zamenjuje Zvonko Černač, kot nadomestni član.

Hvala.

Kaloh. No, zdravstveni zavodi, kakšen interes? Ni? Trije so poslovali negativno, pa nobenega interesa? /oglašanje iz dvorane/ Smete, če se predstavite za mikrofon.

UKC Maribor, Suzana Kranjc, po pooblastilu profesor doktor Flisa.

Jaz bi samo v kratkem dala informacijo o našem poslovanju v letu 2018. Glede na to da smo izmed, torej, bolnišnic v sanaciji. Tako kot je magister Stopar oziroma predsednik sanacijskega odbora povedal, da največ težav imamo z zalogami, s programskimi rešitvami tega spremljanja, ampak največje ukrepe pa vseeno smo v 2018 pridobili iz naslova prihodkov na realizacije zdravstvenih programov. Tukaj se soočamo s tem, da preprosto nimamo - moramo upoštevati stroške dela, ki so v naših bilancah visoki, tako kot vseh zdravstvenih ustanovah. Na kar bom rekla, če pa pride do spremembe, kot je prišlo v lanskem letu, z različnimi dogovori, imamo potem tukaj težavo, v, bom rekla, realizaciji predvidenih finančnih načrtov. Kar se tiče poslovanja 2018, smo mi predvideli učinke v višini 4 milijonov. Dosegli smo jih v višini 4 milijone 700. Bi pa lahko poslovali pozitivno že, če bi bili financirani na področju terciarja, v višini, to so terciarna področja, terciarna področja, seveda, to so storitve, ki jih izvajata oba klinična centra. To so vrhunske zdravstvene storitve. Če bi to bilo pač financirano v primernejši višini kot sedaj. Tako da kar se tiče poročanja in ukrepov, pa moram reči iz prakse, da je, tako kot je predsednik odbora tudi povedal, med zaposlenimi bilo to sprejeto najprej negativno. Vedno bolj pa se prilagajajo oziroma upoštevajo in sodelujejo pri sami izvedbi ukrepov in jih tudi predlagajo. Toliko z moje strani.

Hvala lepa.