7. redna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

9. 5. 2019

Transkript seje

Mojca Žnidarič

Vse člane in članice odbora, vabljene in vse ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam s 7. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti gospod Primož Siter, na seji pa kot nadomestni člani oziroma članice odbora s pooblastili sodelujejo: dr. Franc Trček namesto Miha Kordiša in poslanka mag. Meira Hot namesto poslanca Soniboja Knežaka.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za širitev ali umik točk z dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Dnevni red: 1. točka Štiriindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018 in 2. točka Razno.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – ŠTIRIINDVAJSETO REDNO LETNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018.

Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora. Prejeli ste tudi mnenje Državnega sveta. Po sklicu seje je bila objavljena tudi informacija Vlade o realizaciji priporočila Državnega zbora ob obravnavi Triindvajsetega rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2017 in odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na Štiriindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018.

Vabljeni k prvi točki so: Varuh človekovih pravic, Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za pravosodje, Državni svet, Inšpektorat RS za delo, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Obravnava na podlagi prvega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Odbor bo navedeno točko obravnaval kot zainteresirano delovno telo. Matično delovno telo je Komisija za peticije ter človekove peticije in enake možnosti, ki bo poročilo obravnavala na svoji seji in pripravila poročilo s priporočilom za sejo Državnega zbora Republike Slovenije. Poročilo se obravnava po enofaznem postopku. Glede na področje dela ki ga pokriva naš odbor se bomo v predstavitvi poročila in kasneje v razpravi skušali predvsem osredotočiti na področja, ki so v pristojnosti našega odbora.

Besedo najprej dajem Varuhu človekovih pravi, gospodu Petru Svetina.

Izvolite.

Peter Svetina

Hvala lepa za besedo.

Spoštovana gospa predsedujoča! Spoštovane poslanke in poslanci, ostali vabljeni, lepo pozdravljeni!

Kot vsako leto, je pred vami letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.

Z vprašanjem nespoštovanja varuhovih priporočil, ki so objavljena v letnem poročilu in po široki razpravi o delovnih telesih v Državnem zboru Republike Slovenije pa tudi na Vladi, potrjena v Državnem zboru in tudi objavljena v uradnem listu Republike Slovenije kot priporočila zakonodajalca, bi se moral začeti ukvarjati tudi Državni zbor, saj gre v takšnih primerih za nespoštovanje ali celo ignoranco njegovih stališč.

Državni zbor ima v nasprotju z varuhom več možnosti, da izvršilno oblasti prisili k ustreznim aktivnostim. Nesprejemljivo je za pristojne organe izvršile veje oblasti, da mora varuh več let zaporedoma ponavljati svoje priporočilo, ki ga je vsako leto po široki razpravi sprejel Državni zbor.

Ministrstvu za zdravje smo že v letnem poročilu za leto 2015 priporočili, naj v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti brez odlašanja določi vrste in stopnje telesnih okvar, ki so podlaga za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Zato priporočilo ponavljamo z dopolnilom, naj Vlada ugotovi odgovornost za stanje, ki ruši načela pravne države.

Tudi priporočilo, naj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravi strokovne podlage za ureditev, ki bo po načelu pravičnosti posameznikom omogočila vrnitev vplačanih sredstev za dokup zavarovalne dobe, katerih namen so izjalovile zakonske spremembe, ni uresničeno.

Pristojni se zagovarjajo na dodatne pravice, ki jih jim omogočajo dokupljena leta, ampak posameznik bi moral imeti možnost, da se sam odloči čemu bo namenil svoja privarčevana sredstva. Od nas države, do zavarovancev, ki so z dokupom let zavarovanja želeli uresničiti legitimen in z zakonom utemeljen namen, pa jim je bilo tudi s spremembo predpisov onemogočeno, naj utrjuje zaupanje v državo kot garanta zakonitosti pa tudi pravičnosti.

Vlada zatrjuje, da ne gre za protiustavnost, kot da bi le ta upravičevala spremembe. Sprašujemo se, kaj je pravičnost. Če se je izjalovil namen določenega ravnanja, v tem primeru odkupa let, bi bilo primerno vsaj ponuditi vrnitev vplačanega zneska in posamezniku prepustiti, da se odloči, upoštevajoč spremenjene okoliščine. Verjetno ne bi bilo veliko število tistih, ki bi se odločiti za vrnitev vplačanega, nedvomna pa ne bi imeli več občutka, da so prevarani.

Pobud s področja invalidskega varstva je bilo v letu 2018 manj kot prejšnja leta. Največji del pritožb se nanaša na neusklajevanje nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo. Tudi v letu 2018 so pobude vsebovale kritike delovanja in odločanja invalidskih komisij pa tudi kritike zaradi še vedno manjkajočega pravilnika o poklicnih boleznih, vključno s prenovljenim seznamom poklicnih bolezni. Meseca aprila je Ministrstvo za zdravje sicer pripravilo besedilo novega pravilnika o poklicnih boleznih, ki je bilo posredovano v javno obravnavo, a do njegovega sprejetja po oblikovanju nove vlade ni prišlo. Zato ponavljamo dve priporočili Vladi iz letnega poročila Varuha za leto 2015 in sicer: Varuh ocenjuje, da so veljavni predpisi za posameznike zelo neugodni in preslabo socialno naravnani. Varuh meni, da sedanje stanje, ko se nadomestilo za invalidnost in dodatek za pomoč in postrežbo dejansko že vrsto let niso uskladila, ni ustrezno in nepravično. Pri tem pa je ironično, da je imel ZPIZ samo v prvi polovici leta 2018 presežek v višini 1,9 milijona evrov. Varuh predlaga, da se v letu 2019 prednostno reši problem neusklajevanja nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo.

Število pobud na področju socialne varnosti brez socialnih zavarovanj, ki so vpisana posebej, se je povečalo za 20 %, zlasti na področju institucionalnega varstva. Še bolj pa skrbi velik delež utemeljenih pobud, kar 17,9 odstotkov, na področju institucionalnega varstva pa 20,9 %. Velik delež utemeljenih pobud se na področju institucionalnega varstva pojavlja že zadnjih nekaj let, kar daje slutiti, da se je problematika na tem področju zaostrila, država pa s svojimi ukrepi temu očitno ne sledi. Roki za odločanje o pritožbah zoper odločitve prvostopenjskih organov so se na nekaterih področjih še podaljšali. Pritožniki zoper odločbe o štipendijah, ki so jih vlagali leta 2016 bodo tako morali na odločitev čakati najmanj 2 leti in pol. dvoletni zaostanki so tudi v zvezi z odločanjem o pritožbah zoper odločbe o otroškem dodatku in subvencij za znižano plačilo vrtca. Pritožbe zoper odločbe o oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev se rešujejo pol leta po prejemu, za reševanje pritožb zoper odločbo o pravici do družinskega pomočnika pristojni potrebujejo 2 leti in pol, za pritožbe zoper odločbe o subvenciji najemnine pa približno 4 leta. Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pojasnilo, da je razlog za tako velike zaostanke ostal enak velik kadrovski primanjkljaj. O pritožbah zoper odločbe o pravicah iz javnih sredstev namreč odloča le 6 javnih uslužbencev, ki mesečno rešijo približno 160 pritožb. Pristojni so poudarili še to, da reševanje pritožb ni edina zadolžitev teh strokovnih delavcev. V odzivnem poročilu Vlada poudarja, da naj bi se problematika zaostankov rešila do konca tega leta.

Leta 2018 smo zaznali novo odprto vprašanje pri zagotavljanju skrbi za prebivalce, ki ne zmorejo več samostojnega življenja. Pomanjkanje zmogljivosti domov za starejše je pravzaprav že kronično in rodniki starejših, ki ne morejo skrbeti za svoje bližnje, so jih začeli nameščati v tako imenovane »obiteljske kuče« na Hrvaškem. Poudariti je treba, da to niso domovi za starejše, temveč prostori, ki jih posamezniki nudijo starejšim, vendar brez zdravstvene nege. Vse zdravstvene storitve morajo stanovalci takšnih domov koristiti v Sloveniji. Sorodnikom starejših, ki potrebujejo posebno skrb in nego seveda ne moremo očitati namestitev v praviloma cenejše domove v tujini, skrbi pa nas nadzor nad izvajanjem takšne dejavnosti, saj naši državni organi v tujini nimajo nikakršnih pristojnosti.

Če pogledamo še na pravice otrok, število pobud na tem področju v primerjavi z letom 2017 je skoraj enako. Bistveno pa se je spremenila struktura znotraj ožjih področij. Zelo se je povečalo število pobud v zvezi s stiki otrok s staršem, to povečanje je za 100 %, na področju zagovorništva povečanje za 64 % ter na področju pravic otrok s posebnimi potrebami, ker se je povečalo za 28 %. Na slednjem zaradi predlaganega novega zakona, ki je zelo razdelil podpornike in nasprotnike novih zakonodajnih rešitev.

Splošno lahko ocenimo, da so bile pravice otrok v Sloveniji normativno dokaj dobro urejene. Zakonodaja sledi zahtevam, da so pravice otrok kot posebne ranljive skupine še posebej zavarovane. Po ratifikaciji tretjega izbirnega protokola h konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in uveljavitvi Družinskega zakonika bodo na vseh področjih uveljavljene ustrezne pravne podlage, ki bodo zagotovile, da bo korist otroka kot temeljno vodilo pri odločanju o zadevah o katerih / nerazumljivo/ tudi dejansko lahko uveljavljena. Vendar življenje poteka tudi izven določb zakona o splošnem upravnem postopku in včasih bi bilo treba uporabiti le splošna načela, ki bi zadovoljivo utemeljila določeno odločitev.

Po 10 letih izvajanja projekta Zagovornik - glas otroka je bilo zagovorništvo z dopolnitvijo Zakona o varuhu človekovih pravic oktobra 2017 uzakonjeno, poteka pa na način, kot ga je potrdila 10-letna praksa. Na podlagi zakonskega pooblastila smo zagovorništvo podrobneje uredili s podzakonskim aktom in zagovorništvo otrok je vseeno novost, zato je v letošnjem letu že širša akcija seznanjanja zlasti strokovne javnosti o zagovorništvu, ki bo do konca 2019 pokrila vso državo.

Varuh je ponovno obravnaval več vprašanj in pobud glede pravice do vegetarijanske prehrane v vrtcih in šolah. Z začetkom šolskega leta 2018/19 so vrtci in šole od staršev začeli zahtevati potrdilo pediatra oziroma alergologa, da otrok določene vrste hrane ne sme zaužiti. Razlog za takšne zahteve so bila priporočila za medicinsko inducirane diete, ki jih je sprejelo združenje za pediatrijo februarja in junija 2018 in jih posredovalo vzgojno izobraževalnim zavodom. Starši so bili prepričani, da takšne zahteve nimajo zakonske podlage, priporočila pa niso zadostna in tudi ne prava podlaga za odločitev vrtcev in šol, da niso dolžni pripravljati medicinsko neutemeljenih diet. Varuh se je v preteklih letih že večkrat ukvarja z zahtevami staršev, da vrtec ali šola organizira možnost vegetarijanskih obrokov v povezavi z dolžnostjo vrtca in šol upoštevanja želje staršev glede specifične vrste hrane. O problematiki smo pisali v letnih poročilih varuha za leto 2007, 2010 in 2017. Na to smo opozorili tudi v posebnem /nerazumljivo/ varuha, ki smo ga izdali leta 2009 in ga poslali vsem vzgojno-izobraževalnim zavodom. Ker vrtec in šole obiskuje čedalje več otrok zdravstveno občutljivih na določena živila, se zanje pripravlja dietna hrana. Zaradi nespremenjenih kadrovskih normativov, že priprava teh obrokov povzroča veliko težav. Vrtec ali šolo pri upoštevanju želja staršev o pripravi posebnih obrokov, omejujejo kadrovski, materialni in finančni pogoji dela, ki so določeni s predpisi. Pri premisleku vsebine problema in preden smo se do tega vprašanja opredelili, smo skrbno pretehtali vsebino tistih otrokovih pravic, ki bi lahko vrtcu ali šoli nalagale obveznost spoštovanja želje staršev in otrok po določeni vrsti prehrane. Varuh kot inštitucija varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nima posebnega stališča do prehrane, ki bi vsebovala le neko vrsta mesa do brezmesne prehrane in raznih oblik vegetarijanstva ali veganstva. Menimo, da vrsta prehrane ni človekova pravica, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi od nosilcev oblasti ali izvajalcev javnih služb. To je namreč njegova prosta izbira, ki pa jo morajo vsi drugi spoštovati, zlasti tako, da ga ne prisiljujejo v nekaj, kar zavrača. Ni pa dolžnost javnih zavodov zagotavljati posebne prehrane posameznikom glede na njihove želje, prepričanja in podobne osebne okoliščine. Njihova dolžnost je omejena na spoštovanje posameznikovih odločitev in njegove pravice do izbire in do drugačnosti. Šele če bi zaposleni v vrtcu vztrajali in silili otroka, da poje tudi hrano, ki ne ustreza zahtevam staršem, potem bi takšno ravnanje lahko ocenili za kršitev otrokovih pravic. Kljub vsemu vztrajamo pri priporočilu vrtcem in šola, naj v duhu dobrega sodelovanja s starši in spoštovanja pravice do izbire posameznika, obroke hrane za učence vegetarijance in druge učence ustrezno prilagodi.

Število pobud s področja otrok s posebnimi potrebami se je leta 2018, v primerjavi z letom 2017, povečalo. Glavni razlog je bila novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki jo je v zakonodajni postopek v Državni zbor, v začetku leta vložila poslanka prejšnjega sklica in ki naj bi bila sprejeta po skrajšanem postopku. Kljub temu, da varuh ne sodeluje v zakonodajnem postopku, smo sprejeli številne kritike omenjene novele in zahteve za umik predloga, pa tudi nekaj pisem podpore, da predlagane spremembe izboljšujejo sedanje stanje in naj se predlog čim prej sprejme. Torej ostale pobude v zvezi s pravicami otrok s posebnimi potrebami, so bile vezane s težavami pri izobraževanju avtističnih otrok in otrok s hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami v večinskih šolah. S težavami pri izvajanju posebnega programa vzgoje in izobraževanja ter povračilom potnih stroškov za mladostnike, ki obiskujejo omenjeni program oziroma njihove starše, ki jih vsakodnevno vozijo v šolo in domov. Obravnavali smo problem nezadostnih kapacitet v varstveno delovnih centrih.

Na področju delovnopravnih zadev, temeljne vsebine, na katere smo bili leta 2018 usmerjeni, so bile: prikrita delovna razmerja, delo nadzornih mehanizmov, neplačevanje plač in prispevkov, nasilje na delovnem mestu, delovni čas, plačilo za nadurno delo, delovni pogoji, delavci invalidi in druge. Stopnja utemeljenosti je bila nad povprečjem, in sicer 16, 3 odstotna. Na področju delavcev v državnih organih, že več let poudarjamo predvsem sistemske kršitev pravic zaposlenim v slovenskem zapornem sistemu in Slovenski vojski. Vračilo preveč izplačanih plač in prisilno upokojevanje javnih uslužbencev. Sicer pa smo ugotovili predvsem kršitve pravice do pravnega varstva, pravice do socialnega varstva, pravice do dostojanstva, načela pravičnosti in dobrega obravnavanja.

Na lastno pobudo smo obravnavali pet sistemskih kršitev. Na področju brezposelnosti smo obravnavali nekaj manj pobud kot prejšnja leta, stopnja utemeljenosti pa je bila visoka, in to 50 %. Teme, ki smo jih prepoznali kot ključne, so bile dolgotrajna brezposelnost in s tem povezana vprašanja. Kako si poiskati delo, kam se obrniti po pomoč in nasvete, katere pravice in obveznosti imajo brezposelni, odnos zaposlenih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje do brezposelnih, denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, izvajanje usposabljanja na delovnem mestu kot ukrep aktivne politike zaposlovanja, Zavod za zaposlovanje in njegovo posredovanje dela, odjava iz evidenc brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje, zaposlitvene možnosti invalidov, izdaje delovnih dovoljenj za tujce in druge. Ostaja pa nesprejeto priporočilo glede izgube pravice do nadomestila, če v roku 30 dni od vročitve odpovedi o zaposlitvi ni bila vložena tožba … oziroma, tožba zaradi te nezakonitosti odpovedi. Pri tem priporočilu v celoti vztrajamo. Gre namreč za tiste primere, ko delavec ni vložil tožbe na nezakonitost odpovedi v roku 30 dni od vročitve odpovedi, saj je za nezakonitost izvedel kasneje. Vsebina priporočila je pristojnim dobro poznana, saj jo varuh že več let ponavlja.

Na področju stanovanjskih razmer že več let ugotavljamo kršitve pravice do stanovanja, a opaznih izboljšav ni. Čeprav je povsem jasna neodgovornost države, da s svojimi ukrepi in aktivnostmi, kar je poudarek ustavne demokracije in k čemur države zavezuje tudi Evropska socialna listina, omogoča uresničevanje pravice do primernega stanovanja, ki je zapisano v Ustavi Republike Slovenije ter v mednarodno pravnih dokumentih. Stopnja utemeljenosti je bila skoraj 7 %. Mnogo pobud s to problematiko smo evidentirali pod druga vsebinska področja, zato je 7 % stopnja utemeljenosti, več pobud pa je bilo iz zasebnega sektorja. Nujno je potrebno sprejeti stanovanjsko politiko, prenoviti stanovanjsko zakonodajo, urediti tudi področja upravljanja večstanovanjskih stavb. Ne sprejeto priporočilo s tega področja glede pripisovanja obveznosti občin po zagotovilu nedoločenega števila bivalnih enot na določeno število prebivalcev ter po določitvah časovnih intervalov za objavo razpisov za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Varuh vztraja, da je dejstvo, da država nima niti sprejete stanovanjske politike, manjka stanovanjskih enot in država krši določila Ustave, da mora zagotavljati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Varuh je ob tem priporočilu še zapisal, da mora država vzporedno zagotoviti ustrezen sistem financiranja neprofitnih stanovanjskih enot.

Če na koncu nekako združim te splošne ugotovitve za leto 2018, ki izhajajo iz naših spoznanj in pa iz poročila je, da je nujna kadrovska okrepitev inšpekcijskih služb, njihove povezovanje in sodelovanje. Odločanje o zakonskih rokih mora postati kategorični imperativ. V zakonu v splošnem upravnem postopku ni obveznega zastopanja po odvetnikih, kot velja drugje, po načelu varstva pravic strank in javnih koristi imajo zato veliko odgovornosti javni uslužbenci. Njihovo odmikanje od ljudi oziroma ukinjanje služb na terenu, raznih uradov in izpostav, lahko pomeni tudi korak nazaj pri uresničevanju pravic posameznikov, kar ugotavljamo ob vsakokratnih obiskih na terenu.

Pogosto se pristojni na neko problematiko odzovejo z novim predpisom, vendar problem največkrat tišči v neizvajanju obstoječe regulative. Zato se z normativno hiperprodukcijo stvari pogosto še poslabšujejo. Odziv na poročilo vlade, če se odzovemo še kratko na to, je mestoma bolj kritično in bolj izraža dejansko stanje kot pretekla leta, kar zelo pozdravljamo, vendar odzivnemu poročilu vlade je še vedno težko slediti glede priporočil, ki jih že leta ponavljamo in ki jih pristojni zaradi težav pri realizaciji, zavračajo. Pričakovali bi več poglobljenega pristopa in več dejanskega truda pri realizaciji. Smiselno bi bilo, da se v proučitev in spremembe na področju nerealiziranih priporočil, vključi vlada kot celota in pa ne samo posamezna ministrstva.

Spoštovane poslanke in poslanci, v tem kratkem pregledu poročila, ki ste ga dobili, smo zajeli le področja odbora. V njem, v poročilu so izdelani posamezni primeri. Vsa posamezna priporočila, poročilo samo je obsežno in je popolnoma utemeljeno in še enkrat, ne glede na vse odzive, tudi varuh poziva Državni zbor, da vztraja, da se priporočila iz prejšnjih let tudi izpeljejo, da se določene stvari končno zaključijo in da je konec izmikanj in izgovarjanj. Jaz upam, da nam v letu 2019, da bomo lahko rekli, da smo vsaj nekaj priporočil tudi, da je bilo realiziranih.

Hvala lepa.

Podpredseddnica Mojca Žnidarič

Hvala za vašo predstavitev.

Preden nadaljujemo bi povedala, da poslanec Jani Prednik nadomešča poslanca mag. Marka Koprivca. Besedo bi sedaj predala predstavnikom vlade. Predlagam, da začnemo z Ministrstvom za pravosodje, ki opravlja naloge koordinacijskega organa za pripravo odzivnega poročila vlade na poročilo varuha. Z nami je gospa Janja Plevnik, sekretarka v Direktoratu za kaznovalno pravo in človekove pravice.

Izvolite.

Janja Plevnik

Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsedujoča, spoštovani varuh človekovih pravic in ostali prisotni!

Uvodoma se želim varuhu v imenu vlade zahvaliti za letno poročilo, ki odraža jasen vpogled v stanje spoštovanja človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Ko veste je Ministrstvo za pravosodje od leta 2016 dalje določeno kot koordinacijski organ znotraj vlade, ki skrbi za sistemski pristop k varstvu človekovih pravic v Sloveniji. V okviru svoje koordinacijske vloge smo vsa ministrstva in vladne službe v mesecu februarju pozvali k pripravi odziva na posamezna priporočila in pridobili prispevke vseh resorjev, na katere so se posamezna priporočila in ugotovitve varuha nanašale ter kljub tokrat precej kratkim rokom, opravili tudi določena usklajevanja v primerih zaznanih neskladij in ministrstva povabili tudi k dopolnitvam posameznih odzivov. Na podlagi pridobljenih prispevkov, je nato Ministrstvo za pravosodje pripravilo skupno poročilo vlade, ki zajema tri relativno samostojne dele in sicer informacijo o realizaciji priporočila Državnega zbora ob obravnavi 23. rednega letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 2017, odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na 24. redno letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2018 in odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na poročilo o izvajanju državnega preventivnega mehanizma v letu 2018. To poročilo je bilo sprejeto na seji vlade 25. aprila 2019 in posredovano v Državni zbor Republike Slovenije.

Kot smo danes že slišali, je v letnem poročilu varuha za leto 2018, podanih kar nekaj priporočil in sicer 88. Področje človekovih pravic posega v najrazličnejše situacije in se nanaša na delo vseh ministrstev in vladnih služb, kot izhaja iz tega in tudi preteklih poročil Varuha pa je eden izmed največjih izzivov ravno reševanje tistih problemov, ki terjajo medsebojno usklajevanje in sodelovanje večjega števila resorjev. Tu se namreč najbolj izostrijo različni pogledi in prihaja v ospredje tehtanje med uresničevanjem različnih človekovih pravic, ki so lahko med sabo tudi v koliziji. Številčno gledano zaenkrat ocenjujemo, da je iz resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje pet priporočil realiziranih, 3 priporočila so delno realizirana, dve priporočili predstavljata stalne naloge, nerealizirani pa ostajata dve priporočili. Sicer pa so podrobnejši podatki o stanju realizacije priporočil razvidni tudi iz samega poročila.

Toliko na kratko, bodo pa podrobnejše prispevke oziroma podrobnejša mnenja predstavili predstavniki drugih ministrstev.

Hvala lepa za besedo.

Mojca Žnidarič

Hvala za vašo predstavitev.

Imamo še eno pooblastilo in sicer poslanec Franc kramar nadomešča gospoda Vojka Starovića.

Besedo bi naprej predala predstavnici Ministrstva za delo, državni sekretarki, gospe Bredi Božnik.

Izvolite.

Breda Božnik

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni, poslanke, poslanci, Varuh s spremstvom in vsi ostali vabljeni!

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedamo kako pomembna je vloga Varuha človekovih pravic Republike Slovenije in kako pomembna so njegova opozarjanja na morebitne kršitve le teh.

Vse strokovne službe ministrstva, pripombe in pa pobude varuha skrbno proučijo ter jih obravnavajo z vso resnostjo in pa veliko mero odgovornosti. Trudimo se biti čim hitreje odzivni, včasih pa se iz objektivnih razlogov preprosto odzovemo z zamudo. Tudi poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2018 smo temeljito proučili, predvsem v delu, ki se kakorkoli nanaša na delovna področja Ministrstva za delo. Tudi sami ugotavljamo, da določene stvari še vedno ostajajo odprte in nerealizirane, vendar lahko zagotovim, da se bomo tudi v bodo trudili za ustreznejše sistemske rešitve v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa seveda v zadovoljstvo ljudi s ciljem zagotavljanja čim bolj prijaznih življenjskih pogojev za vse, predvsem za najranljivejše skupine prebivalstva.

Želela bi poudariti, da je tudi naloga ministrstva, da v čim večji meri spodbuja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v naši državi, ter da zagotavlja čim višjo pravno in socialno varnost vseh prebivalcev.

Predvsem bi želela izpostaviti, da se na Ministrstvu za delo zavzemamo tudi za izboljšanje socialnega položaja najranljivejših skupin. Trenutno potekajo pogajanja s socialnimi partnerji v zvezi s predlogi sprememb in dopolnitev ZPIZ-2. Predvidene zakonodajne spremembe bodo med drugim zagotovile izboljšanje socialnega položaja vseh upravičencev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer bo posebna pozornost posvečena zvišanju socialne varnosti starejših in tistih, ki več niso sposobni opravljati dela. Tako da bodo povišale najnižje starostne pokojnine, vdovske, družinske, invalidskim pokojninam ter tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

V okviru nalog ministrstva s področja socialnega varstva je v teku več ukrepov, ki so bili podani na podlagi opažanj in sodelovanj z Varuhom človekovih pravic ter ostalih področnih organizacij. S ciljem, da zagotovimo primerljiv standard storitev prilagodimo organizacijo novim strokovnim izzivom ter zagotovimo kakovostno obravnavo glede na potrebe uporabnikov, so že vzpostavljene delovne skupine in komisije, ki pripravljajo podrobnejše rešitve, s katerimi pristopamo k uresničevanju priporočil. Na področju duševnega zdravja se problematika nastanitve in obravnave oseb se težavami v duševnem zdravju ter oseb z demenco v posebnih varovanih oddelkih ali kombiniranih socialnovarstvenih zavodih rešuje z dopolnitvami usmeritev za namestitve v varovane oddelke oziroma institucionalno varstvo s postavitvijo dodatnih kapacitet, posodobitvijo evidence stanja zasedenosti kapacitet ter primeri dobre prakse nadomeščanja institucionalne varovane obravnave z nadzorovano obravnavo v skupnosti, kot tudi večjo vpetostjo koordinatorjev centrov za socialno delo.

Prioriteto na tem področju predstavlja tudi pospešitev postopka verifikacije varovanih oddelkov in krepitev vloge zastopnikov. Dodala bi še, da so v teku tudi ukrepi na področju institucionalnih namestitev starejših obsojencev ter ukrepi preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb v domovih za starejše. Kot ste seznanjeni se Ministrstvo za delo že nekaj let sooča z zaostanki reševanja pritožb. Te zaostanki se gibljejo tam okoli dveh let, z izjemo pritožb zoper odločbe o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki se rešujejo prioritetno.

Glede reševanja navedene problematike je ministrstvo reorganiziralo reševanje pritožb tako, da je zaostanke razdelilo tudi na druge direktorate, ki vsebinsko pokrivajo pravice iz javnih sredstev.

Ministrstvo je predlagalo podaljšanje projekta odprave zaostankov, v mesecu januarju letošnjega leta pa je izvedlo tri dodatne zaposlitve za določen čas, ki izvajajo izključno delo vodenja postopkov in pa reševanja pritožb. V mesecu februarju je sektor okrepljen tudi za enega pripravnika in za zaposlitev za nedoločen čas. Z navedenimi ukrepi pričakujemo, da bomo že v letošnjem letu odpravili zaostanke glede reševanja pritožb zoper odločbe o pravicah iz javnih sredstev. Dodatno bi navedla, da ministrstvo pripravlja tudi spremembe določb zakona o uveljavljenju pravic iz javnih sredstev, saj ugotavljamo, da je veliko pritožb tudi zaradi kompleksne zakonodaje, ki strankam v bistvu ni razumljiva. Cilj je poenostavitev postopka.

Ministrstvo za delo je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje imenovalo delovno skupino za pripravo osnutka pravilnika o vrstah in stopnjah telesnih okvar v skladu z določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Seznam opredeljenih vrst in odstotkov telesnih okvar je bil posredovan pristojnim razširjenim strokovnim kolegijem medicinskih strok v pregled. Na sestanku delovne skupine pristojne za pripravo pravilnika, ki je bil na Ministrstvu za zdravje 6. 5. 2019, je bil predstavljen seznam telesnih okvar, ki je usklajen z razširjenim kolegijem medicinskih strok. Na podlagi tega je bil soglasno sprejet sklep, da se pripravi besedilo za javno obravnavo in po končani javni razpravi posreduje v postopek sprejemanja.

Glede na navedeno izhaja, da se Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaveda izpostavljene problematike, se nanjo odzive in jo s sprejemanjem določenih ukrepov tudi rešuje.

Hvala lepa.

Mojca Žnidarič

Hvala.

Besedo sedaj predajam predstavniku Ministrstva za zdravje in sicer državnemu sekretarju, gospodu Tomažu Pliberšku.

Izvolite.

Tomaž Pliberšek

Predsedujoča, najlepša hvala za besedo.

V imenu Ministrstva za zdravje pozdravljam vse poslanke, poslance in vse ostale prisotne, med njimi še zlasti Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, gospoda Petra Svetino ter njegove namestnike in sodelavce, ki so pripravili letno poročilo za leto 2018 ter nam v njem nastavili ogledalo v kakšni družbi živimo.

Na Ministrstvu za zdravje mnenjem in priporočilom Varuha človekovih pravic namenjamo veliko pozornost, saj si tudi sami prizadevamo za varstvo pravic pacientov in vseh, ki delajo na področju zdravstvenega varstva. Zavedamo se kako pomembno je področje zdravja za vse, zlasti pa za ranljive skupine prebivalstva, zato si v okviru svojih zmožnosti in pristojnosti prizadevamo, da bi pripomogli k višji ravni varstva človekovih pravic v Sloveniji na področju zdravstvenega varstva.

V letu 2018 je Ministrstvo za zdravje s strani Varuha človekovih pravic prejelo več priporočil za katere je naše ministrstvo neposreden nosilec zlasti veliko pozornosti smo namenili reševanju tistih priporočil, ki jih je varuh že večkrat ponovil.

Med realiziranimi priporočili želimo izpostaviti, da je letos začel delovati varovani oddelek za intenzivno psihiatrično obravnavo otrok in mladostnikov v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, ter da je v marcu 2018 Državni zbor sprejel resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, ki je prvi nacionalni program na področju duševnega zdravja.

Na Ministrstvu za zdravje si bomo v skladu s svojimi zmožnostmi prizadevali, da bomo realizirali čim več priporočil Varuha človekovih pravic. V zvezi s tem z zadovoljstvom ugotavljam, da Ministrstvo za zdravje od priporočil Varuha človekovih pravic iz letnega poročila za leto 2017 v celoti ni realiziral zgolj eno priporočilo, ki se je nanašalo na boljšo ureditev medicinskega izvedenstva v postopkih uveljavljanja pravic iz socialna zavarovanja. Lahko pojasnim, da je v zvezi z navedenim bila v preteklosti že imenovana delovna skupina s predstavniki našega ministrstva, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki naj bi pripravila spremembe na navedenem področju. Delovna skupina je pripravila elaborat nova organizacija za medicinsko izvedenstvo. Ostala priporočila, ki jih je Varuha človekovih pravic podal so bila delna realizirana, aktivni v zvezi z njihovo dokončno realizacijo potekajo, nekaj priporočil pa ima karakteristike stalnih nalog ministrstva ter se v skladu z navedenimi tudi aktivno izvajajo.

Hvala lepa.

Mojca Žnidarič

Hvala, dr. Pliberšek.

Želi besedo sedaj predstavnika Državnega sveta?

Izvolite, gospod Bojan Kekec.

Bojan Kekec

Hvala lepa, gospa predsedujoča.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

No, pri nas v Državnem svetu sta omenjeno poročilo obravnavali dve komisiji in sicer Komisija za državno ureditev in pa Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo je dolgo okrog 10 strani, dobili ste ga po elektronski pošti. Smatramo, da je celovito in kompleksno. Do določenih zadev smo bili pa tudi nekoliko kritični in imeli pomisleke. Dovolite mi čisto kratek rezime našega poročila.

Torej, obe komisiji podpirata zahteve varuha po finančni neodvisnosti urada Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, saj je slednja, kot opozarja varuh, predpogoj za popolno svobodo delovanja varuha in opravljanje njegovega poslanstva varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Varuh je na seji komisije izpostavil nespremenljivost prepočasnega odzivanja Vlade in Državnega zbora na odločbe Ustavnega sodišča, ki terjajo odpravo zakonskih določb, ki so neskladne z Ustavo Republike Slovenije. Kot vsako leto je bila izpostavljena kršitev načela dobrega opravljanja. Nekateri državni organi se ne držijo rokov, nerazumno dolgo se rešuje vloge. Hitro odločanje o pritožbah na prvi kot drugi stopnji bi bilo nujno zlati v primerih odločanja iz naslova uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Na seji je varuh kot področje na katerem je bil narejen velik napredek izpostavil pravice otrok in zakonsko ureditev več kot 10 let zgolj projektno vodenega zagovorništva otrok.

Komisiji sta bili seznanjeni, da se opaža porast števila otrok, ki potrebujejo zagovornika, kar se lahko pripiše tudi tako večji stopnji splošne ozaveščenosti o obstoju zagovorništva, kot tudi večji stopnji aktivnosti sodišč na tem področju. Komisiji ugotavljata, da je v obširnem več kot 400 strani obsegajočem poročilu kršitvam pravic invalidom namenjenih zgolj 7 strani. Glede na številna nerešena vprašanja komisiji Varuhu predlagata, da se v naslednjih letih področju invalidskega varstva podrobneje posveti.

Ne sledi se določbam v 2017 sprejetega Gradbenega zakona, ki določa, da bi se moralo objekte graditi in zagotavljati njihovo porabo na način, da bodo neovirano dostopni vsem ljudem, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost.

Komisiji z zadovoljstvom sprejemata novico, da je bila februarja 2019 v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana končno odprta enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo. Prav tako se je po poročanju Varuha končno razrešila problematika neupravičeno odvzete možnosti staršem slepih in slabovidnih otrok, da prejemajo dva različna dodatka.

Varuh že več let kot enega izmed nazornih primerov kršenja človekovih pravic izpostavlja diskriminacijo študentov invalidov pri zagotavljanju prevoza med študijem. Komisiji sta seznanjeni, da se navedene težave trenutno razrešuje na podlagi posebnega razpisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar pa predstavlja nesistemsko rešitev. S problematiko neurejenega načina financiranja prevoza, se namreč soočajo tudi ostale kategorije invalidov, zato bi se moralo to področje urediti celostno za vse invalide. Tako državni svet kot varuh že nekaj let opozarjata na nujnost prenove sistema invalidskega zavarovanja, s poudarkom na več kot 30 let nespremenjeni ureditvi postopkov ugotavljanja vrst in stopenj telesnih okvar pri pripravi izvedenskih mnenj invalidskih komisij. Podlago zanje še vedno predstavlja samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar. Komisiji pritrjujeta varuhu, ki opozarja na to, da se je v zadnjih treh desetletjih zagotovo pojavilo veliko število novih telesnih okvar in poklicnih bolezni, ki jih navedeni sporazum ne zajema že nekaj let ostaja pereča tema tudi vprašanje enakosti pravic zavarovancev iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so v času od 31. 12. 2012 dokupili dobo študija in služenje vojaškega roka. Na nujnost vzpostavitve enakosti z vidika dokupa doba do 31. 12. 2012 sta v različnih mnenjih k posameznim zakonskim predlogom že večkrat opozorila tako pristojna Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, kot tudi državni svet. Komisiji opozarjata na to, da zavarovanci ne glede na uzakonjene pravice do izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda zaradi trenutnih razmer v družinski medicini, v resnici te pravice ne morejo uveljavljati.

No, svetniki, ki zastopamo lokalne interese smo imeli pa pomisleke pri vpisu romske problematike, kjer se po našem mnenju preveč nekako na odgovornost postavlja lokalno skupnost oziroma občine, vsi vemo, da občine nimajo nikakršnega nadzora nad policijo, nad socialo, nad opravljanjem s kmetijskimi zemljišči, nad upravno enoto, nad izdajanjem gradbenih dovoljen, nad prijavo prebivališč - vemo, da je na določenih naslovih tudi po 200 prijavljenih - niti nad inšpekcijskim službam. V okviru svojih možnosti pa rešujemo ta naselja, seveda v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, predvsem v smislu urejanja infrastrukture.

Ne glede na to, da smo bili pri določenih delih tudi kritični, ker poznamo stanje na terenu, pa ocenjujemo, da se dosedanje dobro sodelovanje varuha človekovih pravic in Državnega sveta, nadaljuje.

Hvala lepa.