Spoštovani vse članice in člane Odbora za kulturo prav lepo pozdravljam in prav tako vse vabljene na današnjo sejo!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani in članice odbora: Zmago Jelinčič Plemeniti se je opravičil, potem poslanko Ljudmilo Novak nadomešča poslanec Jožef Horvat, poslanca mag. Dejana Kaloha nadomešča mag. Branko Grims, poslanko Alenko Jeraj nadomešča poslanec Andrej Šircelj in prej omenjenega Zmaga Jelinčiča Plemenitega nadomešča Jani Ivanuša. Na seji kot nadomestne članice so ti našteti.

Skratka, prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je odločen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Sedaj pa besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko Matjažu Nemcu. Prosim.

Hvala lepa, spoštovane kolegice, dragi kolegi, spoštovani gostje!

Pričenjam s 10. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani Odbora za zunanjo politiko. Torej, namesto gospoda Ivana Hrška je z nami gospod Jurij Lep, namesto gospe Monike Gregorčič je z nami gospod Gregor Perič, namesto gospoda Janeza Janše je danes gospod Jožef Lenart, namesto dr. Anžeta Logarja je z nami gospod Bojan Podkrajšek, namesto gospoda Roberta Pavšiča je z nami gospa Karla Urh, namesto gospoda Andreja Rajha je z nami Marko Bandelli in namesto gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega je z nami gospod Jani Ivanuša.

Naj omenim še, da imam eno opravičilo in sicer opravičuje se gospod Ferenc Horváth.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA NEDOPUSTNO VMEŠAVANJE MADŽARSKE V URESNIČEVANJE PRAVICE DO SVOBODE IZRAŽANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI.

Skupna seja obeh odborov je sklicana na zahtevo poslanskih skupin SMC, LMŠ, SD, SAB in DeSUS z dne 11. 4. 2019. S sklicem ste prejeli tudi gradivo, kije objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so vabljeni: predlagatelj zahteve, torej predstavniki poslanskih skupin SMC, LMŠ, SD, SAB in DeSUS in v imenu predlagatelja bo sodeloval gospod Gregor Perič, gospod minister za zunanje zadeve, dr. Miroslav Cerar, gospod minister za kulturo, gospod Zoran Poznič, gospod Gregor Repovž, odgovorni urednik tednika Mladina, predstavnika Društva novinarjev Slovenije, predstavnika Združenja novinarjev in publicistov, gospod Borut Šuklje, kot nekdanji diplomat Republike Slovenije, ter Klub nekdanjih slovenskih veleposlanikov.

Besedo tako dajem, spoštovane in spoštovani, gospodu Gregorju Periču, ki v imenu predlagatelja podaja dopolnilno obrazložitev.

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem! Kolegice, kolegi, poslanci, ministra, ostali gostje, dober dan!

Torej, danes smo na te seji predvsem zaradi tega, da se dotaknemo problematike, ki je bila zelo aktualna pred kakšnim tednom in verjamem, da je aktualna ves čas. Govorimo namreč o svobodi kot konceptu, zelo široko in govorimo zelo konkretno o svobodo izražanja kot pravici, kot pravici, ki je tudi zelo jasno definirana že v naši Ustavi, pa ne le v naši Ustavi, ampak tudi še številnih drugih mednarodnih aktih.

Zakaj danes razpravljamo o konceptu svobode izražanja oziroma svobode medije? Predvsem zaradi tega, ker smo bili priča neki situaciji, ki je, verjamem, marsikomu dvignila obrvi. Konkretno govorim o intervenciji, ki ji je bila Slovenija oziroma konkretno Ministrstvo za zunanje zadeve deležno, ko je s strani madžarskega veleposlaništva prejela verbalno noto, v kateri smo slišali oziroma brali o tem, da pričakuje od našega zunanjega ministrstva, da bo interveniralo pri pisanju oziroma pri delovanju oziroma poseglo v avtonomijo, tako uredniško, kot medijsko, tednika Mladina. To je nekaj, česar nismo vajeni v tem delu Evrope, to je nekaj česar si ne predstavljamo, to je nekaj, kar je tudi znotraj diplomatskih krogov povzročilo nemalo nejevolje, nemalo presenečenja in nemalo presenečanje oziroma šok je povzročilo tudi na političnem prizorišču, torej na političnem parketu. Zato se mi zdi zelo pomembno in se zahvaljujem dejansko vsem partnericam, da so zaznale, da zaznavajo to potrebo po te razpravi, ker se mi zdi izredno pomembna. Torej, danes imamo zasedanje dveh odborov, tako Odbora za zunanjo politiko, kot Odbora za kulturo, oba sta pristojna za to področje. Odbor za zunanjo politiko zato, ker gre za neko intervencijo tuje države na ozemlje Slovenije, Odbor za kulturo zato, ker vsebinsko pokriva zlasti področje medijev. Če sem čisto konkreten, torej v petek 22. marca, to je Mladina zelo natančno poročala, ker je bila vključena v to, torej naslovnica je dvignila kar nekaj prahu. Poznamo naslovnice Mladine, tudi v končni fazi v SMC poznamo naslovnice Mladine, ker smo bili tudi mi oziroma naš predsednik predmet teh naslovnic in vsi vemo kakšne so naslovnice Mladine, torej nikakor ne božajo, ampak so ostri, imajo to satirično ost, marsikdaj provocirajo in naredijo v družbi neke premike, neke premisleke in tudi v tem primeru, torej v primeru tako imenovane oziroma v nevednicah »sporne« naslovnice, ki je obravnavala Viktorja Orbana in predstavnike stranke SDS, torej zgodilo se je zelo veliko.

Torej odziv, ki smo ga bili deležni s strani Madžarske je pravil, da ta naslovnica krši načela svobode tiska in izražanja. Torej vse kar je sledilo temu in verbalna nota in potem tudi odziv sam s strani Ministrstva za zunanje zadeve, ki je bil dejansko zelo diplomatsko hladen ion ni dopuščal kakršnekoli debate o temu, da bi komurkoli prišlo na pamet, da bi interveniral v katerikoli medij v tem smislu, da bi vplival na način njegovega poročanja, na samo uredniško politiko ocenjujem kot pozitiven in primeren odziv, vsekakor je pa to tematika o kateri moramo opraviti neko razpravo, še zlasti zaradi tega, ker smo v zadnjem obdobju bili v Sloveniji deležni zelo neobičajnih odzivov s strani naših sosed, tako s strani Italije in predsednika Evropskega parlamenta, gospoda Tajanija, kjer je dejansko povzročil nemalo začudenja in slabo voljo ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Hrvaškem in v končni fazi tako tudi s hrvaške strani z dogajanje okoli prisluškovalnih afer in vseh tistih podatkih, ki so prihajali do nas z namenom kompromitacije arbitražnega sporazuma.

Skratka, v nekem trenutku se je Slovenija znašla v okolju, kjer se skoraj da zdi, da naše sosede gledajo na nas, kot na nekega partnerja, ki jim ni enakovreden.

Jaz bi želel, da v današnji razpravi pošljemo neko zelo jasno politično sporočilo pa hkrati tudi zavezo, da si Slovenija želi nekega miroljubnega sodelovanja, neke kooperativnosti, nekega udejstvovanja na področju gospodarstva, kulture, infrastrukture, turizma in še bi lahko našteval, ampak to na način, ki je enakovreden in dostojen ono-pravnih članic Evropske unije in v vseh treh primerih, ki sem jih tudi navedel, tudi zveze NATO.

V tem smislu je potem tudi ta današnja seja zelo pomembna, da bolj natančno osvetlimo zlasti tiste dogodke še posebej v relaciji do same vrednote oziroma načela svobode izražanja oziroma svobode medijskega prostora. Kot sem že rekel, ta svoboda je varovana tako z 39 členom naše ustave in v tem primeru je na popolnoma, torej brez kakršnekoli debate jasno, da za demokratične države in verjamem, da ne samo Slovenija, ampak tudi države okoli nas, so demokratične in se trudijo, torej imajo to zavezo. V nasprotnem niti ne bi bile v družini Evropske unije.

Za nobeno demokratično državo ni sprejemljivo, da država oziroma njeni voditelji ali pa v imenu teh voditeljev diplomatski predstavniki teh držav skušajo vplivati na objave v medijih ali pa na njihovo uredniško politiko. To je nekaj, kar si Evropska unija 21. stoletja ne more privoščiti in to je potrebno na vsak način obsoditi. Lahko nam je čisto enostavno, jasno in logično, da mediji kot taki niso namenjeni zgolj prenašanju vsebin, ki so prijetne, prijazne, ampak marsikdaj obravnavajo tudi nekaj, kar ni prijetno, kar bo v javnosti sprožilo majhne ali večje viharje. Nekomu se bo zdel manjši vihar, ampak če se dovolj dobro zavedamo posledic in razsežnosti, ki jih ima lahko tako ravnanje je to neko zelo resno sporočilo, ki ga naša soseda iz Madžarske pošilja v prostor. Ampak naj v tem smislu nekaj zelo pomembnega izpostavim in poudarim. Današnja seja ni na nobeden način uperjena zoper našo sosednjo državo Madžarsko ali še najmanj zoper njene ljudi najsibodo na tej ali na oni strani državne meje in to je potrebno še enkrat podčrtati. Prav tako pa ni uperjena zoper legitimne institucije Madžarske države in tudi ne zoper Madžarsko veleposlaništvo v Republiki Sloveniji ali pa njene predstavnike. Z Madžarsko državo in madžarskim narodom tako kot z ostalimi narodi v Evropski uniji še zlasti z našimi sosedi si želimo prijateljskih in sodelovalnih odnosov predvsem pa spoštovanja in upoštevanja tega, da smo samostojne in neodvisne politične informacije torej države. Je pa današnja seja jasen in zelo odločen signal oziroma rdeča luč kakršnemukoli poseganju v Slovenijo s strani kogarkoli pa naj bodo to mediji ali kaj drugega. Za temi dejavnostmi pa stoji politika Viktorja Orbana, ki je šla v tem primeru predaleč in je presegla meje vsega dopustnega. To se je sicer zgodilo že veliko prej, saj so številne institucije po poročanju tako redkih neodvisnih medijev na Madžarskem pod zelo močnim udarom in to izpostavljajo številni tuji mediji. Seveda vsa ta dogajanja so kot rečeno po našem primeru pristopila meje in kar se je zgodilo je neprimerno in neustrezno. Ampak, da bi bolj razumeli dogajanje, ki je pripeljalo do tega, do te naslovnice,k i je sprožila takšne odzive na Madžarskem moramo razumeti nekoliko več o samem ozadju. Uvodoma se bom zgolj dotaknil tega ozadja, ker verjamem, da bo skozi razpravo moč veliko o tem povedati tudi še v nadaljevanju. Kadar želimo razumeti zakaj je prišlo do takšnega odziva, zakaj neka država posega v naš medijskih prostor pa ne samo v medijski prostor moramo razumeti dogajanje tudi na nivoju Evropske unije kot take. In, če sem še natančnejši oziroma konkretnejši tudi dogajanje znotraj Evropske ljudske stranke. V tem smislu vemo, da je tudi tako kot na nacionalnem nivoju tako je tudi na evropskem nivoju se sklepajo zavezništva oziroma trdnejše ali pa mehkejše koalicije in Evropska ljudska stranka je pomemben dejavnik znotraj Evropske unije in si - verjamem - želi ostati pomemben dejavnik tudi v prihodnje tudi v luči evropskih volitev, ki so pred vrati, zato je vsakršen pretres, ki se zgodi tam notri zelo slab signal in nekaj, kar vzbuja skrb in ravno tako pritegne pozornost, ker si številni želimo vedeti in videti kaj se dogaja tudi tisti, ki smo del družine EPP, ker kot rečeno je EPP že leta, desetletja zelo pomemben oziroma ključen dejavnik na evropskem političnem parketu. Odzivi, ki so se zgodilo znotraj Evropske ljudske stranke in predvsem pogled na to kakšno vlogo se daje tistim političnim strankam, ki imajo malo ali nič oziroma čedalje manj skupnega s tistim kar predstavlja skupne evropske vrednote, to je pa nekaj kar je ravno tako zelo pomembno, da se tega zavedamo. In jaz verjamem, da je v tem smislu Evropska ljudska stranka šla predaleč. Torej za neke formacije, ki želijo, ki imajo ambicijo delati oziroma soustvarjati vsak dan v Evropski uniji, je nedopustno in neprimerno, da ekscesno dejanje, ki ne spoštujejo, bodisi človekovih pravic bodisi demokratičnih institucij bodisi avtonomije posameznih institucij znotraj družbe, bodisi civilne družbe kot take in navsezadnje tudi medijev, skratka za take politične grupacije verjamem, da ne sme iti mesta v nobeni politični grupaciji na ravni Evropske unije in tudi ne znotraj EPP. Da pa je situacija se razvila precej drugače, torej da so se tudi v okviru tega sodelovanja znotraj Evropske ljudske stranke zgodili taki pretresi, ki so potem rezultirali v temu, da so pritiski na Slovenijo tolikšni, da se posega v medijsko avtonomijo in v svobodo, to je pa nekaj kar terja zelo jasen in zelo oster odziv.

V ta namen, da zaključim svoj uvodni del, smo v koaliciji predlagali dva sklepa in sicer, da Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo vmešavata… Torej se opravičujem, Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo obsojata vmešavanje Madžarske uresničevanje pravice do svobode izražanja v Republiki Sloveniji in še posebej v tonu note madžarskega veleposlaništva s katero se od ministrstva za zunanje zadeve pričakuje, da bo preprečilo prihodnje objave. Gre za nedopusten pritisk na medijsko svobodo tuje države, kar je nesprejemljivo za demokratični politični sistem in pravno državo ter v nasprotju s temeljnimi vrednotami na katerih je zgrajena Evropska unija.

In pa drugi sklep. Odbor za zunanjo politiko in Odbor za kulturo predlagata Vladi Republike Slovenije, da v posodobljenih zakonskih rešitvah posebej pozorno zavaruje pravico do svobode izražanja. Vztraja na transparentnosti lastništvom medijev, spodbuja svobodne in pluralne medije v Republiki Sloveniji ter predvidi varovalke, ki bodo preprečile nedopustna vmešavanja, pritiske ter poizkuse vplivanja s strani drugih držav.

Toliko uvodoma, v nadaljevanju pa verjamem, da še dodamo.

Hvala.

naj še izkoristim priložnost za pooblastila, ki smo jih dobili še dodatno na mizo. Poslanko Janko Sluga nadomešča kolega Gregor Perič in poslanko Lidijo Divjak Mirnik nadomešča poslanec Niko Prebil.

Hvala.

In tako dajemo besedo ministru za zunanje zadeve, dr. Miroslavu Cerarju. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa obema, torej predsednici in predsedniku obeh odborov! Lep pozdrav sem skupaj, poslankam, poslancem, povabljenim!

Naj najprej povem, da bom kot zunanji minister vedno odločno odreagiral kadar bodo napadene temeljne vrednote demokracije, človekove pravice, vladavina prava ali pa denimo suverenost Republike Slovenije in res je, kot je bilo povedano v uvodnem nagovoru, v zadnjem času beležimo nekatere takšne dogodke v sosednjih državah, od izjave, denimo nepremišljene ali kakorkoli že, izjave predsednika Evropskega parlamenta Tajanija, do teme, ki jo danes obravnavamo tukaj na odboru, ko gre torej za svobodo izražanja in medijev, pa tudi do podobne intervencije s strani hrvaškega državljana, ki se je skliceval na Vlado in tudi želel vplivati na svobodo enega od naših ali več od naših medijev. Naj povem zelo jasno, da cenim, da ste poslanci zaznali to temo kot dejansko in simbolično pomembno za našo demokracijo, zato tudi pozdravljam zahtevo koalicijskih poslanskih skupin, na čelu s SMC za obravnavo te tematike danes na obeh odborih, na skupni seji obeh odborov.

Naj omenim, da je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1933 razglasila 3. maj, ta datum je tik pred nami, za mednarodni dan svobode medijev in mislim, da je simbolnega pomena, da se prav, ko se bližamo temu datumu, danes pogovarjamo o tem in zavzemamo za to svobodo.

Naj tudi povem, da je Slovenija v mednarodni skupnosti se vedno zavzemala za svobodo medijev in za zagotavljanje varnosti novinarjev in je podprla prav vse resolucije OZN, ki so obravnavala ta vprašanja. Pomen svobodnega dela novinarjev izpostavljamo na ministrstvu in vladi tudi v okviru tretjega odbora Združenih narodov in Sveta za človekove pravice, pri čemer je Slovenija tudi članica skupine prijateljev o varnosti dela novinarjev na UNESCU. To sem povedal zato, da uvodoma poudarim, kako velik pomen naša država upravičeno, povsem upravičeno pripisuje svobodi izražanja in posebej tudi svobodi medijev.

Naj povem še enkrat, kaj se je zgodilo tudi iz svojega zornega kota. Ministrstvo za zunanje zadeve je 25. marca 2019, prejelo protestno noto veleposlaništva Madžarske zaradi po njihovem mnenju politično nekorektne oziroma neodgovorne naslovnice Mladine, ki je bila kot je bilo že povedano, objavljena 22. marca letos in Mladina, prav Mladina je to noto, to protestno noto objavila 5. aprila 2019 in je priložena gradivu za to sejo odbora, zato je ne bom dodatno pojasnjeval. V tem primeru sem ocenil, da se moramo na ministrstvu nemudoma odločno odzvati na to protestno noto. Tako smo v odgovoru že naslednji dan, 26. marca 2019 jasno opozorili na dosledno spoštovanje načela svobode medijev in svobode izražanja, poudarili smo, da Ministrstvo za zunanje zadeve ne posega v uredniško politiko medijev, niti je ne ocenjuje in ta odgovor je jasno povedal, da je bila pravzaprav ta protestna nota neprimerna in nedopustna. Naj ob tem povem, da sta svoboda izražanja in svoboda medijev ne le naši ustavni kategoriji, torej zavarovani ustavni kategoriji, pač pa tudi temeljni vrednoti Evropske unije. 11. člen Listine o temeljnih pravicah izrecno določa pravico do svobode mnenja ter sprejemanja in širjena vesti ali idej, brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje. Prav tako so diplomatska predstavništva skladno z 41. členom Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, dolžna spoštovati zakonodajo države sprejemnice.

Zato kot minister za zunanje zadeve ocenjujem, da smo se v duhu evropskih vrednot, v duhu mednarodnih zavezujočih aktov in seveda tudi naše Ustave in nekaj demokratične kulture, pravočasno, jasno in primerno odločno odzvali na noto madžarskega veleposlaništva. Enako je ministrstvo doslej ravnalo tudi v drugi primerih poskusov vplivanja na slovenske medije s strani tujih vlad in bo tako postopalo tudi v prihodnje.

Naj še dodam, da seveda tudi sam ocenjujem tako kot je predstavnik predlagatelja, gospod Perič dejal, da moramo seveda predvsem s sosedskimi državami gojiti dobro sosedske, jasno in prijateljske odnose in da seveda ta odziv na to protestno noto ne pomeni, da se ti odnosi načelno ali kakorkoli na splošno poslabšujejo. Je pa zelo pomembno, da se na takšne note in na takšne poskuse vplivanja na temeljne svoboščine, odzivamo takoj. Da tukaj seveda ne popuščamo, kajti na teh svoboščinah temelji in pade demokracija, tako v Sloveniji, kot v Evropi. In zato smo, kot sem rekel na ta način ravnali. Od tu naprej pa seveda bom prisluhnil razpravi na skupni seji obeh odborov.

Hvala lepa.

Hvala vam.

Besedo dajem ministru za kulturo, gospodu Zoranu Pozniču.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi iz kulturnega ministrstva.

Takole nekako. Medijska svoboda, svoboda izgovorjene, pisane besede je definitivno temeljni kamen vsakršnega razmišljanja o principu demokracije na sploh. Kot je že dejal moj kolega minister Cerar, na tem demokracija stoji ali pade. In to, da sedaj v bistvu tako nekako skupno vzdignemo glas v bran temu principu, temeljnemu principu, ki osmišlja sodobno družbo na sploh, je v resnici dober znak, da je Slovenija tudi na tem področju na dobri poti. Okolje, konstalacija, ki se postavlja okrog naše republike, govori o nekakšnem drugačnem principu. O principu izključevanja, dirigiranja, na en način o principu, za katerega smo verjetno mi vsi mislili, da je že zdavnaj za nami. Ti stari glasovi, te stare pošasti, ki nekako lezejo ven iz omar, morajo biti v resnici ustavljene, zaustavljene takoj na začetku in mislim, da je tudi tale sklic dober pokazatelj tega, da vemo kaj se dogaja in na vzhodu in na zahodu in na jugu in tudi na severu. Tako da, kar se tiče svobode medijev v vseh pojavnih oblikah, je zaveza v resnici vseh nas, da to svobodo branimo in jo tudi ubranimo. Tako da je vedno potrebno na glas spregovoriti o teh deviacijah, o teh stvareh, ki v resnici na nikakršen koli način ne sodijo na začetek 21. stoletja, ampak sodijo kvečjemu 70, 80 let nazaj v zgodovino. In prav je, da na to vedno ponovno in ponovno opozarjamo. Ali, če gre pri tem za besede, ki pomenijo na en način prilaščanje naše zemlje, ali če gre za besede in dejanja, ki pomenijo pritisk na neodvisnost medijev, ali če gre celo za diplomatske enote, ki se v resnici tičejo samega posega v temeljne postulate ene samostojne suverene države kot je Republika Slovenija. Očitno res nekateri mislijo, da smo tako krhki, tako podrejeni ali kaj jaz vem, tako hlapčevski, da si lahko privoščijo vse kar hočejo. Seveda je na nas, da včasih tudi zavpijemo na ves glas, da se postavimo za tisto, kar mi mislimo, da je prav, za tisto, kar smo si mi izborili v tej naši dolgi, dolgi zgodovini. Seveda je na en način tudi žalostno, vsaj mene osebno žalosti vsa ta neodzivnost evropske skupnosti na vse te pojave, ki se dogajajo okrog nas, pa ne govorim zdaj samo o Sloveniji in njenih sosedah, ampak na sploh po tistem istem principu, ki se je evropski družbi začel dogajati tam nekje po 1. svetovni vojni. pri vsej tej neodzivnosti na vse te pojave, ki pa so še kako zaskrbljujoči. Vsi vemo, kam je takšno podobno stanje na področju, da tako rečem »pišmeuhovstva«, pripeljalo v tistih časih. In zato je še toliko bolj pomembno, da mi kot skupnost ljudi zazrtih v bodočnost, temelječih na vsemu tistemu, za kar so se borili in krvaveli naši pretekli rodovi, da se znamo za to tudi postaviti in tudi vzdržati vse te pritiske in nikomur dovoliti, da nam bo kdajkoli še diktiral, kako naj govorimo, kaj naj govorimo, o čem naj govorimo. Vedno se bom spomnil svoje none, kako se je meni, kot majhnemu otroku, zdelo nerazumljivo, ko mi je razlagala, kako je morala v osnovni šoli pit Ricinusovo olje, zato ker je v šoli govorila slovensko. Takšnih stvari ne smemo pozabiti. To so temelji našega obstoja in če takšne stvari mirno prepustimo, da tečejo mimo nas, okrog nas, zna bit, da bodo tudi naši otroci kdaj pili Ricinusovo olje. Hvala.

Preden dam besedo povabljenim gostom, mi dovolite, da dam besedo še ministru za zunanje zadeve, ker bi rad še nekaj dodal. Izvolite.

Ja, gre samo za popravek očitnega lapsusa, namreč, kolegi so me opozoril, da ko sem izgovoril letnico, na katero je generalna skupščina določila 3. maj za mednarodni dan svobode medijev, sem očitno narobe izgovoril to letnico – gre za 1993 leto. Rekli so, da sem rekel 1933 – takrat niti še ni bilo generalne skupščine, tako da, za zapisnik samo, sem hotel popravit dat. Hvala lepa.