Drage kolegice, spoštovani kolegi! Nadaljujemo sejo, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE, BRUSELJ, 14. MAJ 2019.

Kot je bilo že rečeno, ste gradivo k tej točki že prejeli. Prosim državnega sekretarja Ministrstva za obrambo mag. Miloša Bizjaka, da nam predstavi izhodišča. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

Spoštovana oba predsednika, spoštovane poslanke in poslanci!

V Bruslju se bom 14. maja 2019 udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve v formatu obrambnih ministrov. Zasedanje se bo začelo s skupnim zasedanjem ministrov za obrambo in ministrov za zunanje zadeve, kamor bodo povabljeni tudi ministri držav G5 Sahel. Razprava bo potekala o varnostni situaciji v regiji Sahel s poudarkom na mednarodnih operacijah in misijah. Sledilo bo delovno kosilo, v okviru katerega bo potekala izmenjava mnenj o EU-Nato sodelovanju, o prisotnosti namestnice generalnega sekretarja Nata. Glavni poudarek bo namenjen skupnemu soočenju s hibridnimi grožnjami. Nadaljevalo se bo z razpravo o implementaciji PESCO, kjer se bomo seznanili z vsebino priporočila Sveta o doseženem napredku v kontekstu zavez PESCO, ki se ga bo na zasedanju tudi formalno potrdilo. Srečanje se bo zaključilo z usmerjevalnim odborom Evropske obrambne agencije, kjer bo osrednja razprava namenjena poročilu visoke predstavnice Mogherinijeve glede implementacije priporočil o dolgoročnem razvoju. Opravljena bo tudi razprava o letošnjem proračunu v kontekstu izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

Če grem zdaj še po posameznih tematikah. Torej, področje Sahela. Tu lahko ocenimo, da varnostno stanje v Sahelu ostaja zaskrbljujoče. V zadnjih letih so se, kot je predhodnica povedala, okrepile teroristične skupine v osrednjem delu Sahela, intenziviralo se je število napadov, ki so bili usmerjeni tudi proti civilnemu prebivalstvu, vojaškim silam in mednarodnim silam, tako se varnostna situacija poslabšuje predvsem v Maliju in Burkini Faso. Evropska unija nadaljuje z uresničevanjem celovitega regionalnega pristopa, ki združuje podporo varnosti in razvoju. Sodelovanje z regijo temelji na Strategiji Evropske unije za Sahel 2011-2014 in njenemu regionalnemu akcijskemu načrtu od leta 2015 do leta 2020.

Slovenija podpira prizadevanja Evropske unije in ostale mednarodne skupnosti za izboljšanje razmer ter vzpostavitev miru in stabilnosti na območju Sahela. Trajnostne spremembe je treba doseči s celostnim pristopom oziroma vzporednim delovanjem na varnostnem, razvojnem in humanitarnem področju. Več pozornosti je treba namenjati temeljnih vzrokom nestabilnosti in konfliktov. Slovenija podpira tudi regionalno varnostno sodelovanje ter usklajene aktivnosti skupnih sil G5 Sahel in mednarodne skupnosti pri njihovem prizadevanju za krepitev varnosti, razvoja in sprave v regiji. Podpora Slovenije prizadevanjem Evropske unije v regiji Sahel se trenutno odraža v sodelovanju Slovenske vojske v misiji v Maliju - tam imamo osem pripadnikov - ter v donaciji finančnih sredstev za nabavo zaščitne opreme pripadnikov malijskih oboroženih sil v višini 50 tisoč evrov.

Druga tema, ki jo bomo obravnavali, je odnos Evropska unija-Nato. Zaradi skupnih varnostnih izzivov je sodelovanje Evropske unije in Nata ključnega pomena. Evropska unija in Nato se soočata s skupnimi varnostnimi izzivi in grožnjami, obenem pa zajemata dobršen del skupnih članic, zato je v interesu tako Evropske unije kot Nata nadaljnja krepitev sodelovanja in poglabljanja komplementarnosti. Pomembno prelomnico v sodelovanju predstavlja sprejetje skupne deklaracije v Varšavi leta 2016. Deklaracija je opredelila sodelovanje na sedmih krovnih področjih sodelovanja, na podlagi te deklaracije pa je bil sprejet implementacijski načrt s 74 konkretnimi predlogi sodelovanja. Sodelovanje je bilo nadalje utrjeno v letu 2018 s sprejetjem nove skupne deklaracije ob robu vrha Nata v Bruslju. Kar 20 pobud od skupno 74 se nanaša na hibridne grožnje, pri čemer ima posebno vlogo Evropski center odličnosti za zoperstavljanje hibridnim grožnjam v Helsinkih. Center odličnosti združuje tako države članice Evropske unije in Nata ter krepi nacionalno in mednarodno sodelovanje in izmenjavo mnenj ter izkušenj. Aprila 2019 je pismo o interesu za priključitev temu centru odličnosti postala tudi Slovenija. Predvidevamo, da bo postopek priključitve zaključen še v letošnjem letu. Slovenija si konsistentno prizadeva za tesnejše sodelovanje med EU in Natom, dolgoročno pa za krepitev pravega strateškega partnerstva. Verjamemo, da krepitev skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije pomeni utrjevanje evropskega stebra znotraj Nato asociacije. Podpiramo nadaljnje poglabljanje praktičnega sodelovanja v novih konkretnih predlogih sodelovanja. Še posebej pa podpiramo nadaljnjo krepitev sodelovanja s partnerskimi državami, posebno v regiji zahodnega Balkana. Izhajajoč iz načela enotnega nabora sil se zavzemamo za nepodvajanje, iskanje sinergij ter usklajeno obrambno načrtovanje.

Kar zadeva PESCO. Slovenija podpira napredek, dosežen v okviru novih iniciativ na področju varnosti in obrambe v Evropski uniji ter poudarja pomen, da se morajo te pobude povezovati in biti komplementarne. Sodelovanje v PESCO krepi varnostno in obrambno sposobnost. Hkrati pa PESCO prispeva k tesnejšemu sodelovanju in integraciji na področju obrambe Evropske unije. Priporočila Sveta o doseženem napredku v kontekstu zavez PESCO, ki jih bomo po predvidevanjih potrdili, upoštevajo izsledke iz nedavno pripravljenih poročil. Namen priporočil je podati splošno oceno prispevkov držav članic glede izpolnjevanja zavez PESCO in začrtati pot za naprej glede nadaljnje implementacije. Pomembna bodo tudi v kontekstu prihodnjega strateškega pregleda PESCO v naslednji fazi, torej od 2021 do 2025, ko se bodo vse te zaveze tudi posodabljale in spreminjale.

Pa še zadnja tema, usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije je, da v okviru tega usmerjevalnega odbora v formatu obrambnih ministrov bo osrednja razprava namenjena poročilu visoke predstavnice Federice Mogherini kot vodje agencije glede implementacije priporočil dolgoročnega razvoja… /nerazumljivo/. Opravljena bo tudi razprava o letošnjem proračunu v sklopu izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

To je to. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Spoštovane kolegice in kolegi, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ja. Mag. Andrej Rajh, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Rad bi se samo odzval na usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije. Vemo, da so cilji Evropske obrambne agencije povezovanje in izboljševanje obrambnih zmogljivosti, spodbujanje raziskav in razvoja in tudi zagovarjanje evropskih obrambnih politik na nivoju Evropske unije. Za to je pa potrebna močna odprta Evropa brez notranjih meja, in to je edini garant, da bo glas Slovenije slišan, torej tudi naši interesi v tej agenciji uslišani in udejanjeni. Moramo povedati, da ima Slovenija zelo velike interese na področju digitalizacije, to so zadeve, kjer je možno vojaško in civilno sodelovanje. Evropska unija je sprejela 9 milijard evrov težko razvojno agendo na področju digitalizacije na pobudo dr. Angelike Mlinar. In tu lahko sodeluje tudi Slovenija na področju raziskav, kibernetske varnosti, pa tudi energetske varnosti. Tako jaz to razpravo podpiram.

Hvala lepa.

Kolegice in kolegi, želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato razpravo zaključujem.

Ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki bo v Bruslju 14. maja 2019.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije Igorju Pečku.

Hvala lepa.

Spoštovane članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije, z glasovalnimi napravami od 1 do 20 bomo glasovali o predlogu sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve, ki bo v Bruslju 14. 5. 2019, in jih podprl.« Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Končujem 2. točko dnevnega reda.

Besedo predajam predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Matjažu Nemcu.

Prehajamo na

Prosim državno sekretarko Ministrstva za zunanje zadeve, gospo Simono Leskovar, da nam predstavi izhodišča.

Hvala, gospod predsednik.

Spoštovana predsednika obeh odborov, spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite mi, da vam tokrat kratko predstavim predviden potek Sveta Evropske unije za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje, ki bo potekal 16. maja v Bruslju in se ga bom udeležila tudi sama.

Na dnevnem redu ministrskega zasedanja so štiri točke. Ministri bodo razpravljali o ohranjanju političnega zagona za uresničevanje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in o ukrepih proti podnebnim spremembam. Naslovili bodo izzive mladih v mednarodnem razvojnem sodelovanju. Govora bo, kot sem rekla prej, tudi o razmerah v afriški regiji Sahel. Na delovnem kosilu pa bo potekala razprava o instrumentu za sosedstvo ter razvoj in mednarodno sodelovanje in naložbeni arhitekturi, vključno z Evropskim skladom za trajnostni razvoj Plus.

Pomemben del razprave bo osredotočen na uresničevanje agende 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja ter podnebnih ukrepov. Letos mineva štiri leta od obeh zgodovinskih dogovorov, torej sprejetja agende 2030 na vrhu OZN septembra 2015 ter dogovora o Pariškem podnebnem sporazumu na zasedanju podpisnic Okvirne konvencije OZN decembra 2015. Slovenija je zaveze, ki izhajajo iz agende 2030 in Pariškega podnebnega sporazuma, vključila oziroma jih vključuje v strateške dokumente na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, in sicer v Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči ter iz nje izhajajoči strategiji kot prioritetne vsebine na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jasno povezujejo cilje trajnostnega razvoja. Prav tako uredba, ki je bila sprejeta konec lanskega leta, o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja določa, da noben projekt oziroma program, ki ga v partnerskih državah financira Republika Slovenija, ne spodbuja oziroma ne sme spodbujati povečane rabe fosilnih goriv. To še dodatno krepi prizadevanja za povečano financiranje podnebnih ukrepov v tretjih državah kot pomemben korak k realizaciji zavez Pariškega podnebnega sporazuma.

Ministri bodo v četrtek, 16. maja 2019, naslovili oziroma se dotaknili tudi posebnih izzivov, s katerimi se soočajo mladi v mednarodnem razvojnem sodelovanju. Izzivi, povezani z mladimi, prihajajo vedno bolj v ospredje mednarodnega razvojnega sodelovanja Evropske unije in so naslovljeni preko številnih področij. Pravice otrok tako spadajo tudi med prioritete slovenske zunanje politike, kot posebna tema so izpostavljene v Deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije ter v Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči.

Razprava o razmerah v Sahelu, ki predstavlja eno najbolj revnih in najbolj ranljivih regij sveta, bo namenjena predvsem humanitarnim in razvojnim vidikom, ker namreč pred tem, 14., kot smo že slišali, bo na skupnem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve zunanjih in obrambnih ministrov ta tema prav tako naslovljena z zunanjepolitičnega in varnostnega vidika. Slovenija meni, da je treba trajnostne spremembe v Sahelu doseči s celostnim pristopom. Dejavnosti na mednarodnih operacijah in misijah je treba dopolniti z mednarodno humanitarno ter razvojno podporo. Zadnja točka dnevnega reda, instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, ki je del zakonodajnih predlogov v okviru priprave novega večletnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2021-2027, združuje večino dosedanjih razvojnih in zunanjih finančnih instrumentov. Prihodnja arhitektura zunanjih finančnih instrumentov Evropske unije predvideva tudi ustanovitev Evropskega sklada za trajnostni razvoj Plus, o katerem bo na tem zasedanju največ govora. V okviru bo nova struktura za zunanje naložbe omogočala privabljanje sredstev drugih donatorjev in zasebnega sektorja. Slovenija pozdravlja razširitev področja uporabe sklada in zlasti zunanjega jamstva tudi za zahodni Balkan. S tem se bo omogočal dostop do sredstev tudi manjšim izvajalcem in projektom, s čimer bi se v večji meri omogočilo tudi sodelovanje slovenskih deležnikov, če bo to sprejeto.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Kolegice in kolegi, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Ugotavljam, da se je Odbor za zunanjo politiko seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (razvoj), ki bo v Bruslju 16. 5. 2019.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda in 29. sejo Odbora za zunanjo politiko.