Vse članice in člane odbora, vabljene ter vse ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 23. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod Primož Siter in gospa Suzana Lep Šimenko. Na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospa mag. Meira Hot namesto poslanca Soniboja Knežaka, dr. Franc Trček namesto Miha Kordiša in gospa Matjaž Nemec namesto Marka Koprivca.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje drugega odstavka 9. člena Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in druga točka Zahteva Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI DRUGE ALINEJE DRUGEGA ODSTAVKA 9. ČLENA ZAKONA O ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV (ZČmIS).

Pobuda je objavljena v sistemu UDIS in ste jo članice in člani prejeli. Prav tako ste prejeli Mnenje Vlade in Mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Obravnava na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Vabljeni na sejo: Zakonodajno-pravna služba, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ustavno sodišče nam je posredovali navedeno pobudo za oceno ustavnosti, s pridobitvijo mnenj Zakonodajno-pravne službe in Vlade pa so bili izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zadeve na seji odbora.

Pri sebi imam še eno pooblastilo in sicer poslanec Franc Kramar nadomešča poslanca Vojka Starovića.

Sedaj bi besedo predala predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba se je pri pripravi mnenja, ki je podlaga za odgovor Državnega zbora osredotočila na procesno vprašanje, saj je iz pobude in določbe, ki jo pobudnik izpodbija, razvidno, da pobudnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev na podlagi Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Zaradi tega menimo, da ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za presojo izpodbijane določbe in s tem osnovne procesne predpostavke, ki mora biti izpolnjena zato, da bo ustavno sodišče presojalo pobudo za oceno ustavnosti.

Hvala.

Hvala mag. Sonja Bien Karlovšek.

Želi besedo predstavnica Vlade, gospa Breda Božnik?

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakon za katerega presoja ustavnosti je bila podana pobuda med drugim ureja tudi pogoje in postopek za izdajo potrdila A1 v skladu z 11. Členom Uredbe EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Gre za potrdilo unificirano na ravni Evropske unije na podlagi katerega lahko napoteni delavec tudi v času dela v drugi državi članici Evropske unije še naprej ostane vključen v socialni sistem matične države. Navedena ureditev predstavlja izjemo od splošnega pravila v skladu s katerim je za socialno varnost delavca pristojna država članica EU v kateri oseba dejansko opravlja delo. Zakon med drugim v 9. členu določa, da je na vlogi za izdajo potrdila A1 potrebno navesti naslov v Republiki Sloveniji na katerem delavec oziroma samozaposlena oseba prebiva. Predlagatelj pobude je zaposlen v Republiki Sloveniji, vendar v Republiki Sloveniji pač pa delo opravlja kot dnevni delovni migrant s prebivališčem na Hrvaškem. Kot izhaja iz mnenja dne 25. 1. 2019 je Vlada Republike Slovenije preučila predmetno pobudo ter ugotovila, da predlagatelj ni izkazal pravnega interesa za presojo izpodbijane določba zakona.

Skladno z določbami Zakona o Ustavnem sodišču je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil neposredno pobega v pravice predlagatelja. Kot izhaja iz določb Zakona o čezmejnem izvajanju storitev pa pristojni organ vlogo za izdajo potrdila A1 v primeru neizpolnjenih pogojev zavrne z odločbo zoper katero je dopusten upravni zbor. Navedeno pomeni, da izpodbijana določba zakona ne posega neposredno v pravice predlagatelja pobude, saj je za varstvo pravice do izdaje potrdila A1 zagotovljeno sodno varstvo.

Predpostavka za vložitev pobude za presojo ustavnosti je tudi izčrpanost vseh pravnih sredstev. Vlada na podlagi uradnih evidenc ugotavlja, da na podlagi Zakona o čezmejnem izvajanju storitev ni bila zavrnjena ali zavržena nobena vloga za izdajo potrdila A1 za predlagatelja pobude, posledično seveda tudi ni bilo vloženo pravno sredstvo. Skladno z navedenim Vlada meni, da pobudnik ni izčrpal pravnih sredstev za varstvo pavice ter ni izkazal pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane določba zakona.

Hvala.

Hvala, gospa državna sekretarka.

V razpravo in odločanje dajem naslednji predlog mnenja: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 25. april 2019 in z mnenjem Vlade z dne 24. januar 2019 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266 členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Želi kdo razpravljati? Če ni razprave, prehajamo na odločanje. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Mnenje je torej sprejeto.

S tem zaključujem to 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na obravnavo 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBI ZAKONA O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH DNEVIH V REPUBLIKI SLOVENIJI (ZPDPD-E).

Prejeto gradivo, zahteva Državnega sveta za ponovno odločanje, je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, prav tako Mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Odbor bo kot matično delovno telo mnenje o zahtevi Državnega sveta podal na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora

Vabljeni k tej točki so: Državni svet, Matjaž Nemec kot predlagatelj zakona, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Zakonodajno-pravna služba.

Uvodno besedo ima predstavnik Državnega sveta, gospod Branko Tomažič.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Preden preidemo na formalno obrazložitev zahteve Državnega sveta Republike Slovenije za ponovno odločanje o Predlogu spremembe Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki se natančneje navezuje na preimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini, ki je stopil v veljavo 2005, bi želel nanizati nekaj definicij pomena vrnitev in priključitev, ki jih ponuja Slovar slovenskega knjižnega jezika. Vrniti pomeni dati komu kaj, kar je bilo od njega odvzeto, spet v last. Na primer zahtevati vrnitev zasedenega ozemlja v domovino, pri čemer domovina ni mišljena formalno politična tvorba, temveč gre za širši pojem domovine ozemlja, kateremu narod pripada. Priključitev pa pomeni narediti, da postane kaj je sestavni del katere enote, na primer priključitev tujega ozemlja kakšni državi. Sinonim oziroma istopomenski izrazi za priključitev so še priklopitev, priključek in tudi v ozemeljskem pomenu aneksija, oziroma nasilna pripojitev tujega ozemlja h kakšni državi. Nekateri so o tej zvezdi govorili celo o anschlussu, vendar gre v tem primeru za zlorabo izraza, ki je v zgodovinskem pomenu zgolj v rabi za pripojitev Avstrije k Nemčiji, zato je tudi Zmago Jelinčič takrat, ko je predlagal zakon, imel najprej ta izraz, potem pa je ta termin izpustil. Iz navedenega je razvidno, da imata besedi popolnoma različen pomen, ki ga v zakonodajnem postopku moramo upoštevati skladno z veljavnimi pravili slovenskega jezika.

Utemeljitev predlagatelja, da Primorci govorimo, uporabljamo pogosteje izraz priključitev kot vrnitev, je z vidika pomenskih razlik nedopustna in jo kot tako v Državnem svetu nismo mogli upoštevati. Leta 2005 je bil uzakonjen praznik, namenjen spominu na vrnitev Primorske kot sestavo matične domovine. O imenu in datumu se je tedaj v strokovnih krogih veliko razpravljalo, odločitev o poimenovanju pa je bila sprejeta brez nasprotovanja. Datum in naziv sta bila usklajena in v vseh letih po sprejetju zakona, poimenovanje ni bilo problematizirano vse do lanskega leta tik pred volitvami in letos ravno tako pred volitvami.

Primorska je bila vedno del slovenskega narodnega ozemlja, zato ne moremo govoriti o priključitvi, temveč vrnitvi o sestavi slovesnega matičnega ozemlja. Tako so odločili tudi vsi podpisniki pariške mirovne pogodbe, vključno z Republiko Italijo. Odločitev je bila sprejeta s soglasjem in ne z enostranskim aktom priključitve.

Z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka, stremimo v priključitev, zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. V uveljavitvi zakona se takšni obliki lahko sledijo neugodne mednarodne pravne in politične posledice, ki nasprotnikom iz italijanske strani omogočajo sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno in ne vrnjeno ozemlje. Vemo, kakšne težnje so bile Tajanija v Bazovici in njegovi govori.

Predlog vloženega veta utemeljujemo z dejstvom, da termin vrnitev potrjuje implicitno trditev utemeljeno na zgodovinsko primerljivih dejstvih, da je bila Primorska skozi zgodovino večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom in je bila zato del slovenskega narodnega ozemlja. Termin priključitev pa nakazuje, da priključeni del ni bil povezan z matično domovino Slovencev. Če je ključni argument zagovornikov spremembe imena praznika, da smo si Primorsko priborili sami, da nam nič ni bilo vrnjeno in da smo si jo sami priključili, je naš glavni protiargument dejstvo, da je bila primorska vedno del slovenskega narodnega ozemlja in da je bila vrnjena s soglasjem vseh podpisnic zavezujoče mednarodne mirovne pogodbe. Ta formulacije je pomembna tudi zaradi dejstva, da je Italija že leta 1943 kapitulirala in prešla na stran zaveznikov, Primorska ji torej ni bila odvzeta kot vojna kazen, temveč je bila tudi s strani Italije s soglasjem vrnjena matični domovini.

Če lahko citiram iz članka novinarja Možine, vam bi prebral en citat: »Pred leti sem bil na nekem mednarodnem zgodovinskem simpoziju o povojni preureditvi meja med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. To je bilo precej nazaj, še preden je Slovenija sploh razglasila praznika Vrnitev Primorske in Prekmurja. Slovenski zgodovinarji so takrat uporabili besedo priključitev Primorske, pa je nastopil neki hrvaški zgodovinar, zelo vljudno, a tudi odločno je rekel, da se morajo slovenski zgodovinarji ozreti v zgodovino, saj za združitev okupirane pokrajine z matico uporabljajo besedo priključitev. Povedal je, da gre za zgodovinsko napačen izraz, ker so Hrvati in Slovenci praktično brez izjeme hoteli vstopiti v Jugoslavijo in nadaljeval, da je priključitev strokovni izraz, ki s tujko imenujemo aneksija, v nemščini pa anschluss. Takrat smo se Slovenci zgodovinarji v dvorani spogledovali in bilo nam je prav nerodno, da moramo to slišati od tujca. To je bil Petar Strčić, Mednarodna konferenca zgodovinarjev, leta 1997, o obletnici Pariške mirovne konference, sem naknadno ugotovil.

Rad bi še par misli vam dodal – poimenovanje in preimenovanje praznikov ulic mest je bilo in bo vselej povezano z ideološko preokupacijo predlagateljev, ne glede na politično usmeritev. Tudi tokrat ni nič drugače, pa vendar, velja opozoriti na izjemno občutljive mednarodne politične okoliščine in čas, v katerem je nastala ta zakonodajna pobuda. / nerazumljivo/ ni le pred novimi volitvami, tokrat evropskimi, Slovenija se je znašla v nehvaležnem položaju, ko gre za njeno mednarodno verodostojnost oziroma nejasnost skupne zunanje politike. V zgodovini še nismo imeli toliko mednarodnih zapletov, afer in zaostrovanj, kot jih imamo danes - skoraj z vsemi našimi sosednjimi državami – in to ni dobro, tako mednarodno, kot tudi ne notranjepolitično - zlasti še iz vidika, da je prvo podpisani pod zakonodajnim predlogom, predsednik Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko in imajo zato njegove politične poteze še večjo mednarodno težo. Hvala.

Hvala gospod Tomažič.

Eno pooblastilo smo še prejeli in sicer, dr. Matej T. Vatovec nadomešča poslanca Primoža Siterja.

Sedaj besedo predajam predstavniku predlagateljev zakona, gospod Matjažu Nemcu.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Dober dan, lep dan, vsem skupaj.

Bom poskušal čim bolj strnit svojo predstavitev, kajti smo o tem že veliko govorili, tudi z gospodom Tomažičem, najmanj, zdaj danes, že v tretje, pa je zanimivo, kako se pogovarjava, pa se sploh ne slišiva, ker dejansko, gospod Tomažič govori zelo podobno, tako da na Državnem svetu kot tudi na tej seji, ampak jaz bi želel vseeno, že v tretje odgovorim gospodu Tomažiču nekatere neresnice in nekatere drugačne interpretacije. Seveda, ko smo se začeli pogovarjati v Državnem zboru, ni bilo pred volitvami, bilo je v januarju mesecu, leta 2018 – volitve so bile krepko čez drugo polovico tistega leta, tako da nima nobene korelacije z volitvami, vsaj z letom 2018, tako kot nima tudi s tistimi iz leta 2019, ker pač postopki v Državnem zboru so takšni, kakršni so.

Sam - bom skušal bit čim krajši – sam zakon, ko smo ga začeli pripravljat leta 2018, se pravi v januarju mesecu, je temeljil na treh stebrih – eden je mednarodnopravni vidik, drugi je zgodovinski vidik in tretji je čustveno identitetni vidik. Tukaj, mogoče se z gospodom Tomažičem nekoliko ne strinjala, ne glede na to, da sva Primorca – vsaj ko govorimo o identitetnim vidikom. Namreč, bom poskušal biti čim krajši in bom najprej izpostavil tisti, katerega gospod Branko Tomažič problematizira – govorimo o mednarodnopravnem vidiku. Tukaj so se, smo se posvetovali z mednarodnimi pravniki. Eden izmed njih je tudi nekdanji predsednik Državnega zbora in sedanji poslanec, dr. Milan Brglez, ki je tudi sam nastopil na »plenarki« in je obrazložil tistim, ki so želeli razumet, kakšne posledice ima to iz mednarodnopravnega vidika in ugotovili smo, da brezpogojno nima nobenega vpliva na to, kakršnokoli pogodbo.

Priključitev je termin, ki natančno in mednarodnopravno pravilno ubeseduje stanje, nastalo na podlagi Pariške mirovne pogodbe in Osenskega sporazuma, s katerimi so bila po koncu vojne, v kateri je bila Italija agresor, ponavljam, agresor in jo je izgubila, določena meja ter razmejni odnosi do zaveznic Združenih narodov. Gre za terminologijo, ki je uporabljena že neposredno v mirovni pogodbi, v kateri je med drugim določena meja Italije z takratno Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in seveda z svobodnim tržaškim ozemljem ter meja med Italijo in z svobodnim tržaškim ozemljem in z Jugoslavijo in svobodnim tržaškim ozemljem.

Če 11. člen mirovne pogodbe eksplicitno pravi, da Italija ozemlje odstopi, se pravi, v tem primeru, ko Italija odstopi, ni druge terminologije, kot da Jugoslavija v tistem terminu priključi - vsaj tako zagovarjajo eminentni zgodovinarji, gospod Tomažič, in ne hrvaški, ampak slovenski, nekateri izmed njih - govorimo o dr. Nevenki Troha - je tudi sodelovala v mešani komisiji. To je tista mešana komisija, ki je leta 2000, je objavila svoje delo in ki bi morala temeljit oziroma bit temelj meddržavnih odnosov med Republiko Italijo in Slovenijo in to je tisti dokument, ki ga Italija ni želela nikdar objaviti. Seveda ne, ker ne bi bilo moč več govoriti o 15 tisoč ljudi v fojbah, ampak bi morali govoriti o realnih številkah. Torej, zadrega ni na naši strani.

Priključitev na podlagi mirovne pogodbe je z vidika mednarodnega prava povsem nemogoče primerjati z Ausschlussom, o tem smo že veliko govorili. Ausschluss je nasilno priključitev, med tem ko naša priključitev, ki izhaja iz čustvenega vidika, tako kot ga Primorci vsaj 80 let uporabljamo, vsaj v veliki večini, izhaja čisto iz čustvenega vidika. Torej, govorimo o eni sami besedi, ki nima nobenega vpliva na mednarodno pravni vidi. Tudi zgodovinski vidik, spoštovani gospod Tomažič, je jasno opredeljen z imeni in priimki dr. Branka Marušiča, dr. Kaje Širok in kot že prej navedene gospe Nevenke Troha. Prejeli ste vso dokumentacijo, lahko preberete. Rekel sem, da ne bom dolg, ker ne želim ponovno vzpodbujati kakršnihkoli razprav, kot smo jih tukaj že imeli. In tisti, ki so razpravljali na način kot so, danes jih tukaj več ni, zato ker so sami vložili tak identičen predlog zakona. In to eno leto preden je bil leta 2005 sprejet tisti zakon. Nekateri poslanci, kot je kolega Samo Bevk, so sodelovali pri pripravi tega zakona leta 2005 in takrat ključna dilema je bila izbrati pravi datum. Tudi sam pojem imenovanja, ko govorimo o primorskem zakonu ni nikdar bil sprejet in nikdar ni bil uporabljen. Skupaj sva bila v nedeljo v Ajdovščini, ko se obeležuje občinski praznik in z besedo ni bila omenjena vrnite, ampak vsi govorimo in govorite priključitev Primorske k matični domovini. Če izključujemo ta mednarodno pravni vidik, zgodovinski vidik je čustveni vidik vselej prisoten in ga govorimo vsaj od leta 2005, tako kot ga čutimo. Torej, priključitev. Tudi 14. septembra verjamem, da bo temu tako, ne glede na sprejet zakon ali pa ne.

Torej, Zakonodajno-pravne službe niso imele pripomb tako s strani Vlade kot s strani Državnega zbora. Govorimo o eni sami besedi. In govorimo o času v katerem živimo. Jaz sem ravno danes dobil novico, mogoče gospod Tomažič vas bo zanimalo, da je pol milijona evrov rezerviranih za gospoda Danuncija, to je general, ki je napadel Rijeko leta 1919, o teh okoliščinah govorimo. Torej, če se kdo boji, da se bo kdorkoli opogumil, če bomo mi sprejeli spremembo ene same besede kot jo vsi čutimo, potem je to priložnost že zamudil. To se že dogaja in mi nenehno opozarjamo. Vsi tisti, ki gradijo politiko na dobrih meddržavnih odnosih in ravno jutri bom en tak memorandum skupaj z italijanskimi strankami podpisali tisti, ki verjamemo v medsebojno sodelovanje v Trstu.

Torej, brez skrbi. Kdorkoli misli, da bi kakorkoli želeli vplivati na poslabšanje odnosov mi delujemo ravno nasprotno, zaradi tega, ker želimo ob meji izpostavljati dobre prakse sodelovanja. In mislim, da Slovenci smo lahko ponosni na to, kar smo do sedaj naredili, ko govorimo o odnosih z Republiko Italijo, kljub medsebojni veliki bolečini iz preteklosti, ampak smo bili vzgojeni na način, da moramo razumeti kaj pomeni tovarištvo, solidarnost in spoštovanje med narodi. Jaz upam, da bo tako tudi v soseščini prevladaovalo naprej, tako kot je to mnenje vsaj v veliki večini populacije prevladovalo vsaj zadnjih 75 let.

Jaz bom s tem zaključil. Seveda sem pripravljen odgovoriti na kakršnokoli vprašanje. Ampak bom zaključil z besedami, kot sem začel, treh stebrov, se pravi mednarodni pravni vidik, mednarodni strokovnjaki zagotavljajo in to smo dobro preverili, to je bila prva stvar, ki smo jo preverili, da nimajo nobenega vpliva. Zgodovinski, ravno tako, z imeni in priimki, več je teh zgodovinarjev. Izpostavil sem samo tri in ti so vsi Slovenci, ne Hrvatje, kot ste vi omenil. In seveda ta čustveni identitetini vidik, ki pa ni zanemarljiv, zato ker z zakonom se uresničuje prizadevanje Primork in Primorcev, vsaj večine, ki imajo že večletno zgodovino, da njihov vseslovenski dan dobi svojo pravo poimenovanje, s tem pa svojo polno identiteto. In ravno o tej govorimo.

Torej, jaz sem imel, sedaj bom res zaključil, priložnost ob prvomajskih praznikih obiskati domala tako zamejske kraje, tako severno kot južno Primorske. Vesel pa sem, in to sem čutil med ljudmi, da opravljamo ne glede na različna mnenja neko razpravo, ki najverjetneje bi morala se opraviti že leta 2005. Ljudje so vseeno zadovoljni, da smo odprli to vprašanje, zaradi tega, da mogoče dobimo kakšne odgovore na vprašanja, na katera sedaj si jih niti nismo postavljali. Torej, jaz bi si vseeno želel in bi vas prosil za podporo v kolikor bo danes ta zakon ponovno potrjen, potem bomo na plenarki odločili z absolutno večino, torej 46 glasovi. Mogoče pa informacija za vas, gospod Tomažič, mi ko smo na tem odboru pri prvem branju obravnavali to tematiko, takrat je predstavnik Državnega sveta bil s 6 glasovi za ali 2 proti za ta zakon in se sprašujem kaj se je v tem času Državnemu svetu zgodilo, da se je to mnenje tako drastično spremenilo. Hvala lepa za besedo.

Hvala, gospod Nemec.

Besedo dajem predstavnici Vlade, državni sekretarki Ministrstva za delo, gospe Bredi Božnik. Izvolite.

Hvala za besedo. Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevnih v Republiki Sloveniji. Cilj tega zakona je določitev prazničnih in dela prostih dni, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov, zato mora ureditev praznikov vsekakor ustrezati dejanskem odnosu državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki se jih posebej obeležuje. Od sprejetja zakona je bilo predlaganih že več dopolnil pri čemer so bile tri realizirane in sicer v letih 2005, 2010 in 2015, nekaj pa jih Državni zbor ni sprejel v obravnavo. Leta 2005 so bili določeni trije dodatni prazniki vezani na zgodovino in državotvornost naše države, ki pa niso bili dela proti dnevi. Eden od njih je tudi 15. september vrnitev Primorske k matični domovini, saj je Državni zbor potrdil, da slovenska primorska zaradi zvestobe slovenstvu in najstarejšemu antifašizmu v Evropi zasluži poseben spominski dan, pri čemer je 15. september spomin na uveljavitev mirovne pogodbe iz leta 1947. Državni svet Republike Slovenije je na 4. izredni seji 23.4.2019 izglasoval zahtevo, da mora Državni zbor Republike Slovenije ponovno odločati o Zakon o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki pri obstoječem prazniku 15. september vrnitev Primorske k matični domovini termin vrnitev nadomešča s terminom priključitev. Državni svet ob utemeljevanju zgodovinskih dejstev med drugim navaja, da je bila odločitev o poimenovanju praznika, ki je namenjen spominu na vrnitev Primorske v sestavo matične domovine v letu 2005 sprejeta brez nasprotovanj in da poimenovanje praznika ni bilo problematizirano do lani, ko je bil vložen predlog, spremembe s predvolilnim motivom, pri čemer med Primorci ni bil izveden noben referendum ali raziskava. Nekateri zgodovinarji, ki spremembo podpirajo, pa to počnejo predvsem zaradi ideoloških vzrokov. Vlada v svojem mnenju ugotavlja, da predlagana sprememba ne povečuje števila prazničnih dela prostih dni, ampak pomeni le terminološko preimenovanje praznika, kar bi sledili tako tradiciji njegovega praznovanja kot tudi zgodovinskim obrazložitvam, pri čemer se Vlada v oceno zgodovinske utemeljenosti predloga v svojem delu ni spuščala. Hvala.