8. redna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

30. 5. 2019

Transkript seje

Jaz vas vse lepo še enkrat pozdravljam na 8. redni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Opravičilo za to manjšo zamudo, ker je bila dvorana zasedena. Obveščam vas, da se današnje seje ne more udeležiti poslanka Nataša Sukič - Poslanska skupina Levica, dobil sem pa tudi obvestilo glede nadomeščanja in sicer, poslanko Mašo Kociper na 8. redni seji nadomešča poslanec Franc Kramar – Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek. K dnevnemu redu nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk dnevnega reda, zaradi tega je dnevni red seje določen tako, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Preidemo torej lahko na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSEBNEM IMENU, SKRAJŠANI POSTOPEK, 528-VIII, ki ga je Državnemu zboru predložila v obravnavo Vlada. Kot gradivo ste dodatno prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. maja letos in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, z dne 30. maja letos.

K tej točki so bili povabljeni predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, pozdravljam državno sekretarko, gospo Melito Šinkovec z sodelavci, predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavniki Državnega sveta. V poslovniškem roku, torej do 24. maja letos, pa so amandmaje vložile: amandma k 1. členu – Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke in amandmaje k 5., 9. in 12. členu - Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev in Stranke Alenke Bratušek.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 32. seji, 18. aprila letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, zato pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Tako kot je običaj, predlagam odboru, da obravnavo nadaljujemo na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti razpravljamo in glasujemo o amandmajih, o morebitnih amandmajih odbora, v kolikor bodo predlagali, na koncu pa o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Na tej točki dajem besedo predstavnici predlagatelja, državni sekretarki, izvolite.

Melita Šinkovec

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lepo pozdravljeni tudi iz moje strani, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Dovolite mi, da vam na kratko predstavim predlog novele Zakona o osebnem imenu, s katerim se v prvi vrsti odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pri izvajanju veljavnega zakona pokazale v praksi, hkrati pa so v predlogu zakona tudi predlagane rešitve, ki so potrebne zaradi usklajevanja z Družinskim zakonikom in pa Zakonom o partnerski zvezi.

Bistvena novost novele je odprava omejitev glede števila besed oziroma nedeljivih celot v posameznikovem imenu in priimku, ki ga je izbral za pravni promet. Predlog zakona uvaja tudi možnost sestave osebnega imena, ki poleg besed vključuje tudi črke kot del osebnega imena, hkrati pa za pravni promet dopušča tudi okrajšave imena in priimka, seveda ob pogoju, da imena in priimka za pravni promet ne more sestavljati zgolj črka oziroma okrajšava. V predlogu se podaljšuje tudi rok za izjavo o spremembi priimka po razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. Namreč, v praksi se je pokazalo, da je 6-mesečni rok prekratek in ga podaljšujemo na eno leto, zlasti se je to pokazalo pri razvezah zakonske zveze zakoncev, ki so v tujini.

Kar se tiče sprememb osebnega imena na predlog prošnje, se možna založitev prošnje veže na popolno poslovno sposobnost posameznika. Predhodno je bilo to vezano na polnoletnost, vemo pa, da se popolna poslovna sposobnost lahko pridobi tudi pred polnoletnostjo, se pravi, če pride do sklenitve zakonske zveze mladoletne osebe ali pa če mladoletna oseba postane roditelj na podlagi odločbe sodišča.

Zaradi preprečevanja zlorabe osebnega imena predlog zakona razširja zadržke za spremembo osebnega imena. Kot zadržek se podaja tudi pogojna kazen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler traja preizkusna doba.

Zaradi implementacije Zakona o partnerski zvezi, kot sem že dejala, se uvajajo nekateri novi inštituti, kot je, na primer, življenje v skupnosti oziroma to je partnerska zveza, in pa Družinski zakonik dosedanjo roditeljsko pravico poimenuje kot starševska skrb. Zato so bile potrebne določene terminološke spremembe v Zakonu o osebnem imenu.

Če bodo kakršnakoli vprašanja, sem na voljo. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Heleni Rus.

Helena Rus

Hvala za besedo.

Naša služba je k predlogu zakona podala pisno mnenje. V mnenju smo izpostavili, da iz predlagane novele ni jasno, kako je s spremembo osebnega imena oseb, ki so postavljene pod skrbništvo. Z amandmaji koalicijskih strank se jasno določa, da prošnjo za spremembo imena vloži skrbnik, amandmaji pa tudi urejajo, da za vse osebe, ki so pridobile popolno poslovno sposobnost, sprememba osebnega imena velja od vročitve odločbe.

Hvala.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospodu Rajku Fajtu.

Rajko Fajt

Gospod predsednik, hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Predlog zakona je bil obravnavan 27. 5. 2019 na redni seji. Tako kot je bilo že tudi tu izpostavljeno, se je odprla razprava v zvezi z upoštevanjem vloženih oziroma predvidenih amandmajev, ki bodo omogočili spremembo osebam, ki so postavljene pod skrbništvo. Za to zadevo smo potem tudi dobili obrazložitev in jo podpiramo v obliki amandmaja. Pa še eno vprašanje se je izpostavilo, in sicer, ali ima mladoletna oseba, ki ne pridobi popolne poslovne sposobnosti, še kakšno drugo možnost, da mimo zakonitega zastopnika ali skrbnika zaprosi za spremembo. Tudi na to smo v razpravi dobili odgovor, da ostaja tako, kot predvideva zakon. Sicer smo pa predlog podprli.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Dobil sem še eno obvestilo, namesto poslanca Žana Mahniča na seji sodeluje Alenka Jeraj, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.

Zdaj lahko preidemo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen predloga zakona, h kateremu je bil vložen amandma Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Besedo dajem prvo prijavljenemu poslancu Dušanu Šišku.

Dušan Šiško

Hvala.

Poglejte, v Slovenski nacionalni stranki smo poslali amandma, pa ga ne bom bral, ker ste ga vsi dobili v gradivu, tako bom dal še dodatno obrazložitev.

Največji problem, ki ga vidimo v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke, je v tem, da obe sodbi, ki sta del vladnega gradiva, obravnavata primere evropskih državljanov. V eni sodbi zadeva odločitev dansko-nemškega pravnega reda, v drugi sodbi pa špansko-belgijskega pravnega reda. V obrazložitvi gradiva, ki ga imamo pred sabo, pa Vlada zapiše, da je treba sprejeti predlagano spremembo Zakona o osebnem imenu zaradi globalizacije in množičnih migracij. V kontekstu tega pojasnila je več kot očitno, da se množične migracije nanašajo na globalizacijo, torej na migracije z afriške in azijske celine in nikakor ne na migracije znotraj EU, ki morajo biti dopuščene glede na prost pretok oseb. Tudi zakon je napisan v smeri, da se prizna črkovno ime, ki so značilna za ljudi omenjenih celin in nikakor ne za Evropejce. Pametne države so že opozorile na to, da se od nobene države članice ne sme zahtevati, naj prizna imena, ki so bila njenim državljanom dana v skladu s tujim pravom, če ta imena niso v skladu z zgradbo nacionalnega jezika države, ki je bistven sestavni del njene narodne dediščine. Na področju osebnih imen je še kako pomemben vidik nacionalnega jezika in je tako že samo sodišče EU priznalo, da je naložitev jezikovnih pravil lahko upravičena (primer zadeva Bulgakov proti Ukrajini).

Določitev imena osebe sodi na področje prava osebnega statusa in nima nobene zveze s pravom EU. Treba je tudi izpostaviti Mednarodno komisijo za osebni status, CIEC, vendar v isti sapi poudarjam, da nobene konvencije te mednarodne organizacije ni ratificiralo več kot sedem držav članic. Predstavnika Vlade zato sprašujem, katere in koliko konvencij CIEC je ratificirala Republika Slovenija. Bi prosil za odgovor.

Hvala.

Ja, bomo naredili en krog, pa bomo potem dali državni sekretarki besedo.

Naslednja ima besedo poslanka Anja Bah Žibert.

Hvala lepa za besedo.

K 1. členu je bilo že nekaj pojasnjeno in tudi sledi amandma Poslanske skupine SNS. Tudi nas zanima, zakaj tovrstna rešitev, saj vsi pravite, da množičnih migracij ni, zdaj naenkrat so tu prisotne množične migracije. In kot drugo, če pogledamo število besed v priimku in število imen, na drugi strani pa število priimkov med državljani Republike Slovenije, in ko potem govorimo zopet o nekih imenih in priimkih, ko gre za pravni promet, je to bistveno večje odstopanje, kot je samo problem tega, da nekdo ima več imen. Se pravi, ni tu problem, problem je drugje, to se vidi po številkah. Se pravi, s tem, če se ta nabor nekih imen pa priimkov širi, ne rešimo tega, da je danes takšno odstopanje. To pač kažejo tudi številke iz vaših tabel. Kot drugo, jasno piše, da je treba slediti nekim zavezam, ki dajejo možnost ljudem do imena in priimka, po drugi strani pa jasno piše, da morajo slediti tudi temu, kar velja za naš tako imenovani nabor imen oziroma ne nabor imen, ampak glede na pravopis in rabo slovenskega jezika. To tudi piše, da ne moremo začeti dajati noter črk in vsega ostalega, česar naš nabor nima. Tu se mi zdi, da bo prišlo do velikih težav tudi pri tem, kako bodo lahko uradniki to potem delali, ker pri 16. členu piše, da v skladu z veljavnimi predpisi te države ter v skladu z razpoložljivim naborom črk in znakov za zapis osebnega imena v Republiki Sloveniji in v skladu s podzakonskim aktom, ki ureja vpis osebnega imena v matični register. Se pravi, se natančno ve, da imamo nek nabor črk, in kaj se bo dogajalo, če bo zdaj nekdo, ki ne bo imel imena iz tega nabora črk.

Kot drugo me zanima naslednje. Pri razvezah se podaljšuje ta datum spremembe priimka na eno leto. Čemu je to sledilo, ali državljani ne odreagirajo prej, ker se mi zdi, zdaj je bilo 9 mesecev, 9 mesecev se mi ne zdi tako zelo kratka doba, da nekdo spremeni svoje podatke. Ne nazadnje, če vemo, da ko gre za preselitev ali pa spremembo prebivališča, vemo, v kako kratkem času moramo te zadeve urediti. Se pravi, ne vem, zakaj tako dolgo vleči te spremembe podatkov. Kar pa se mi zdi pozitivno v tem zakonu, je res to, da se sledi temu, da če je nekdo pač pogojno obsojen storilec kaznivega dejanja, da pač ne more nekih stvari spreminjati, ker je potem vsa zadeva dosti težja. Ampak ti dve rešitvi pa se mi zdi, da sta notri vnesene, dobro za drugo pač boste verjetno povedali, da je leto dni bolj primeren čas, čeprav meni se zdi pač to v skladu z drugimi podatki, ki smo jih državljani dolžni spreminjati, res malo dolga doba. In v tistem času bo pač tudi uporaba priimka v tem primeru drugačna. Kot rečeno, zakon pravi, sledi temu, kar je bilo sprejeto tudi v Družinskem zakoniku. To vse lahko jemljemo kot dejstvo in pač potrebo. Ampak ta sprememba imen oziroma večja možnost imen in priimkov pri pravnih osebah pa se mi zdi nepotrebna rešitev. Ker kot rečeno, glede na dosedanjo rabo imen in priimkov, ko gre za fizične osebe in pa potem pravno osebo ta podatek blazno odstopa in ni torej problem v tem. To pa, da nekdo želi na tak način sedaj pač notri pripeljati, bom rekla, neka imena in priimke, ki bodo povsem težava že zato, da jih bodo znali zapisovati se mi pa ne zdi dobra rešitev, pa še najmanj pametna rešitev. Jaz mislim, da bi bilo treba prej pogledati zakaj taka odstopanja dosedanjih pač imen pravnih oseb. Ni pa rešitev v tem, da sedaj pa nabor imen s tem predlagamo, ker dejstva oziroma številke kažejo, da to ni temeljni problem.