9. redna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

4. 6. 2019

Transkript seje

Tomislav Panenić

Spoštovane dame in gospodje, cenjeni kolege in kolegi!

Odpiram skupno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zbora Republike Slovenije in Odbora za poljedelstvo Hrvaškega saborja. Dovolite, da pozdravim člane tega srečanja in pozdravljam France Breznika, predstavnika institucije Slovenije in Hrvaške. Želim vam dobrodošlico na skupno sejo odbora. Dovolite, da predstavnim člane odbora Hrvaškega saborja, ki so tukaj navzoči: predsednik odbora gospod Josip Križanić, Damir Felak, Franjo Lucić, član odbora Alen Prelac. Ker je to prva skupna seja dveh odborov, ki smo jo uspeli dogovoriti s kolegi iz Slovenije, čigar realizacijo smo že dogovarjali in to je sedaj dobra priložnost, da se pogovorimo o temi, ki interesira obe strani in tudi, da se pogovorimo v sklopu te konference. Srečal sem se z člani slovenskega odbora, izmenjevali smo ideje na številnih dogajanjih tako, da sem osebno zelo vesel, da smo tukaj vsi. Sedaj pa bi prepustil besedo gospodu Brezniku naj tudi on pozdravi navzoče. Prosim, kdo se bo vključeval morate vključiti mikrofon, da bo lahko šel prevod. Prosim, da po teh uvodnih besedah ni potrebe, da vsi še enkrat pozdravljamo, to bomo storili samo na začetku, da bomo bolj ekspeditivni in spregovorili o temi, zaradi katere smo tukaj in da bomo lahko naredili priporočila in zaključke ob koncu.

Gospod Breznik, izvolite.

Spoštovani!

Dovolite mi, da v imenu članov odbora in predstavnikov slovenskih institucij s področja gozdarstva ter v svojem imenu izrazim zadovoljstvo, da je prišlo do realizacije do današnje seje in toliko časa pomembnega dogodka kot je tukaj ta mednarodna lesna tehnološka konferenca. Naj še poudarim, da na današnji skupni seji naše delegacije daje še poseben pomen, ko gre za prvo skupno sejo odbora dveh držav. Prepričan sem, da je to v Evropski uniji prvi tovrstni primer. Besedo vračam gospodu Paneniću.

Tomislav Panenić

Najlepša hvala.

Uvodoma kot vidite seja se tonski posnema prosim, zaradi zapisnika tisti, ki se bodo javili za besedo naj povedo svoj ime in priimek, naj se predstavijo. Tukaj poleg članov odbora, ki smo jih pozdravili smo poziv poslali še na Ministrstvo za zaščito, okolja Republike Hrvaške državnemu inšpektoratu za gozdarstvo, Gozdarski fakulteti, Institutu za melioracijo Inštitutu za melioracijo krša, Državnem inšpektoratu in Zvezi privatnih lastnikov gozdov, in upam, da nas je še več od tega.

Zato bi predlagal, da formalno gremo na potrjevanje dnevnega reda. Dnevni red je predlagan v pozivu za sejo. Člani odbora ste prejeli tudi materiale za sejo. Ali ima kdo kakšno pripombo? Če nimate pripomb, ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Preden prepustim besedo spet gospodu Brezniku, bi vas rad obvestil o poteku seje. Uvodno besedo o škodljivcih v gozdovih v Republiki Hrvaški bo podal gospod Krešimir Žagar. Nato bomo imeli prispevek o sanaciji škod v Republiki Sloveniji, direktor Zavoda za gozdove, gospod Damjan Oražem. Nato bomo imeli razpravo.

Besedo predajam gospodu Francu Brezniku.

Začenjam 9. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s predlagano točko dnevnega reda, seznanitev s posledicami naravnih ujm v gozdovih v zadnjih petih letih v obeh državah in načrtovanjem varstva gozdov tudi v prihodnje.

Ker ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Gradivo Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda za gozdove Hrvaške ste prejeli.

Obveščam vas, da so za današnjo sejo opravičene naslednje članice in člani odbora: kolegica Violeta Tomić, kolega Branko Simonovič, kolega Tomaž Lisec, kolegica Anja Bah Žibert, kolegica Nada Brinovšek, kolega Boris Doblekar, kolegica Iva Dimic in kolega Franc Kramar. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospod Soniboj Knežak, ki ga prav lepo pozdravljam na današnji seji.

Na sejo sem povabil: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Zvezo lastnikov gozdov Slovenije.

Predajam besedo.

Tomislav Panenić

Hvala lepa.

Preden gremo na prezentacijo, bom še enkrat v imenu vseh navzočih izkazal zahvalo gospodu Kavranu in njegovim sodelavcem, ker so pomagali pri organizaciji tega srečanja in ker smo vsi poklicani sem. Zahvaljujem se tudi članom tima obeh odborov, ki so sodelovali pri pripravi te seje.

Zdaj pa pozivam gospoda Krešimirja Žagarja iz Hrvaških gozdov, da poda svoj prispevek.

Krešimir Žagar

Zahvaljujem se, gospod predsednik.

Sem Krešimir Žagar, z mano je tudi pravnik, gospod Krunoslav Jakupčić, Jasna Mol, šefinja Službe za ekologijo Hrvaških gozdov in gospod Mladen Sluniski, šef Proizvajalne službe Hrvaških gozdov. Tu smo, da bi vam predstavili v nekaj dramatičnih minutah probleme, s katerimi se srečuje hrvaško gozdarstvo. Izkoristil pa bom to priliko, da se zahvalim vam, predsednik in člani odbora, za priložnost, da na parlamentarnem nivoju ponazorimo probleme, s katerimi se ubadajo hrvaški gozdarji, in da izmenjamo izkušnje glede na tehnološko znanost, zaščito narave in okolja. Mislim, da bomo imeli kvalitetno razpravo in da bomo šli domov s te seje oziroma s te prezentacije bolj bogati.

Prezentacijo sem naslovil Hrvaško gozdarstvo v luči klimatskih sprememb. Problemi, s katerimi se ubadamo, so posledica klimatskih sprememb. Mislim, da jih vsi čutimo, v poljedelstvu, na zdravju ljudi, seveda pa se vse to najbolj nanaša na gozdarske sisteme, ki pokrivajo skoraj 50 % površin v Republiki Hrvaški. Vse, kar se dogaja v gozdovih, se dogaja vsem nam. Šel bom od ujm, ki so zadele tudi naše kolege v Sloveniji, pa tudi nas na Hrvaškem. To je bil katastrofalen ledolom. Vrnil se bom nazaj, ko je bil žledolom, ko je zadelo to območje Delnic, Gorskega Kotarja. Višinski pas tisoč 400 metrov nadmorske višine je bil v žledu. In tule vidite način, kako je nastal ta ledeni žled. Imeli smo temperaturo inverzijo, se pravi oblak je naredil sneg, ki je šel skozi plast toplega zraka, med 800 in tisoč 200 metri. To se je spremenilo v dež in izpod 800 metrov je dež prišel v področje pod ničlo. Ni se »zledila« takoj, ampak se je »zledila« pri dotiku s tlemi in tako smo dobili to ujmo. Vidimo na tem zemljevidu, katera področja Gorskega Kotarja so bila prizadeta. To so vse gospodarske enote, ki krijejo podružnico Delnic. Tiste, ki so obarvane, to so gospodarske enote, ki so v tem višinskem pasu tisoč do tisoč 200 metrov, ki so bile prizadete z žledom. Direktna se je kazala pri »zlomitvi« stebel, področja, ki so bila prizadeta z žledom. Drevje je izgubilo svojo krošnjo, se je zlomilo, 50 % dreves se je zlomilo. Najbolj je stradala bukev. Vidimo kako so bila poškodovana drevesa, koliko kubikov posameznih vrst dreves je bilo poškodovanih. Skupaj 208 tisoč kubikov, jelke in smreke – 198 tisoč kubikov oziroma skupaj bruto mase iz poškodovane 406 tisoč 481 tisoč kubičnih metrov. Se pravi to je ogromno. ocenitev je bila tudi veliko večja; pričakovali smo milijon kubikov, ampak vseeno smo prišli nekako do teh podatkov. To je bila direktna škoda, indirektna škoda pa je veliko bolj dalekosežna in nas spremlja še naprej. To je pojava škodljivcev. Ista situacija, ampak ena nesreča ne pride sama. To je ustrezalo razvoju škodljivcev in imamo smrekovega lubadarja, ki povzroča sušenje smrek. Tukaj vidimo diagram, ki kaže spremljanje stanja lubadarja od leta 1985 do leta 2018. Vidimo, da je populacija smrekovega lubadarja leta 1985 in potem se je večala, zdaj pa se je na koncu naglo povečevala. Leta 2005 smo imeli maksimum. Ta podatek smo dobili s štetjem lubadarjev. Potem je prišlo do stagnacije in degradacije in še sami vidite, leta 2014 je ta degradacija spet bila v normalnih mejah, potem pa je spet šla… degradacija, potem se je zvečalo dvakrat število škodljivcev, še 50 % leta 2016 oziroma 2017 je eskaliralo kot nikoli prej. Leta 2005 je bil maksimum, leta 2017 pa dvakrat več kot tisti maksimum in mi smo v gozdovih videli ogromne škode.

Ministrstvo za poljedelstvo je hitro reagiralo in uvedlo ukrepe za zaščito. Angažirana je delovna skupina, predstavniki hrvaških gozdov, Hrvaškega gozdarskega inštituta, privatni lastniki gozdov, ki so kakorkoli lahko pomagali pri sanaciji škode, ki je nastala. Vidimo, da so škode na smreki leta 2017 velike, lani je pa ta škoda bila pomembno manjša. Moram povedati, da smo z metodo sekanja okuženih področij uspeli zatreti napad smrekovega lubadarja. Zdaj, vidimo kako je to bilo videti leta 2016. Žarišča, ki so se pojavila po žledolomu. Leta 2018 so žarišča veliko večja in povečana in zdaj leta 2018 se je to število zmanjšalo na veliko manj mest in veliko manjšem obsegu. Tu bomo šli zdaj, vidite, pri delnicah, kakšne škode so imeli. Tisto, kar je pozitivna okoliščina za gozdarje, da je delež smreke manjši kot 10 %. V nekaterih gozdarskih organizacijah je več, kot je to v Tršću, nekje pa je tudi izpod tega odstotka kot je v Lokvah. Torej, smreko izgubljamo na površjih, kjer raste kot čista kultura. Toliko škode pa ne bi bilo v gorskem Kotarju, če ne bi bilo smreke. To je velikanski ekološki problem in pravim, da je sreča, da smreke imamo nekaj manj kot 10 %.

Niti druga nesreča ni prišla sama, niti tretja. Orkanski jugo veter, torej decembra in na Božič spet orkanski jugo, ki je povzročil velike škode, katastrofalne škode, ki so razglašene kot elementarna nesreča. Bile so škode na stanovanjskih objektih, na cestah, v gozdovih. Ni to bilo samo v gorskem Kotarju, tudi v Liki, ampak tam ni bilo toliko škode kot v gorskem Kotarju. Nam se v upravi gozdov delnic … je šlo veliko kubikov jelke in smreke, hitro smo šli na sanacijo. Lani, če se spomnite začetek leta je bil izredno, ni bil dober. Potem v februarju, marcu in aprilu smo imeli veliko snega in nismo mogli iti na sanacijo in smo zgubili 2, 3 vredne mesece.

Zakaj je nujna sanacija potrebna? Zato, da ne bi prišlo, tako kot leta 2014 do pojava smrekovega lubadarja. In to je lahko pogubno za gozd, če ne moremo takoj tega razrešiti. Tukaj bi površja bila uničena, če bi se pojavil lubadar. To so površja, ki so bila zajeta z vetrom. Vidimo, da je to praktično ves gorski Kotar. Levo je Primorje, ki tudi sem spada. Torej, skoraj celotno površje gorskega Kotarja je bilo zajeto. Največje škode so bile v gozdarstvu Vrbovsko. Leta 2018, glejte kako smo šli s sanacijami: 681 tisoč jelk in 6 tisoč 400 bukev. Torej veliko kubikov. Od tega smo posekali 5 tisoč 500 kubikov. Leta 2018 seveda veliko manj, ker smo že prej veliko naredili. 14 tisoč listavcev, posekali smo 143 tisoč kubikov, zdaj pa če imamo resume, skupaj tisto, kar je narejeno leta 2017/18, mislim, da bomo imeli več kot 1000 kubikov. Torej, še pol milijona kubikov nas praktično čaka v gozdovih. Angažirani so vsi podjetniki, ki so na razpolago v Republiki Hrvaški in še iz Slovenije in naše podružnice, gozdarske podružnice tudi.

To so torej bile ujme, ki so nas prizadele, ene in druge, v zadnjih petih letih. Gozdni požari, tudi nekaj, kar je navzoče. In kar bo vedno navzoče. To ne bo izginilo. Ampak lahko vplivamo, da jih je manj in lahko vplivamo, da bodo manj katastrofalni. Tudi vas pestijo požaru, nas najbolj v mediteranskem delu zaradi vremenskih pogojev in zaradi visokih temperatur v mediteranskem pasu seveda. In tudi zaradi rastlinskih vrst, ki so lažje vnetljive in zaradi terena, ki ni dovolj dostopen, je veliko več problemov z gašenjem. Leto 2017 je bilo rekordno po vrsti požarov in škodi, ki je nastala. Vidimo, da je na Hrvaškem zadnjih 26 let povprečje 273 požarov in zgori 14 tisoč hektarjev letno. Leto 2000 je bilo doslej rekordno po številu požarov, leto 2017 pa je imela požare, ki so povzročili veliko več škode, 148 tisoč hektarjev, trije požari pa so bili res veliki. To je 480 kvadratnih kilometrov prizadetih s požari. Lahko ocenite koliko škode je nastalo. Indirektno pa je izgubljena splošna funkcija gozda 45 milijonov evrov. Leta 2018, to je leto, ki je bilo veliko bolj blago, bolj deževno, nižje temperature, torej klimatski pogoji so bili bolj ugodni, ampak tudi mi smo naredili določen korak pri preventivi in razkrivanju požarov in smo imeli veliko manj požarov, komaj 54 požarov, zgorelo je 54 tisoč hektarjev, torej 10 % povprečja. Direktna škoda je bilo veliko manjša, četudi je bila nekaj več kot 2 milijona evra. Tisto, s čimer se lahko borimo zoper požarom, to je preventiva, celo leto, ko časovni pogoji to dopuščajo, vzdržujemo obstoječe kapacitete za protipožarno varstvo. Ves naš Mediteran in primorje moramo vzdrževati, približno 70 kilometrov letno pa naredimo tudi novih požarnih poti. to ne morejo delati smo delavci hrvaških gozdov, še 320, 328 delavcev, ki bodo opazovalci, ki bodo preverjali kje se pojavi požar, ali se kje pojavi nevarnost požara, še imamo študente, čuvaje gozdov, vsi sodelujejo pri opazovanju požarov, da lahko hitro ukrepamo. Lani smo uvedli tudi videonadzor. Lansko leto je bilo izjemno nizko in smo na 46 lokacijah postavili videonadzor, da lahko registriramo osebo, če je katera podtaknila požar, kjer vidimo dim in potem pride do alarma v protipožarnih enotah, ki pomagajo pri gašenju. Naš partner so Odašiljači i veze, hrvaški gozdovi financirajo, požarno-varstveniki pa sodelujejo. Videli bomo, kaj bo v tej požarni sezoni, ki je pred nami, odvisno od klimatskih in ostalih pogojev, ali se bodo kamere zdaj pokazale v pravem smislu, ker še nismo videli, koliko so le te bile doslej učinkovite. Mi delamo na čiščenju, sekanju lesne mase. Izjemno veliko sredstev uporabljamo na tem, kako bomo prišli do ljudi, jumbo plakate, reklame po radiu, po televizijo, spoti, in vse to v službi ognjevarstvene zaščite. Ko pride do požara, potem je saniranje nujno, hitro, da ne bi prišlo do izgube vrednih tal in gozdov. Če se pa to le zgodi, čim prej obnovimo s sadikami. Primorski alpski bor črničev je in vse tisto, kar zadržuje tla. Velik problem, ki se je pojavil nedavno, v letu 2017, je pojav širjenja borovih podlubnikov na vseh vrstah borov na Mediteranu. Pojavil se je nekoliko bolj južno, Dubrovnik, Makarska, prišlo je do Zadra, Biograda. Še naprej spremljamo stanje, ljudje so na terenu redno. Za razliko od smrekovega lubadarja ni koncentričnega širjenja, ampak se nam sušenje dogaja kar tako slučajno, posamezna drevesa. In moramo odkrivati vsa okužena drevesa, da bi jih lahko umaknili, ni druge pomoči, ker ne moremo tu delati koncentričnih krogov in tako preprečiti širjenje. Tu smo angažirali tudi gozdarstvo in Ministrstvo za poljedelstvo. Problem je eskaliral, verjetno ste slišali, problem je eskaliral na Marjanu v Splitu, kjer, na žalost, je problem bil pod preprogo, dokler ni eskaliral. In zdaj pravzaprav imamo 50 % okuženih dreves na Marjanu. Mi se borimo, seveda, s sanacijo, tudi s hitrim sekanjem teh dreves, in še ni nastalo toliko škode, kolikor je bilo možno, ker smo to preprečili. Velik problem, glede na to, da napada našo najbolj vredno vrsto, to je dob, to je hrastova čipkarka, škodljivec, ki je na severnoameriškem kontinentu avtohton in tam ne izziva nobenih velikih škod, na jugu Evrope in tako tudi na Hrvaškem pa povzroča velike škode, ki jih še ne moremo niti dojeti. Leta 2009 je hrastova čipkarka bila navzoča v Evropi, prišla je v Italijo, Turčijo, zdaj pa se širi proti zahodu in je zajela tudi Hrvaško. Ne vem, kako je v Sloveniji. V letu 2017 se je, žal, širil v gozdovih dob in puhasti hrast. Z izsesavanjem sokov pride do sušenja listov. Ob koncu sedmega meseca in v osmem mesecu drevo zgleda tako, kot bi bilo konec oktobra. Seveda, fiziološko drevo peša in lahko pride do odmiranja in sušenja. Opazili smo, da je prišlo do izostanka želoda, ni bilo želoda in potem niti ni možnosti zbiranja tega želoda, da ga potem plasiramo na površja, kjer bomo pomagali, da spet zraste gozd. Potem izostane tudi glavni prihodek doba in zaradi tega imamo tudi problem lesne industrije, ker nimajo surovine za svoje izdelke. Prirast dreves, če ne pride do odmiranja dreves, imamo zmanjšan in zaradi tega spet izgubljamo na tehnični vrednosti. Končni rezultat je ekološki problem, bog ne daj, da izgubimo dob, ker nadomestitve zanj nimamo. Splošne koristne funkcije teh stabilnih gozdov, terminalnih gozdov pa je nekaj, česar še ne moremo dojeti, kako je pomembno. Ta hrastova čipkarka sesa kri tudi ljudem. Torej, če zmanjka sokov v dobu, potem lahko sesa tudi ljudi. Nekaj se je zgodilo.

Prišli bomo do problema, ki nas najbolj pesti. Torej vse so to problemi. Ampak sušitev poljskega jesena, ki ga imamo zadnjih 10 let, zadnja 3 leta pa je katastrofalno in je problem, ki ga ne moremo sami razrešiti in iščemo tudi rešitve od naših znanstvenih inštitucij. In to je tudi način, da prikažemo problem, da bi se lažje z njim borili. Poljski jesen je najbolj ogrožena vrsta na Hrvaškem. Izjemno pomembna gospodarska vrsta izza doba … Najpomembnejša za lesno industrijo. Zavzemal je površja, kjer ni alternativ. To so najnižji tereni v Posavini, Podravini, kjer pogosto imamo tudi poplave in tam so ta drevesa kot svoje vrstna črpalka za izsuševanje tal. In torej, razprostranjenost, vidimo, zavzema ves nižinski del Hrvaške poleg Save, Kolpe, Drave in Mure. To so površja, ki jih zavzema poljski jesen in brez katerega bomo praktično ostali v naslednjih letih. Enostavno izginja in ne moremo ga nikakor rešiti. Vrsta faktorjev je. Predvsem gre za jesenov ožig oziroma Hymenoscyphus fraxineus, ki napada jesen po vsej Evropi. Ponekod je tudi izginil. Zdaj pri nas trenutno izginja. Vidimo, to je tista prva vrstica 31 tisoč hektarjev je površje, ki jo zavzemajo jeseni in to bo prvo izginilo. Najprej se bo zgodila sušitev, potem pa bo konec. Čez 20 % jesena je in tu bo problem vzdržati ta površja, da preživijo. Gre za ogromna površja. 31 tisoč plus 41 tisoč hektarjev, se pravi več kot 70 tisoč hektarjev bo ostalo brez gozda v delih, ki so zelo težko obnovljivi. Poteka tudi raziskava tudi drugih dejavnikov, kako bomo obnovili ta površja. Morali bomo vrniti na ta površja pionirske vrsti topol, poskušali bomo z dobom in tako naprej, s hrasti različnimi. Zaradi pogostih poplav, ki so tudi elementarna katastrofa, bo to zelo težko. V gozdovih so retencijska vodna površja in moramo izkoristiti jesen, ki je imel veliko delo pri izsuševanju. Tako da bomo imeli še večji problem z vodami.

Zaključek. Iz prezentacije in tega, kar se nam dogaja, mi gozdarji, predvsem stroka, moramo spremljati kaj se nam dogaja v zajetih področjih. To pa je … Moramo izpeljevati nego, sanitarno sekanje, s strokovnimi navodili. Poslušati tuje izkušnje, obnavljati s kombinacijo ustreznih vrst drevja intenzivirati znanstvene in strokovna raziskovanja, iskati nova znanja od drugih dežel, kot delamo ravno danes in ozko sodelovati z vsemi, ki nosijo stroko in znanost, kar zadeva gozdarstvo in tehnologijo na Hrvaškem. Ozko sodelovati z Gozdarsko fakulteto, Gozdarskim inštitutom in tako naprej. Z inšpektoratom, državnim inšpektoratom, vsemi javnimi ustanovami. Z državnimi gozdarskimi inštitucijami, ki so vse pozvane, da dajo svoj odgovor na katastrofe, ki se dogajajo. Opravičujem se, nekoliko dolg sem bil, ampak problemi so veliki.

Zdaj pozivam direktorja Zavoda za gozdove, gospoda Damijana Oražma.

Mogoče dokler čakamo bom samo najavil, tisti, ki bi se radi javili za razpravo signalizirajte, dokler …

Izvolite.

Damjan Oražem

Hvala lepa.

Spoštovane članice Sabora in Državnega zbora, dame in gospodje!

V naslednjih približno 10 minutah bom povedal nekaj o ujmah, ki smo jih imeli v slovenskih gozdovih zadnjih letih. Seveda vse tudi kot posledica klimatskih sprememb, bile so rekordne v zadnjih 100 letih, kar boste videli kasneje iz številk. Isto, kar se je zgodilo na Hrvaškem, se je zgodil nam, žledolom med 30. januarjem in 10. februarjem leta 2014. Na zemljevidu vidite področje, ki ga je ta žledolom zajel, 52 % površine slovenskih gozdov je bilo prizadetih, 51, od tega tretjina iglavcev, dve tretjini listavcev, 15 tisoč kilometrov neprevoznih cest, skoraj 14 tisoč hektarov gozdov, ki so bili potrebni obnove, od tega skoraj 900 hektarov s sadnjo. Finančno je bila škoda ocenjena na več kot 200 milijonov evrov. Če pogledamo zgodovino žledolomov v Sloveniji imamo zelo natančne podatke, razen za tistega prvega izpred 120 let. Vidite, da je ta z naskokom bil največji, zajel je 9 milijonov kubičnih metrov. Posekanega, kako smo se lotili sanacije po prioritetah, Zavod za gozdove je izdelal ob vsaki katastrofi v roku 2 mesecev sanacijski načrt, ki ga potrdi ministrstvo pristojno za gozdarstvo in posekanega do danes je približno 2 tretjine tega lesa. Ostalo, kar je neposekano, je bilo pač manj vredno v območjih, ki so težko dostopna, kjer ni prometnic, posekano, kar nas je razveselilo, je bilo zlasti smreka in več vredni sortimenti in s sanacijo bomo zaključili predvidoma v letu 2020, namreč sadnjo še tistih površin, ki jih moramo obnoviti po umetni poti.

Tako kot je rekel kolega, tudi pri nas smo imeli potem prenamnožitev podlubnikov v naslednjih letih, tukaj je slika iz leta 2016, praktično se tiče enakih področij, kot ga je zajel žledolom pred dvema letoma. Tega smo se lotili na enak način. Pri nas, moram povedati, v Sloveniji je 80 % gozdov v zasebni lasti, to je še poseben izziv pri sanaciji, vendar zasebni lastniki so se pri nas relativno dobro izkazali in precej odločb, ki jih izdajamo je bilo realiziranih v predvidenem času. To seveda ni preprečilo nadaljnjega širjenje. Po letih vidite levo zgoraj, koliko je bilo količine. V lanskem letu smo se že veselili, da bo verjetno te kulminacije konec, skupaj je zajelo vse skupaj 7 milijonov kubičnih metrov smreke. Moram povedati, da lasna zaloga smreke v Sloveniji znaša nekaj čez 100 milijonov kubičnih metrov. Ta finančna škoda je bila ocenjena na približno 120 milijonov evrov.

Če pogledamo še to z vidika zgodovine gozdarstva, prejšnji rekord smo imeli v leto 21005, mislim, da isto, kot na Hrvaškem, takrat je bil rekord 750 tisoč kubičnih metrov v enem letu.

Kako smo bili uspešni pri tej sanaciji? 99 % te lesne mase je posekane iz zaključek sanacije seveda z umetno obnovo tam, kjer je to potrebno, bo predvidoma končan leta 2021 ali 2022, odvisno kdaj se bo napad podlubnikov zaključil. Naj povem, da v Sloveniji je princip gozdarstva tak, da narava sama obnavlja površine, ki so prizadete, kar 95 % obnove naredimo s pomočjo narave. Približno 5 %, včasih manj, včasih več, odstotkov, pa naredimo to na način, da umetno sadimo ali sejemo drevesne vrste.

Če pogledamo, kakšna je napoved za leto 2019. Zgoraj je graf po mesecih. Čisto levi stolpec so referenčne vrednosti normalnega leta, desno pa so potem naslednja leta. In vidite v mesecih od januarja do maja so z rdečim vrednosti, ki jih beležimo letos. Stvari so se nam poslabšale z vetrolomom v letu 2017 in dodatnem v letu 2018. Imamo pa srečo z vremenom. Letos je bilo nenormalno hladno, mokro in tako naprej, v maju, kar nam bo sigurno pripomoglo k temu, da bo vsaj ena generacija podlubnikov letos manj.

Spodaj kaže, kje problem še imamo. Problem imamo na zgornjem Gorenjskem, na Kočevskem, ki meji seveda tudi na Hrvaško in pa deloma na Koroškem. Druge številke, ki nam nekako omogočajo prognozo so letošnje odkazilo drevja, odkazilo je bilo relativno majhno. Manj kot 200 tisoč kubikov. Ravno tako posek. Deloma je to še iz naslova odločb v lanskem letu. Indeks je 7 % več lesne mase kot lani. Postavili smo približno 3 tisoč kosov kontrolno lovnih pasti. Nekaj manj kot 300 lovnih nastav, letos izdali že blizu 4 tisoč odločb, izvajamo pa seveda pri lastnikih, ki ne delajo tega v predvidenih rokih. Tudi prisilne ukrepe, sklepe o izvržbi in eno izvršbo smo naredili. Napoved dela pri nas Gozdarski inštitut Slovenije, je spletna stran tudi napisana. Problem, ki ga vidimo letos v sanaciji je zlasti na enormno povečanje podlubnikov na Češkem, v Italiji so imeli ogromen vetrolom v lanskem letu in seveda vse to vpliva na sanacijo, na možnost prodaje sortimentov tudi v Sloveniji.

Podobno kot na Hrvaškem smo imeli tudi mi vetrolom v decembru 2017 in nekaj manjših kasneje. Desno spodaj je karta, kje se je to dogajalo. Kot vidite, vetrolom, ki je zajemal 2, 9 milijona kubičnih metrov je bil rekorden v zadnjih 100 letih. Finančno ocenjena je škoda bila na 48 milijonov evrov. In posekanega imamo do danes približno 95 % te mase. Sanacijo bomo zaključili 2022, morda 2023. Če seštejem vse te ujme, ki sem jih naštel od leta 2014 dalje, vidimo, da je bilo 65 % slovenskih gozdov prizadetih. Finančno je škoda znašala nekaj manj kot 400 milijonov evrov. Obnoviti je potrebno skoraj 36 tisoč hektarjev. Od tega skoraj 2 tisoč sadno 23 drevesnih vrst sadimo, kar je zanimivo in kar nas veseli, ravno tako kot državo in lastnike. Nekje prirastek in lesna zaloga ostajata enaka. In povprečna lesna zaloga v Sloveniji je 300 kubičnih metrov na hektar.

Kot je rekel kolega. Klimatske spremembe so tiste, ki nam posekajo pretežni delež lesne mase, ki se spravi letno iz gozdov. Zadnja leta je ta odstotek čez 65 % odstotkov, kar ni normalno. In klimatske spremembe, seveda, gozd v neki obliki bo preživel, ampak verjetno ne v obliki, ki si ga želimo mi vsi. Zaradi tega ne moremo računati samo, da se mora gozd prilagoditi klimatskim spremembam, ampak je treba vso ostalo dejavnost človeštva prilagoditi zmožnostim planeta.

Kolega je posvetil veliko časa tudi drugim boleznim. Jaz sem jih tukaj samo naštel in ne bom šel v detajle. 70 drevesnih vrst imamo in praktično ni drevesne vrste, ki ne bi imela nobenega problema. To postavlja pred gozdarstvo kar velike izzive. Ogromno je potrebno monitoringa, ogromno znanja, tudi materialnih sredstev in podobnega.

Ni to še konec spiska. Klimatske spremembe nam prinašajo vsak dan nove rastline, nove bolezni, nove rastline, ki prihajajo, nove škodljivce. In tudi stari se v novih razmerah obnašajo bistveno drugače. Tako da pred gozdarstvom so izjemni izzivi. Ravno tako pa seveda bo to zadelo lastnike gozdov in državo, skratka vse, ki koristimo, na nek način, funkcije gozda.

To bi bilo v kratkem vse, hvala lepa za vašo pozornost.

Tomislav Panenić

Zahvaljujem se gospodu Oražemu. Preden odprem razpravo. Vidim, da ste se zanimali za posamezne prosojnice. In se bom potrudil, da o tem spregovorimo tudi na seji Odbora za poljedelstvo. Tisti, ki so zainteresirani, pa lahko potem prevzamejo. Pozivam zainteresirane, ki bi po tej razpravi mogoče malo spregovorili iz ene prezentacije so posamezne stvari bile tudi v drugih. Mogoče še kakšne komentarje, prof. Mikec?

Stjepan Mikec

Moje ime je Stjepan Mikec, delam na Gozdarski fakulteti. Zadnjih 15 let se ukvarjamo s problemom klimatskih sprememb. Sodelujemo s kolegi iz Slovenije, z Biotehniške fakultete.

Vi verjetno veste, tisto, kar bi pohvalil, da je to srečanje oziroma seja Odbora za poljedelstvo in gozdarstvo prepoznala ta problem kot ključen. Ta problem ni od leta 2014, 16, 17. Ta problem traja že od 80 let. Pred nekaj dnevi, če je tu kdo iz Ministrstva za zaščito okolja smo spregovorili o prilagoditvah glede na klimatske spremembe. Samo na Hrvaškem smo evidentirali letno 80 tisoč milijonov evrov škod na gozdnih virih. Vsi smo seznanjeni, vsaj tisti, ki smo bližje gozdarski stroki, to so številke, to je katastrofalno, ampak moje videnje je, da je to kapljica v morju, v primerjavi s tistim, kar je pred nami. Gozdovi niso adaptirani za klimatske spremembe. Moramo razlikovati klimatske spremembe, ki pod razumevajo fertilizacijo s CO2, veste, da je raven CO2 danes v ozračju velika. Nekoč je bila 330. Naši gozdovi rastejo bolj hitro. Po drugi strani drevesa, ki hitro rastejo niso več odporna na vetrolom. Drugi razlog je, ker struktura gozdov, vsaj na Hrvaškem, upam, da je tako tudi v Sloveniji, je različna in ne more prenesti ekstremnih klimatskih sprememb. Tretja zadeva, na katero ne moremo vplivati so gradacije škodljivcev. To je enostavno globalna izmenjava virov in to bi morali preprečiti. Prilagoditev za klimatske spremembe je po mojem ključna, da preprečimo nekaj, kar se že dogaja in kar se bo dogajalo. Kako se bomo prilagodilo gospodarjenju z gozdovi, da bi preprečili takšne škode. To je tisto, kar je ključno. Ali gospodariti na manjših območjih ali ustvarjati gozdove z različnimi drevesi. Ne moremo tega preprečiti, torej škode, ampak jo lahko zmanjšamo. Zato lahko še naprej razpravljamo. Hvala lepa.

Tomislav Panenić

Hvala lepa.

Tukaj z desne smo imeli gospoda, ki se je javil. ki se je javil.

GOSPOD ___: …, poslanec Državnega zbora Slovenije.

Imam pa vprašanje za gospoda Žagarja, ker je res zelo dobro predstavil to poročilo. Zanima me, ali je mogoče, da je tudi zaradi emisij, ki nastajajo ob masovnem turizmu ob morju, da prihaja tudi po tem do teh inverzij oziroma klimatskih sprememb, če ste to mogoče tudi kaj preverjali, temperatura mora in te zadeve v neki korelaciji?

Hvala.