Spoštovane kolegice, dragi kolegi!

Pričenjam s 36. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci: namesto gospoda Jožefa Horvata je z nami gospod Blaž Pavlin, namesto gospe Nine Maurovič je z nami gospa Andreja Zabret, namesto dr. Milana Brgleza je z nami gospod Jani Prednik. Imamo še nekaj opravičil: kot prvi se je opravičil dr. Matej Tašner Vatovec, dr. Anže Logar, gospod Janez Janša ter mag. Matej Tonin in gospod Ferenc Horváth

Obveščam vas, da smo 11. junija 2019 prejeli tudi opravičilo udeležbe predstavnikov Kabineta predsednika Vlade.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 10. junija 2019 ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točko 1a Predlagam, da glasujemo za širitev. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev s točko 1a sprejet.

Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovano širitvijo.

Spoštovani! Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Z nami je državna sekretarka, gospa Simona Leskovar in kot prva se je za vprašanje prijavil gospa Monika Gregorčič, pripravi naj se mag. Andrej Rajh.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Mene zanima predvsem kako kaže nadaljnjemu širitvenemu procesu Evropske unije v regiji? Konkretno imam v mislih predvsem Severno Makedonijo.

Hvala lepa.

Kot drugi dobi besedo mag. Andrej Rajh, pripravi naj se gospod Nik Prebil.

Izvolite.

Spoštovana državna sekretarka, spoštovani predsedujoči!

Predstavniki zunanjega ministrstva ste bili včeraj na odprtju novih prostorov generalnega konzulata v Trstu. Sestali ste se s predsednikom avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine Massimilianom Fedrigom o problematiki slovenske manjšine. V Italiji ste se tudi pogovarjali s senatorko slovenskega rodu Tatjano Rojc. Zanima pa me predvsem sledeče: Vemo, da se v Italiji pojavljajo zahteve po preštevanju slovenske manjšine in hkrati me tudi zanima, kaj se dogaja z našo željo oziroma zahtevo predstavnikov slovenske manjšine po zagotovitvi predstavnikov v njihovem državnem zboru?

Hvala lepa.

Preden dam besedo še ostalima dvema poslancema mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo. Namesto gospoda Aljaža Kovačiča je z nami gospa Lidija Divjak Mirnik. Izvolite gospod Nik Prebil, pripravi nas se gospod Jani Prednik.

Izvolite.

Predsednik, hvala lepa.

Spoštovana državna sekretarka, vsi ostali prisotni in kolegi poslanci in poslanke!

Slab mesec dni nazaj so se pojavile informacije, da je Iran prenehal spoštovati del obvez iz mednarodnega jedrskega sporazuma. Po tistem, ko so lani Združene države Amerike enostransko izstopile iz tega dogovora. In glede na to, da nekih večjih pojasnil kako in zakaj je do takšne odločitve s strani Irana prišlo me osebno pa verjetno še koga upravičeno skrbi, kaj je s posledično varnostjo v regiji Evropske unije in na splošno na svetu. Vemo tudi, da je nedolgo zate predsednik Trump močno reagiral, tudi seveda zaradi drugih aktivnosti Irana in napovedal Iranu popolno uničenje v primeru vojne. Jaz tukaj po eni strani vidim tudi izsiljevanje Združenih držav oziroma predsednika Trumpa s sankcijami, s katerimi grozi proti vsem državam, tudi Evropi. In glede na to, da sedaj ta mednarodni sporazum očitno več ne služi svojemu namenu, me zanima, kakšno ima do tega stališče Republika Slovenija, ker, še enkrat, kot rečeno gre za varnost celotne Evrope in svetovne populacije?

Hvala lepa.

In prvi sklop vprašanj zaključujemo z gospodom Janijem Prednikom.

Izvolite.

Predsednik, hvala.

En lep pozdrav vsem predstavnikom Vlade!

Sam sicer nisem član tega odbora, vendar pa sem član v skupinah prijateljstva z državami zahodnega Balkana, kjer tudi pozorno spremljam razmere v tej regiji. Zadnje zaostrovanje odnosov med Srbijo in Kosovom v katerem je v začetku tedna razpravljal tudi varnostni svet Združenih narodov je samo eden izmed pokazateljev nekih tlečih napetosti, ki lahko hitro prerastejo tudi odprte konflikte. V zvezi s tem me zanima, ali in kakšen način se o spremenjenih okoliščinah, kjer so zahodni Balkan kot svoje prednostno zunanje politično območje prepoznale tudi druge države namerava naša države Republika Slovenija bilateralno ter predvsem v okviru mednarodnih organizacij vključevati v razreševanje tega ter tudi ostalih konfliktov v regiji in na nek način tudi upravičiti sloves eksperta za to regijo ter neke vrste mentorice za države iz območja nekdanje Jugoslavije?

Osebno vidim velike priložnosti predvsem pri delu z mladimi iz zahodnega Balkana. Prav zaradi tega sem že aprila na Vlado naslovil tudi poslansko pobudo v zvezi z vključitvijo tematike mladih na zahodnem Balkanu med osrednje prioritete predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Vlada je v tem svojem odgovoru na mojo pobudo med drugim zapisala, da Ministrstvo za zunanje zadeve od leta 2016 organizira letno dvotedensko izobraževanje za mlade diplomate iz regije. Sam še vedno menim, da je ta praksa seveda dobrodošla, a da je treba tovrstne aktivnosti nadgraditi in jih povezati v celoto politik usmerjenih v podporo mladim na zahodnem Balkanu, še posebej, kot že omenjeno med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, ko bo naša država imela možnost izraziteje vplivati na dnevni red in tudi na usmeritve Evropske unije. Kot drugo pa me zanima, kdaj je načrtovano naslednje zasedanje skupnega odbora Slovenija, Avstrijska Koroška. Glede na vprašanja, ki jih prijemam, tako jaz, kot tudi verjetno ostali poslanci oziroma naše poslanske skupine v pogovorih s predstavniki predvsem lokalnih skupnosti na Avstrijskem Koroškem predlagam, da v okviru tega zasedanja predstavite tudi napredek pri vzpostavljanju prometnih povezav med osrednjo Slovenijo in Avstrijsko Koroško, ki predstavlja osnovo tudi za čezmejno sodelovanje na drugih področjih.

Hvala lepa.

Predlagam, da damo besedo še mag. Andreju Širclju za zadnje vprašanje.

Izvolite mag. Šircelj.

A se opravičujem, se razumel, da ste se prijavili. Potem pa ne, gospa državna sekretarka, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala.

Dobro jutro! Hvala gospod predsednik. Lep pozdrav vsem poslancem in članom odbora!

Dovolite mi, da nekako združim tudi prvo vprašanje gospe Gregorič in zadnje vprašanje gospoda Prednika v nekem delu, kar se tiče slovenskih aktivnosti na zahodnem Balkanu. Glede širitve Evropske unije z državami regije Evropska komisija je pred nekaj dnevi, natančneje 29. maja objavila širitveni sveženj. In ob tem tako kot lansko leto, podala pozitivno priporočilo za začetek pogajanj s severno Makedonijo in Albanijo. Ta sveženj zajema splošno oceno napredka ter izzivov za izvajanje širitvene strategijo, oceno reformnega napredka posameznih držav zahodnega Balkana in Turčije ter priporočila za nadaljnje približevanje Evropski uniji. Komisija se je s pregledom po posameznih državah osredotočila na vladavino prava in na socialno ekonomski razvoj pa tudi na individualni napredek držav, ki temelji na vzpostavljenih kriterijih in izpolnjevanju pogojev. Pripravljajo se osnutki sklepa Evropskega sveta. Evropski svet bo o tem sprejel zaključke. Potekal bo 21. in 22. junija. Pred tem bo na to temo razpravljal odbor za splošne zadeve. To bo 18. junija. Udeležil se ga bo tudi minister za zunanje zadeve, Cerar. Je pa danes in jutri pomemben dan v Bruslju, ker se na Koralperju odvijata dve razpravi. In sicer glede odziva na priporočila komisije glede začetka pristopnih pogajanj s severno Makedonijo in Albanijo, kjer za enkrat soglasje vseh držav še ni doseženo in kjer pričakujemo zelo zahtevno razpravo. Priporočili komisije za severno Makedonijo in Albanijo se letos nekoliko razlikujeta.

Slovenija je odločna zagovornica širitve Evropske unije z državami zahodnega Balkana. Pri tem aktivno sodelujemo tudi v skupini držav, ki je naklonjena širitvi tudi na način, da so ministri 13 držav včeraj podpisali skupno izjavo, s katero si prizadevajo za ohranitev pozitivnih sporočil v sklepih Evropskega sveta. Kjer med drugim opozarjajo tudi na ohranjanje kredibilnosti Evropske unije ter vpliv pozitivnih odločitev glede odprtja poglavij za nadaljnji reformni proces na celotno regijo. Poudarjajo, da bo pozitivna odločitev Evropske unije bistveno prispevala k ohranjanju pomena in vloge v regiji ter pripomogla h krepitvi odpornosti držav zahodnega Balkana na negativne vplive nekaterih tretjih akterjev v regiji. To pismo je danes objavljeno oziroma ta poziv, izjava je danes objavljena tudi v medijih in na spletnih straneh vseh teh 13 držav članic, ki so to podpisale. Gre za skupino podpornic širitve. Mi si prizadevamo kot sem že rekla, da se v sklepih Evropskega sveta ohrani pozitivna sporočila, pri tem pa opozarjamo na pomen vladavine prava, vključno z implementacijo sporazuma o vprašanjih nasledstva, boja proti korupciji in pomena transparentnosti postopkov in tukaj želim zdaj posebej izpostaviti tudi za kar Slovenija si odločno prizadeva, je pozitivna perspektiva mladih v regiji. To je ena od naših prednostnih ali pa prioritetnih nalog, če želite. Tudi že nekaj časa na Zahodnem Balkanu smo aktivni v različnih pobudah, od procesa Brdo-Brijuni do berlinskega procesa, kjer posebej izpostavljamo pomen pozitivne perspektive za mlade v regiji in to bo tudi ena izmed ključnih nalog Slovenije v času njenega predsedovanja Evropski uniji leta 2021 v drugi polovici.

Zdaj kar se tiče Zahodnega Balkana in naših aktivnosti in tudi naše podpore širitvi in vključevanju Severne Makedonije in Albanije, imamo tudi en kup bilateralnih aktivnosti na tem področju. Kot veste je bil pred kratkim tukaj predsednik Vlade Republike Severne Makedonije. Zunanji minister Cerar, ki je včeraj in danes v Trstu, kjer se udeležuje ministrskega zasedanja SEP ob njegovi 30. obletnici, se bo srečal tudi z zunanjim ministrom Severne Makedonije, Dimitrovom.

Glede vprašanja obiska ministra v Trstu in naših aktivnosti glede manjšine. V bistvu ste že vse skoraj povedali, ker je bilo tudi na spletnih straneh objavljeno, s kom se je minister srečal, kaj je počel včeraj. Odprl je konzulat, srečal se je s predstavniki Furlanije - Julijske krajine, s predsednikom Fedrigo, predstavniki slovenske narodne skupnosti. Žal pa se senatorka Rojc sestanka ni mogla udeležiti. Glede predloga sprememb zaščitnega zakona je bilo opozorjeno, da je Italija dolžna spoštovati določbe, da pa je za tovrstne spremembe potrebna uskladitev z manjšino. Predsednik Fedriga je zagotovil, da bo v kratkem formalno sprejel predstavnike narodne skupnosti. Danes se bo minister Cerar o tem pogovarjal tudi s svojim italijanskim kolegom ob robu ministrirala.

Slovenija v političnem dialogu z Italijo na vseh ravneh izpostavlja uresničevanje pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji in to poteka dosledno v sodelovanju s predstavniki slovenske manjšine. Predstavniki slovenske manjšine so ministru obljubili, da bodo pripravili tudi usklajen predlog glede načina ureditve zastopstva, ki ga bo Slovenija v stikih z italijansko stranjo podprla.

Glede vprašanja gospoda Prebila o Iranu in stališču Slovenije do razmer v regiji, bom rekla. Slovenija še naprej podpira spoštovanje in izvajanje iranskega jedrskega dogovora v njegovi celoti. Seveda smo zaskrbljeni glede nevarnosti nadaljnje destabilizacije regije in pozivam vse strani na vseh sestankih, da se vzdržijo potez in retorike, ki bi lahko peljale do zaostrovanja razmer in poslabšanja varnostne situacije. Slovenija podpira prizadevanja, ki bi omogočila dolgoročne in celovite rešitve za stabilnost regije. Seveda obžalujemo odstop ZDA od dogovora ter ponovno uvedbo sankcij proti Iranu. Si pa na ravni evropske unije, kot na nacionalni ravni prizadevamo v največji možni meri k nadaljevanju spoštovanja in izvajanja dogovora. Slovenija si tako prizadeva tudi za nadaljevanje zakonitega gospodarskega sodelovanja z Iranom v teh kompleksnejših okoliščinah. V kontekstu skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije Iran pozivamo, da nadaljuje z izvajanjem svojih zavez v celoti. Upamo in pričakujemo, da bo Iran odprta vprašanja naslavljal v okviru formatov in mehanizmov, ki jih predvideva ta sporazum. Vključno s skupno komisijo sporazuma, katere koordinatorka je visoka predstavnica Evropske unije.

IAE-ja, jedrska agencija na Dunaju, ki je pristojna za upravljanje nadzora in verifikacijo Iranskega jedrskega programa v vseh dosedanjih poročilih ugotavlja, da Iran polno spoštuje dogovor in v kolikor je nam znano, je tudi zadnje poročilo IAE-ja iz maja tovrstno, da Iran spoštuje sporazum oziroma, da so količine težke vode in obogatenega urana znotraj določenih omejitev.

Če dovolite bom rekla samo še dve besedi glede stališča Vlade Republike Slovenije do Iranskega raketnega programa in njegovih aktivnosti v regiji, kjer Slovenija poziva Iran, da ne izvaja aktivnosti, povezanih z balističnimi strelki, ki bili zmožni nošenja jedrskega orožja. Saj tovrstne aktivnosti dodatno prispevajo k povečanju regionalnih napetosti in ogrožajo stabilnost v regiji. Ko drugi tudi mi pozivamo h konstruktivnemu sodelovanju pri reševanju regionalnih vprašanj, še posebej kar zadeva razmere v Siriji, Jemenu in Iraku. Smo pa seveda zaskrbljeni glede razmer v regiji in krepitvi oboroževanja. In za nas je pač edina možna rešitev vseh teh nastalih situacij dialog in politični dogovor.

Glede … Aha, mogoče sem prej pozabila, ko sem o zahodnem Balkanu govorila, gospodu Predniku tudi odgovoriti ali pojasniti včerajšnje zasedanje Varnostnega sveta, ki sta se ga udeležili Srbija in Kosovo. Gre za redno poročilo Unmika, ki je dvakrat na leto predstavljeno Varnostnemu svetu.

Vaše drugo vprašanje, kdaj bo naslednje zasedanje skupnega odbora s Koroško. Zadnje je bilo 29. marca letos, naslednje zasedanje pa je predvideno približno čez eno leto, torej naslednje leto.

Hvala.