Spoštovani gostje, spoštovani kolegice in kolegi!

Pričenjam s 13. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vas vse vabljene in druge navzoče, ki ste se udeležili današnje seje, prav lepo pozdravljam! Lep pozdrav tudi predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so danes tukaj z nami. Obveščam pa vas, da se je za današnjo sejo opravičil kolega Franc Kramar. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo, kolegico in našo podpredsednico Nino Maurovič, nadomešča tukaj kolegica Lidija Divjak Mirnik, ki jo prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

To je trenutno edina zamenjava, ki jo imamo, tako da smo, lahko bi rekel, poslanke in poslanci ste kar v velikem številu zbrani na tradicionalni seji odbora, tukaj na Agri, na vsakoletni Agri, tokrat, letos, na 57. 57 let tradicije pa pomeni, da tradicionalno, da nas nagovori, lahko rečem mojih, lahko bi rekel »langcvan(?)«, kot bi rekli mi Štajerci, dolgoletni in neumorni predsednik uprave Radgonskega sejma in Agre, gospod inženir Janez Erjavec, ki ga prav tako lepo pozdravljam in ga vabim k besedi.

Inženir Erjavec, izvolite.

/ aplavz/

Hvala za besedo. Spoštovana ministrica, spoštovani predsednik odbora, spoštovani poslanke, poslanci, seveda članice in člani Odbora za kmetijstvo, dame in gospodje. Zelo sem vesel, da vas lahko v imenu Pomurskega sejma in seveda svojem imenu pozdravim na tej izredni seji ali pa posebni seji Odbora za kmetijstvo, tukaj, v Gornji Radgoni, ki poteka v okviru letošnje 57. Agre.

57. Agra je letos v znamenju novih generacij in seveda to ne pomeni samo to, da želimo s tem poudariti, da kmetijstvo potrebuje mlade na kmetijah in na podeželju, ampak da kmetijstvo potrebuje tudi nove tehnologije, tudi govorimo o digitalizaciji, robotizaciji in tako naprej in to seveda, ta področja, obvladajo predvsem najbolje mladi. No seveda, na sejmu obravnavamo tudi številne druge teme, kot so seveda trajnostni razvoj, pa ekološko kmetijstvo, pa varna hrana, zdrava hrana in tako naprej.

Skratka, sejem Agra je, pravimo, vedno bolj slovenski, pa tudi vedno bolj mednarodni. Vedno bolj slovenski zato ker, na njem sodeluje vedno več novih inštitucij, ne samo tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, pridelavo hrane in seveda živilsko predelovalno industrijo, ampak tudi tisti, ki se ukvarjajo recimo z okoljem, z zdravjem in tako naprej. Skratka, kmetijstvo zahteva kompleksno obdelavo vsega, pravzaprav celotne družbe in mednarodni je vedno bolj zato, kajti ne nazadnje imamo iz leta v leto več držav, ki s svojimi nacionalnimi predstavitvami predstavljajo svoje države in letos smo prav posebej veseli, da je dežela partner, sosednja dežela avstrijska Štajerska. Kajti, že na otvoritvi je predstavnica avstrijske Štajerske povedala, da je ta sejem tudi vedno bolj njihov sejem, kajti, sejma, kmetijskega sejma, takšnega tipa, kot je torej v Gornji Radgoni, ni v tej širši regiji od Rida, Novega Sada do Verone. Tako da, mi želimo tudi v Gornji Radgoni pokrivati ta celoten širši prostor in seveda, to nam za enkrat tudi dobro uspeva.

Hvala lepa še enkrat za povabilo in seveda za organizacijo te seje, ki je pravzaprav že tradicija in upam, da bo seveda to ostalo tudi v prihodnje. Želim vam lep dan na sejmu! Imate zelo veliko priložnosti tako na razstavnih prostorih kot tudi v kongresnih dvoranah. Delajte vsi v dobro kmetijstva. Hvala lepa.

Spoštovani zbrani! Spoštovani gostje! Spoštovani kolegice in kolegi!

Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA - DIGITALIZACIJA V KMETIJSTVU IN NA PODEŽELJU - PAMETNE REŠITVE ZA KMETIJSTVO PRIHODNOSTI. To je danes v bistvu naslovna tema.

V informacijo naj vam povem, da imamo na voljo časa za razpravo približno do 14. ure.

Seja se snema, magnetogram seje bo v najkrajšem času objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Vse, ki boste razpravljali prosim, da se zaradi magnetograma predstavitev z imenom in priimkom ter navedete inštitucijo iz katere prihajate. Za razpravo se prosim javite z dvigom rok. Naša sodelavka pa vam bo prinesla mikrofon. Če pa kdo želi, da lahko predstavi svoj prispevek za govornico pa je seveda tukaj dobrodošel. Če se bodo v razpravi oblikovali morebitni predlogi sklepov predlagam, da bi odbor o njih glasoval na prvi redni seji odbora v Državnem zboru. Sprejete sklepe pa bomo poslali vsem, ki ste vabljeni na današnjo sejo in bodo objavljeni tudi na spletnih straneh Državnega zbora. Toliko glede tehničnih vprašanj današnje seje za tiste, ki ste nekako novi poslanci in poslanke.

Na sejo sem vabil: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V naši sredini pozdravljam neumorno našo ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec. Dobrodošla gospa ministrica. Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kateri so se opravičili. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Med nami je mag. Bojan Suvorov, ki ga lepo pozdravljam. Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Tukaj vidim predstavnika. Kmetijski inštitut Slovenije. Tukaj vidim neumornega direktorja inštituta dr. Simončiča. Lepo pozdravljeni! Biotehnično fakulteto Univerze v Ljubljani. Mislim, da vidim predstavnika. Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Z nami je danes prof. dr. Miran Lakota, ki ga prav tako lepo pozdravljam. Povabil sem tudi kolega Franca Bogoviča. Z njegovo temo, kot veste, pametne digitalizirane vasi. Žal se je danes opravičil, ker ima številne obveznosti. Potem Zadružna zveza Slovenije. Tukaj vidim njenega velikega vodjo gospoda Petra Vriska, prijatelja. Izvolite. Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij in Zvezo slovenske podeželske mladine preko katere, jaz mislim, da v prihodnosti digitalizacije ne bo in o katerih se moramo, lahko bi rekel, najbolj resno pogovarjati. Zato tudi predstavnike podeželske mladine Slovenije lepo pozdravljam v naši sredini. Naj povem, da smo včeraj z ministrico, z državnim sekretarjem in ostalimi, tudi z zbornico, preživeli na njihovih delavnicah. Podali so svoje videnje, tudi digitalizacije, nekaj konkretnih rešitev. Dogovorili smo se, da bomo tudi to delavnico nekako predstavili na eni izmed naslednjih sej pozno jeseni, takrat, ko se nekako narava pomiri, ko lahko morda še nekoliko več govorimo o digitalizaciji v kmetijstvu. Takrat bomo tudi predstavili te delavnice, izsledke te delavnice, ki smo jo včeraj imeli tukaj v eni izmed dvoran. Zelo zanimive rešitve, zelo zanimivi, lahko bi rekel, »brain storm-i«, ki se dogajajo. In moram priznati, da sem bil tudi sam presenečen o idejah in tudi o nekaterih pokazateljih nekih rešitev v kmetijstvu, tudi v dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Torej, bo kar zanimiva seja nekje pozno jeseni tudi na to temo.

Naknadno 26. 8. naprej pa sem vabil celo vrsto, lahko bi rekel, mladih podjetij, nekatera so že znana v slovenskem mednarodnem prostoru, za nekatere boste še izvedeli in tudi številne kmetije, ki uporabljalo, lahko bi rekel, digitalne tehnologije. Torej, pred nami je predstavnik Niko Miholič iz družbe PanOrganic.

/ aplavz/

Potem je tukaj Boštjan Kosec, torej ekološka kmetija Kosec, ki ga prav tako lepo pozdravljam. / aplavz/ Med nami je Rok Roblek, torej spet živinorejska kmetija Roblek. / aplavz/ In pa, med nami je inženir Andrej Oprčkal(?), ki bo govoril o digitalnem in urbanem kmetovanju. Lepo pozdravljen. / aplavz/

Toliko o vabljenih, toliko o gostih. Kot gradivo ste s sklicem prejeli gradivo: Digitalna Slovenija 2020 - Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 - pri pripravi tega gradiva so sodelovala številna ministrstva – in Izjavo o sodelovanju na področju digitalizacije, ki so jo 7. marca 2017 podpisale inštitucije, navedene v glavi gradiva, ki ste ga tudi seveda prejeli v naših materialih. Naknadno, 19. 8., ste prejeli še gradivo Kmetijske gozdarske zbornice Slovenija.

Torej, toliko v uvodu, dovolite mi pa, da za uvod razložim razloge, zaradi katerih sem menil, da v / nerazumljivo/ kmetijstva in na podeželju, je potrebno spregovoriti tudi na parlamentarnem odboru, ki to področje pokriva.

Torej, spoštovani kolegice in kolegi, tisti, ki me poznate kot poslanca, kot predsednika odbora, kot veste, beseda digitalizacija, v širšem pomenu tudi, lahko bi rekel, procesov, ki jih imenujemo razvoj 4. industrijske revolucije, pripeljal na pot tega, da sem sam, ko sem tudi prevzel Odbor za kmetijstvo, nekako si zadal, kot nek svoj osebni cilj, da nekatere izrazite tehnične rešitve, ki bi lahko bile, lahko rekel, kot neka specialna orodja, v pomoč slovenskemu kmetijstvu, da jih lahko nekako predstavim, da jih lahko lažje predstavim, sam kot inženir elektrotehnike, nekako sem si zadal to pot, da pri tem, lahko bi rekel, tehnološkem prelomu tudi v kmetijstvu, / nerazumljivo/ lahko bi rekel tudi, revoluciji, ki se dogaja v kmetijstvu, da slovenskemu širšemu delu kmetijstva predstavimo digitalizacijo v tem najbolj človeškem pomenu. Človeškem pomenu zaradi tega, ker se zavedamo tistih statistik, ki nam pa niso v dobrobit slovenskemu kmetijstvu.

Prva statistika, ki / nerazumljivo/ je, starostna struktura slovenskega kmeta, torej, približno 57 let. Potem, izredna razdrobljenost, izredna tudi razdrobljenost lastniške strukture, tako pri gozdovih, ki jih ne smemo pozabit tudi pri digitalizaciji, kot v širšem kmetijstvu. Torej, to so podatki, ki ne gredo v prid temu, da lahko na najkrajši način implementiramo »high tech« tudi v slovensko, lahko bi rekel, relativno konzervativno kmetijstvo politiko zadnja desetletja. Kako to predstavit? Kako predstavit tudi tistim, ki so sedaj aktivni kmetje, lahko bi rekel mogoče celo, pred predajo kmetij, tem, da je lahko to dobrobit, da lahko pomaga in da nove tehnološke rešitve, predvsem, da so relativno, v kolikor si bo politika tudi zadala cilj, lahko uporabnikom, lahko bi rekel, zelo prijazne.

Danes sem si zadal cilj, da bom jaz, ki največkrat zelo dosti govorim, govorim o rešitvah, v povezavi z tujino, danes pa želim vam po vsem tem, kar sem si sestavil, z nekaterimi, kar sem videl v slovenskem kmetijstvu, dati besedo tistim, ki so pa pionirji na nekaterih področjih, na katera smo lahko izrazito ponosni. Prepričan sem, da se lahko z njimi pokažemo, ker imamo tudi med nami tukaj nekaj številne goste tudi iz tujine - ki jih prav tako lepo pozdravljam – da smo lahko na njih ponosni in da ravno zaradi teh pionirjev, ki so si zadali popolnoma neko svojo pot, da so lahko tiste lastovke, ki bodo prinesle tudi neko pomlad v slovensko visoko tehnološko produkcijo, v kmetijstvo.

Zaradi česa? Zaradi tega, ker vsak dan se srečujemo torej s podnebnimi spremembami. Vsak dan govorimo tudi o brezogljični produkciji, o brezogljični družbi. Vsak dan se zavedamo, da tudi evropska kmetijska politika v prejšnji perspektivi in sedanji, gre z roko v roki, z ministrstvom, predvsem z okoljskim ministrstvom, zato tudi kolega pozdravljam, ki je predsednik Odbora za okolje in prostor. Tako da je, lahko rečemo, veliki izzivi so pred nami in danes bomo predstavili nekatera orodja, ki lahko relativno tudi majhnim kmetijam, jim zagotovijo, lahko bi rekel, dodano vrednost.

Torej, izhodišča, kjer roboti, kjer mehatronika, kjer digitalne vsebine, kjer internet stvari, kjer umetna inteligenca nadomešča človeka, v tistem smislu, ker je tudi človek izredno pomemben. Kmet naj se ukvarja z umnim kmetovanjem. Problem imamo tudi seveda z delom na kmetiji, z iskanjem kadra, tudi na kmetiji, z iskanjem kmetijskim poklicev tudi v prihodnosti in bistvo kmeta je, da je v kmetiji čim manj birokracije in da se kmet ukvarja z umnim kmetijstvom in ne nazadnje tudi, na koncu, z tipično ekonomijo, torej z trženjem svojih kmetijskih produktov, z razvojem blagovnih znamk – lahko so to izredno majhne, izredno ambiciozne blagovne znamke, ki lahko prodirajo.

Ljudje, tudi evropski potrošniki, tudi svetovni potrošniki, danes je med nami tudi seveda dan slovenskih vinogradnikov – ne iščejo več velikih zgodb tudi med vini, iščejo pa izredno eksotične zgodbe, nove okuse, nove plemenite dežele, ki imajo nekatero tradicijo in seveda imajo nove inovacije tudi na tem področju.

Zato, spoštovane kolegice, pot je odprta, prihodnost je odprta in jaz mislim, da je prihodnost na strani pogumnih, inovativnih ljudi in prepričan sem, da digitalizacija v kmetijstvu, v preboju, v »high tech-u«, da je lahko to eden izmed tudi novih ciljev slovenstva, v širšem pomenu besede, neka skupna pot tudi slovenske politike, da tega vlaka, v procesu tudi tranzicije, ne zamudimo in da smo tukaj kot majhna država lahko primer izredno dobre prakse, morda tudi pilotnih projektov in da tu skupaj, vsi deležniki, ki smo trenutno v politiki, vseh strank, si zadamo en ambiciozni cilj, da slovenskemu kmetijstvo po desetletjih pomagamo pri premagovanju njihovih težav, damo jim nov impulz in damo jih, da si želimo, na eni strani, vrhunskih njihovih produktov, torej naše kvalitetne hrane, ki mora postat strateška surovina, tudi za preventivno zdravstveno delo slovenskega zdravega človeka, ker se vse, se tiče okoli enih ljudi in da lahko prikažemo danes na najlepši način, da obstajajo tehnologije, ki bodo morda v prihodnosti zaznamovale izredno slovensko kmetijstvo in da lahko preko teh tehnologij, ne samo pridelujemo kvalitetno hrano, ampak jo tudi promoviramo in prodajamo morda tiste top izdelke tudi širše, v Evropo in tudi v svet.

Toliko z moje strani, v tem uvodu. Tako, sedaj bomo začeli nekako z sejo. Torej, na začetku seveda bom dal besedo dr. Aleksandri Pivec, ministrici za kmetijstvo, gozdarsko in prehrano. Spoštovana gospa ministrica, dovolite, / oglašanje iz dvorane/ ja, prosim vas, da nam namenite nekaj besed o kmetijski digitalni prihodnosti Slovenije.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovani člani Odbora za kmetijstvo, spoštovani vsi ostali gostje. Dovolite nekaj besed o temi in pomembnosti teme, ki je tudi osrednja tema vašega današnjega pogovora oziroma diskusije.

Jaz sem izjemno vesela, da je tudi sejem v Gornji Radgoni, se pravi, naš najpomembnejši kmetijski, promocijski in strokovni dogodek na območju širše regije, za svojo temo tokrat zbral tako aktualno področje. Torej, digitalizacija, inovacije in pa tehnološke izboljšave v kmetijstvu so prav gotovo ena najpomembnejših tem prihodnje skupne kmetijske politike. Seveda Slovenija pri tem ne sme bit nobena izjema in tem postopkom oziroma tem procesom, ki se že dogajajo in se bojo dogajali še bolj intenzivno v prihodnje, moramo sledit tudi mi.

Jaz sem včeraj na eni diskusiji, na omizju studia ob 17. slišala en zelo zanimiv pogled predstavnika kmetijskega oziroma KIS in sicer, gospoda Blaža Germška, ki je povedal zelo odkrito nekatere stvari, ki si jih mogoče jaz kot ministrica, ne bi dovolila ali pa ne upala povedati, da Slovenija pri tem zaostaja za vsaj 8 do 10 let, kar pomeni, da moramo vrste strnit zelo hitro, da moramo nadoknadit izgubljeni čas in poskušat ulovit tempo, ki ga narekujejo tiste države, ki so na digitalizaciji naredile že nekaj korakov naprej. Vendar, opozarjam, da pri tem moramo pristopit izjemno načrtovano, strateško in s pravilnimi koraki. Nikakor ne gre spregledati tega, da pri tem ne smemo izpustiti prvih in ključnih korakov in ti so prav gotovo takšni, da moramo najprej končnim uporabnikom, tistim, ki jim te tehnologije seveda so namenjene in jim morajo biti v pomoč, vedeti približati zakaj je uporaba tovrstnih tehnologij za njih dobra. Torej, ne gre za to, da bomo mi ta sredstva dobili. Jaz se tudi ne bojim, da jih ne bi porabili. Porabiti jih pa moramo na pravilen način. Zgolj pod temi pogoji bomo na koncu dosegli v bazi, se pravi na naših kmetijskih gospodarstvih tisti učinek, ki ga te tehnologije resnično morajo opraviti. In to seveda je predvsem olajšanje administrativnih birokratskih postopkov za kmete v tem delu, kjer seveda so te tehnologije lahko za to v pomoč. Potem dvig njihove produktivnosti ob hkratnem seveda enostavnosti in lahkosti postopkov, predvsem za kmeta, ki pri tem uporablja te tehnologije oziroma te aplikacije morajo biti enostavne na način, da se kmet ne rabi iti dodatno izobraževati na številne izobraževalne zadeve. Nekaj izobraževanja prav gotovo bo potrebnega, da bo te postopke vedel uporabljati. In ne nazadnje in najpomembnejše, to se mora odražati na dvigu produktivnosti, na večji konkurenčnosti in posledično na izboljšanju dohodkovnega položaja kmeta. In to je tisto bistvo, ki ga moramo zadeti.

Jaz si želim, da k temu pristopimo strateško. Da pripravimo seveda en strateški načrt po katerem bomo postopoma te tehnologije uvajali na slovenske kmetije in da vzporedno s pripravo tega načrta in seveda tudi prvimi koraki v to vključujemo tudi kmete. Da jih začnemo obveščati, da jim začnemo zadeve kazati na zelo praktičen način in seveda na tistih pogojih, ki jih na svojih kmetijah za delo imajo, da bodo najprej razumeli bistvo, da se ta vložek izplača in da jim je lahko v nadaljevanju njihovega kmetovanja tudi v pomoč.

Potem bo na nas, da bomo za prihodnjo finančno perspektivo, katere horizontalni cilj postaja digitalizacija, inovacija in tehnološka prenova, vedeli načrtovati takšne ukrepe, ki bodo seveda tem korakom v strategiji tudi sledili. Kaj se pogosto dogaja? Mi ukrepe že načrtujemo, jih pišemo, jih damo na različne razpise. In potem v bazi slišimo, da ukrepi niso čisto primerni in da jih kmetje ne morejo črpati na način, kot smo si ga mi zamislili. Torej, že pri kreiranju samih ukrepov več stika z bazo. Kmetje so pogosto tisti, ki nam morajo povedati ali določen ukrep ustreza temu, kar oni želijo in potrebujejo ali pa smo ga mogoče dobronamerno napisali, ni pa primeren. In tu seveda morajo naše službe biti naravnane na način, da bodo ti ukrepi koristni in uporabni. Denarja se jaz ne bojim, da ga ne bomo vedeli porabiti. Še vedno smo večino sredstev porabili. Pomembno pa je, da jih uporabimo na pravi način in za pravi namen, da bomo na koncu vedeli, da smo iz tega naredili večjo dodatno vrednost. Torej, pri tem seveda pozivam k sodelovanju in sokreiranju teh ukrepov.

Nadalje bomo potrebovali zagotovo neke vrste demonstracijske ali kompetenčne centre, kjer bomo, ali tudi, ne vem, primere dobre prakse na kmetijah, kjer si bo možno te tehnologije pogledati. Pogosto slišimo, da si kmetje ne znajo čisto dobro predstavljati kaj sedaj pomeni satelitski posnetki, za kaj bi bilo to uporabno, kaj pomeni digitalizacija postopkov. In seveda bolj ko bomo to vedeli na praktičen način pokazati, kako to funkcionira na nekem / nerazumljivo/ primeru, lažje bomo te tehnologije jim približali in lažje jih bomo razumeli.

Zelo se strinjam, da ta proces gre z roko v roki s pomladitvijo struktur v slovenskem kmetijstvu. Mladi so na tem področju bolj izobraženi, so bolj dovzetni za sodobne informacijske in druge tehnološke procese. In seveda pričakujem, da bodo ti postopki obe strani povezali, da bodo mladim olajšali, jim dali večjo voljo po tem, da na kmetijah ostajajo. Kajti, pri tem to ne bo več klasično tradicionalno kmetovanje, ampak bo v kombinaciji z nekimi sodobnejšimi pristopi in hkrati da bodo potem te tehnologije tudi tiste, ki jih bodo pri njihovih postopkih seveda pri delu v pomoč. In še, ne nazadnje, mi smo v preteklih dneh opravili tudi ministrsko konferenco na to temo, sodelovalo je 15 delegacij iz evropskih držav, podpisali smo z eno precej ciljno usmerjeno in zavezujočo deklaracijo, s katero se zavezujemo, da bomo seveda prav vse države članice pri teh procesih sodelovale, da si bomo izmenjevali izkušnje, omogočali tudi izmenjavo primerov dobre prakse z različnimi ogledi in izmenjavo različnih delegacij na različnem nivoju in jaz sem bila zelo vesela včerajšnje diskusije, ki jo je že predsednik odbora omenil, mladi, ki so pozvale, da te delegacije, naj ne grejo samo kmetovalci in pa mladi, ampak naj se teh delegacij udeležujejo tudi predstavniki svetovalnih služb. Torej, tudi tam moramo osvežit in usposobit svetovalce, da bodo vedeli, ne samo svetovat, na področju digitalizacije in uvajanja novih sodobnih pristopov, ampak, da bodo vedeli te procese tudi pospeševat, da bomo vedeli kmeta prepričat, zakaj je to za njega dobro.

In seveda, ne nazadnje in zelo pomembno, tudi sodelovanje raziskovalnih razvojnih inštitucij pri tem bo izjemnega pomena, tudi izmenjava izkušenj. Mi smo gostili nekaj pomembnih evropskih raziskovalnih inštitucij na ministrski konferenci in jih gostimo tudi tekom same Agre. Obstajajo številni dobri primeri prakse, organiziranosti sistemov za prenos, oblikovanje in prenos znanja. Jaz seveda vem, da popolnoma prenosljivi niso, vsaka država ima svoje specifike, vendar bodimo toliko pogumni, da tiste dele dobrih praks, ki se jih da prenesti v našo okolje, seveda začnemo vsem tudi prenašat.

Jaz vem, da potrebujemo pri tem ogromno stvari, potrebujemo dober strateški načrt, potrebujemo akcijo, potrebujemo finančna sredstva, vendar pa potrebujemo največ dobrega sodelovanja. Potrebujemo zaupanje in sodelovanje, potrebujemo bit strpni, poslušat drug drugega. Ne gre preskočit nobenega koraka, to bo zelo postopen in počasen proces, težek bo, za vse, spremembe so vedno težke. Jaz upam in verjamem, da obstaja volja in moč, da to naredimo in verjamem, da bomo to naredili v dobro slovenskega kmeta in v dobro celotne slovenske kmetijske družbe. Hvala. / aplavz/

Torej, naslednjemu, ki bom dal besedo, je mag. Bojan Suvorov, direktor Urada za evropsko kohezijsko politiko, ki je danes z nami. Izvolite, če nas boste nagovorili… / oglašanje iz dvorane/ Zdaj smo povedali želje, sedaj pa, od kod denar. Izvolite.

En lep pozdrav, najprej seveda v imenu ministra – minister se opravičuje, ker se danes ni mogel udeležit tega dogodka. Je v bistvu namesto njega pooblastil mene, da pridem in povem nekaj besed na obravnavano problematiko.

Torej, kot je bilo že povedano, moje ime je Bojan Suvorov in se, moram reči, že od leta 1996 ukvarjam z evropskimi sredstvi, vendar ne z razvojem podeželja. Ukvarjam se s tistim delom, ki je imenovan evropske kohezijska politika in ki seveda, kot je predsedujoči ustrezno naslovil zgodbo, lahko ukrepa tudi na področju današnje tematike, torej, digitalizacije digitalnih ukrepov na področju podeželja. Vemo, da smo že v tej finančni perspektivi kar nekaj sredstev namenili. Poznamo razpise, tako imenovane goše(?), ki jih bo kasneje verjetno predstavil predstavnik Ministrstva za javno upravo. Kar bi pa vam želel povedati pa je, da se je začelo intenzivno delo tudi na naslednji finančni perspektivi.

V okviru tega konteksta smo z predstavniki Ministrstva za kmetijstvo že na ministrskem nivoju imeli pred časom en sestanek, kjer so se začeli dogovarjati o tem, da je treba torej probleme tako podeželja kot tudi urbanih sredin naslavljati skupaj. V primeru PRP-ja in v primeru evropske kohezijske politike gre seveda predvsem za tisti del, kjer lahko naslovimo pač slovensko podeželje, ki, kot vemo, prevladuje v naši državi.

Kaj se dogaja na področju programiranja? Tako kot kolegi na Ministrstvo za kmetijstvo, smo tudi pri nas začeli s pripravo investicijskih potreb. Ne morem reči investicijskih prioritet, zaradi tega, ker smo v danem momentu pozvali tako resorje kot vse, torej ne vse, ampak obe kohezijski regiji, tako vzhodno kot zahodno kohezijsko regijo, kot tudi vsa tri združenja v Sloveniji, ki predstavljajo občinske asociacije. To so ZMOS, SOS, / nerazumljivo/ in pa ZOS, da nam podajo njihove potrebe. Evropska kohezijska politika v prihodnosti je namenjena oziroma bo šla v tri cilje. Prvi cilj je pametna Evropa, drugi cilj je zelena Evropa, tretji cilj je povezana Evropa, četrti cilj je socialna Evropa in peti cilj je Evropa bližje državljanom. Skozi vseh teh pet ciljev smo dobili potrebe, investicijske potrebe, ki se nanašajo tudi na digitalizacijo v taki ali drugačni obliki, od tega kar je ministrica povedala, da je treba izobraževati, da je treba v bistvu ljudi usposobiti za to, da bodo lahko uporabljali digitalne tehnologije do konec koncev samih digitalnih avtocest.

Z naše strani imamo pač precej napet urnik tudi z Evropsko komisijo. Mislim da, prvo izmenjavo mnenj bomo imeli že v naslednjem tednu in mislim, da se bo ta priprava naslednje finančne perspektive začela kar hitro dogajati. Toliko z moje strani.

Ker sem pa na začetku povedal, da nisem strokovnjak na tem področju, da se v glavnem ukvarjam z evropskimi sredstvi, z njihovo implementacijo, sem se danes prišel sem učiti. Zato grem tjale nazaj v zadnjo vrsto. Če bo potreba se bom javil, ampak v glavnem si bom pa zapisoval. Hvala lepa.

Jaz mislim, da se v tem procesu bomo morali vsi učiti. Tisti, ki mislim, da je že danes pameten, tisti je že danes zaključil.

Imamo še kar nekaj predstavnikov pomembnih kmetijskih institucij tukaj med nami. Kmetijsko-gozdarska zbornica, tukaj vidim gospoda Ravnika, direktorja. Želite besedo? Izvolite, gospod Ravnik.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Poslanke, poslanci, vsi gostje!

Mi se seveda na zbornici zavedamo, da digitalna nepismenost je problem celotne verige znanja, od uporabnikov, pa ne samo uporabnikov, seveda tudi vseh služb, ki sodelujejo pri tem. Imamo seveda jasno izhodišče, da se je potrebno lotiti reševanja tega vprašanja in se popolnoma strinjam s tem, kar je tudi ministrica na začetku rekla, da se je treba tega lotiti sistemsko. Zato smo tudi pripravili en dokument za razpravo na tem današnjem odboru, ker lažje v nekem papirju te stvari predstaviš. Ampak sva se pa s kolegom Jagodicem, ki je vodja kmetijske svetovalne službe in ki je pravzaprav ključna inštitucija zadolžena za to, da začne ta proces intenzivneje peljati v naš sistem in pa na podeželje, kjer se zavedamo, bom rekel, dualnosti našega podeželja, da imamo majhne kmetije, neprofesionalne, ki delajo to zaradi tradicije, zaradi, bom rekel, lastne preskrbe in je popolnoma drugače treba obravnavati to populacijo kot profesionalne kmetije, ki ekonomsko od tega živijo in je pristop do digitalizacije in ta vprašanja, reševanje teh vprašanj čisto drugače in tako jih tudi naslavljamo. Kot tudi to tretje področje, kako sisteme obvladovati na ta način.

Predsednik, če dovolite imamo tudi kratek film, kako smo se lotili teh vprašanj v praksi izvajati določene ukrepe, ki so povezani z digitalizacijo.

Imamo že dogovorjeno v okviru predstavitev.

Potem bom pa jaz tu zaključil, ker bo potem vodja svetovalne službe predstavil. Hvala lepa.