Prikazani so podatki za 7. sklic Državnega zbora Republike Slovenije (2014 - 2018). Nova verzija prihaja kmalu!

63. izredna seja

Državni zbor

7. 5. 2018
podatki objavljeni: 7. 5. 2018

Transkript

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ
Vsem prav lep pozdrav! Varnost je ena sama, nedeljiva in varnost je tista vrednota katere pomen postane jasen vsakomur, žal, šele takrat, ko to izgubi. Podobno je kot z zdravjem. Takrat, ko to izgubimo nam postane žal. Zato je seveda bistveno, da ko gre za varnost ravnamo pravočasno, ravnamo razumno in ravnamo odgovorno. Odgovorno do vseh tistih, ki so nam zaupali na volitvah svoj glas, da v njihovem imenu odločamo, da v njihovem imenu nadzorujemo, in da v njihovem imenu sprejemamo odločitve, ki so v dobro vseh. Če je bil kaj presenečenje zaprtega dela seje je bil to, da je največja vladna stranka napovedala, da sicer soglasno potrjenega predloga zaključkov in sklepov, ki so javni, Komisija za nadzor varnostnih obveščevalnih služb ne bo podprla. Če je s tem SMC hotela dati v javnost tik pred volitvami zelo jasen signal, da je zaupati novim obrazom skrajno neodgovorno, kajti ti ne razumejo kaj pomeni odgovornost niti ne razumejo kaj pomeni varnost svojih državljank in državljanov, potem jim je to s tem seveda uspelo. Če je bilo kaj drugega, jim izrekam samo sožalje.  Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je temi migrantov, ilegalnih migracij ali pa, če želite, invazij radikalnega islama na Evropo, posvetila zagotovo največ časa od vseh tem, ki jih je obravnavala v celotnem mandatu, pa tudi v minulem letu. Samo ena tema je, gospe in gospodje, ki oblikuje na novo Evropo, ki oblikuje politiko posameznih držav povsem drugače kot je bila doslej, ki preoblikuje politično areno posameznih držav, kar so dokazale volitve v sosednji Avstriji, na Madžarskem, Češkem, itn., tudi v Italiji, če želite. To je tema ilegalnih migracij ali invazija radikalnega islama na Evropo. In varnosti. Varnosti, ki je s tem neizpodbojno povezana, varnosti, ki jo ogrožajo ne samo teroristični napadi, ampak tudi vsakodnevno nasilništvo in nasilje nad otroki, nad šolarji, nad ženskami, nad vsemi pripadniki šibkejših skupin, ki jih ilegalni migranti ali pa tisti, ki sodelujejo v mreži radikalnega islama v Evropi dnevno izvajajo. To je nekaj kar bi nas moralo skrbeti vse in v komisiji nas tudi je skrbelo. Gospe in gospodje, to ni nekaj kar bi bilo izven pristojnosti te komisije, kot zmotno ali pa lažno, saj niso neumni, govori SMC. To je temeljna pristojnost te komisije. Vprašanje varnosti. Vprašanje ilegalnih migracij in njihovega udora na ozemlje Evropske unije je še kako tudi igra tajnih služb. Točno se ve, da je tiste prve skupine in njihove voditelje pač usmerjala, da ne rečem, trenirala tudi turška tajna služba. Ali vi veste, da turška tajna služba ima samo na ozemlju Evropske unije, tudi Nemčije, če želite, več članov kot jih ima vsa nemška varnostna služba za nadzor ustavne ureditve. O tem sem že govoril na tiskovnih konferencah po sejah Komisije za nadzor varnostnih obveščevalnih služb. To ni noben silen tajni podatek, da ne bo kakšne zmotne domneve. Ali se zavedate, da ima tudi Iran prisotne tajne službe v Evropi, ki imajo svoje interese, ki imajo svoje cilje, in ki seveda tudi delujejo na vso to množico in jo usmerjajo. Ti ljudje, ki prihajajo, ne prihajajo zaradi vojn, ker to je pač tista stara laž, ki smo jo poslušali pred nekaj leti. Nikoli nisem verjel, jaz sem rekel, ni nobenih beguncev, samo migranti so. Danes poganja migrante politični interes, poganjajo jih tajne službe, igre tajnih služb, poganja jih denar finančnih špekulantov, ti pa Soros, poganjajo jih arabski šejki in pa njihov denar. Vse to skupaj predstavlja varnostni izziv za Evropo s kakršnim se še ni soočila in na katerega žal do današnjega dne še vedno ni poiskala pravega odgovora. To je tisti varnostni izziv za Slovenijo, znotraj katerega je Slovenija morala delovati zadnjih nekaj let in pri katerem je žal obstoječa Vlada padla   (nadaljevanje) na celi črti, ker je spustila pol milijona ilegalnih migrantov nepreverjenih preko Slovenije in s tem ogrozila ne samo Slovenijo, ampak celotno Evropsko unijo, zaradi tega imamo danes spet mejo, kontrolo proti Avstriji, zaradi tega oni tudi vztrajajo, ker se zavedajo trenutka v katerem se nahajamo in ta trenutek je iz varnostnega vidika izredno slab, ni pa presenečenje, če bo kdo spet to govoril, kajti na to so tudi službe in tudi jaz na tiskovnih konferencah večkrat opozarjal, seštevata se dva elementa, ki sta izredno slaba in sta alarmantna za Slovenijo in bistveno odstopata od tistega časa pred dvema letoma, zato so vse primerjave iz tega vidika zelo nesmiselne in tudi neumni. Razliki sta dve, danes migranti, ki prihajajo pač ne potujejo več iz Grčije navzgor proti Srbiji pa potem proti Madžarski ali Bolgariji, ko je enkrat Orban postavil ograjo, danes se je ves ta tok začel preusmerjati in se v glavnem usmerja proti Bosni in preko Bosne torej proti Sloveniji po najkrajši poti preko Hrvaške, premika se v tem trenutku samo na Balkanu več kot 50 tisoč ilegalnih migrantov, to ni moja ugotovitev, to je uradna izjava državnega sekretarja Boštjana Šefica na srečanju pač tistih, ki so nosilci izvršilne veje oblasti na področju notranje varnosti v Beogradu, večkratno ponovljena, potrdila jo je tudi ministrica za notranje zadeve. Balkanski tok ali pa, če želite balkanska pot, torej ne samo, da ni mrtva, ne samo, da je bila neskončna utvara, ki sem jo poslušal od vseh strani, da vprašanje migrantov je rešeno, to ni več tema, Evropa je varna, kje pa, še začelo se ni, za Slovenijo še žal še niti pošteno začelo ni. Proti Sloveniji v temle trenutku prihaja 50 tisoč ilegalnih migrantov, samo iz tega naslova, kapljajo preko meje, dnevni pritok je zdajle 20, 30, kakšen dan tudi več ljudi, ali veste, da je to preračunano na letni ravni, 10 tisoč ilegalnih migrantov, kar zmnožite, pa tok se seveda še hitro povečuje. Ampak to ni najhujše, najhujše gospe in gospodje je tisto kar bi moralo pa zadoneti kot največji možen alarm, Slovenija postaja ciljna dežela ilegalnih migrantov, danes po uradnih podatkih, več kot 85 % vseh ilegalnih migrantov, ki vstopi v Slovenijo, v Sloveniji tudi zaprosi za azil, to je čisto nekaj drugega kot so bile tiste, kot smo temu popularno rekli, Cerar ekspres migracije pred dvema, tremi leti, ko so samo čakali, da so šli naprej, ko so jim rekli, glejte Slovenija je lepa, bodite tukaj, ne, ne so rekli, uf je rdeča zvezda, socializem, adijo, mi gremo naprej ne, v bolj bogate države. Danes se na to ne gre več zanašati, danes so se stvari spremenile in to je ta drugi element o katerem govorim, povsod okoli nas so nastale ali pa nastajajo desne vlade, izvoljene so bile desne politične sile in kar je ključno za nas, za naš problem, da napovedujejo, da bodo ilegalni migrantne izgnale v izjemno velikem številu, Avstrija napoveduje 50 tisoč, Italija govori celo o 600 tisoč ilegalnih migrantih, ki naj bi jih izgnalo v naslednjih nekaj mesecih, ne misliti, da bodo ti ljudje čakali, ampak bodo pač poskušali verjetno, vsaj en del njih iti tja, kjer meje niso ustrezno zaščitene. In žal, če pogledamo samo sosedo Italijo, v Franciji Macron zaostruje zakonodajo, v tem trenutku, to bi morala narediti tudi Slovenija, vsaj izenačiti, če ne še bolj zaostriti kot to dela Francija. Švica ima tanke na meji, tam ne more nihče čez, Avstrija z vojsko dvakrat že pokazala, da »brenner« zapre v nekaj urah, nepredušno, neprebojno, ostane samo še Slovenija, tam se pa prosto sprehajajo gor in dol, ravno v petek sem bil na obisku pri zamejskih Slovencih na njihovo prošnjo in na prošnjo predstavnikov italijanske policije in njihovih sindikatov sem tudi njih sprejel na pogovor. Bilo je izjemno poučno, povedali so, da jim manjka 18 tisoč policistov, da enostavno ne obvladujejo več stvari, da tudi ne vedo koliko je v resnici legalnih migrantov, sploh na tistem območju. Nekatere imajo zabeležene, te številke so še v razumnih mejah, recimo, ampak potem obstajajo pa še druge, ki jih je še več, in jih sami imenujejo duhovi, ker sploh ne vedo kje so, kdo so, kaj so. To je izjemno varnostno tveganje povezano s kriminalom, tudi švercem orožja, ki je spet v pristojnosti Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v tistem delu, ko gre za sledenje za uporabo posebnih metod in sredstev. Tudi s tem smo se soočali, in smo ugotavljali v preteklosti, da tok iz Balkana predvsem potuje proti severu, proti Švedski, tam je recimo, kolikor vem, od novega leta bilo že 37 napadov z ročnimi bombami. Praktično vse iz območja nekdanjega Balkana in kjer, po nekaterih podatkih, tudi slovenska skladišča niso povesem izvzeta. To je zanimiv podatek, a ne.  No, pa še nekaj drugega je. Še hujšega. V zadnjem času se je pokazalo, da so, konkretno recimo ob italijanski Gorici ustavili avtomobile, nabite z orožjem, vojaškim orožje, ne s pištolami, kot bi bilo namenjeno verjetno kakšnim gangsterskim obračunavanjem, za klasični kriminal, ampak nabitih z avtomatskim vojaškim orožjem, s kalašnikovkami, z naboji, posebnimi naboji, z eksplozivnimi sredstvi, z vsem, kar si najslabšega lahko samo zamislite. To je očitno namenjeno terorizmu. Po nekaterih podatkih naj bi bilo to namenjeno v Španijo, po drugih v Francijo, po tretjih kar tam v Italijo takoj za slovensko mejo. Vsekakor gre to za proces, ki ga ne gre ne podcenjevati ne kakorkoli se iz tega delati norca. Daleč od tega. Gospe in gospodje, danes se sooča Slovenija z varnostnimi izzivi, ki so neprimerljivo večji, kot so bili kadarkoli od osamosvojitve naprej. Danes so varnostni izzivi zaradi ilegalnih migrantov ali pa če želite invazije radikalnega islama na Evropo, kajti to je ena in ista stvar, med seboj prepletena, pa naj jo loči kdor jo more, ti varnostni izzivi so mnogo večji, kot so bili pred dvema letoma. Pa naj se sliši še tako drugače, samo takrat so ljudje videli tisto maso, ampak tista masa je hotela naprej, tiste pol milijona so samo čakali, da bodo šli naprej. Danes, ti, ki prihajajo, nameravajo tukaj tudi ostati. Tukaj dajo vlogo za azil, ker je Slovenija tukaj zaspala, ker Slovenija ni zaostrila dovolj zakonodaje, ker Slovenija ni dovolj postavila ograje, ker Slovenija ni dovolj zaostrila politike do ilegalnih migracij, tako kot bi morala. Razlogov za to je veliko, seveda, temeljni in osnovni je odsotnost politične volje. Ampak, v Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb smo na to opozarjali, opozarjali smo pravočasno, opozarjali smo kaj je treba narediti in ravno včeraj sem zasledil stavek od aktualnega predsednika vlade, ki je izredno pomemben: Potrebno se je pravočasno pripraviti. Samo ploskal bi. Ampak, gospe in gospodje, ta stavek smo v Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb izrekli sredi leta 2015, pred tremi leti. Ne samo izrekli, tudi sprejeli smo ga kot sklep, kot predlog za obravnavo na seji Državnega zbora, ki je potem ta moj predlog, ki ga je potrdila soglasno, poudarjam, komisija, tudi praktično povsem soglasno podprli, brez glasu proti. Da je treba spremeniti politike, da je potrebno bistveno več sredstev zagotoviti za varnost. Se je nekaj premaknilo, na področju policije je danes situacija boljša, bila so zagotovljena dodatne sredstva, tam je ta naloga v veliki meri bila opravljena, potrebno bo še zagotoviti določene kadrovske okrepitve. Mnogo slabša je situacija pri vseh ostalih delih. To sem povedal že na zaprtem delu seje. Na odprtem ne bom vsega ponovno razlagal, iz mnogih razlogov, predvsem zato, ker želim Sloveniji samo dobro, ampak naj opozorim samo na eno stvar. Vsi tisti, ki vpijejo: pridite begunci, odprimo mejo, odstranimo žico, kar mimogrede še v teh dneh zahtevajo iz SD, Marjan Šarec, Levica pa morda še kdo, vsi tisti se morajo zavedati kakšen napor predstavlja sedanje stanje za varnostne in obveščevalne službe. Če pride nepreverjen posameznik na ozemlje Republike Slovenije, tu da vlogo za azil, ne samo da živi do konca postopka, tudi če se ga potem odslovi, na stroške Republike Slovenije, ki so ogromni, po uradnih ugotovitvah Računskega sodišča gre za 1.963 evrov na mesec, ampak kar je še huje, potrebno ga je nadzorovati. Za nadzorovanje ene same sumljive osebe, vemo pa, da sedajle po balkanski poti, prav preko vahabitskih centrov v Bosni, prihajajo med drugim tudi vojaki ISIS, klavci, teroristi, navajeni ubijanja, ki so dol uprizorili svojo smrt, svoje izginotje in se pod lažnimi podatki poskušajo vrniti v Evropo. Se pravi, previdnost je ne samo na mestu, ampak nujna, brezpogojna. Za nadzor enega takega posameznika potrebujete 5 ljudi 24 ur dnevno, najmanj 4, v principu pa 5. To se pravi, če se jih samo tisoč spusti na ozemlje Republike Slovenije, pa jih je tisoč v tem trenutku že tu, bi potrebovali v teh službah 5 tisoč ljudi za njihov stalni nadzor. Koliko jih imamo? Verjetno veste iz zaprtega dela, če ste prebrali gradivo. To se pravi, smo na tisti točki, kjer je bila Francija in Španija pred približno dvema letoma, ko so njihove službe rekle, poglejte, število tistih, ki jih moramo nadzorovati postaja preveliko, je neobvladljivo. In potem se je tam tudi začelo dogajati marsikaj, tudi hudo tragičnega. Zaradi tega je treba stvari premisliti in pripraviti naprej. In danes bi Slovenija morala najmanj kar je narediti štiri stvari. Takoj odstopiti od sistema kvot in se pridružiti s tem tisti skupini okoli višegrajske grupacije, ki v tem trenutku šteje že okoli 10 držav. Morala bi sprejeti tisti amandma, ki ga je vaša ministrica predlagala enkrat že v tem državnem zboru, pa ste ga potem sami črtali ven iz zakona, da tisti, ki pride v Slovenijo preko varne države enostavno nima v Sloveniji pravice do azila, da se mu pač vloga avtomatično zavrne. To bi bilo izjemno pomembno. Okoli nas ni nobene vojne. V Sloveniji smo vedno bili pripravljeni pomagati vsakomur, ki je bil realen begunec, katerega življenje je bilo v sosednji državi ogroženo ali potencialno ogroženo ali je bila ogrožena njegova osebna integriteta. Sedaj pa ne gre za to. Ljudje prihajajo v Slovenijo preko cele vrste varnih držav. Sedaj tukaj pa prosijo za azil, ker so se seveda politike drugje zaostrile, ker so prišle desne vlade, ki ne samo, da so sprejele bistveno ostrejše ukrepe, ampak napovedujejo celo izgon tisti, ki so že tam. In Slovenija bi morala temu, najmanj ker je, slediti. Bi morala biti v bistvu proaktivna, bi morala biti celo bolj odločna kot sosedi, ker se nahaja na zelo občutljivem geografskem področju in obenem je zelo majhna, je zato zelo ranljiva. Nima vseh tistih kapacitet, ne financ, ne vsega, kar imajo nekatere druge države. In to bi moral biti tretji ukrep, zaostritev vse zakonodaje, povezane z migracijami, s pravicami, ki iz tega izhajajo, z vsem, na najmanj tak nivo kot je najostrejši nivo sedaj v sosednjih državah, kjer dobesedno dnevno zaostrujejo te zakone in sprejemajo nove in nove. In potem je še nekaj, prehod meje bi bilo potrebno ustrezno sankcionirati. Sedaj je prekršen. Tudi v Franciji je bil do nedavnega. Sedaj je Marcon predlagal, da postane to kaznivo dejanje, ker za seboj potegne številne druge pravne posledice. Tudi to bi morali v Sloveniji uveljaviti takoj, ker imamo skupno sosedo, Italijo, da se prepreči to, da bi postala Slovenija odlagališče za vse, ki bi pač bežali od drugod, ne zato, ker bi bili tam ogroženi, ampak zato, ker so tam kršili zakon. Tam obstajajo cela omrežja, ki so jih žal napolnile prav nevladne organizacije. To je posebna zgodba zase. O tem obstajajo številna pričevanja tajnih služb. Cele organizacije ljudi, ki niso nikjer prijavljeni, ki so jih nevladne organizacije, kao človekoljubne, da ne bom tegale komentiral, bi zelo grdo govoril, prešvercale v Italijo, tudi v Trst, mimo vstopnih točk Italije, in ti predstavljajo zdaj tako imenovane duhove o katerih sem prej govoril, in predstavljajo izjemno nevarno. So pa sestavni del organiziranega kriminala danes. To je največji prostor za organiziran kriminal, ki ga imamo, tukaj v bližini. Treba se je zavedati kakšne so posledice tega. Zato je tukaj angažiranje tajnih služb, varnostnih služb, vseh aparatov tako nujen in tudi upravičen. Tukaj ne gre samo za temeljno varnost, pa z vso odgovornostjo trdim, da imajo Slovenke in Slovenci pravico živeti mirno in v varni državi in v varni državi blaginje vzgajati svoje otroke in nobenega pravica nobenega tujca ne more biti na to pravica. Ampak poleg tega se je treba zavedati tudi razvojne komponente, ki jo ti varnostni izzivi nosijo s seboj. Poglejte, ko sem bil na obisku zdajle v Italiji, dve stvari moram priznati, da sta mi bili, pa to področje res dobro poznam, vendarle novi. Prvo, kako je zadeva tudi v Italiji prišla že do popolne blaznosti. Leve Vlade tam, verjeli ali ne, deželne in potem njihovi pač župani, si jemljejo pravico na osnovi nekega ustavnega člena po nujni pomoči ob izjemnih dogodkih višje usode, za vulkanske izbruhe, za velike potrese, povodni in podobno, ampak en tak člen imajo v Ustavi, da na osnovi tega člena, če ti recimo imaš v hiši dve stanovanji, v eni živiš ti, eno imaš pripravljeno za otroke, ti kar z dekreto mi tisti drugo stanovanje, ker je prazno, vselijo recimo petnajst ilegalnih migrantov, ki ti potem vse razbijejo, uničijo in podobno. Ali pa, če imaš dva objekta, pa sploh. Tukaj je seveda vprašanje kam je zdaj izginila pravica do zasebne lastnine, itn., stvari ki predstavljajo sam temelj Evropske unije, ampak to se dogaja, gospe in gospodje, tukaj zraven. Ampak veste kaj je še bolj pomembno, tudi za Slovenijo, jasno je, da kjer se naselijo migranti, je vrednost nepremičnin nula. Tistih nepremičnin nihče več ne vzame, tudi če so zastonj. To je dobesedno razlaščevanje, če želite, tudi naših zamejskih Slovencev, če se njim to dogaja, ker je še posebno vprašanje, kaj je tukaj počela slovenska Vlada do zdaj. No, ampak tisto kar je pa presenetljivo pa je, da tudi na zunanjih mejah teh področij, še kilometre stran, recimo primer je Monfalcone, pojdite vprašati gospo županjo, ki mi je to osebno povedala, pade cena nepremičnin tudi za 40 % ali več in pade cena podjetij tudi za 40 % ali več. Ali si predstavljate, da eno samo nekorektno, trdim, da celo protizakonito potezo, domnevam, da glede na ustavne norme Evrope, tudi protiustavno potezo, si ena Vlada lahko dovoli, da dejansko uniči nekomu 40 % čez noč njegovega premoženja. Zato ves čas opozarjam, da je vprašanje ilegalnih migracij tudi razvojno vprašanje in ker seveda tudi tukaj sodelujejo tajne službe pa varnostne službe, vsi v okviru svojih pristojnosti, je tudi zato to še kako v pristojnosti Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Ravno tako kot ocena tistega temeljnega varnostnega ravnanja, ki izhaja iz pač sklepov, ki so javni in so pred vami. Naj povem samo zadnjega, komisija ugotavlja, da je bila postavitev mejnih ovir, žice po domače, vzdolž Schengenske meje pravilna odločitev. Žal nam je samo, da ni bila realizirana v celoti in povsod. Uraden podatek     (nadaljevanje) s katerim smo bili na seji seznanjeni je, da 85, 95, v nekaterih primerih pa 100 % ilegalnih migrantov gre čez samo tam kjer žice ni, čez žico gre res izjemoma, izjemoma komaj še kdo, to se pravi še kako preventivno deluje, pa se kljub temu najdejo neodgovorni posamezniki, prej sem jih naštel, SD, Levica, Marjan Šarec, levičarji, ki zahtevajo naj se to kar čez noč odstrani, naj se meje odprejo in naj Slovenija nosi posledice, gospe in gospodje, Slovenija, Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani imajo vso pravico živeti varno in imajo pravico do blaginje, ne, da jim nekdo njihov denar, ne, da nekdo denar, ki ga ustvarja slovensko podjetništvo daje za ilegalne migrante in zato komisija kot nadzorno telo Državnega zbora izrecno izraža s temi sklepi tudi podporo policiji in slovenski vojski pri varovanju slovenske meje, ker je to v interesu varnost in v interesu nadaljnjega razvoja države Slovenije in njihovo skupno sodelovanje je izjemno pomembno, ker daje večje učinke kot bi bil kakršenkoli ločen nastop, pa kljub temu je prej predstavnica SMC na zaprti seji rekla, da bodo glasovali proti, naj razume kdor more. Še enkrat povem, če je sporočilo tega, da se ne sme pod nobenim pogojem dati zaupanja na volitvah novim obrazom, ker so popolnoma neodgovorni, potem jim bo s tem načinom dela zagotovo uspelo. Komisija je seveda se v svojem delu dotikala še številnih drugih vprašanj, opozarjam samo na nekatere, ki imajo tudi lahko velike posledice, pa čeprav so neprimerljivo nižjega ranga od teh o katerih sem govoril, samo ena tema preoblikuje politične scene, političen prostor države, Evropsko unijo, vpliva na identiteto, na vprašanje ohranitve evropske civilizacije in nacionalnih držav, tu je vprašanje ilegalnih migracij in radikalne islamizacije, ampak poleg te teme je pa tukaj treba še opozoriti, da v Sloveniji žal še vedno obstajajo nekateri tajni akti, ki na komisiji niso bili dani na vpogled, kljub utemeljenim razlogom, kar ni dobro, to je nekaj kar bo potrebno ali na zakonodajni ravni, če je nujno ali pa sicer odpraviti enkrat za vselej, če ni učinkovitega nadzora, to dejansko pomeni, da nadzora ni, to se pravi tukaj izjem ne sme biti in tega, mislim te odgovornosti bi se res morali vsi zavedati. Poleg tega opozarjamo na varovanje tajnih podatkov, zdaj je situacija taka, da je ustavno sodišče razveljavilo nekatere člene zakona, ki je to urejal, nove rešitve niso bile sprejete. V komisiji smo večkrat na to opozarjali, pisali Vladi, dobivali zagotovila tudi predstavnikov tam ministrstev, da se bo to uredilo, žal se ni, to ima lahko velike posledice, lahko padejo tudi najtežji postopki za najhujša kazniva dejanja na slovenskih sodiščih in lahko se samo vprašate ali je res to komu cilj. Komisija opozarja tudi na odtekanje iz posameznih teh služb, varnostnih in obveščevalnih, tudi žal iz policije v javnost, odtekajo zaupni podatki, kar potem vpliva bistveno na učinkovitost dela teh služb. Opozarjamo na upoštevanje stališč služb, ko gre za sprejemanje ključnih odločitev, ne more si nekdo, ki je izvoljen na eno funkcijo privoščiti, da reče, da enega pomembnega poročila sploh ni pogledal oziroma se nanj požvižga, to je neodgovorno, to je nesprejemljivo, to se v demokratični državi ne sme dogajati. In potem je tukaj vprašanje sankcij, vprašanje tega kaj na osnovi naših ugotovitev storijo pristojni organi in institucije, opozarjamo, da ne v primeru utemeljenega suma pranja denarja v Novi Ljubljanski banki, ne v primeru pač vprašanja preiskave, ko gre za varnost, ne za kaznivo dejanje, ampak za varnost državljank in državljanov / izklop mikrofona/…
Hvala lepa. Besedo ima gospa Ljudmila Novak, pripravita naj se gospod Benedikt Kopmajer in gospod Žan Mahnič. Izvolite, gospa Novak.
Hvala za besedo.  Lepo pozdravljeni. Zaupanje je pomembno, da zaupamo v svoje varnostne in obveščevalne službe, hkrati pa je tudi prav, da so primerno nadzorovane in temu je tudi namenjena komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, da se to zaupanje ne bi zlorabilo.  Slovenija za enkrat še velja za zelo varno državo, čeprav vedno znova ugotavljamo, da se torej grožnja nevarnosti povečuje v svetu, Evropi, verjetno pa tudi v Sloveniji. In zato je še kako pomembno, da so naše varnostne in obveščevalne službe dobro usposobljene, dobro opremljene, organizirane, primerno plačane in seveda, da se ne zlorabljajo, da jih kdorkoli ne zlorablja v notranje politične namene, niti v zunanje politične namene. Slovenija je članica Evropske unije, članica Nata, zato jaz v prvi vrsti pričakujem, da prav s temi državami, temi službami intenzivno sodelujemo, seveda z vsemi za varnost in da se te službe ne zlorabljajo. In po navadi je tako, da je več ljudi, tudi več zaposlenih delavcev, po mojem mnenju, dobrih, kot slabih. Žal pa slabi lahko naredijo veliko več škode, zato je potreben tudi nadzor nad katerokoli institucijo. In ko berem poročila in potem ugotavljamo, da pa na ugotovitve varnostnih in obveščevalnih služb pristojni organi niso primerno odreagirali, to pa ni dopustno. Torej, če imamo te službe, če dobro opravljajo svoje delo, potem jih imamo za to, da smo bolj varni. In potem je treba njihova poročila, njihove izsledke seveda tudi upoštevati in primerno ukrepati.  Kot sem že dejala, te službe morajo biti neodvisne in tako kot v parlamentu nobena komisija ne sme zlorabljati svoje funkcije v politične namene, pač pa za to, da vsi skupaj, da naša država bolje funkcionira, in da tudi vse te službe delajo zakonito, da ne zlorabljajo zaupanja in da delajo predvsem za varnost državljanov in za dobrobit državljanov. In če so te službe tudi pridobile, in kot beremo, različne podatke tudi na področju gospodarstva, pa naše pristojne institucije niso ustrezno ukrepale, potem je res vprašanje smiselnosti dela teh služb oziroma nedostojno, neprimerno ravnanje odgovornih, če na njihova opozorila niso primerno ukrepale. Da ponovim. Poročilo podpiram, ker se mi zdi, da je prav, da se tudi te službe kontrolirajo, da se zaupanje na zlorablja, seveda pa da bomo se čutili bolj varne in da bomo bolj varni, pa je potrebno, da so te službe dobro opremljene, organizirane, učinkovite in posledično, da njihove izsledke, tudi pristojne institucije uporabijo za našo zaščito.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Žan Mahnič, pripravita naj se gospod Jožef Horvat in gospod Tomaž Gantar.
Hvala za besedo, podpredsednik. Kolegice in kolegi. Zdaj, v tem mandatu je bila rdeča nit zagotovo varnost, ravno zaradi dogodkov, ki so se odvijali v naši bližnji in tudi širši soseščini. Zagotovo migracije, eden od takšnih pojavov, potem tudi ruska dejavnost na področju hibridnega vojskovanja, kibernetski napadi na Slovenijo in tudi druge države, kršenje mednarodnega prava z aneksacijo Krima, potem tudi z vojno na vzhodu Ukrajine, zagotovo tudi spremenjena tako geopolitična, kot tudi geostrateška situacija v svetu, narekujeta tudi Sloveniji nek tok sprememb, katerim moramo slediti. In glede na situacijo v kateri živimo, glede na svet v kakršnem živimo več varnosti lahko zagotavljamo samo ob pogoju, da za to varnost zagotovimo tudi več finančnih sredstev. Žal se vedno vse začne in tudi konča pri denarju. In komisija, ki je zgledno in vestno opravljala svoje delo skozi celoten mandat je tudi na problem, tudi na ta segment večkrat opozorila, ne nazadnje tudi z izglasovanim sklepom, da je potrebno za organe, ki v Sloveniji našim državljankam in državljanom zagotavljajo varnost, ki je ena temeljnih dobrin, če ne tista že najbolj bistvena, poleg seveda tudi svobode, namenijo več finančnih sredstev. Proti koncu mandata se je to nekako začelo za slovensko vojsko, žal še zdaleč nismo tam, kjer smo bili preden se je pričelo nekritično, nerazumsko jemati sredstva od leta 2010 in potem naprej. Lahko rečemo, da se je nekako izboljšala situacija v policiji, kar se tiče plač, kar se tiče tudi opreme. Sedaj kakšno je samo stanje znotraj policije, o tem kdaj drugič, če bo drugič. In pa seveda, ko govorimo o obveščevalnih in varnostnih službah ugotavljamo še vedno finančno in pa posledica finančne je tudi kadrovska podhranjenost. Veliko smo o tem govorili. In če ne bomo mi pomladili teh služb, potem ni neke perspektive, nima smisla se pogovarjati o kakršnikoli reorganizaciji, če imajo IT-jevci, če imajo recimo strokovnjaki na področju računalništva, ko pridejo s fakultete ponudbo za delo v Sovi za tisoč evrov, v gospodarstvu pa od dva tisoč evrov naprej. Tukaj če ne bo prišlo do enih resnih sprememb, do resne organizacije tudi obveščevalne službe, žal, zaradi tega, ker so tudi v tem enotnem plačnem sistemu javnega sektorja ne bodo mogle konkurirati. In lahko sprejemamo še takšne ukrepe, če ne bomo naredili tistega osnovnega, to se pravi izboljšali plač za delovna mesta, od katerih je država odvisna, obveščevalne službe so v vitalnem interesu države, potem žal ne bo nekega napredka in bomo nazadovali.  Kljub temu pa so stvari, ki se dajo opraviti brez nekih dodatnih finančnih sredstev oziroma vsaj v preteklosti bi se jih dalo, pa jih te službe, katere Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb nadzoruje, žal, niso opravili. In ker je komisija sprejela poročilo kakršnega je in ker smo napisali v to poročilo katere zgodbe so tiste, ki so še vedno odprte, zgodbe na katere komisija ni dobila odgovora, ni dobila ustreznih pojasnil ali pa je dobila neke pavšalne, necelovite, vse to se seveda predlaga na naslednji sestav Državnega zbora.  V povezavi s temi zgodbami smo imeli tudi dve odprti seji oziroma smo dva izmed teh problemov javno problematizirali in oba nakazujeta na to, da slovenska policija, govorim za njeno vodstvo, govorim za vrh, govorim pa predvsem za kriminalistično policijo, nekako še vedno ni presekala z vezmi preteklosti, ki jo vežejo še na bivšo državo. Govorim o tajnih predpisih. Slovenska policija, slovenska kriminalistična policija deluje na podlagi tajnih predpisov. Na podlagi teh tajnih predpisov izvaja prikrite preiskovalne ukrepe, uporablja določene metode in sredstva proti državljankam in državljanom Republike Slovenije. In ko je komisija od policije zahtevala, da jim pokaže ta navodila, te postopke za delovanje, je bil odgovor negativen. Ko smo ta navodila dobili pa je bil znaten del teh počrnjen. To se pravi, potemnjen, besedilo je bilo zakrito. Skratka, gospod Špenga zanima me, kaj skrivate v teh navodilih, da niti člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki smo to komisijo kot edini organ, edino delovno telo tega parlamenta imenovani z glasovi 46 ali več poslank in poslancev, ne smemo videti. Zakaj delujete na podlagi tajnih predpisov? Kako je to skladno oziroma bolje rečeno, to ni skladno z Ustavo, itn. Skratka, zakaj državljanke in državljani ne morejo vedeti katere so tiste metode, ki jih slovenska policija proti njim uporablja. In javno piše in tudi jasno piše, da v Sloveniji noben predpis niti ne more niti ne sme biti tajen. Tukaj pa gre za tajne predpise na podlagi katerih vi sledite in pa izvajate prikrite preiskovalne ukrepe nad državljankami in državljani Republike Slovenije.  Druga zadeva, ki tudi nakazuje, katero smo tudi obravnavali na javnih sejah, so ubojna sredstva bivše Službe državne varnosti. To vprašanje se je zopet odprlo ob uporabi strupa, ki je bil uporabljen proti dvojnemu vohunu in njegovi hčerki, primer Skripal v Veliki Britaniji, od kod je prišel ta strup. V Sloveniji imamo v arhivu, ki je bil predan, jasno zapisane dokumente, oštevilčeno z uradnimi žigi, s podpisi, koliko teh bojnih strupov, neubojnih sredstev, itn., je v preteklosti Služba državne varnosti kupila. In na drugi strani nimamo nobenih zapisnikov o primopredaji in pa kasnejšemu uničenju teh ubojnih sredstev. Skratka, imamo dokaze, da je to bilo kupljeno, da to obstaja, in pa imamo dokaze, da ni dokazov o uničenju oziroma kje se to nahaja. In ker smo videli kjer se to nahaja v tistih dokumentih, ki so v arhivu, in ko smo policijo vprašali kakšne so aktivnosti na tem področju, se slovenski policiji očitno ne zdi smotrno, smiselno, razumsko iti tja in preveriti ali te stvari dejansko v teh depojih so. Gre za varnost državljank in državljanov. Naj nekdo uporabi kaj od tega, naj se kaj od tega samo sproži. Vemo, da so takšni depoji bili tudi ob gozdnih jasah, v gozdu, itn., kar je nevarno seveda, in obstajajo zapisi kje to je in zanima me, gospod Špenga, zakaj policija v tem mandatu ni naredila nič tudi na podlagi dokumentov, ki so prišli v javnost, da bi preverila ali ta sredstva tam res so in če jih ni, kje so. Imate sezname kaj vse je bilo kupljeno in nimamo seznamov kaj vse je bilo uničeno. Skratka, te stvari nekje še vedno so in v tem mandatu se policiji očitno ni zdelo smiselno, da bi se s tem ukvarjali, je pa po drugi strani to kaotično, zanimivo, glede na to, da se pa slovenska policija oziroma Ministrstvo za notranje zadeve še kako močno prizadeva omejiti trg, omejiti posest orožja pri tistih, ki orožje legalno imajo. Ukvarjate se s tistimi in bi komplicirali in naredili zakonodajo še bolj restriktivno pri državljankah in državljankah in državljanih, ki orožje doma legalno posestvujejo, obenem pa na drugi strani vam je čisto vseeno, da tam nekje v nekih vaseh, gozdovih, jasah, bunkerjih, obstajajo ubojna sredstva, ki tam pač čakajo, da bodo, ne vem kaj, uporabljena ali kako. Skratka, govorite o nekem dark netu in dark net je tisti, kjer poteka tudi legalna trgovina z orožjem. S tem se začnite ukvarjati. Pustite ljudi, ki imajo pri sebi orožje na legalen način. Pustite in nasprotujte neumnostim, ki jih pripravlja Evropska komisija, raznorazne uredbe, direktive, itn. V Sloveniji imamo zakonodajo, ki je dovolj striktna in pa sistem, ki je zgledno urejen kar se tiče   (nadaljevanje) pravice do nošenja, prenašanja in pa tudi posesti orožja. In pričakoval bi, da se bo policija enkrat začela ukvarjati tudi z tem, tiste, ki pa orožje imajo oziroma imamo doma legalno, pa glede na to, da sledimo vsem zakonskim predpisom in normam, pustite pri miru. Zgodba, ki je bila odprta in, ki je Sloveniji povzročila škodo zaradi katere imamo danes zaplete kar se tiče arbitraže, je zagotovo tista, ki je mislim, da prišla julija 2015 in sicer, ko sta bila naša agentka in pa naš arbiter ujeta v prisluhih. Skratka zgodba, ki nima epiloga, ne vemo kaj je z gospodom Sekoljcem, ne vemo kako postopki tečejo, zdaj ne vem ali ste ga že dobili ali ga še niste, v glavnem tukaj je bilo veliko vprašanj na katere odgovora nismo dobili, kaj je bilo v ozadju, kdo je to naredil in tako naprej. Predvsem pa kar je najbolj problematično, glede na to, da je Sova takrat imela »briefing« oziroma jasno povedala kako se, predvsem pa kako se ne komunicira, da kljub tem opozorilom, ki smo jih bajno plačevali tega niso upoštevali, zaradi koga, zaradi česa, kakšna je bila tukaj korist? Ne vemo, mogoče veste vi, ampak nam tega niste povedali. Zdaj zagotovo pa afera, ki ji ni para, milijarda evrov oprana v največji slovenski državni banki, Novi Ljubljanski banki, je do potankosti razkrila, razgalila in pa na svojevrsten način tudi ovrednotila globoko državo, ki v bistvu to Slovenijo dejansko preko marionetnih levih Vlad tudi vodi. Milijarda evrov oprana za namen proliferacije, za namen financiranja terorizma, za namen izgradnje atomske bombe s strani islamske Republike Iran je madež na Republiki Sloveniji, ki ne bo nikoli izbrisan. In, ko govorimo o našem odnosu z Združenimi državami Amerike, z našimi zahodnimi zavezniki, verjemite mi, da tudi ta stvar ni spregledana. Na podlagi tega kar je ugotovila komisija, ki jo vodi oziroma jo je vodil dr. Anže Logar in na podlagi tega kar je ugotovila Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, so v primeru milijardnega pranja denarja v NLB zatajili čisto vsi nadzorni mehanizmi. Po mojem osebnem prepričanju ne naključno. Direktor Sove, takratni, Andrej Rupnik je bil zamenjan z novim direktorjem Sebastijanom Selanom le nekaj dni preden je Sova dobila informacijo kaj se dogaja v Novi Ljubljanski banki in, ko je zaključil svojo kariero na sedežu Sove, je odšel kam? Za direktorja Term Čatež, družbe v lasti Bojana Petana, mislim, da je bil nekaj časa tudi direktor Marine Portorož. Skratka, to je bil eden od pomembnih faktorjev, slišali smo tudi pričanja oziroma zaslišanja gospoda Plausteinerja, drugi odgovoren, da se je dogajalo kar se je dogajalo. Minister za finance, takratni, dr. France Križanič, predsednik Vlade, Borut Pahor, mi smo na zaprti seji KNOVS dobili poročilo Sove, ki ga je oziroma mislim, da je bil, ne vem, ali, da je bilo poročilo Urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je naslovilo na predsednika Vlade, kjer je bilo nekaj odstavkov in tam je pisalo, toliko in toliko, tisoč, 10 tisoč evrov je bilo nakazanih s strani dveh zakoncev na ta račun, toliko in toliko tisoč evrov je bilo nakazanih s strani tega pa tega, tam pa tam, in potem notri en odstavek, nekaj 100 milijonov evrov je bilo prenakazanih skozi Novo Ljubljansko banko, približno tako se glasi tisti odstavek. In, ko je takratni predsednik Vlade, Borut Pahor, to dobil na mizo, je zadevo pogledal in preprosto jo dal v predal ali kam drugam. In ko se ga danes vpraša, pa reče, pač ni se mi zdelo pomembno oziroma sem mislil, da se pristojne službe s tem že ukvarjajo. In je isto ravnal tukaj in je isto ravnal v primeru TEŠ 6 in je na isti način, kot predsednik vlade, verjamem, da ravnal še kje drugje. In če se predsednik vlade tako neodgovorno obnaša oziroma ima tako neodgovoren odnos do uradov obveščevalnih služb in tako naprej, se lahko resnično vprašam, kako pa svojo funkcijo opravlja, kot predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil, kako je recimo z letnim poročilom, ki ga dobi od Generalštaba Slovenske vojske, po oceni / nerazumljivo/ in tako naprej. Ampak, zopet dvomim, oziroma verjamem, da to ni bilo naključno.  Tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo je takrat vodil današnji minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič, je informacijo, ki jo je dobila, podala sicer naprej, ampak bistveno drugače, kot bi jo morala. Gospod iz policije, ki je pričal oziroma ki je prišel na povabilo KNOVS povedati svoje, ki nam je odgovarjal na vprašanja, je jasno povedal, in to je zapisano tudi v magnetogramu, če bi policija dobila uraden dokument z glavo Banke Slovenije in vse tako je KPK takrat dobila potem bi mi ravnali drugače, tako pa smo to jemali samo še kot eno od informacij, ki jih dnevno, tedensko dobivamo na policijo. In eno poročilo je bilo v zvezi s tem že sprejeto, drugo poročilo s strani KNOVS tudi, kaj se je dogajalo. Glejte, vprašanje je kaj bodo zdaj naredili odgovorni, konkretno recimo SDT, gospod Harij Furlan, ki je tudi povezan v takšnih in drugačnih zgodbah, da bodo krivci za to, da je Slovenija omogočila eno milijardo evrov pranja za namene proliferacije in terorizma, tudi odgovarjali pred zakonom. Ali pa se bo zgodilo to, kar se v Sloveniji itak vedno zgodi, da nihče ni za nič odgovoren. Škoda Sloveniji je bila narejena, mednarodna skupnost to ve, to spremlja, kakor vem, se Izrael ukvarja s tem, ukvarja se s tem tudi Nemčija, tja je šlo 100 milijonov evrov, in verjamem, da je zagata huda, sploh pa bo huda zagata, ko se bo ugotovilo kdo je dejansko za tem stal. Namerno, nenamerno, to bodo ugotavljali organi pregona, ampak žal, jaz približno vem oziroma si lahko samo mislim kaj bodo na koncu ugotovili.  Tako, da je to je zgodba, ki verjetno še ni zaključena, zagotovo pa stvar, ki so jo, pa lahko rečemo, obveščevalno-varnostne službe, tukaj mislim samo Sovo, deloma tudi OVS, kolikor je s tem povezan, zaradi svoje prisotnosti na Balkanu, na misiji v Bosni in Kosovu, to pa so zagotovo migracije. In tukaj je tudi naša država padla na celi črti v smislu varovanja schengenske meje. In kot je že prej dejal kolega Grims, migrantski tok se bo okrepil, zdaj vseh podatkov, ki smo jih dobili na zadnji seji KNOVS vam pač žal ne smem izdati, ampak razlog za skrb je. In da razlog za skrb je, je tudi lep dokaz, obisk gospoda Šefica, mislim, da je obiskal dve ali tri balkanske države. Zdaj, glede na to, da bo ta tok težko ustaviti, verjamem, da jih je šel prositi samo, zadržujte jih do 3. junija. Zadržujte jih do volitev. Ker če jih bomo imeli teden ali dva tedna pred volitvami tisoč, 2 tisoč na meji, potem je to za slovensko levico katastrofa 3. junija na parlamentarnih volitvah. In verjamem, da je bilo to glavno sporočilo gospoda Šefica, pač organom, ki jih je obiskoval v državah, kjer zoper balkanska migrantska pot postaja še kako aktualna.   Veliko opozoril je bilo, veliko priporočil je bilo s strani Slovenske demokratske stranke. Če bi se Slovenija začela dovolj zgodaj pripravljati, če bi nič drugega kot enake ukrepe kot jih je sprejela Madžarska, sprejemala tudi Slovenija, skratka zavarovati mejo s fizičnimi ovirami in za temi fizičnimi ovirami postaviti tudi fizično silo, ki te fizične ovire brani, nikogar ne spustiti notri, spremeniti azilno zakonodajo tako, kot smo predlagali v Slovenski demokratski stranki, da z zakonodajo Slovenijo naredimo izrazito neprivlačno in nezainteresirano za prosilce za azil. In pa tisto, ker je predlagala ministrica za notranje zadeve in žal koalicija, ki je bolj na strani Sorosevih fundacij kot slovenskih državljank in državljanov, njihove varnosti, da nihče, ki pride iz varne države, ne more v Sloveniji zaprositi za azil. In v kolikor bo dano Slovenski demokratski stranki, da bo oblikovala vlado bomo mi po 3. juniju naredili. Slovenija ne more biti ciljna država, ne sme biti ciljna država, ne sme postati eksotična destinacija za vse tiste, ki jih ostale evropske države sedaj pa že pospešeno zavračajo. In če ne bomo sledili ukrepom, ki jih sprejemajo drugi, potem bo v tej državi kaos.  Kar sem pa povedal prej, se pa ne bom ponavljal, ne glede ilegalnih migrantov, ampak tudi znatnega problema tistih, ki prihajajo sem legalno, ker se krši zakonodaja po dolgem in počez.  Skratka, jaz bom to poročilo podprl. S tem, ko bo poročilo ne glede na to ali bo sprejeto ali ne bo sprejeto, vsi ti problemi ostajajo, veliko vprašanj, nekatere sem izpostavil, ostaja odprtih. In to je pač slaba popotnica za vlado, ki se bo v naslednjem mandatu morala z vsem tem ukvarjati zaradi tega, ker se pač ta vlada ni.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Franc Breznik, pripravi naj se gospod Ivan Hršak.  Izvolite, gospod Breznik.
Najlepša hvala.  Sam se bom osredotočil morda na nekaj točk iz tega poročila. Pred seboj imam nekaj dokumentov, torej od prve točke, ki jo je začela ta komisija na začetku tega mandata. Gre za specialna sredstva nekdanje službe državne varnosti, ki nikoli niso bila predana ali to, kar je rekel kolega Mahnič, ali uničena, ali imamo kakršnekoli sezname o uničenju.  Sam imam pred seboj več kot 250 strani arhivskih dokumentov, na podlagi katerih lahko ugotovimo katera sredstva je služba državne varnosti imela v svoji posesti ali jih je naročevala, celo cene, po katerih cenah jih je naročevala. Zato da bo slovenska javnost videla kaj ni bilo predano, kar je še danes po vsej verjetnosti nekje na tajnih skladiščih ali pa pri bivših pripadnikih službe državne varnosti bom sedaj naštel nekaj teh sredstev, za katere menim, da v demokratičnih državah bi nas moralo skrbeti. Tu imam celo cene, recimo, specialno sredstvo, torej dežnik kot puška je stalo takrat 20 tisoč dinarjev. Tukaj imam specialno sredstvo palica, torej neka pohodna palica katera isto deluje kot puška. Potem tisto, kar je zaskrbljujoče, potem gre za komplete za nevtralizacijo, seveda v teh spiskih so normalno avtomatske puške, dušilci, avtomatske pištole, za ta sredstva, pač, menim, da gre za neka normalna sredstva, ki jih tu danes uporabljajo policijske, vojaške enote ali pa tudi, torej so neka sredstva enot za specialno delovanje. Tisto, kar pa seveda, poglejte kolegi in kolegice, odstopa pa so tako imenovana specialna orožja in sredstva za fino diverzijo, za likvidacije ljudi, za nevtralizacije. Tukaj je celo opis zaradi česa želijo to uporabiti. Tisto, kar je še posebej zaskrbljujoč je, da nekatera ta sredstva nabava datira v leto 76, ker bi rekel, da je odmik velik, da je vseeno minilo veliko časa, da mogoče določeni strupi v tem času ne morejo delovati. Imamo pa celo naročila v letu 88. Torej, pred propadom tega režima, ki je prav, da je sestopil z oblastmi, imamo naročila, da boste videli kaj so naročali. Torej, predvsem rabijo sredstva, poslušajte dobro zakaj jih potrebujejo, za ugrabitve začasne nevtralizacijo določenih oseb ali živali s farmakoliškimi sredstvi, torej namen je tiha likvidacija pomembnih sovražnikov eksponentov, torej sovražnih eksponentov so bili vsi, ki so kakorkoli v bistvu nasprotovali temu režimu. Govorijo, kot sovražniki štejejo politično konkurenco, torej izdajalci kolaboranti, to kar tudi danes nekatere uporabljajo to frazologijo, pripadniki specialnih enot, žive sile z namenom vnašanja negotovosti in strahu v vrstah sovražnika. Torej, da zastrašujejo sovražnika. To je tukaj nabavljajo sredstva za tiho likvidacijo, neposredno delovanje igle, bodala, noži, udarna orožja, posredno delovanje, lanserji za igle, puščice in projektile, namen je torej nevtralizacija, dobro ste slišali, likvidacija, psihoefekti. Način uporabe v sredstvih za tiho likvidacijo z intermuskularnim injiciranjem, torej intermuskularno moniciranje vseh teh tako imenovanih sovražnikov režima, razne aplikacije, potem gre za vrste strupov, anorganskih, organskih, alkaloidnih, narkotikov, drog in vsega ostalega. Potrem gre za sredstva za tako imenovano fino diverzijo, ki jih je UDBA izvajala, poznamo skoraj vseh devetnajst dokazanih Udbovskih napadov na avstrijskem-koroškem v 70. letih, en se je zaključil s tako imenovanim protiudarom kjer se je leta 1979, bila je / nerazumljivo/, pa ravno obratno, ker je Udbovski agitant, dva Udbovska agitanta sta bila težko poškodovana, itn. Torej imamo celo vrsto sredstev, ki so seveda ta naročila se nadaljujejo torej v leto 1986. Tukaj imam naročila za leto 1988, govorijo celo o kemijskih, ročnih bombah, ne govorijo o dimnih bombah ali pa solzilcih, ampak o kemijskih ročnih bombah. Govori, naročila so šla celo v tromblonske kemične izstrelke, torej poznamo tromblonske mine, ki so največkrat bile del tudi puške M70 ali pa tako imenovane polavtomatske puške papovke s posebnim nastavkom. Tukaj so bila naročila tudi za takšna sredstva, nenavadno. Ponovno imamo naročilo iz leta 1981, ponovno imam naročila iz leta 1986, leta 1988, torej ne poznamo pa ali pa vsaj nismo zasledili na nobeni seji, da bi imeli kakršenkoli dokument, da so bila ta sredstva predana novim demokratičnim predstavnikom nove demokratične oblasti, tako na Ministrstvu za notranje zadeve kot na Ministrstvu za obrambo. Seveda je teh sredstev, lahko rečemo, zelo dosti. Tukaj imamo zadnjo tako naročilo iz leta 1988, govori približno o 263 komadih posebnih dežnikov, spet teh palic, posebnih celo pip za izstreljevanje kemičnih nabojev, itn. Torej mene kot poslanca predvsem pa tudi kot predstavnika ljudstva zanima, zaradi česa organi tega niso preiskovali, zaradi česa niso zasliševali številnih bivših pripadnikov Službe državne varnosti, ko vemo, da se je v tem mandatu zgodila velika tragedija v Izoli, ker je nekdanji pripadnik Službe državne varnosti ubil zdravnika, ubil je enega policista, težko ranil drugega, doma v najetem stanovanju so mu v tej preiskavi kasneje, policija sploh ni hotela preiskovati, kasneje so pa preiskali to stanovanje in našli še celo vrsto avtomatskega orožja, naboja, itn. Ponovno se je zgodilo v Mariboru, kjer je upokojen pripadnik službe državne varnosti v glavo ustrelil svojo ženo. Ponovno so bile določene preiskave v zadnjih letih narejene pri številnih pripadnikih kjer so jim prav tako našli večje število avtomatskega orožja, nabojev in tudi ostalih sredstev. Zaradi česa so ti ljudje nedotakljivi, ko normalni občan tudi sam, ko mi je umrl oče, ki je bil lovec, sem moral orožja vsa, ki jih je imel doma, v določenem času takoj predati na upravno enoto v Lenart v hrambo dokler ni bila zapuščinska razprava rešena, ker se mi zdi seveda logično, pa kljub temu, da sem bil takrat v tistem času vojaška oseba, ki je imela, bila varnostno preverjena, je imela tudi osebno orožje, torej, ki sem ga takrat doživel. Torej to je ena izmed zadev, ki je, lahko rečemo, zastrašujoča, vpliva,  (nadaljevanje) lahko rečemo, državljane, daje neko lahko rečemo tudi neko negotovost, torej o tem nekega dejanskega zaključka v tem mandatu, do tega zaključka nismo prišli. Naslednja zadeva, to kar je kolega Grims povedal, jaz bi samo v dveh stavkih zaključil, migrantska politika, tudi tu smo vedno v Slovenski demokratski stranki lahko rečemo, ne samo, da smo obveščali, da smo dajali rešitve, da smo opozarjali, glejte, tudi takrat, ko je Vlada bila že rečemo relativno ad hoc, vedno je ad hoc delovala, ko smo imeli na tisoče ljudi pred našimi mejami, takrat smo komaj začeli delovati in vedno takrat smo imeli nujne seje, kot veste smo sprejeli tudi, lahko rečemo ustavni zakon ali pa spremembe, ko smo dajali določena policijska pooblastila tudi vojski, tudi takrat smo bili takoj, lahko rečemo državotvorni partner, na žalost smo pa vedno bili korak za tem. Tisto kar pa sedaj prihaja, ker nismo naredili ničesar, pa je, na kar opozarjamo in bom tudi sam opozoril pa je, da po vseh zaščitnih ukrepih, ki jih je sprejela tako Avstrija, Nemčija, Madžarska, Hrvaška, prihaja, bo Slovenija postala kot članica ali prva članica iz tega balkanskega dela, članica Schengena, lahko rečemo končna destinacija teh migracij. In tukaj, glejte spoštovani kolegi, tu je eno ponovno odprto vprašanje, kjer bi morali že zdaj v teh zadnjih sejah ali pa teh izrednih zadnjih sejah narediti neke korake naprej, dati ponovno neka določena pooblastila vojski in policiji, popolnoma zapreti nepredušno mejo in narediti določene ukrepe. Na žalost tudi tukaj mislim, da imamo problem, opozarjali smo na premalo sofinanciranja, tako vojske kot policije na tem področju, predvsem pa mislim, da je zelo pomembno, da dodatno krepimo Sovo, dodatno krepimo tudi, ne samo finančno, ampak tudi materialno, popolniti jo moramo tudi s pravilnimi kadri, ne gre toliko za ideološko neko zasnovo, naj bi bila nevtralna, naj bi delovala, njeni pripadniki v prid Sloveniji, ampak gre tudi predvsem za določeno kibernetsko ogroženost Slovenije, teh strokovnjakov je premalo in zelo težko jih že dobijo slovenska podjetja, ki jih dobro plačujejo, kjerkoli bi še takšne strokovnjake lahko dobili, v Sovo, tudi v slovensko vojsko in policijo. Tega ogrožanja je več, ta ogrožanja so nove narave, z novimi sredstvi in moram priznati, da ena izmed teh točk tega poročila, ki bi bilo predolgo, je tudi, da smo Slovenci ali pa Slovenija ena izmed tudi držav, kjer smo del cilja tudi ruske hibridne politike, torej njihovega hibridnega vojskovanja, Putinov režim predvsem deluje na zelo krhke demokracije, ena izmed dveh takih držav je Slovenija, druga je Makedonija v tem trenutku in tudi tukaj bomo morali narediti en korak naprej. Mislim, da je tudi ta zadeva slovenski javnosti lahko znana, tudi del politike, če lahko rečemo servilno deluje v tej ruski hibridni politiki, lahko rečemo ali tega ne vidijo ali tega ne prepoznajo ali pa to delajo z roko v roki. Slovenci smo se popolnoma odmaknili, lahko rečemo v zadnjih letih od zahodno civilizacijskega kroga, od zveze nato, od naših prvotnih ciljev za katere imamo lahko rečemo, plebiscitno večino ali pa tudi referendumske zmage na tem področju, imamo veliko voljo ljudi, da želijo v tem krogu ostati, na žalost pa se aktualna politika iz tega stalno bolj omikala in odšla v neke, lahko rečemo popolnoma neke druge kroge, kjer ne delujejo demokratična načela. Seveda še v tem poročilu celo vrsto zadev, ki jih bodo morda odprli še moji kolegi, sam bi bil predolg, sam sem se na te tri točke nekako osredotočil, sam bom to poročilo kolega Grimsa in ekipe potrdil, zahvaljujem se tako opoziciji kot koaliciji, ki so to poročilo potrdili na sami seji, upam pa tudi danes spoštovani kolegici in kolegi, da bodo temu sledili in, da bomo to poročilo o nadzoru varnostnoobveščevalnih služb v tem mandatu potrdili. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Besedo ima mag. Branko Grims, pripravi naj se gospod Uroš Prikl.
Še enkrat lep pozdrav. Bi verjel, da danes to poročilo obravnavamo v Državnem zboru v katerem sem samo pred nekaj tedni predlagal spremembo zakona po katerem tisti migrant, ki bi ilegalno prestopil mejo, naredil kaznivo dejanje, recimo, napadel policistko, bil ujet, pri ropu oziroma nesporno storil neko hujše kaznivo dejanje, potem ne bi mogel prositi za azil, kajti to se dogaja, gospe in gospodje. Prej sem že povedal v čem je sedanji trenutek mnogo hujši od tistega pred dvema letoma. Danes tisti migranti, ki prihajajo, Slovenijo vidijo, kot ciljno državo, kot državo kjer potem vložijo vlogo za azil, kjer potem živijo na račun slovenskih davkoplačevalcev za 1963 evrov na mesec, v škodo vsem državljankam in državljanom, v škodo upokojencem, v škodo otrok, v škodo slovenskemu razvoju. Zaradi tega bi bilo treba ukrepati zdaj, tu in takoj. Kajti, pozitivno pravo, ustavni red v katerem smo, vedno narekuje, da je en postopek ko ga začneš, treba končati na način, po zakonu, ki je bolj ugoden za tistega, ki ga zadeva. In tudi naknadna zaostritev zakonodaje tukaj nič ne pomaga. Toda ta zakon o katerem govorim, ki je samoumeven, če nekoga inflagaranti, pri dejanju ujameš pri kaznivem dejanju, ga boš ja spremil do meje, se lepo poslovil, da ne rečem z zaletom in ga poslal od koder je prišel. Ampak, ta zakon je bil tukaj zavrnjen v tem Državnem zboru. To, gospe in gospodje, ob teh napovedih, da se niti to ne poročilo ne bo sprejelo, pa ni dober signal državljankam in državljanom.  Moram reči, da kar se samih članov komisije tiče, smo opravili izjemno delo. To trdim z vso odgovornostjo. Nobena Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb niti približno ni storila toliko in dosegla toliko in obravnavala toliko tako izjemno pomembnih tem, kot jih je Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v tem mandatu. Kar je velikega pomena pri ključnih stvareh, tudi takrat ko je šlo za zahtevo, da se bistveno več denarja nameni za varnost, kar je potem soglasno potrdil tudi parlament, kot celota. Vse te ključne odločitve so bile sprejete soglasno s strani pozicije in opozicije, zato ne glede na to, tudi če danes pač iz političnega prestiža se zavrne to poročilo, vendarle to priložnost izkoriščam, da se vsem kolegicam in kolegom, ki so bili člani moje komisije, res iskreno zahvalim za izjemno in produktivno delo, delo, ki ni bilo lahko, ki je bilo včasih tudi bolj nevarno, kot si mislite, ko smo obravnavali recimo vprašanje financiranja džamije v Ljubljani, kjer prihajajo sredstva iz Katarja, kjer je medresa, to je pač prostor učenja, celo med Arabci znana, kot ekstremna in kamor se je hotelo iti po dodatna sredstva, zaradi tega, ker se je v tem času pač tam zamenjalo vodstvo države. Ko sem samo o tem govoril, kar smo obravnavali na seji, še marsikaj, verjemite, sem izpustil, od tistega, kar je bilo povedano, sem zato prejel štiri grožnje s smrtjo, potem se človek res vpraša kje živiš. Zlasti če to poveš, in potem službe nič ne ukrepajo. Ena od teh je bila, mimogrede, izrečena v eter, rečeno je bilo, naj prinesem posnetke tistega, kar je bilo na nekem radiju. Zelo zanimiva logika, moram reči. Jaz mislim, da mora to policija početi po službeni dolžnosti. Ena od stvari, ki izhaja nesporno in kjer smo dosegli popolno soglasje na komisiji in izhaja iz naših sklepov je tudi ta, da moramo biti pred zakonom vsi enaki, da ne more biti služba, ne varnostna institucija ne noben del varnostnega aparata pač tako ali drugače pristranski. Zavezan mora biti javni, javnemu dobru in delovati izključno na podlagi zakonov in pač javno objavljenih aktov. Tukaj ni bilo nobenega dvoma med člani komisije. Dobro bi bilo, če bi, ko gre za ključna vprašanja, predvsem za temeljna vprašanja varnosti vedno takšno soglasje lahko dosegli v slovenski politiki, kot celoti. Sam osebno sem si za to vedno prizadeval, žal današnje napovedi SMC in še nekaterih ne kažejo v tej smeri. Čeprav je tisto, ker je v teh sklepih povsem ustrezno. Dotika se odprtih postopkov, ki smo jih sprožili na komisiji in epilogov teh postopkov, tisto na kar opozarjamo, da bi nekatere stvari bilo potrebno pregledati, ko gre za vprašanje varnosti, ko gre za vprašanje tega, da se lahko en otrok nekje igra, odpre eno stikalo in viti tam odprtino, bo šel pogledati kaj je notri in potem bo katastrofa. Zato je to treba pregledati, nihče ne pričakuje, da se bo kazensko preganjalo ljudi, ki so bili za to odgovorno pred, ne vem, koliko desetletji. To ni bila naša temeljna želja. Seveda če se ugotovi neko kaznivo dejanje se mora preganjati, ampak ključno je, d se ljudem zagotovi varnost. Zaradi tega smo na vse te stvari tudi ustrezno opozarjali. Zato tudi opozarjamo na vse tiste nedokončane postopke. Nedokončane postopke, ko gre za vprašanje bančnega kriminal, nedokončane postopke, ko gre za vprašanje pač zunanje politične afere s prisluhi in neustreznega ravnanja dveh predstavnikov Slovenije, gospe Drenikove in gospoda Sekolca, kar bi verjetno tudi moralo zelo dobro in področno preučiti pristojne službe, ne pa samo vedno znova, ko smo to vprašanje odpirali reči, da pač ni dosegljiv, da ni prinesel elektronskih aparatov, da iz takšnega ali drugačne razloga se stvari ne premaknejo nikamor. Vse se da, če se hoče. Ja, seveda če se pa noče, se pa ne da. Saj to je zelo enostavna logika.  Podobno je tudi z drugimi temami, ki so bile očitane, kot prekoračitev pristojnosti. Ko gre za vprašanje stikov med ilegalnimi migranti in mrežo radikalnega islama, ki znotraj Evrope, tudi znotraj Slovenije že obstaja, je to nekaj, ker je seveda predmet nadzora tajnih služb in tudi našega nadzora nad njimi. In tisti, ki so, gospe in gospodje. Pa še nekaj se morate zavedati, kar sem večkrat že na tiskovnih konferencah opozarjal, da se stvari varnostno hudo zaostrujejo v Sloveniji že sedaj. Namreč, po uradnih ocenah služb je bilo še pred nekaj leti manj kot 10 ljudi, ki pomenijo neko objektivno nevarnost za življenje, zdravje ljubi, za varnost, za lastnino. Danes jih je na stotine. to je uradna ocena. Se pravi, je naloga, ki je sedaj pred nami, bistveno večja in zato to nalogo pod nobenih pogojem ne bi smeli dodatno oteževati z lahkomiselnimi potezami. Zato je sedaj potrebno nujno in je že skrajno skrajni čas, da storimo vse tisto, kar sem opozarjal že prej. Da zaostrimo zakonodajo tako, da bo primerljiva, ko gre za vprašanje migrantov, azilantov in vsega, ker je povezano z varnostjo v teh postopkih, z ostalimi državami Evropske unije, predvsem s tistimi, kjer imamo bodisi skupne meje ali pa sosede s skupnimi mejami. Da ne postanemo odlagališče tistih, ki jih pač tam zavrnejo, da ne rečem kanta za smeti za kriminalce. To je nedopustno. Taka lahkomiselnost se v nobenem primeru ne bi smela dopuščati. Pa vendarle to, da se je zavrnilo zakon, o katerem sem prej govoril, kaže prav v tej smeri. To bi nas moralo izjemno skrbeti. Poleg tega so odprte še številne druge stvari. Gre za vprašanje kdo sploh ima pravico dajati vloge in pa potem vprašanje združevanja družin, ki je še v ozadju cele te zgodbe. Pa še nekaj je treba vedeti. Niso samo ilegalne migracije problem, tudi legalne migracije so problem, zlasti tiste iz področja nekdanje Jugoslavije, zlasti iz ene od nekdanjih pokrajin, kjer prihaja do organiziranega kriminala velikih razsežnosti, kjer prihaja tudi do radikalizacije islama, do vsega tistega, ker je sicer tudi značilno za ilegalne migracije. In pri tem vendarle se kaže, da gre tudi za načrtno politiko, za katero stojijo nekatere upravne enote, te pa, vsi vemo, da so podrejeni izvršilni veji oblasti, tudi žal kranjska od koder izhajam, kjer z neverjetno lahkoto ljudje dobijo vsa pooblastila, vsa dovoljenja, vse bonitete, med tem ko pa pride enkrat en Slovenec nekaj iskati je pa to neverjetno kompliciran postopek. Neverjetno kompliciran. Človek se vpraša ali bi tudi to moral biti predmet nadzora teh služb, kajti tukaj po mojem mnenju vse to dogajanja kar vpije po koruptivnem ravnanju. Koruptivnem ravnanju, ki je v škodo slovenskih davkoplačevalcev, ki vse to plačajo, ki je v škodo javnemu interesu, interesu varnosti za katero še enkrat poudarjam, je ena sama, je nedeljiva. In je seveda vprašanje spoštovanja zakona, delitve na državljane prvega in drugega reda, ki je popolnoma nedopustno, ki pa zahteva, da se vse obravnava na enak način in z istimi merili, pa seveda, da se takrat, ko se tori nekaj dobrega, tudi to prizna, da se torej lahko za konec in s tem tudi zaključujem, reče, da je bila postavitev žice, ograje edina pravilna poteza in to piše v predlaganem sklepu naše komisije, komisije ki jo vodim, da je samo škoda, da ni te ograje povsod. Jaz bi dodal še tudi na zahodni meji, proti Italiji, potem Avstrijci verjetno ne bi čakali s kontrolo, oni v resnici to delajo preventivno zaradi tega, ker ne zaupajo Sloveniji glede na pretekle izkušnje, da bo po eni strani ubranila pod sedanjo oblastjo južno mejo in po drugi strani, da bo zavrnila morebiten val ilegalnih migrantov iz Italije, še tam enkrat ali pa, ko tam enkrat začnejo ti ljudje transportirati od koder so prišli. In zaradi tega Avstrijci v resnici vztrajajo pri kontroli na meji, ne zaradi Slovenk in Slovencev, zaradi te okoliščine, ker ne zaupajo sedanji Vladi in zato bi bil zdajle, še enkrat poudarjam, skrajni čas, da se te ukrepe sprejme. In po drugi strani, da se izreče tudi podpora vsem tistim, ki so ravnali pravilno in ki še danes ali pa so v preteklih letih nosili za Slovenijo na prodaj svoje zdravje in pa tudi življenje, poleg gasilcev in civilne zaščite in vseh ostalih, ki so bili vezani takrat v času največjega toka, so danes sedaj tisti, ki so na meji prvi, to so Slovenska vojska in Slovenska policija, ki si zaslužijo naše priznanje, našo podporo in naše soglasje, ko gre za temeljno vprašanje, vrednoto varnosti.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Uroš Prikl, pripravi naj se gospod Marjan Dolinšek.  Izvolite, gospod Prikl.
Hvala lepa gospod podpredsednik.  Najprej naj uvodoma povem seveda, da bom poročilo komisije podprl in sem prepričan, da je bilo opravljeno pomembno delo. Ne nazadnje je na sami komisiji se s tem strinjala večina tako koalicijskih kot opozicijskih poslancev. Nadzor je vsekakor potreben, zmeraj in povsod in seveda ali pa tudi obveščevalne in varnostne službe ne smejo ostati brez nadzora. Jaz sem prepričan, da danes mir in varnost v Sloveniji, Evropi, pa tudi širše, nista sama po sebi umevna in ju je potrebno čuvati morda bolj kot kadarkoli v preteklosti. Seveda se ne spoznam in bom tukaj zelo iskren, vseh vas in tudi do ljudi, ki nas posluša, ki me poslušajo, bi se lahko spuščal v neke detajle, ker pač nimam tega znanja. Želim pa vprašati to kar me seveda zanima in kar zanima mnoge ljudi, ki nas zdajle tukaj poslušajo. Ali je, prvič, ali je Republika Slovenija varna država in ali smo državljani in državljanke Republike Slovenije v naši državi varni? Drugič. Ali je organiziranost služb, govorim o varnostnih in obveščevalnih službah takšna, posledično ali je tudi kadrovsko so zadosti, torej ali je tudi kadrovski potencial in finančna sredstva zadostna, da lahko te varnostne in obveščevalne službe omogočajo, torej ali na podlagi tega ali je omogočeno optimalno delovanje teh varnostnih služb in posledično kar je najbolj važno, varnost državljank in državljanov Republike Slovenije.   (nadaljevanje) Informacije imamo, to je neizpodbitno dejstvo, da se kadrovsko varnostnoobveščevalne službe krepijo, tudi nekaj več finančnih sredstev je primerjalno gledano z minulimi leti, pa vendarle ali je tega dovolj, ali so to optimalni resursi za njihovo potencialno oziroma ne potencialno bodoče, torej delovanje v prihodnje. In tretjič, sprašujem ali je bilo v času delovanja te komisije moč zaznati oziroma ali je bilo ugotovljena kakršnakoli anomalija do te mere, ki bi utegnila imeti negativne posledice za nemoteno delovanje služb o katerih se danes pogovarjamo in seveda posledično ali lahko takšne, ali bi lahko takšne anomalije tudi pomenile ogrožanje miru, varnosti, naših državljank in državljanov, jaz mislim, da so to tista zelo elementarna vprašanja, ki seveda ljudi zanimajo, malo manj pa jih ta strokovna terminologija zanima kaj pomeni kibernetsko pa tisto dualno ali kakorkoli že to poimenujete, vojskovanje, nas ljudi, državljane zanima ali smo varni in ali je Slovenija varna destinacija, ne nazadnje to je pogoj za uspešno vodenje ekonomske politike, to je pogoj za uspešno vodenje socialne politike, izobraževalne in tako dalje in tako naprej in bom zelo vesel, če lahko dobim zelo poenostavljeno odgovore na ta vprašanja. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Marjan Dolinšek, pripravi naj se dr. Vinko Gorenak.
Hvala predsedujoči. No moram reči, da mi je moj predhodnik kolega kar malo naredil iztočnice, tudi tako sem drugače mislil začeti to kar je gospod Prikl postavil vprašanja, če gledamo celotno obdobje štirih let, obdobje te Vlade, jaz menim, da, ampak bodimo kritično realni, mislim, da je v naši državi bilo poskrbljeno na primeren način za varnost, kljub raznoraznim izzivom s katerimi smo se soočali, leta 2015 vemo pa čeprav ni predmet neposredno, bom rekel, toliko se je govorilo o migrantski problematiki z ozirom na našo Komisijo za nadzor obveščevalnih služb v nekem delom, ja, se dotika naše komisije, vendar pa mislim, da je bolj mesto Odborov za notranje zadeve, ki bi s to tematiko se moral ukvarjati in jaz menim, da normalno kritika s strani opozicije normalno, sem pa vesel, da je bilo slišati tudi pohvalne besede. Zdaj mi skozi spekter, zelo širok spekter tematike, ki smo jo obravnavali na komisiji, zdaj jaz bi se osredotočil na zadnje leto, ker obravnavamo poročilo za leto 2017, je dosti obširno in tudi zadnje seje so lahko potrdile neposredno pri poročanju iz ust predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve, tako direktorja obveščevalne službe Sova, agencije in pa tudi direktorja vojaško obveščevalne službe. Kar pomeni, da seveda varnosti ni nikoli preveč, nikoli dovolj, vedno je potrebno biti na preži, računati na najhujše, biti pripravljen, imeti izdelane načrte kar po zagotovilu predstavnikov teh malo prej naštetih, so nam zagotovili, da to imajo, tudi pri bom rekel, izzivih tudi za prihodnje problematike migrantov, jaz sem že ene parkrat v tem mandatu opozoril, ko smo se srečevali s to migrantsko problematiko, pač ne samo Slovenija, Svet, predvsem pa Evropa, pa tudi v Svetu v prihodnih letih s tem bomo morali žal živeti. Če pogledamo določene napovedi, določene ugotovitve določenih svetovnih služb, tako obveščevalnih pa tudi drugih, kaj bo v prihodnjih letih. Migracije se ne bodo umirile. Ne bodo. Lahko bomo še v kakšnih drugih migracijah govorili, ne o beguncih, ampak o ekonomskih migrantih, kajti v delih sveta kjer so ogrožena preživetja, se ljudje podajajo tam kjer bodo lahko živeli in kjer vidijo nekaj svetlega. To moramo vedeti. Na nam pa je, da ko gre za našo državo Republiko Slovenijo, da zaščitimo naše interese, da poskrbimo z ustreznimi ukrepi, ki bodo primerno dajali svoje učinke. To do zdaj v veliki meri moramo priznati, so dajali, tudi ljuba nepriljubljena, tako rekoč tehnične ovire na naši meji ali pa, če hočemo, žica, je neprijazna, vendar pokazala se je, da je imela svoj učinek. Imela svoj učinek in pomisleki o odstranitvi mislim, da so povsem odveč, ker prav ali ne, mislim da je dolžnost, da v prvi vrsti zaščitimo naše državljanke in državljane v naši domovini Republiki Sloveniji. Tako, da všečno ali nevšečno, tukaj jaz sam osebno nimam nobenega problema in tehnične ovire na sami meji morajo ostati, ker jutri je nov dan in ne bo se zgodba zaključila. Biti moramo na preži, pripravljeni in te tehnične ovire nam bodo verjetno še kako prav prišle. Zdaj, samo delo, samo delo, zdaj da v tistem delu, ko je kolega Prikl rekel, jaz mislim, da seveda marsikatero stvar bi lahko še drugače naredili, ampak mislim, da to tudi govori zgovorno na katerem mestu na lestvici varnih držav smo. Na to lestvico se nismo sami postavili, nas so inštitucije svetovne postavile po ocenah, ki so jih uporabili, tako da smo lahko za enkrat veseli in lahko sporočimo Slovenkam in Slovencem, da mirno lahko spimo vsi skupaj in da smo pripravljeni na morebitne kakršnekoli izzive in grožnje, ki bi se pojavile in verjetno bo marsikaj tudi v prihodnih letih ali mesecih se dogodilo. Možno je vse. Ne smemo pa kar že v naprej reči kako kaj bo, kaj se bo vse dogodilo. Biti moramo pripravljeni. Jaz računam potem pred koncem, pred glasovanjem, da bodo tudi predstavniki Vlade dali od sebe tukaj v dvorani to kar so nam velikokrat dali v tihi sobi na sami komisiji, neštetokrat, da bodo tudi danes neke zaključke iz svoje strani, poglede in pa tudi določene pomisleke katere smo danes skozi razpravo slišali, da bodo dali svoja pojasnila. Jaz sem prepričan, pozitivna, kajti tako kot sem na začetku rekel, mislim da smo lahko z delom zadovoljni. Seveda prepričan sem tudi to, da če ocenjujem zdaj samo delo naše komisije in pa sodelovanje za tiste, ki nadziramo katere je v pristojnosti, da naša komisija nadzira od Sove, policije in pa vojaške obveščevalne službe, mislim da, moj občutek je, pa upam, da me ne vara, seveda vsak začetek po mandatu v začetku 2014 mogoče je bilo v nekaterih delih eno slabo leto malo zapletov z določenimi odzivi s strani teh služb. Vendar lahko trdim to, kar je pa bilo zadnje tri leta ali dve leti in pol pa mislim, da je bila sodelovanje dobro, da se ne nadgradilo. Seveda tukaj moramo biti pošteni, k temu je pripomogla tudi naša komisija za nadzor obveščevalnih.  Sigurno tematike, ki smo jih obravnavali, v večini so zaključki in ti sklepi, posamezne točke odprtega dela, lahko rečem, da nimam nobenih problemov in da s z njimi še kako strinjam. Samo en delček me pa moti, to pa moram priznati, govorim za sebe, to pa je del, ki govori okoli ubojnih sredstev. Namreč, misel me navede, prej je kolega Breznik rekel, 88 leta so bile kupljena sredstva in gor in dol, ja, sedaj smo 2018, vmes je bilo koliko vlad, vmes je bilo koliko ministrov za notranje zadeve, koliko? Tu se pa meni postavlja vprašanje, zakaj pa se ni okoli tega dela, okoli ubojnih sredstev, pa še enkrat povem, jaz mislim, da ta ubojna sredstva ne pašejo pod našo komisijo za nadzor obveščevalnih. Se dotika varnostnega vidika, vendar pa, to je moje razmišljanje, mislim, da bi ravno tako notranje zadeve, odbor, če je že to, bi se morala ta materija obravnavati tam in pa, tako kot sem prej rekel, resorno ministrstvo od leta 1991, takoj po vzpostavitvi samostojne naše države po 25. juniju, zakaj se ni nič postorilo skozi, vemo, ministri so se menjali, pa se ni nič zgodilo. Jaz pa se to sprašujem. Po toliko letih, ali je še domnevno vse na nekih mestih, ne vem, zakaj pa se takrat ni nekdo, ne samo začel spraševati, pa prav je, ko gre za take stvari. Vendar pa, tudi dotično resorno ministrstvo so vodile različne vlade, zakaj se ni nihče tega dotaknil. Jaz bi se, če bi bil minister, če bi za to vedel jaz bi se. In s tega trenutka v celoti poročilo sam ne bom mogel podpreti, v celoti, samo zaradi tega dela. Jaz sem pošteno povedal. Ta del me osebno moti. Drugo poročilo pa mislim, da, tudi to je bilo že parkrat rečeno, da smo zelo velikokrat oziroma v večini bili pri ključnih stvareh, da smo bili soglasni na komisiji, tudi pri sprejemanju sklepov. Mislim, da je to dobro, da je dokaz tistega, da ne gre samo gledanje s političnega aspekta, ampak da gredo vsebine in pa stroka… Jaz verjamem, da v prihodnjem mandatu kakorkoli bo sestavljena ta komisija, da bo še bolj nadgradila, da bo še bolj profesionalno opravljala svoje naloge in s tem prispevala in izzvala službe, katere nadzira, k še večji aktivnosti, predvsem na tistih področjih, ki se dotikajo   (nadaljevanje) vidika naše varnosti, saj to je tisto prvenstveno za varnost, za varnost gre. Jaz verjamem, da bo temu tudi tako in računam, če smo šli nazaj gledati prejšnje delovanje te komisije v raznih mandatih je bilo delovanje zelo različno, v enem mandatu celo zelo pasivno, zdaj zakaj to ni predmet današnje razprav, ampak zato toliko bolj lahko rečemo, da je komisija se trudila po najboljših močeh, kljub opoziciji koaliciji in tako naprej, in normalno pa je, da smo prišli tudi navzkriž, opozicija, koalicija, tudi na tej komisiji, ni to bilo velikokrat, ampak to pa na tistih delih kjer se je začutilo, da bi političen pogled prevladoval nad strokovnim oziroma vsebinskim delom. Tako, da jaz ne bi v posamezne dele zahajal, mislim, da je bistvo to, da se še nadgradi, da tukaj vsi predstavniki Vlade poslušate, da se nadgradi to delo, v nekem delu na področju finančne okrepitve je bilo narejeno, predvsem na področju policije, pa mislim, da tudi na področju vojske, predvsem v zadnjem obdobju tako, da in ravno tako agencija Sova, da normalno vsaka služba ima tudi svoje probleme, brez problemov ni nihče, ampak, da gre v tisto smer, da preprečimo morebitno karkoli bi bilo možno, da nas ogrozi, to je moj pogled, jaz mislim bistveno preprečevati. Potem, ko se že nekaj zgodi, da moraš ti ne vem, s kakšnimi posegi, z ukrepi, ko je že huda ura, je prepozno in bistvo ravno teh, vseh teh služb katere komisija nadzira je, da skozi preventivno delovanje, aktivno delovanje preprečuje, odkriva, zaznava z velikimi ušesi v skladu zakonskih norm, v skladu zakonskih norm, velikokrat je to težko. Vemo, na eni strani ljubiti človekove pravice, na drugi strani varnostni vidik, jaz sem zagovornik drugega, varnostnega vidika, ne na škodo kratenja človekovih pravic, vendar le moramo pretehtati na določenih delih kaj je boljše, kajti tako kot smo že slišali neštetokrat, če nimamo varnosti in miru, potem tudi gospodarstvo ne more delati, ne more ustvarjati nove dodane vrednosti in tako naprej in potem, saj lahko se gremo človekove pravice, pa vpijemo smo za človekove pravice, smo svobodni, ampak vedno obstajajo določene norme in mislim, da smo na dobri poti tako, da bom počasi zaključil, jaz nisem hotel uhajati na konkretne primere, dotaknil sem se enega samo in pa delno migracij, mislim, da 4 tedne pred volitvami kljub temu, da to poročilo je dobilo svoje mesto v veliki dvorani in tudi zdaj kakšen bo rezultat kar se tiče sprejetja sklepov, osnovno je, saj prvenstvena naloga je, da se Državni zbor seznani s poročilom tega tako, da bom zaključil in v upanju na uspešno delo v prihodnje kogarkoli, kdorkoli bo na funkcijah. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima dr. Vinko… Postopkovno?  A, replika, izvolite, gospod Breznik.
Ja, moram kolegu Dolinšku replicirati, omenil je moje ime, predvsem se je navezal na neke zadeve. Jaz sem razlagal o približno 250 strani velikemu gradivu, tajnih ubojnih sredstev, bojnih strupov, sredstev za tiho likvidacijo ljudi v številkah nekaj 100 iz različnih obdobij, celo nazadnje za leto 1988, zadnji dokument datira. Govoril je zakaj, katera vlada tega ni naredila.  Kolega, če bi dobro spremljali delo Državnega zbora, dokumenti so bili najdeni leta 2015. Glejte, tu vam piše 18. marec 2015 smo te dokumente dobili. Imeli smo posebno sejo, bili ste član in od takrat naprej, ko se zadeva, dobimo informacijo, se začne zadeva odkrivati. Tudi v Nemčiji, glejte, ko so odkrili enega soseda, ki je v Auschwitzu bil računovodja, pa je to bilo leta 2017 so ga zdaj spravili dobesedno v zapor in ga obsodili. Po kolikih - 70 letih. Po 70 letih, kolega! Leta 2015, 18. marec je to gradivo prišlo, bili ste seznanjeni, niti niste bili na sejah in cela vrsta teh tajnih sodelavcev, danes sem govoril, jih je tudi v Državnem zboru. Še ne to, gospod v prejšnjem mandatu, ki je sedel tam, gospod Jerko Čehovin, ko sem omenil, da je bil v službi državne varnosti, je rekel, da bo tožil mene in gospoda Janša. Jaz sem rekel, da imam argumente, potem se je spravil na gospoda Janša, zdaj je izgubil na dveh stopnjah, popolnoma je vse izgubil, in ne da je izgubil, gospod Batagelj, ki je najemnik Postojnske jame je celo, ko je on bil direktor Postojnske jame, našel tajno sobo za prisluškovanje v času njegovega, njegovega delovanja kot direktorja. Zdaj pa celo kandidira spet za poslanca, glejte in to v tako zvani listi Alenke Bratušek, kjer ste vi, vaša poslanka je dala podpis za to, da bodo listo naredili. In je celo predsednik sveta stranke Alenke Bratušek udbovec. Udbovec Jerko Čehovin. Jaz ga zdaj omenjam, ker ne more več tožiti, ker so dokumenti, in ker je to zadeva zaključena. Tu je sedel in hoče še biti naprej v parlamentu. Še cela vrsta takšnih je tu. Tudi zdaj v tem sklicu in cela vrsta, pa mi povejte, ali je to normalno. Po moje ni normalna ta država. Jaz sem danes naštel ubojna sredstva in vse in od leta 2015 vemo, in tudi kolega Gorenak pravi, da pojma niso imeli takrat, ko so se predajale zadeve. Nimamo ne nalogov za uničenje, potrdil za uničenje, ne za predajo, ničesar. Se pa dogajajo umori v Izoli, glejte, točno v tistem času, ko smo to obravnavali se je zgodil umor v Izoli, umrl je zdravnik, umrl je policist na delu, umrla je ženska v Mariboru, ki jo je njen partner, ki je bivši pripadnik Udbe, ustrelil v glavo, hladnokrvno ustrelil v glavo, in cela vrsta takšnih zadev. In mislim, da je to alarmantno stanje v tem trenutku, kolega Dolinšek. Jaz upam, da ste spremljali vse te seje in da ste si to zapomnili. Torej, 18. marec 2015 smo bili seznanjeni, torej minilo je tri, dobra tri leta, od takrat se nič ni zgodilo. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Dr. Vinko Gorenak, izvolite.
Hvala lepa. Hotel sem to tudi sam malo povedati. Namreč, jaz sem vendarle bil od leta 1990 oziroma v prvi vladi kar blizu vrha. Recimo že v času gospoda Bavčarja, njegov svetovalec, pa tudi kasneje leta 2000 državni sekretar, pa leta 2004 državni sekretar, pa leta 2012 minister. Ampak, gospe in gospodje, tega ni bilo nikjer. Ali vi mislite, da je kdo na primopredaji med Ertlom in Bavčarjem, ki je sploh ni bilo, namreč, ker je ta gospod stisnil rep med noge in je šel domov, ključe pa je pustil tajnici in ni naredil primopredaje z Bavčarjem. In ali mislite, da je bilo to predano. Torej, to ni bilo predano. In v tistem času mi za to nismo vedeli. 2012 jaz nisem imel pojma o tem, kar piše noter, bom rekel, kaj jaz vem, toliko dušilcev, toliko tistih injekcij za ubijanje in tako naprej. To verjetno rabiš iz humanitarnih razlogov. Mislim, to je neverjetno. Pa nisem mislil nič slabega, če niste tega vedeli, ampak moram pa to povedati, se mi zdi.  Okej. Nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službam. Jaz vprašam študente čisto vsako leto, pa rečem približno tako, te varnostne obveščevalne službe, sove, in tako dalje, nadzirajo ta, pa tisti, pa uni, pa tisti, pa un, pa un, pa naštejemo vse kdo jih nadzira. No, potem pa jim rečem, običajno, da bom tistega ocenil z oceno več, ki mi bo povedal kateri od teh nadzorov je pa najbolj učinkovit. Kateri od teh nadzorov je najbolj učinkovit. Poglejte, med obdobjem 2004 in 2008 so študentje kolektivno rekli, parlamentarni nadzor je najboljši. Od leta 2008 naprej pa ne ponavljajo več kot papige, ampak govorijo precej različno, da je to parlamentarni, pa da je to, tisti, pravzaprav kakšen drug nadzor, ki ga še poznajo te službe. Poglejte, zakaj prihaja do tega? Zaradi tega, ker jaz ne vem, če je kdo bil od vas tukaj, razen gospoda Grimsa v tem parlamentu, v tistem času 2004-2008, ampak poglejte, 2004-2008 smo najprej videli kamero pred parlamentom ali pa za parlamentom, pa kamero pred Sovo, no potem so pa poslanci prikorakali tukaj ven pa šli v nadzor, pa so jih tukaj posneli pa so jih tam posneli, ko so prišli v Sovo, itd., itd. Zakaj? Zaradi tega, ker je takratna opozicija s tistim predsednikom komisije, jaz sem pozabil kako se piše, / nerazumljivo/, zdaj menda je državni sekretar SD v kabinetu bil en čas, ja saj to novinarjem / nerazumljivo/, najprej so bili obveščeni novinarji potem pa poslanci, da gredo v nadzor, ker so delali iz tega. Kaj? Šov. Oni so imeli za šov. Po letu 2009 pa naprej, ko smo mi bili v opoziciji, bom rekel, praviloma tovrstnih zgodb ni bilo in tudi leta 2012, ko smo imeli Vlado, jaz ne vem kdo je takrat vodil to komisijo točno, sploh pa zdajle v tem času kar je ta mandat. poglejte, ta mandat praviloma nismo imeli poročanja medijev, o tem, da je bil opravljen nadzor tam in tam, ampak smo lahko videli Grimsa, ki je pač dal neko izjavo po opravljanju nadzorov. In tako je tudi prav in to je profesionalno ravnanje. Tako, da v tem kontekstu pohvala, bom rekel, sedanji komisiji. Sklepe bom seveda tudi podprl.  Zdaj pa nekaj o vsebini nadzorov. Poglejte, dovolite mi, da rečem, da nekaj vem o tem, tako kot vedo tisti, ki danes operativno vodijo ali Sovo ali, torej obveščevalno, torej službo na Ministrstvu za obrambo. Recimo, da jaz tudi kaj vem. Ampak poglejte kaj vam bom povedal, je ni komisije, je ni komisije, parlamenta sploh, ki bi dorasla o opravljanju svojih nalog. Jaz lahko pohvalim zdajle delo te komisije pa še katere prej, saj je v redu, v danih razmerah je tako, ampak najboljši opis delovanja parlamentarnih komisij je dal Franci Kek, ki je bil poslanec pred ne vem kolikimi leti. On je rele, veste jaz sem pa član te komisije in pridemo na Sovo, pa rečem, kaj pa imate to mašino tam v kotu, pa reče, tukaj pa sladoled delamo. A ja, sladoled delate, lepo da ga delate januarja. Kaj sem hotel s tem ponazoriti. Hotel sem vzbuditi, ne ta, ampak bodoči parlament in bodoče parlamente, da skušajo to komisijo postaviti na nekoliko drugačne temelje in boljše temelje. Namreč član komisije je danes lahko vsak. Jaz ne bi rad podcenjeval, jaz ne trdim, da je moje znanje boljše od Janijevega ali pa kaj drugega, ampak zavedam se pa, da z nekim povprečnim znanjem pa tudi če si bil recimo v uniformiranem delu policije, kot sem jaz bil, niso dorasel. Niso dorasel. Na vsakem koraku te bodo peljali žejnega čez vodo, to je jasno kot beli dan. Na vsakem koraku. Poglejte, med… Ja, seveda, ja kaj pa. Med 2004-2008 smo imeli tako imenovano Šturmovo komisijo in smo potem prišli tja pa smo rekli, OK, skozi denar se pa res ve vidi, tukaj pa res nimaš kaj skriti, denar je denar, porka duš ne, tam vse vidiš, pri denarju. Pa smo rekli, no zdaj nam pa dajte postavke, kje in zakaj ste kaj porabili lansko leto. In so seveda vljudno pripravili računalnik, poseben ključek in izvolite vse šifre so nam dali in zagledam tiste številke kot Bolek in Loleki, e, točno tako. Zaradi tega, ker ti jih zložijo na način, da ne boš nič našel. Ko pa mu rečeš, dajte mi akcijo, ne vem,     (nadaljevanje) sveta Marija na pamet zgrešeno, če se tukaj denarja uporabili, potem pa že več dobiš, ne vem, potem ugotoviš, da so goljufali kot cigani ne, pa zlorabljali kot 300 bogov, govorim za čas 4-8 zelo odgovorno ne. Bilo je podanih cel kup tudi kazenskih ovadb in tako naprej in tako naprej, zato dajem na nek način pobudo naslednjemu parlamentu za spremembe na tem področju, a) močni strokovni sodelavci, ki zadeve poznajo v čreva, sistem delovanja. In b) seveda tudi bom rekel sestave komisije iz razmisleka (?), če ne bi naredili tako kot imajo Nemci, ker pač mora vsak kandidat, poslanec, ki želi postati nadzorni nad temi službami, dobiti 60 % večino, se pravi ustavno večino po naše. Kaže razmisliti o tej zadevi ne. Zdaj jaz res malo premalo poznam delovanje, sploh začasa sedanjega direktorja, ker pač nisem bil član teh komisij, recimo tamle po letu 12 nimam nič kaj dosti, ne vem zakaj, kaj in kako vedo drugi več, vendar zelo odgovorno vam bom pa eno stvar rekel, ko smo leta 1990 na Štefanovi 2 v drugem nadstropju, takrat imenovani Kidričeva 2 v pisarni ministra pa še drugih pisarnah se pogovarjali kaj zdaj narediti z temi 700 ljudmi, kaj narediti z njimi, namreč iskali so notranje sovražnike, zdaj so pa notranji sovražniki postali njihovi šefi / smeh/, kaj zdaj narediti? Takrat, glede na to, da se je bližala vojna, smo se seveda odločili za neko mehko varianto, približno 300 ljudi je bilo upokojenih s polno penzijo pri 25 letih delovne dobe, vsi so pa danes v gospodarstvu pa sodniki so pa tožilci so pa ne vem kaj so še vse, zdaj mislijo pa tako kot so prej. Ostale smo pa obdržali, ker se je vojna bližala, mislim danes odgovorno rečem eno stvar, to je bila napaka, to je bila velika napaka, tisto službo bi morali razpustiti, klasično razpustiti, ravnati tudi tako kot so ravnali vzhodni Nemci pa še kdo na vzhodu, kar pomeni mnoge postaviti pred sodišča, ja tudi to in zgraditi službo na novo, zakaj sem to rekel? Iz temeljnega razloga, ker vsaj za obdobje do leta, konca leta 8 lahko rečem, da je sistem delovanja, sistem miselnosti ostal popolnoma enak kot je bil do leta 90. Žal pa se je ta sistem v veliki meri fotokopiral v vrh kriminalistične policije. Glejte, če bi leta 1988, 89 kaj veliko govorili o tajnih uradnih listih ne, bi verjetno moč takratne nastajajoče demokracije se prelila na ulico in zahtevala spremembe, če bi vedeli o nekih tajnih uradnih listih pa se takrat ni vedelo, danes vemo, da kriminalistična policija, vrh kriminalistične policije deluje v nekaterih delih skozi tajne dokumente, to ščiti predsednik Vlade, to smo jasno videli, zato jaz predlagam naslednji komisiji, da spiše takoj kazensko ovadbo zoper vse odgovorne na notranjem ministrstvu, vrh kriminalistične policije, vrh ministrstva seveda in sedanji vrh Vlade. Ni dopustno, ni dopustno za nič na svetu, da danes leta 2018 nekdo reče, ne bom dal tajnega dokumenta, ne bom dal tajnega navodila od sebe, se pravi tajno navodilo ima in ga ne da od sebe in to pokrije predsednik Vlade. Jaz pozivam tiste, ki bodo prišli v ta Državni zbor, da seveda spišejo kazensko ovadbo. Zdaj poglejte, zakaj sem rekel vrh kriminalistične policije? Preprosto zato, ker so se vzorci prenesli, ker imam še tri minute na razpolago, jih bom skušal izkoristiti, prenesti vse do današnjih dni, vrh slovenske kriminalistične policije. Do leta 2000 ni bil nikoli nadzorovan. Nikoli s strani nikogar. Delal je kar je hotel. Leta 2000 smo izvedli prvi nadzor pod taktirko takratnega ministra dr. Jambreka. Šef kriminalistične policije se je uprl in zato smo ga zamenjali, kar je seveda tudi logično in prav. ampak, poglejte, mi smo tam našli - kaj - mi smo tam našli prvič, kar je kufre, kufre po domače povedano, denarja nemških mark neznanega izvora. Jaz sem pred tem našel na policijski upravi Koper - kaj - kupček zlata, zraven pa listke, prodali smo 20 dek, potem pa kupili to pa to, prodali smo 25 dek pa kupili to pa to. To je delovanje vrha krim policije, bilo do leta 2000. Bilo do leta 2000, ampak to je sistem delovanja službe državne varnosti, da smo si na jasnem, ki se ne more in ne sme ponoviti. Zdaj, jaz nimam podatkov kaj je s krim policijo. Takrat smo legalizirali ta denar, ampak če danes slišim, da nekdo seveda noče in deluje po tajnem predpisu in tega noče izročiti parlamentu, je to alarm, bi to moral biti alarm, tak kot je bil leta 2000 ali še večji. Namreč, leta 2018.  Skratka, jaz pozivam, da tisti, ki boste imeli možnost sodelovati v teh komisijah, da skušate spremeniti sistem delovanja, ki bo dal večjo moč tem komisijam, ki jih bo veliko bolj oborožil to komisijo, da bi bil nadzor, kar da rečem, vsaj n od nadzora. S tem ne trdim, da je sedanji nadzor slab ali pa da je sedanja komisija slabo opravila svoje delo. Jaz mislim, da je dobro opravila. Ampak, razmere, pooblastila in obnašanje vrha vlade s predsednikom Cerarjem na čelu, mislim na tajne… / znak za konec razprave/ predpise, pa seveda onemogoča boljše delo.  Ker je to, predpostavljam, moj zadnji nastop v Državnem zboru, bom po vseh teh letih rekel, hvala lepa.
Hvala lepa. Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobi besedo še predstavnik Vlade gospod Andrej Špenga. Izvol… Op, ga ni. Torej, vsi razpravljavci ste dobili besedo. Ali želi še kdo razpravljati? Dobro. Potem prosim, da se prijavite, s tem, da se mora tudi gospod Grims, ki bo dobil besedo zadnji. Prosim za prijavo.  In tudi gospod Špenga, če želite, op… Gospod mag. Branko Grims, izvolite.
Glejte, ko analiziramo delo Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je potrebno upoštevati v tem mandatu zelo nenavaden začetek.  Ta komisija je z delom začela pol leta kasneje, kot bi sicer morala. Pol leta ne varnostne, ne obveščevalne službe niso imele nobenega parlamentarnega nadzora v Sloveniji. To ni dobro.  Zakaj se je to zgodilo, ker se je koalicija obnašala kot kolektivna kmečka nevesta. Saj bi, samo da ni noter. Namreč, za kaj je v resnici šlo. Spomnil bi, da je bil takrat najprej odvzet mandat, nezakonito, očitno protiustavno enemu od kandidatov komisije, kasneje pa se je spet predlog za to, da je gospod Janez Janša v komisiji zlorabljalo za to, da do imenovanja ni prišlo. Šele ko se je cela ta štorija odvijala toliko časa, da je bilo že očitno, da tudi v tujini vzbuja pozornost zakaj se to dogaja. V resnici, saj je bilo vsakomur jasno, da gre za sprenevedanje oblasti, šele takrat je komisija lahko začela s svojim delom. Komisija se je poleg vsega, o čemer  (nadaljevanje) smo danes govorili, ukvarjala še s številnimi drugimi vprašanji, treba se je zavedati, da vedno kadar se pač dogodi en ekstrem, ta izzove nek drug ekstrem in tukaj se je postavilo tudi vprašanje pač ekstremizmov, vemo, da v preteklosti se je neverjetno število teh komisij izjemno dolgo časa ukvarjalo z desnimi ekstremizmi in na koncu se je končalo to tako, da je v enem od letnih poročil komisije bil čez celo stran naveden kakšen silen nadzor je bil nad desnimi ekstremizmi in, da so ugotovili, da so se udeležili enega glasbenega koncerta. Hudirja, to je pa res ekstremno, nekdo rad glasbo posluša. Bilo je pa potem pod tem toliko tiska v katerem je pisalo, da so zaznali tudi možnosti, da se je pralo nek denar, ampak itak v isti sapi je pa pisalo naprej, da je šlo za Balkan pa za neke transferje enega pač sredstev, ki so bile zanimive za vojsko in iz tistega ni bilo nikomur nič jasno, ker je mislil, da se to nanaša na Balkan, gospe in gospodje za tem se je skrivala milijarda opranega denarja za Iran, ki je bil takrat pod embargom in pa dejstvo, da se je takrat, ko se je to dogajalo, celotnemu parlamentu, ne govorim samo komisiji, ampak celotnemu parlamentu vključno s predsednikom parlamenta popolnoma zamolčalo celotno dogajanje, saj ni bil med prejemniki posebnega poročila, to so vse prakse s katerimi se je ta parlament že soočal, ki smo jih razkrili v tem mandatu v lanskem letu in, ki bi morale biti izjemno ostro opozorilo, da se te stvari ne smejo dogajati. Ravno tako kot se je izkazalo, žal tudi na številnih primerih, če želite, od Hamburga pa tja do Neaplja preko Pariza, preko različnih evropskih mest, da skrajni levičarji pa v resnici posegajo po nasilju in to pa je ekstremizem in, da z roko v roki z islamskimi ekstremisti uničujejo evropsko civilizacijo, zato bi se temu vprašanju, nadzoru nad Antifo in ekstremnimi levičarji moralo pač posvetiti bistveno več prostora in to spoznanje ni iz Slovenije, to spoznanje je zdaj evropsko spoznanje, v Evropi se danes seznam aktivistov Antife daje kot potencialne teroriste na isti seznam na katerem so tudi seveda pač potencialni teroristi, borci ISIS, različni islamski fanatiki in podobno, glihal in štihal oziroma končno so tisti, ki sodijo skupaj lepo na enem seznamu, tukaj lahko samo izrečemo evropski policiji oziroma Evropolu vse priznanje za zaostritev varnostne situacije, tudi s tem smo se soočili na naši komisiji, je soodgovoren, tudi Soroš in njegove fundacije, zlasti, ko gre za vprašanje Makedonije, tam so naslonili svoje hrbte zato, da so zaščitili Evropo, tudi Slovenijo, da so zaustavili takrat najhujši migrantski tok v zahvalo, žal tudi s pomočjo nekaterih iz Slovenije, na primer gospe Fajonove, se je potem rušilo legalno vlado, vse to so tudi igre politik in tajnih služb s katerimi smo se soočali in o katerih smo dolžni javnost obvestiti, vse zato, da zagotovimo tisto kar je naša naloga, nadzor nad nadzorniki in seveda varnost.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ