34. redna seja

Državni zbor

Začetek seje: 16. 10. 2017
Podatki osveženi: 28. 10. 2017

Besede, ki so zaznamovale sejo

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Gospe in gospodje. Prav lep dan želim vsem skupaj.  Pričenjam z nadaljevanjem 34. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Mirjam Bon Klanjšček, gospa Violeta Tomić od 10. do 14. ure, gospa Irena Kotnik, gospa Vesna Vervega do 14. ure, gospa Andreja Potočnik do 13. ure, gospa Ksenija Korenjak Kramar do 12. ure, gospa dr. Jasna Murgel, dr. Matej T. Vatovec, gospod Miha Kordiš od 15. ure dalje, dr. Milan Brglez do 11. ure, gospod Uroš Prikl od 12. ure dalje, gospod Marjan Dolinšek do 13. ure, gospod Ivan Prelog od 12. ure, mag. Bojan Krajnc, mag. Aleksander Kavčič od 13. ure, opravičujem se - gospa Ksenija Korenjak Kramar od 12. ure dalje.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2017 IN 2018 PO NUJNEM POSTOPKU.  Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer mag. Saši Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance. Izvolite.
Saša Jazbec
Spoštovani. Hvala lepa. Dober dan.  Predlagani zakon vsebuje zgolj eno določbo s katero se Ministrstvu za finance podeljuje pooblastilo za prerazporeditev pravic porabe. Na ta način se bodo zagotovila potrebna sredstva za izvedbo zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija v roku, ki ga določa navedeni zakon. Vlada je 8. septembra sprejela prej navedeni interventni zakon, ki med drugim kot enkraten ukrep zahteva izplačilo sredstev za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki iz preteklih let v javnih zdravstvenih zavodih v višini 136,24 milijona evrov najkasneje do 29. decembra letos. Glede na to, da je zakon vseboval nove obveznosti za letošnji proračun je ministrica pristojna za finance skladno s 40. členom zakona o javnih financah na isti seji Vlade predlagala ukrep začasnega zadržanja izvrševanja državnega proračuna. Vlada je predlogu sledila in sprejela sklep o začasnem zadržanju. 40. člen ZJF namreč določa, da če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun povečajo izdatki lahko Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov. ZJF prav tako določa, da če se med izvajanjem začasnega zadržanja proračun ne more uravnovesiti mora Vlada najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje predlagati rebalans. V konkretnem primeru smo v času zadržanja ugotovili, da kljub novim obveznostim proračun države ni neuravnotežen, ker pomeni, da pravne podlage za pripravo rebalansa proračuna ni več. ZJF v 41. členu določa, da če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun vključi Vlada te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve ali s prerazporeditvami sredstev v okviru možnih prihrankov. V primeru interventnega zakona sta izpolnjena oba pogoja. Nove obveznosti so nastale na podlagi zakona in ta zakon je bil sprejet po uveljavitvi proračuna.  Glede na dejstvo, da je sredstva za izvedbo interventnega zakona mogoče zagotoviti s prerazporeditvami v okviru sprejetega proračuna in da kljub novim obveznostim proračun države uravnotežen se s predlaganim zakonom podeljuje enkratno pooblastilo Ministrstva za finance, da v obsegu iz navedenega zakona prerazporedi pravice porabe s tistih postavk, kjer se je med izvrševanjem ugotovilo, da ne bodo porabljene v načrtovani višini. S predlaganim zakonom se torej   (nadaljevanje) na transparenten način določa politike kjer pravice porabe ne bodo porabljene, obseg pravic, ki se lahko prerazporedi in tudi namen. Pooblastilo, ki ga zakon podeljuje ministrstvu, pristojnemu za finance, ni splošno pooblastilo kot so ta v veljavnem zakonu dana Vladi, predlagateljem finančnih načrtov in ministrstvom. Gre za enkratni dogodek, ki ga je treba na podlagi zakonske določbe izvršiti, pri tem pa ministrstvo ne dopušča nobenega diskrecijskega ravnanja. Posledično ni nobene potrebe, da bi o prerazporeditvi ponovno odločala Vlada, njena odločitev je namreč izražena že s sprejemom predloga tega zakona. Razlogi, zaradi katerih na določenih politikah ostajajo pravice porabe, so predvsem boljše stanje v gospodarstvu od tistega, ki je bilo predvideno pri pripravi proračuna 2017 lani jeseni, torej predvsem višje število zaposlenih, zaradi česar je zaradi višjega obsega prihodkov od načrtovanega v pokojninsko blagajno treba iz proračuna države zagotoviti nižji transfer. Drugi razlog je počasnejše črpanje kohezijskih sredstev na ravni Evropske unije in ker bo v letošnjem letu porabljenih manj kohezijskih sredstev bomo države članice posledično morale v proračun vplačati manj kot se je načrtovalo pri pripravi proračuna. Tretji razlog je v tem, da v letošnjem letu ni prišlo do zaključka sodnih postopkov, ki bi zahtevali plačilo odškodnin s strani Republike Slovenije. Finančne posledice za državni proračun so nastale s sprejemom interventnega zakona. Spremembe zakona, ki ga obravnavamo danes zgolj določa pravno podlago za način zagotovitve sredstev, saj bi glede na obseg obveznosti tako Vlada kot ministrstvo, pristojno za finance, brez ustrezne pravne podlage prekoračilo odstotke, ki jih dopušča letni zakon glede prerazporejanja pravic porabe. Zato vam predlagam, da zakon podprete. Hvala.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora in sicer gospe Urški Ban. Prosim.
Najlepša hvala za dano besedo. Lep pozdrav tudi z moje strani! Odbor za finance in monetarno politiko je na 79. nujni seji, 13. 10., kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada. Odboru sta bili poleg predloga zakona posredovani še mnenji Zakonodajno-pravne službe in mnenje Združenja mestnih občin Slovenije. V skladu s Poslovnikom so amandma k 1. členu predloga zakona vložile koalicijske poslanske skupine. Seje odbora so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za zdravje in Zakonodajno-pravne službe.  V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državna sekretarka na Ministrstvu za finance pojasnila, da predlagani zakon vsebuje zgolj določbo s katero se Ministrstvu za finance podeljuje pooblastilo za prerazporeditev pravic porabe in se omogoči zagotovitev potrebnih sredstev za izvedbo Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. V skupni višini 136 milijonov 240 tisoč evrov do konca leta 2017. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je služba v pisnem mnenju podala pripombe k 1. členu ter povedala, da so z vloženim amandmajem koalicijskih poslanskih skupin vse pripombe službe ustrezno upoštevane. V razpravi je bilo uvodoma postavljeno vprašanje glede natančnega vira sredstev za prerazporeditev, na katero je državna sekretarka odgovorila, da gre iz izplačil v Evropsko unijo približno 25 milijonov evrov, iz pokojninskega varstva približno 77 in iz obveznosti po sodnih odločbah približno 34 milijonov evrov. V nadaljevanju je bilo kot problematično omenjeno prerazporejanje sredstev z obravnavanim zakonom ter opozorjeno, da pravna podlaga za prerazporejanje že obstaja in sicer na podlagi 41. člena Zakona o javnih financah, v kolikor se Vladi dovoli ustrezen odstotek prerazporejanja z zakonom o izvrševanju proračuna. Državna sekretarka je pojasnila, da ima Vlada v skladu z veljavnim Zakonom o izvrševanju proračuna možnost prerazporejanja le v določenih okvirih, glede česar je bilo v razpravi izraženo mnenje, da bi bilo torej potrebno Vladi omogočiti višji odstotek prerazporejanja sredstev. Državna sekretarka je poudarila, da gre za enkraten primer, ko je Vlada sprejela predlog, da se Ministrstvo za finance pooblasti za določeno prerazporeditev, torej za točno določen namen in iz točno določenih postavk. V razpravi je bila med drugim izražena podpora predlaganemu zakonu in sicer z vidika namena porabe sredstev za področje zdravja, ki je v Sloveniji finančno podhranjeno. Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi bilo to problematiko bolje reševati s sprejetjem rebalansa proračuna v okviru katerega bi se lahko izvedel tudi sklep odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, da se v rebalansu proračuna za leto 2017 zagotovijo dodatna sredstva za raziskovalno dejavnost. Državna sekretarka je pojasnila, da omenjeni znesek v višini 9 milijonov sicer ni zakonska obveznost, je pa na prioritetni listi in v kolikor bodo ostale pravice porabe tudi za ta namen, ima Vlada pooblastilo za prerazporeditev omenjenega zneska že v okviru veljavnega zakona. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandma koalicijskih poslanskih skupin k 1. členu in ga sprejel. Nato je glasoval o obeh členih skupaj in ju sprejel.  Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo gospa Suzana Lep Šimenko.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, vsi prisotni, lepo pozdravljeni!  Sprememba Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018, ki je pred nami zaradi uzakonitve že sprejetega zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. Finančne posledice, ki jih nosi predlagana sprememba, so v višini nekaj več kot 136 milijonov evrov. Kar velik znesek, ki ga namerava Vlada zagotoviti s prerazporeditvijo sredstev iz postavk na pravosodju, iz pokojninskega varstva in plačil v EU. Seveda nas je v gradivu zaskrbela zlasti obrazložitev, da bo zaradi počasnejšega črpanja kohezijskih sredstev na ravni EU potrebno v proračun EU vplačati manj kot je bilo načrtovano pri pripravi proračuna leta 2017. Črpanje EU sredstev je resnično izjemno slabo, počrpali smo komaj dobrih 5 % sredstev, ki so na voljo, pa so minila že skoraj štiri leta te finančne perspektive. Ampak to je seveda tema za katero drugo točko.  V Slovenski demokratski stranki nismo podprli Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. Razlogi za to so jasni, sanirati nameravate tiste zavode, ki so ustvarili izgubo, brez da bi odgovorni za nastale izgube za to ustrezno odgovarjali. Sanacijo nameravate nagraditi tiste zavode, ki so delali slabo in to brez, da bi pripravili ukrepe, ki bi zagotovili, da do izgub v prihodnje več ne bo prihajalo. Zakona o interventnih ukrepih nismo podprli tudi zato, ker zaradi te spremembe ne bo prišel prej na vrsto noben pacient, skrajšala se ne bo nobena čakalna doba, nesprejemljivo pa je zlasti dejstvo, da za izgube ne bo odgovarjal noben direktor in niti ne ministrstvo, ki je dovolilo še večje izgube v letu 2016. Konec leta 2016 je bilo namreč kar za 300 % več izgub kot v letu 2015. Javni zdravstveni zavodi nimajo sodil in pravil za delitev prihodkov in odhodkov med javno in tržno dejavnostjo, zato se v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke sprašujemo, kako boste preko interventnega zakona lahko krili samo izgube v javni službi. Odgovora na to vprašanje nismo prejeli niti pri obravnavi interventnega zakona. Sprejem interventnega zakona ocenjujemo kot izjemno neodgovorno ravnanje in spremembe zakona, ki je nastal kot posledica takšnega zakona, seveda ne moremo podpreti, zato bomo glasovali proti.  Hvala.
Gospa Marija Antonija Kovačič bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.  Prosim.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!  Državni zbor republike Slovenije je namreč septembra sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, kjer je določeno tudi izplačilo sredstev za pokrivanje presežkov od dohodkov nad prihodki iz preteklih let. S tem se bo razbremenil likvidnostni krč v bolnišnicah, da bodo lažje poslovale. Vlada je sicer pri pripravi proračuna za leto 2017 prihodke in odhodke načrtovala z veliko stopnjo previdnosti, a se stanje v gospodarstvu še naprej izboljšuje, število zaposlenih se viša, prav tako gospodarska rast. Predlog zakona, ki je pred nami zato na postavko v novem podprogramu Dejavnost sekundarnega in terciarnega zdravstvenega varstva prerazporeja pravico porabe do višine 136 milijonov evrov. Sredstva se bodo prerazporejala s postavk v politikah pravosodje, pokojninsko varstvo ter plačila v EU. Zaradi večjega obsega prihodkov od načrtovanega v pokojninsko blagajno bo treba namreč iz proračuna države zagotoviti manj sredstev od načrtovanih. Poleg tega bomo v proračun EU vplačali manj kot se je načrtovalo, prav tako pa v letošnjem letu ni prišlo do zaključka sodnih postopkov, ki bi zahtevali plačilo odškodnin. Spomnimo, z majsko novelo ZIPRS se je določila možnost prerazporejanja sredstev s postavk v politikah v pokojninsko varstvo, servisiranje javnega dolga in plačilo v EU. Pred tem prerazporejanje sredstev iz teh postavk ni bilo dovoljeno, ker se je sredstva za pokrivanje teh obveznosti lahko zagotovilo tudi z dodatnim zadolževanjem. Zaradi zakona o fiskalnem pravilu in določene zgornje meje izdatkov pa se lahko sredstva za pokrivanje teh obveznosti zagotavljajo samo s prerazporeditvami. S sprejetjem predloga zakona bomo tako zagotovili finančno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov. Bolnišnice ne bodo več v likvidnostnem krču in bodo lažje poslovale.  V Poslanski skupini Desus menimo, da je to nujno potrebno, zato bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa.
Gospod Janko Veber bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Hvala za besedo in lep pozdrav vsem s imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.  Predlog zakona o dopolnitvi zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 je pravzaprav posledica sprejetega interventnega zakona v katerem smo uzakonili 136 milijonov evrov visoko sanacijo nakopičenih izgub v javnih bolnišnicah. Od tega seveda poglavitni delež odpade na Univerzitetni klinični center v Ljubljani.  Z novelo zakona o izvrševanju proračuna se poskuša urediti postopek, da bo teh 136 milijonov dejansko tudi prišlo do bolnišnic, ki potrebujejo ta sredstva za pokrivanje izgub. Pravna podlaga za to, da se zagotovi sredstva znotraj obstoječega proračuna je v 41. členu Zakona o javnih financah, ki določa, da če se po sprejemu proračuna sprejme zakon, vključi Vlada nove obveznosti v proračun ali na podlagi večjih pričakovanih prejemkov pri posameznih proračunskih postavkah oziroma področjih ali pa s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev. Tako da ta možnost je dejansko dana na področju pravosodja, pokojninskega varstva in plačil sredstev v Evropsko unijo. Dilema pa je, na kakšen način, vsaj na odboru izpostavljena dilema je bila, na kakšen način izpeljati potem to pooblastilo, ki ga daje Zakon o javnih financah, ali v okviru povečanja limita, ki ga Vlada ima za razporejanje sredstev. To bi bila ena od   (nadaljevanje) možnih rešitev tako, da bi pač dvignili limit, ki ga ima Vlada, ko razporeja sredstva, seveda izrecno in samo za ta primer, ne za splošno ravnanje Vlade pri razpolaganju s sredstvi do leta 2017. Prevladalo je stališče, da Vlada raje da pooblastilo Ministrstvu za finance, da le-to potem prerazporedi 136 milijonov evrov iz proračunskih postavk, ki sem jih navedel in s tem seveda zagotovi možnost pokrivanja obveznosti, ki so nastale na podlagi sprejetega zakona. Do tukaj je mogoče še nekako razumeti vse te postopke, nekoliko težje pa se seveda se sprijaznimo z dejstvom, da pa področje znanosti ni deležno takšnega posluha, namreč tudi tukaj je Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino sprejel konkreten sklep s katero predlaga Vladi, da v rebalansu proračuna za leto 2017 zagotovi dodatna sredstva za raziskovalno dejavnost. Gre za 9 milijonov evrov, ki pa niso predmet tega Zakona o izvrševanju proračunov, čeprav bi lahko bila, pričakujemo pa, ker je Vlada prenesla pristojnost na Ministrstvo za finance, da ima dovolj razpoložljivega prostora znotraj obstoječih pooblastil glede na določen limit v Zakonu o javnih financah, da bo v letošnjem letu to tudi izvedla in zagotovila tudi znanosti dodaten denar in s tem predvsem tudi zagotovila avtonomijo raziskovalnega dela, kar je ključno za naš prihodnji razvoj. Samo novelo Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2017, 2018 pa bomo podprli. Hvala.
Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije-krščanskih demokratov, zanjo gospod Jožef Horvat.
Hvala lepa, gospod podpredsednik! Spoštovana gospa ministrica, državna sekretarka, drage kolegice in kolegi! Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 Ministrstvu za finance daje pooblastilo za prerazporeditev sredstev za izvedbo Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Po tem zakonu naj bi zagotovili finančno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov, zato zakon predvideva dobrih 136 milijonov evrov veliko finančno injekcijo. To naj bi predstavljalo približno 80% kritje izgub, ki so jih javni zdravstveni zavodi imeli na dan 31. 12. 2016.  V Novi Sloveniji opozarjamo, da predlog zakona le gasi požar trenutnega stanja v nekaterih javnih zdravstvenih zavodih. Rešitev za slovenski zdravstveni sitem, ki bi deloval po meri človeka ter skrajšal nedopustno dolge čakalne vrste pa že leta le čakamo in čakamo. Za dolgoročno rešitev je potrebno spremeniti način dela, pripraviti dober in realen načrt sanacije izgub, preprečiti korupcijo in javnim zdravstvenim zavodom povrniti ugled. Gospe in gospodje, imamo vrhunske zdravnike, imamo izjemne medicinske sestre, strežno in drugo osebje. Imamo pa žal zdravstveni sistem, ki duši strokovnost in srčnost vseh teh navedenih. Nova Slovenija je že pripravila predlog zdravstvenih reform. Vemo, da se zdravstvo spreminja, da imamo nove metode zdravljenja, zaradi katerih so potrebne nove oblike organiziranja. Vemo, da ima Zavod za zdravstveno zavarovanje monopol medtem, ko v Novi Sloveniji predlagamo več konkurenčnosti na področju ponudbe storitev in na področju ponudbe zdravstvenih zavarovanj. S tem, ko se bo povečala konkurenčnost, poudarjam, konkurenčnost, se bo povečala tudi kvaliteta in ponudba storitev, kar bo pripomoglo k temu, da bi imel pacient boljše pogoje, da bo lahko sam izbiral zavarovalnico in tudi zdravnika, kjer se bo želel zdraviti. Z modelom kot ga predlagamo v Novi Sloveniji, imajo zavarovanci možnost izbire med domačimi, tujimi, javnimi in zasebnimi izvajalci pod enakimi pogoji. Zavarovanec bi moral imeti možnost izbrati izvajalce zdravstvenih storitev glede na svoje potrebe, bodisi glede na kakovost storitev, čakalno dobo, oddaljenost od svojega bivališča ali glede na izvajalčeve reference. V tem je tudi ključ za odpravo čakalnih vrst. Želimo zdravstvo, ki bo dostopno vsem. Novela Zakona o izvrševanju proračunov, ki je zdaj pred nami, ni sistemski zakon, kot se ponavadi sliši od kakšnega predstavnikov Vlade. Takih zakonov je bilo v zadnjem času kar nekaj, predvsem pa preveč. Naj spomnim le na Zakon Lex Magna, Lex Mercator, itd. Zakon posega v že sprejet proračun, kar je vsekakor nenavadno. Predlog tega zakona kaže predvsem na to, da Vlada Republike Slovenije situacije v državi ne obvladuje dovolj dobro, in zato nastale požare poskuša gasiti z interventnimi ter nesistemskimi zakoni. Po več kot treh letih bi vsaj mi v Novi Sloveniji od te Vlade pričakovali veliko več kot le to. Pričakovali smo več kot le kozmetične popravke.  V Poslanski skupini Nova Slovenija predloga zakona ne bomo podprli.
Gospod Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.  Izvolite.
Lep pozdrav!  S predlaganim zakonom se sprošča 136 milijonov evrov za sanacijo bolnišnic. To sanacijo v Levici podpiramo, ob tem pa opozarjamo na dvoje, prvič, izgube bolnišnic so posledica siromašenja javnega zdravstva v času zadnjih Vlad, to je vlad Boruta Pahorja, Janeza Janše, Alenke Bratušek in zdaj še vlade Mira Cerarja.  Drugič. Vlada še vedno namenja premalo sredstev za zdravstveno varstvo in zato imamo dolge čakalne dobe, velike bolnišnice pa še vedno tolčejo minus. Prvo kar je treba državljanom povedati je, da izgube niso nastale zaradi korupcije, kot radi slišimo, ampak zaradi zgrešenih varčevalnih ukrepov. V času krize bi morale Vlade odločno zmanjšati protokol, birokracijo vojaške operacije v tujini in podobno, ampak namesto tega so šle v zmanjševanje prihodkov bolnišnic. In bolnišnice so vsako leto zdravile več bolnikov, plačane so bile pa vedno manj in zato ne smemo razlagati na populistične razklade, da je za izgube kriva korupcija. Ja, korupcija je problem, ampak tega problema ne bomo odpravili s stradanjem zdravstva. Če hočemo res presekati z napihnjenimi provizijami dobaviteljev, moramo ustanoviti javno podjetje za nabavo medicinskih materialov.  Drugič. Državljanom je treba odkrito povedati, da bo treba za zdravje nameniti več javnega denarja. Pika. Opozarjam pa, da Cerarjeva Vlada denar, ki bi ga krvavo potrebovali v zdravstvenem sistemu, namenja za oboroževanje in za protokol. Če to podkrepim z dvema primeroma, v proračunu za leto 2018 je bilo za investicije v bolnišnice načrtovanih 48 milijonov evrov. Vlada bo v spremenjenem proračunu 10 milijonov evrov odvzela. Kam bo šel ta denar? Med drugimi za obnovo protokolarnih objektov na Brdu, čeprav je minilo šele 10 let od kar je bil tam postavljen nov objekt, bo Vlada zdaj v imenu predsedovanja Evropski uniji, ki se bo zgodilo šele čez štiri leta, tja preusmerila 21 milijonov evrov. In to je šolski primer kako Vlada jemlje 21 milijonov evrov iz postavk zdravja državljanov za to, da vlaga v luksuz politikov in diplomatov, pa niti slučajno ne gre za osamljen primer. Vlada bo 207 milijonov evrov zapravila za nakup novih patri, medtem ko bodo bolnišnice še naprej iskale denar za nujno medicinsko opremo pri sponzorjih in donatorjih. Pa niti to še ni vse. Vlada namerava za oborožitev dveh bataljonskih skupin porabiti 1,2 milijardi evrov. Zakaj? Ne zato, ker bi bila Slovenija kakorkoli vojaško ogrožena, ampak zato ker so to neki cilji Nata za Slovenijo. In kadarkoli so interesi Nata in Evropske unije v nasprotju z interesi Slovenije, kar se zgodi precej pogosto, dajo naše vlade prednost tujim interesom pred blaginjo lastnih državljanov. Če bi Vlada izhaja iz potreb slovenskih državljanov, potem bi teh 1,2 milijardi evrov namenila za modernizacijo bolnišnic, zdravstvenih domov, domov za ostarele in tako naprej. In ni res, da kaj takšnega ne bi bilo mogoče iz kriznih ali kakšnih drugih razlogov. Takšno politiko denimo izvajajo v naši severni sosedi Avstriji. Avstrija za vojsko namenja manj svojih javnih sredstev, kot Slovenija in zato lahko za zdravje nameni več. In če tega ne bomo naredili pri nas, bomo imeli super, sicer super ekspedicijsko vojsko, ki jo bodo lahko Američani pošiljali od Afganistana do Latvije, kamor… / znak za konec razprave/ jim bo »pasalo«, ampak imeli bomo tudi zdravstveni sistem, ki ne bo več kril niti osnovnih potreb prebivalstva. Za konec ponavljam svoj poziv Vladi in Ministrstvu za zdravje. V naših bolnicah je že zdaj premalo zdravstvenega osebja. Pa čistilke, kuharji in drugi nujno potrebni kadri že prevečkrat delajo preko raznih izkoriščevalskih podjetij. In sanacija bolnišnic ne sme biti razlog za odpuščanje zdravstvenih… / znak za konec razprave/ delavcev ali stopnjevanje »out sourcinga« podpornega osebja. Hvala.
Mag. Alenka Bratušek bo predstavila stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev. Prosim.
Lep pozdrav vsem. Takoj na začetku naj povem, da v naši poslanski skupini tega zakona ne bomo podprli. Zakaj? Zato, ker se na tak način z javnimi financami ne upravlja. Gre za zelo netransparenten poseg, kar je v nasprotju s tem, kar je Miro Cerar in njegova Vlada obljubljala, ko so pisali koalicijsko pogodbo. Takrat so zapisali, da bosta transparentnost in t.i. programski proračun, nekaj za čemer bodo stremeli. Od tega ni ostalo nič. 140 milijonov, tako z enim zamahom, mimo pravil, ki veljajo za vse ostalo, prerazporejamo za en sam namen. Seveda je kar malce ironično, ko državna sekretarka pove, da je to treba narediti, ker ste vi oziroma smo mi sprejeli zakon, ki zagotavlja 140 milijonov zdravstvu. Ampak ta zakon je predlagala Vlada, ministrica je takrat povedala, da bo za to potreben rebalans državnega proračuna, kar bi bila edina prava pot. Danes pa smo tukaj kjer smo, se pravi v zakon zapišete, kar preprosto, da Ministrstvo za finance lahko tam, kjer ostaja pač denar pobere. Ne glede na to kaj je bilo v tem Državnem zboru sprejeto in to seveda ni prav. zdravstveni sistem oziroma podizvajalci oziroma ne podizvajalci, dobavitelji našemu zdravstvenemu sistemu verjetno upravičeno pričakujejo teh skoraj 140 milijonov evrov, ker so stvari, blago in tako naprej dobavili, plačanih pa niso dobili. Je pa dejstvo, da s temi 140 milijoni ne bo niti en pacient na vrsti prej. Čakalne vrste ne bodo ne krajše, niti se ne bo skrajšala doba čakanja, kar je slabo. Drugo, ne drži, da je to enkraten dogodek. Niste pokrili celotnih izgub v našem zdravstvu niti do leta 2016. 80 % tega ste pokrili in če gledate številke, izgube, in to krepke, največje v zadnjih 10 letih, nastajajo tudi v letu 2017. Se pravi, to je neka »gasilska akcija«, ki je potrebna, daleč od tega pa, da bo to rešilo problem. In kar me najbolj bode v oči je vir od kje boste ta denar vzeli. Največji delež od teh 140 milijonov boste vzeli upokojencem. 77 milijonov evrov, tako kaže polletno poročilo o izvrševanju proračuna boste na žalost vzeli upokojencem. Državni zbor je zagotovil denar za izplačilo pokojnin. Teh 77 milijonov bi lahko, da ne rečem bi morali, porabiti za pokojnine. To je 130 evrov, če izračunamo povprečno, 130 evrov na vsakega upokojenca. In namesto, da danes tako rokohitrsko jemljete denar, ki je zagotovljen za upokojence oziroma pokojnine, bi lahko v ta isti zakon napisali, da glede na to, da so upokojenci prispevali k varčevanju v času krize, veliko prispevali, takrat pač ni bilo denarja. Zagotovili smo jim, da se pokojnine niso zniževale. Jaz mislim, da je za tisti čas bilo to največ, kar smo lahko naredili. Ampak danes bi jim pa to, kar je v proračunu za njih zagotovljeno, lahko razdelili, ampak ne. Odločili ste se, da teh 77 upokojenskih milijonov vzamete, daste na zdravstvo, upokojence pa prikrajšate vsakega za 130 evrov. Zato sem vložila tudi amandma, ki bi to alinejo v zakonu črtal, se pravi, da se iz izplačevanja pravic za pokojninsko varstvo sredstva ne morejo zniževati. Upam, spoštovane kolegice in kolegi, da se tisti, ki veliko govorite o pokojninah in upokojencih, da boste potegnili z menoj in glasovali za ta amandma in potem v nadaljevanju sprejmimo še zakon, ki bo upokojencem teh 130 evrov v letošnjem letu dal. Hvala.
Gospa Urška Ban bo predstavila stališče poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Še enkrat lep pozdrav.  Tokratna sprememba zakona o izvrševanju proračunov se nanaša zgolj na eno vsebinsko področje, posega v obstoječi 27. člen zakona, ki govori o prerazporeditvah, o katerih odloča Ministrstvo za finance. Obstoječo določbo širi tako, da Ministrstvu za finance podeljuje enkratno dodatno pooblastilo za prerazporeditev pravic porabe v obsegu, ki je potreben za izvedbo zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republike Slovenija. Gre torej za zagotovitev sredstev državnega proračuna za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki oziroma izgub javnih zdravstvenih zavodov iz preteklih let skupaj v višini 136 milijonov 240 tisoč evrov. Zakon o interventnih ukrepih je Državni zbor sprejel prejšnji mesec in kot enkratni ukrep je v tem zakonu določeno tudi izplačilo sredstev za pokrivanje izgub iz preteklih let najkasneje do 29. decembra letos. Vlada se je odločila, da Državnemu zboru za zagotovitev potrebnih sredstev za izvedbo tega ukrepa predlaga danes obravnavano novelo. Že ob sprejemanju zakona o interventnih ukrepih je ministrica za finance povedala, da je Vlada zaradi obsega novih obveznosti za proračun države, ki jih je potrebno zagotoviti za namen transferov zdravstvene zavode, sprejela tudi sklep o zaustavitvi izvrševanja proračuna kot to določa 40. člen Zakona o javnih financah. Ta člen govori tudi o tem, da v kolikor proračuna na podlagi sprejetega ukrepa ni možno uravnovesiti mora Vlada predlagati rebalans proračuna, torej rebalans sledi ukrepu začasne zaustavitve izvrševanja proračuna v kolikor pride zaradi nove obveznosti do neuravnoteženega proračuna. Kar pa je v tem primeru sredstvo za izvedbo interventnega zakona mogoče zagotoviti s prerazporeditvami pravic porabe v okviru že sprejetega proračuna, torej proračun s to prerazporeditvijo ne bo neuravnotežen, ampak se ga lahko izvrši v istih okvirih, kot ga je Državni zbor sprejel, rebalans ni potreben. V noveli ZIPRS so tako določene tiste proračunske postavke pri katerih se je med izvrševanjem proračuna za letošnje leto ugotovilo, da pravice porabe ne bodo porabljene v načrtovani višini. Gre za tri proračunske postavke: transfer v pokojninsko blagajno,   (nadaljevanje) vplačilo v proračun EU in plačila odškodnin. Dovolite mi, da na kratko pojasnim zakaj nižji transfer v pokojninsko blagajno na kar se nanaša tudi vloženi amandma. Zaradi višjega števila zaposlenih in višje gospodarske rasti, torej boljšega stanja v gospodarstvu kot je bilo predvideno pri pripravi proračuna za leto 2017, pokojninska blagajna beleži višje izvorne prihodke in je iz tega razloga iz državnega proračuna potrebno zagotoviti nižji transfer. To pa še ne pomeni, da bo upokojencem namenjeno manj sredstev oziroma nikakor ne pomeni, da jim karkoli jemljemo. Nasprotno kot sem že povedala je bil glede na makroekonomske napovedi ob pripravi proračuna določen transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno v taki višini, da bi bila le ta uravnotežena. Ker pa se je med letom izkazalo, da je trg dela v vzponu, da ima več ljudi delo in posledično več ljudi plačuje prispevke je potreben transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno nižji. Naj ob tem dodam, da se je v letih ob 2014 do 2016 raven pokojninske blagajne gibala blizu 5 milijard, medtem, ko se za letos ocenjuje, da bo izplačanih 5 milijard 160 milijonov evrov za upokojence, in v letih 2018 5 milijard 381 milijonov. Se pravi, denarja za upokojence je več tako v letih 2017 kot 2018. Je pa res, da vsi varčevalni ukrepi tako za upokojence kot druge skupine še niso sproščeni v celoti. Moramo se zavedati, da imamo tako v državnem proračunu kot tudi v sektorju države še vedno primanjkljaj in je zato odgovorno, da ukrepe, ki so bili uvedeni med kriz sproščam postopoma. In postopoma se sproščajo tako pri upokojencih, kot tudi na drugih področjih. Sproščajo se tudi varčevalni ukrepi na področju plač, na področju transferjev posameznikom in gospodinjstev na področju družinske politike, socialni transferji in tako naprej. Vsi ti sproščeni ukrepi postopno vračajo vsem državljanom to kar jim je bilo med krizo odvzeto, torej so namenjeni ljudem. Ocenjujemo, da je to edina prava pot. V Poslanski skupini SMC smo mnenja, da bi brez dodatnih proračunskih sredstev, ki jih zagotavljamo s tem zakonom bilo ogroženo ne moteno izvajanje javne zdravstvene službe. Predlagani Zakon o izvrševanju proračuna na popolnoma transparenten način določa pravno podlago za zagotovitev finančnih sredstev za sanacijo javno zdravstvenih zavodov kot to predvideva interventni zakon in ne ogroža ciljev, ki smo si jih zadali v smeri dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zato ga bomo v naši Poslanski skupini podprli.
Končali smo s predstavitvijo stališč Poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in o vloženem amandmaju. V razpravo dajem 1. člen ter amandma Poslanske skupine Nepovezanih Poslancev, želi kdo razpravljati? Vidim, da ja. Mag. Alenka Bratušek, izvolite, imate besedo.
Najlepša hvala podpredsednik. Samo še enkrat kaj pravzaprav ta, kaj pravzaprav s tem amandmajem želimo. Želimo preprečiti, da se denar, ki je bil zagotovljen za pokojnine in upokojence prerazporedi drugam, to je vse. Državni zbor je določil, koliko za pokojnine lahko državni proračun prispeva. Res je, v pokojninski blagajni je zaradi gospodarske rasti, dobre gospodarske rasti, gospodarske aktivnosti denarja več, kar je zelo dobro in veseli moramo biti in smo, da je tako. Ampak to pa še ne pomeni, da tisto kar je državni zbor že dal slovenskim upokojencem ne bi tudi razdelili. Ja, potrebno bi bilo sprejeti zakon, da se teh 77 milijonov tudi z enkratnim transferjem da tja kamor so bili namenjeni. Seveda moram tukaj še enkrat spomniti, da tudi pri upokojencih še vedno veljajo varčevalni ukrepi, kljub obljubi bodo veljali tudi v letu 2018 in 2019, ko govorimo o izplačilu regresa, še vedno bo izplačan v petih namesto dveh višinah in zakaj, ne razumem čisto dobro zakaj, če v Sloveniji beležimo skoraj 5 % gospodarsko rast. Zato, spoštovane kolegice in kolegi, apeliram na vas, da ta moj amandma podprete in v nadaljevanju skupaj sprejmemo zakon, ki bo teh 77   (nadaljevanje) milijonov evrov dal tja, kamor so bili namenjeni, to je upokojencem.
Hvala lepa.  Vidim, da obstaja še želja po razpravi. Mag. Andrej Šircelj, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa, spoštovani podpredsednik! Spoštovani predstavniki Vlade, kolegi in kolegice! Zdaj, res imamo precej težav pri tem zakonu. Tukaj mislim in strokovne in vsebinske težave. Prva zadeva, ki je, je seveda, da bi po mojem mnenju moral biti vrstni red sprejemanja zakonov obraten ali bi oba zakona, se pravi in zakon s katerim se dejansko odloči o tem, da se da zdravstveni blagajni dodatnih 136 milijonov in seveda tudi način financiranja moralo obravnavati skupaj, v istem časovnem obdobju. Naslednji vsebinski problem, če je ta, lahko rečemo bolj formalne narave, pa je, da na zdravstvu se zaradi tega ne bo nič zgodilo. Minuta čakalne dobe ne bo krajša. Nič se ne bo zgodilo, kar pomeni, da enostavno s tem ukrepom gasimo požar, ki je nastal zaradi slabega gospodarjenja in slabega vodenja zdravstvenih zavodov v državi. In ne samo to, tudi nadzorni mehanizmi v zdravstvenih ustanovah niso delovali, da bi na to opozorili prej, da bi se nekaj zgodilo prej. Tukaj Vlada Mira Cerarja sicer tri leta napoveduje zdravstveno reformo, pa bom rekel, saj ni treba reforme, samo spremembe. Pa nič se ne zgodi. Nič se ne zgodi tistim, ki so bolni. Tisti zaradi tega nimajo boljše zdravstvene storitve, v treh letih je niso dobili nič boljše, prej slabšo kot boljšo. Ne glede na to ali smo, ali je Vlada predlagala novo zakonodajo, ne glede na to ali je Vlada enostavno to zakonodajo, bom rekel nekako zmašila skozi Državni zbor in smo jo tukaj sprejeli in že vnaprej smo vedeli, da ta zakonodaja, ne da ni optimalna ampak, da je slaba. Tudi strokovnjaki s področja zdravstva, tudi strokovnjaki s področja zdravstvene organiziranosti in tako naprej, ki so v koaliciji, so imeli velike zadržke do tega. Ampak zdaj seveda, s temi 126 milijoni, še enkrat, se ne bo nič zgodilo za pacienta, za bolnika. In to je, bom rekel neka travma, da enostavno ta Vlada, Vlada Mira Cerarja enostavno ni sposobna tega narediti. Ni sposobna. Ni sposobna v korist ljudi nič narediti. Zdaj, druga zadeva, ki pa se tukaj dejansko zdaj poraja pa je seveda to, da se jemlje iz denarja, proračunskega denarja, ki je namenjen za pokojnine. Pokojnine se ne bodo zaradi tega nič zmanjšale, drži, kot pribito drži. Upokojenci so nosili glavno breme v času krize. Glavno breme. In še zdaj se jim ni to, ne da se jim ni povrnilo, ampak niti njihove pokojnine se niso uskladile, poenostavljeno povedano, na pokrizno raven. Na raven kjer se Vlada hvali, da imamo 2 %, 3 % gospodarsko rast in tako naprej, ki za ljudi nič ne pomeni, to so številke tokrat. Ta gospodarska rast ne pomeni nič za upokojence. Lahko sicer poslušajo televizije oziroma radio, berejo časopise o razcvetu, vendar pri njihovi pokojnini se to ne pozna. In res je, zaradi tega ukrepa se ne bodo zmanjšale pokojnine. Glejte, kdor to pravi je največji cinik. In kdor se na to spozna, je največji cinik. Njim bi se morale povečati pokojnine. In njim bi teh 70 milijonov dejansko prineslo to, da bi se doplačilo iz proračuna povečalo   (nadaljevanje) oziroma takšno, da bi se pokojnine lahko povečale. Zaradi tega ne govoriti saj ne bomo upokojencem nič vzeli. Vse Vlade, ki so bile, so upokojencem največ vzeli in še zdaj jim niso dale tisto kar bi jim morale dati. Glejte, dostojanstvo bi jim morali dati. Simbolično bi morali reči: »Glejte, upokojencem bomo pa zdaj povrnili toliko in toliko.« To bi jim morali dati in s tem se na simbolični način dejansko upokojencem ne da tistega kar bi morali dejansko dobiti. In na drugi strani se jim ne izboljšuje zdravstvenih storitev s tem. Kdo pa so največji, da rečem, grdo bom rekel, se upravičujem vsem, porabniki zdravstvenih storitev? Ja, starejši občani. In na eni strani bomo dali 136 milijonov, kar se ne bo nič zgodilo z njimi, nič se ne bo izboljšalo storitve in na drugi strani jim ne bomo dali tistega kar bi dejansko morali dobiti. In zaradi tega, glejte takega zakona in takšne rešitve v Slovenski demokratski stranki ne moremo podpreti. Ne moremo! Iz več razlogov. Ampak ta Vlada to predlagal. Glejte, vsaj simbolno naredite nekaj, da se te stvari ne bodo zgodile. Če se že gremo tukaj neke računovodske zadeve, da tako rečem, iz ene blagajne v drugo blagajno pa malo več iz ene v drugo pa tako naprej. Glejte, saj upokojenec ne ve ali je dobil pokojnino iz proračuna ali je dobil iz pokojninskega zavoda. Denar govorim. Denar, ki ga upokojenec dobi je sestavljen del iz proračuna in del iz blagajne ZPIZ. Pokojnina je pokojnina je pa popolnoma vseeno. Tako da glejte, jaz tukaj mislim, da je koalicija dejansko izgubila kompas, da v bistvu dela neke ukrepe samo zato, da jih dela, zato, da dejansko ne bo celotni zdravstveni sistem prišel v kolaps, ker dobavitelji zdravstvenega materiala ne bodo več dobavljali zdravstvenega materiala bolnicam, ker so toliko dolžni. Če se teh 136 milijonov ne zagotovi, dejansko zdravstveni sistem pade v kolaps.  Tako da glejte, jaz mislim, da seveda zdaj še nekaj mesecev ne vem ali lahko naredi še kaj iz tega Vlada ali ne more še kaj narediti, ampak to kar dela, jaz mislim, da je enostavno prvič ne logično, da ne govorim nesistemsko, nemoralno, neetično in tako naprej.
Hvala lepa.  Besedo ima ministrica za zdravje, gospa Marija Milojka Kolar Celarc, potem pa nadaljujemo.  Izvolite gospa ministrica.
Milojka Kolar Celarc
Hvala za besedo gospod podpredsednik.  Mislim, da se je na toliko, bom rekla, neresnic, da ne rečem še kaj hujšega, pa res potrebno odzvati. Spet pozabljate, bom rekla kar tako, da so bivše Vlade, če že govorite, da je odgovornost, ne vem, ministrstva proizvedle ker smo prejela sistem, ki je imel 132 milijonov evrov nepokritih izgub. Pa ne bom se spuščala, ker je bilo že dovolj povedanega in analiz narejena, za kaj je prihajalo do teh izgub. Večkrat sem tudi že povedala, da je seveda en del odgovornosti, ampak manjši del lahko tudi neučinkovito ali pa ne optimalno vodenje javnih zavodov, pa vemo kakšen sistem imamo iz leta '91. Ampak, govoriti slovenskim gledalcem, poslušalcem in prebivalstvu in zavajati, da to ni nič za paciente. Pa lepo vas prosim! Če bodo dobavitelji dostavili dobavo protez, kolčnih, ram, kolen, zdravil in drugih zadev, smo se že soočali v primeru Topolšice, ko sem morala zagotoviti iz lastnih sredstev ministrstva, da ni prišlo do blokade. Ja a to ni za paciente? Ne bi mogli skrajševati čakalnih dob, če dobavitelje se ne bo v nekem doglednem časovnem roku poplačali, da bodo lahko vgrajevali umetne kolke, rame, kolena in podobno, da ne govorim o zdravilih, takih in drugačnih, inovativnih. In se mi zdi, da je res zelo nekorektno reči, da to je za dobavitelje, da to ni za paciente. Seveda v sled nerazmišljenega ali pa strokovne neutemeljenega kar po čez zniževanja cen, ki se je dogajalo v preteklosti v času krize, pa tudi lahko marsikaj razumem od tega, je imelo za posledico tudi daljše čakalne dobe, ker seveda ni bilo dovolj, da rečem, in dobavljenega materiala, investicij, da o kadrovski politiki ne govorim. In odločno zavračam take neresnice, da to ni za paciente. In zato ni za delovanje, bolje delovanje sistema in zaradi tega tudi smo pripravili interventni zakon, ker želimo, da se pripravijo dolgoročni sanacijski programi, da se uvede tudi večja odgovornost, pa tudi stimulativno nagrajevanje, in da se stabilizira ta sistem. Veste pa sami, kar sem tudi že v tem Državnem zboru večkrat povedala kako enormno se nam povečujejo nadomestila za bolniško nad 30 dni, in da smo seveda, ko govorite o tem, ja, tudi v letu 2017, se dela izguba, če hočete uporabiti ta izraz. Zakaj? Zaradi tega, ker je padel nivo ocen storitev v letu 2014. In samo v zadnjih dveh letih je bilo za 15 % napravljenih več napotitev in več pregledov in posegov v bolnišnicah. Pa dajmo argumente pa prikažimo realno sliko.  Hvala.
Replika, mag. Alenka Bratušek, potem imamo še eno repliko, mag. Šircelj, potem bom pa sprožil postopke za prijavo, kajti vidim, da je veliko interesa za razpravo.  Mag. Alena Bratušek, izvolite, imate besedo.
Hvala, ampak spoštovana ministrica, je treba poslušati kaj tukaj govorimo.  Jaz sem povedala, da nihče zaradi tega denarja ne bo prej na vrsti, in da vrste ne bodo nič krajše, in denar gre dobaviteljem. Ja. To so dejstva. Zdaj, če kdo govori neresnice, potem najprej postavite ogledalo pred sebe. Govorite o znižanju cen. V letošnjem letu so nižje kot zadnja tri leta. Pa kdo je ministrica v tem trenutku, pa kdo vodi Vlado v tem trenutku? Hecate se malček z naših ljudi in iz pacientov. Zakaj so nastajale izgube? V vašem mandatu dve tretjini teh izgub zato, ker ste povišali plače, denarja za to pa niste zagotovili. To so dejstva. In najprej je treba pogledati, če govorite o neresnicah, sami vase, se postaviti pred ogledalo pa te stvari ljudem povedati in ne zavajajte. To so dejstva, dokazljiva s številkami. Izgube v vašem mandatu so dve tretjini vseh izgub in tudi letos nastajajo. Kdo bo to pokril? Tri leta se za zdravstvo ni naredilo nič. Sama vedno povem, da ni in ne more biti vsega kriva ta Vlada in ta ministrica. Je pa za zadnja tri leta definitivno kriva in odgovorna. Kriva in odgovorna, ampak danes govorimo samo o denarju, kako se bo denar zagotovil. Ta zakon je že bil na dnevnem redu, zato sem sama svojo osnovno razpravo usmerila v nekaj drugega, da boste denar vzeli, vzeli upokojencem in ga dali v zdravstvo. To je dejstvo, ki izhaja iz tega zakona, ampak sem se morala oglasiti, ob takšnem nastopu ministrice. Marsikaj iz tega nastopa ne drži.
Mag. Šircelj, želeli ste repliko. Izvolite.
Hvala lepa.  Zdaj, jaz ne vem ali me ministrica ni dobro razumela ali pa je samo rekla, da me ni dobro razumela, potem je pa ponovila tisto kar sem jaz povedal. Jaz sem rekel, da bo zdravstveni sistem, če ne bo dobil teh 136 milijonov, šel v kolaps. Ona je rekla, da je to za dobavitelje zato, da se zagotovi nadaljnje delo zdravstvenega sistema, pri tem je omenjala kolke, itn. Ampak poglejte, govoriva isto, spoštovana ministrica. In to je za paciente, to je toliko za paciente, da bodo zdravstveni zavodi še delovali. Ker, če tega denarja ne dobijo, ne bodo delovali. Tukaj se popolnoma strinjava. In jaz sem to povedal. Samo to.  Drugo pa je glede prerazporeditve, pa zdaj ne bom ponavljal. Ampak, čakalne dobe ne bodo zaradi tega nič krajše. Zdravstvena storitev ne bo nič bolj kvalitetna. Ne vem, zaradi tega ne. Morda zaradi kakšnega drugega ukrepa. In ja, vse vlade, se strinjam. Nimam težav s tem, vse vlade, ampak vaš del, pa vi izvzemite kaj je vaš del in vaše izgube, ki ste jih tukaj pridelali.  Pa ne samo to, glejte, vi ste ministrica in morate pač, pač vsak minister mora tudi za nazaj nekatere stvari rešiti, počistiti in tako naprej. Glejte, ker življenje se… / znak za konec razprave/ ne konča in na novo začne ob tem, ko se ena vlada zamenja z drugo. V nobeni državi, pa tudi pri nas, se nikoli to ni zgodilo. In pač dobi dediščino vsak minister tudi za nazaj. In to ve vnaprej. Hvala lepa.
Kolegice, kolegi, vabim vas, da se prijavite k razpravi. Prijava poteka.  Besedo ima gospod Jožef Horvat, izvolite.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovana gospa ministrica, drage kolegice in kolegi.  Namesto uvoda, že tukaj govori minister, ministrica, pa seveda tudi poslanec, poslanka, je treba biti tukaj natančen. Če operiramo s številkami, če je treba na dve decimalki natančno.  Jaz imam počasi že tako čez glavo raznih izgovorov in kazanj s prstom na neke prejšnje vlade. In kot rečeno, ministrica je rekla, kar se seveda strinjam, da so tudi prejšnje vlade krive za to izgubo. Jaz se s tem strinjam.  Zdaj pa prosim, ker želim številke, koliko je k tej 165 milijonski izgubi v lanskem letu pripomogla Vlada, ki je delala cel mandat od 2004 do 2008, ko smo mi, Nova Slovenija, imeli finančnega ministra dr. Andreja Bajuka. Res prosim v strukturi te izgube, koliko smo mi krivi.  In zdaj naprej.  Gospe in gospodje, mi imamo injekcijsko brizgalko, na kateri piše »analgetik 136 m evrov«, 136 mega evrov. In zdaj s to injekcijsko brizgalko bo Ministrstvo za finance šlo od zavoda do zavoda in bo vsakemu špricnilo eno določeno dozo. In bolečina bo prenehala. Tako delujejo analgetiki. Kaj pa potem naprej? Ali smo ozdravili bolezen, smo pozdravil bolezen? Nismo. Kaj potrebujemo za zdravljenje bolezni? Potrebujemo sistemske zakone, potrebujemo reformo zdravstvenega sistema. No, reforma je menda zelo nesimpatična beseda, in jo marsikdo ne sprejme.  No, potrebujemo modernizacijo zdravstvenega sistema. OEC, generalni sekretar je pred časom tukaj sedel, je povedal v svojih poročilih, da je preveč nekih preteklih, morda socialističnih elementov v našem zdravstvenem sistemu. In to moramo popraviti.  Zdaj je konec. Mandat te vlade se je iztekel. Konec. To se dela, takšni reformni ukrepi, strukturni ukrepi se delajo v začetku mandata. In rešitve so bile na mizi, vendar ni bilo posluha. Ni bilo posluha tudi do rešitev opozicijske Nove Slovenije - krščanskih demokratov. Veliko smo se angažirali, okrogle mize, strokovnjaki, zunanji, domači, poslušali, pisali, risali, simulirali. Ne, bili smo praktično eno leto v čakalni vrsti pred vrati ministrice, da predstavimo naše rešitve. Verjamem, da niso vse rešitve za vse sprejemljive, ker smo različni, ker imamo parlamentarno demokracijo. In zdaj, res je, sam želim ponoviti, da je na Odboru za   (nadaljevanje) finance, ko smo obravnavali ta Zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, tudi jaz sem slišal, da je ministrica za financer rekla, potreben bo rebalans. Zdaj očitno tega ne bo in zdaj gremo skozi ta zelo, zelo zanimivi, nesistemski Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije. Ta prenese vse, od prispevka za RTV, do analgetika za zdravstvene zavode. Ta vse prenese, to je neverjeten zakon, nihče pa seveda nima korajže, da bi ga spremenil.  Res je za moj pogled, za pogled Nove Slovenije nedopustno, da se3 jemlje denar tudi iz postavke pokojninsko varstvo, kar je tukaj zapisano in kar vemo in kar je zapisano v amandmaju in ta amandma dejansko je deležen moje velike pozornosti. Vsak mesec praktično spremljam kako se gibljejo pokojnine. V poslanski pisarni, če je le priložnost, če sem doma, ampak zadnje čase zelo malo, ker smo cele dneve, celi teden smo pravzaprav tukaj v Državnem zboru in nimamo poslanci časa za stike z našimi državljani, da bi še bolj poslušali njihove stiske. Dejstvo je, da so v zadnjem desetletju pokojnine realno padle za približno 16 %. Kaj to pomeni? Če je leta 2007 upokojenec v rokah držal 100 evrov, potem danes, leta 2017 taisti upokojenec ne drži v rokah več 100 evrov ampak samo še 84. In meni se trga srce, ko gledam statistiko. Boste rekli, da nimam zadnjih podatkov. Morda čisto zadnjih ne, imam pa avgust 2017. In vi imate okrog, oziroma mi, mi vsi imamo okrog 105 tisoč ljudi, ki prevzemajo, ki dobivajo različne pokojnine, ampak te so pod 500 evrov. Eni tudi jih imajo pod 200 evrov, eni jih imajo, in takšnih je, 27 tisoč je takšnih, ki imajo penzijo med 200 in 300 evri. Ja, boste rekli, niso delali 40 let, pa kaj? To je realna situacija, gospe in gospodje, pri nas. Kljub temu, da damo milijardo, skoraj milijardo in pol iz proračuna za socialne transfere. O tem se mi moramo pogovarjati in potem, ko se o tem pogovarjamo, smo seveda takoj tudi pri nujnosti za spremembo modernizacije pokojninskega sistema. Hvala bogu, zdaj upam, da bo tudi ta Vlada upoštevala uredbo, evropsko uredbo, ki uvaja pravzaprav podobno kot Nova Slovenija, da ta uredba daje posebno podporo, posebno veljavo tretjemu pokojninskemu stebru. In kot veste, tudi mi imamo, Nova Slovenija ima rešitev za pokojninski sistem, to je tako imenovani tristebrni pokojninski sitem, podoben švedskemu, o katerem je pisal, namreč o tem švedskem je pisal in nastopal, mislim da na neki okrogli mizi tudi državni sekretar s pristojnega ministrstva za pokojnine in ga ocenil kot model, ki bi lahko bil sprejemljiv tudi za našo državo. In zdaj tem upokojencem, da ne bom zdaj bral cele tabele, ki imajo nekateri samo 5 evrov za to, da dan preživijo, ali pa 10 evrov za to, da dan preživijo ob seveda vseh stroških, ki so povezani z življenjem, energija in tako naprej, komunalni stroški in tako dalje. In te moramo imeti pred očmi. Ni jih drobiž, jih je 105 tisoč kot poroča statistika, ki imajo manj kot 500 evrov penzije. In nič se ne zgodi. Jemljemo še zdaj tudi tem zato, da »nafilamo«, kot se grdo reče, injekcijsko brizgalko z analgetikom za zdravstvene zavode. Jaz se sam strinjam, da direktno iz te   (nadaljevanje) finančne injekcije, ki jo bodo dobili javni zdravstveni zavodi se ne bo čutilo, da se pa zdaj takoj zmanjšujejo čakalne vrste. Kako je potem zdravstveni sistem sploh deloval, saj bilance so morale biti sprejete tam februarja marca, takrat je bila ugotovljena izguba – 165 milijonov približno – za lansko leto. Glejte, od marca pa do oktobra je sedem mesecev. Kako so sploh funkcionirali v tem času? Še čuda, da dobavitelji niso odšli, ker je najbrž likvidnost porazna v teh zavodih. In res je, da bodo ljudje razumeli, ki nas poslušajo, gotovo ustanovitelj mora to izgubo pokriti. Ja kaj? Seveda! In drugo leto bo tudi pokril. Bomo imeli interventni zakon 2.0 in tretje leto bomo imeli interventni zakon 3.0 in ti milijoni, ki gredo v to, zato, ker sistem, kot sem …/ znak za konec razprave/… v stališču povedal, duši sistem, zdravstveni sistem duši naše odlične, vrhunske zdravnike, srčne, medicinske sestre in drugo osebje in tako dalje. Sistem jih duši, da ne govorim zdaj spet o tem, ker bodo eni spet skočili v »luft«, da bi morali angažirati več zasebnih finančnih sredstev za javni, podčrtujem, javni zdravstveni sistem. Ampak to pa pomeni …/ znak za konec razprave/… modernizacija zdravstvenega sistema, nujne zdravstvene reforme. Ampak to je seveda zdaj tema, vsebina za naslednji mandat. Zdaj je konec.
Besedo ima gospod Miha Kordiš.  Izvoli.
Hvala predsedujoči.  Nekaj vsebine se je nabralo, tako da bom šel kar po točkah. Za začetek, prvič, kar na enkrat je v tem Državnem zboru en kup prijateljev upokojencev. Ja kako potem, da je tako veliko naših pokojnin pod pragom revščine oziroma tako nizkih, da naših upokojencev ne spravijo skozi mesec, če ste pa vsi taki prijatelji upokojencev in se zdaj repenčite? Ja zato, ker po navadi, sploh takrat, ko ste na Vladi, vas v dejanjih zmanjka, ker vas je v besedah v Državnem zboru vse polno. Recimo z ZUJF je druga Janševa Vlada protiustavno vzela oziroma znižala penzione 26 tisoč upokojencem. Pa je takrat dvignil za roke za to za Desus, pa tamle kolegi Nove Slovenije so dvignili roke za to in tako naprej. Tudi aktualni penzijski zakon je bil sprejet v isti konstelaciji političnih sil. Seveda s strankami, ki se imajo za stranke centra ali pa leve sredine, je zgodba precej podobna.  Drugič, ta amandma, ki ga imamo na mizi, glejte, to je največji izdatki v zdravstvenem sistemu v storitvah nastajajo za potrebe upokojencev, kar je jasno in normalno in še eden izmed razlogov zakaj potrebujemo solidaren, javni zdravstveni sistem in ne zasebnega tržnega. In s tem amandmajem se v bistvu zaradi tega potem kaj? Jemlje upokojencem zato, da se da upokojencem. Pri tem, da očitno tukaj nekomu ni jasno, če bolnišnicam ne »zrihtamo« 136 milijonov evrov, bodo pokleknile. Pika. In potem bomo pa kaj? Na vratih zavračali paciente? Začeli zdravila zaračunavati? Glejte, to ne gre. Ob tem teh 77 milijonov evrov v proračunu upokojenci ne bi dobili v nobenem primeru, ker tudi če ga ne bi uporabili za sanacijo bolnišnic, se to na penzijah ne bi poznalo. Zakaj? Zato, ker je teh 77 milijonov evrov presežka, ker je imel zakon, zakon … Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letošnjem letu višje prihodke od načrtovanih. In iz tega naslova se zmanjša transfer iz proračuna, ne pa dvignejo penzije. In zato je ostalo 77 milijonov evrov neporabljenih, ne pa zato, ker bi kdo ostal brez penziona. Pa tukaj vsi veste, da sem velik zagovornik tega, da se najnižje pokojnine dvignejo, da se ta sredstva pridobijo iz   (nadaljevanje) prispevka iz izplačanih plač, torej iz dodatnih prispevkov kapitala kot je nekoč že bilo. Ampak pač s takim ukrepom žal večje solidarnosti ne bomo dosegli in večjega učinka pri pokojninah tudi ne bomo dosegli. In slovenski upokojenci, sploh tista večina, ki ima slabe »penzije« presneto dobro vejo kaj je to solidarnost. Čisto konkretne številke na tem primeru, 77 milijonov evrov hipotetično, če bi lahko vzeli sanaciji bolnišnic in bi jih razdelili med 615 ljudi, ki prejemajo razne oblike pokojnin. Vsak bi dobil 125 evrov, nihče od teh ljudi ne bi bil bistveno na boljšem, bi pa vsi upokojenci, vsi upokojenci in vsi prebivalci Slovenije presneto na slabšem in presneto trpeli, če bi bolnišnice začele zavračati bolnike oziroma zaračunavati zdravila. Pa ravno upokojenci so tisti, ki rabijo največ zdravstvenih storitev in jim je v najbolj organskem, življenjskem interesu, da izgube bolnišnic saniramo. Ker, če tega ne bomo naredili se bo prej ali slej zgodilo, da bodo dobavitelji, to so kapitalisti, da se razumemo, ki jih zanima profit in nič drugega, ustavili dobavo medicinskih materialov ali pa »zašponali« njihove cene ali pa kakorkoli na nek način kompenzirali ta svoj izpad na račun ljudi. In pod črto bojo v vsakem primeru nastradali bolniki, prvi med njimi upokojenci. In ta amandma mislim, da se napačno loteva problema. Dobre bolnišnice so za upokojence »glih« toliko življenjskega pomena kot so dobre pokojnine. Kje se zares skriva problem, je v tem, da Slovenija kot država namenja premalo denarja in za zdravstveno varstvo in za pokojnine, in zakaj je temu tako, zato, ker vse nekdanje Vlade, vključno z Vlado današnjega predlagatelja oziroma predlagateljice nočejo pravično obdavčiti kapitala in visokih plač. In zato, ker vse nekdanje Vlade, vključno z predlagateljico amandmaja sistematično sledijo interesom NATA in Evropske unije, blaginja lastnih državljanov jim je pa v drugem planu. In potem trošijo za protokole, za birokracijo, za nabavo vojnega železja in sponzoriranje vojaško-industrijskih kompleksov, zmanjka pa na toliko življenjskih stvareh kot je to zdravstvo pa kot so to pokojnine. Skratka, kar želim pač povedati, celoten politični razred postavlja upokojence in nasploh tiste v slabšem gmotnem položaju, delavske razrede v drugi plan, tretji plan oziroma jih celo naredi za tarčo svojih ukrepov, potem pa, ko pridejo volitve se jim pa vsi letijo dobrikat. In, ko je treba dobrobit delavskih razredov zagovarjati v Bruslju, pred voditelji NATA in Evropske unije in tistim strukturam uči reči ne, mi pa ne bomo financirali vaših interesov, mi bomo pa financirali potrebe naših ljudi, takrat se vsa ta hrbtenica, ki je danes tako zelo velika v tem Državnem zboru, zlomi. In naši ljudje ostanejo brez potrebnih, brez potrebne oskrbe. In v smislu socialne zaščite in v smislu zdravstvenega varstva, pogosto tudi brez kvalitetnejšega izobraževanja in tako naprej. Profitira pa recimo kakšen vojaški industrijski kompleks naših prijateljskih držav.
Replika mag. Alenka Bratušek.
Ja, spoštovani kolega, seveda je ljudem, bom rekla, lepo govoriti kako bi jim vi, nič razdelil, če v proračunu ni denarja in tudi vi ne bi mogel nič deliti. In zelo podobne, take zelo evforične, emotivne nastope je imel vaš grški kolega, levičarski kolega, ko pa je prišel na oblast je pa seveda moral ploščo temeljito obrniti in enako bi se zgodilo z vami oziroma Levico tudi v naši državi. Nič ne jemljemo zdravstvu, to ne drži, s tem zakonom jim zagotavljate, če boste tudi vi na tem vlaku, zagotavljate, da bodo dobavitelji denar dobili. Jemljete ga pa upokojencem, to je dejstvo. Teh 77 milijonov bi lahko razdelili upokojencem. Zelo preprosto je sprejeti zakon in zapisati, da vsak upokojenec v letošnjem letu dobi 130 evrov, pika. Zelo enostavno, samo je treba nabrati 46 glasov. Če slišim, da proti temu tudi so vaši kolegi in vaša stranka sem pa res začudena. Lahko si pogledate številke, ker to vedno znova ponavljam, seveda pa težko marsikdo to sliši, naša, moja vlada, če želite, je v državnem proračunu za upokojence zagotovila 300 milijonov evrov več kot je danes, 300 milijonov evrov. Če tega ne bi bilo, bi bile pokojnine 10 % nižje. Povprečno 700 evrov bi dobil vsak upokojenec manj v enem letu. To je pa realnost. In ker tega nismo dovolili, smo zagotovili denar in upokojencem zagotovili, da se pokojnine niso zniževale. Danes ob gospodarski rasti imajo upokojenci pravico, da delček tega dobijo nazaj. In 130 evrov je v tem trenutku na mizi. In 130 evrov boste, tisti, ki boste ta zakon podprli, vzeli vsakemu slovenskemu upokojencu. To je pa dejstvo. Bodimo realni, operirajmo s številkami, ne metati floskule tu po dvorani, pa med ljudmi kar tako, kako bi, pa ne morete. Sedaj je na mizi amandma, da ta denar ostane upokojencem. Naslednji korak je, da sprejmemo zakon, ki ta denar razdeli upokojencem. To je zelo zelo preprosto. In jaz verjamem, da, vsaj mislila sem, da me kolegi iz Levice pri tem podpirajo.
Postopkovno, gospod Miha Kordiš. Izvolite.
Predsedujoči bom najprej za vprašal, pa potem še vi vprašajte kolegice in kolege poslanke, poslance v tem državnem zboru. Ali sem jaz Grk? Ali komu izgledam kot Grk? Dvignite roke, če kdo misli, da sem Grk. Dvignite roko tudi če mislite, da se pišem Cipras. Nobene roke ne vidim.
Nadaljujemo z delom. Gospa državna sekretarka na Ministrstvu za finance, želeli ste besedo. Mag. Saša Jazbec, izvolite.
Saša Jazbec
Hvala lepa za besedo. Jaz se ne bom spuščala v vsebino interventnega zakona, ampak zgolj v postopek zagotavljanja sredstev za ta zakon, kar je tema današnjega predloga zakona.  Če še enkrat ponovim, ko je septembra Vlada sprejela interventni zakon, ki je pomenil 136,24 milijonov dodatnih odhodkov po denarnem toku za državni proračun tekočega leta je seveda ministrica za finance naredila to, kar je morala, predlagala je Vladi, da sprejme začasno zaustavitev izvrševanja proračuna, da ugotovi ali je proračun uravnotežen ali ne. Zato ker 136 milijonov je kljub 9 milijardam in pol odhodkovne strani proračuna visok znesek. 30 dni ima Vlada časa, da ugotovi ali je proračun uravnotežen ali ni, se pravi ali je potreben rebalans ali ni potreben. Z začasnim torej zadržanjem izvrševanja proračuna se povzroči to, da ministrstvo oziroma proračunski uporabniki ne prevzemajo več ne nujnih obveznosti, se pravi proračun teče normalno, vse zakonske obveznosti se izplačujejo normalno, prepreči se ali pa onemogoči pa se prevzemanje teh ne nujnih obveznosti. Tako da smo, ko smo preračunavali v tem času ugotovili, da proračun za letošnje leto ni neuravnotežen, kar povedano drugače pomeni, da ga lahko izvršimo v okvirih, ki jih je določil ta državni zbor. Se pravi, da bomo spoštovali tako zgornjo mejo odhodkov kot tudi določeni maksimalni primanjkljaj. Zato enostavno ni potrebe ali pa če želite ni pravne podlage, da bi šli v rebalans obstoječega proračuna, bomo pa na popolnoma transparenten način brez spreminjanja finančnih načrtov vseh proračunskih uporabnikov, ker zato pravim, enostavno ni potrebe, lahko zagotovimo ta sredstva znotraj okvirov, ob tem, da sprejmemo danes predlagani zakon, ki daje Ministrstvu za finance možnost oziroma dolžnost, da izvede to prerazporeditev. Kot sem omenila že v uvodu pa kot je bilo že omenjeno v razpravi, ima Vlada z obstoječim Zakonom o izvrševanju proračunov ima možnost, da ga spreminja tako na politikah kot na programih kot na podprogramih ima določene limite v katerih lahko spreminja proračun kot ga sprejme Državni zbor. V tem primeru, ker gre za visok znesek, bi pa trenutno obstoječe možnosti prerazporejanja Vlada presegla, zato je predlog danes na mizi, da se omogoči enkraten transfer, kar se zdi Vladi bolje kot neko splošno pooblastilo, ki bi Vladi omogočalo višje prerazporejanje pravic porabe.  V obdobju fiskalne konsolidacije bi se praviloma neporabljene pravice porabe na posameznih namenih uporabile za znižanje primanjkljaja. V tem konkretnem primeru so bile pa izgube javnih zdravstvenih zavodov po posameznem letu, torej po obračunskem toku so bile že prepoznane, tako da, ta transakcija letos ne bo vplivala nadoseganje zastavljenih javnofinančnih ciljev.  Rada bi poudarila še enkrat, da nič ne jemljemo upokojencem, da bodo izplačila vseh dogovorjenih pravic, da so zagotovljena, kot je bilo že danes omenjeno, se je velikost pokojninske blagajne v zadnjih treh letih gibala od 4 milijarde 977 do 5 milijard 035 v lanskem letu, letos je pa zgornja meja določena pri petih milijardah 166 milijonih evrov, tako da bo letos izplačanih bistveno več pokojnin in drugih pravic iz pokojninske blagajne kot v preteklih letih. Glede teh 77 milijonov ali pa 130, kolikor jih je zdaj na koncu nastalo, mogoče teh 77, to ni namenski denar. Vlada, ko pripravlja predlog proračuna, seveda oceni koliko bo potrebovala, koliko bo potrebovala, koliko bo potrebnih sredstev za posamezen namen in ta denar ni namenski, da se nujno rabi porabiti za ta namen. Kot smo danes že slišali in kot drži, je letos enostavno toliko več zaposlenih, da so prispevki v pokojninsko blagajno dovolj visoki, da je ta potreben transfer iz državnega proračuna, ki uravnoteži pokojninsko blagajno, toliko nižji. Upokojencem se ne jemlje nič. Breme krize so poleg upokojencev nosili tako javni uslužbenci kot tudi, znižali so se transferji posameznikom in gospodinjstvom, znižala se je povprečnina za občine, bodo pa upokojenci prva skupina, ki se jim v letu 2018, torej naslednje leto odpravljajo v celoti varčevalni ukrepi. Pokojnine so se v letih do vključno 2009, so se usklajevale v skladu s sistemsko zakonodajo, potem v letih od 2010 do 2015 so bili ti varčevalni ukrepi o katerih govorimo, med tem, ko se pokojnine tako v letih 2016 in 2017 in tudi v letu 2018, se bodo pa usklajevale več kot bi znašala redna uskladitev po sistemskem zakonu, tako da se na ta način vsaj delno vrača upokojencem to kar je bilo med krizo izgubljeno.  Za konec bi poudarila, da Vlada namenja za zdravstvo več kot je bilo tudi, torej tudi iz državnega proračuna več kot je bilo do zdaj. Namreč Državni proračun je z letošnjim letom začel prevzemati del nezdravstvenih storitev, ki jih plačuje zdravstvena blagajna, tako da bodo ta sredstva, ki jih zbere zdravstvena blagajna in tudi ta bistveno raste v zadnjih letih, če se je gibala prej na ravni 2 milijardi 300, 2 milijardi 400, ima letos zgornjo sejo 2 milijardi 685 in za naslednje leto preko 2 milijardi 800, se pravi, je več denarja za zdravstvo.  In če zaključim. Vlada mora poskrbeti za to, da se zagotovijo potrebna sredstva   (nadaljevanje) za izvršitev interventnega zakona, na podlagi oziroma v primeru sprejetja, v primeru potrditve predlaganega zakona danes, bo to storjeno na transparenten način, znotraj obstoječih fiskalnih omejitev.  Hvala.
Povabil vas bom, da se prijavite k razpravi. Prijava poteka.  Gospod Miha Kordiš, izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči. Glejte, stvar je zelo preprosta. Teh 136 milijonov evrov za bolnišnice ne bo, bolnišnice počepnejo. Pika. Zdaj, kdor pa misli resno s socialnim varstvom in z blaginjo naših državljanov, na čelu z upokojenci o katerih se zdaj pogovarjamo, bo pa podprl amandma, ki smo ga »naštimali« v Levici, ki jemlje iz postavk, ki so dejansko smiselne, iz obnove protokolarnih objektov na Brdu in iz nabave Patrij, pa daje za dvig denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. To je socialno pravičen ukrep, ki ne bo naredil škode zdravstvenemu sistemu in bo poskrbel in začel pri socialno najbolj ogroženih, najbolj izpostavljenih. Med temi je tudi 15 tisoč prejemnikov varstvenega dodatka.
Mag. Alenka Bratušek izvolite, imate besedo.
To kar je ravnokar povedal kolega je amandma za proračun k naslednjemu letu, če jaz prav vem, mi se pa danes pogovarjamo o letu 2017. Se pravi, lahko letos rešimo en problem, ampak zbodlo me je v bistvu nekaj drugega. Državna sekretarka pravi, da to ni namenski denar. Mislim, čemu potem sprejemamo proračun v Državnem zboru? Pod to milijardo 300 piše približno, ne približno, točno takole: Podprogram 210101 - izplačevanje pravic v politiki 21, pokojninsko varstvo. Kako to ni namenski denar? Državni zbor je za pokojnine namenil toliko denarja. In ker ga zaradi dobre gospodarske situacije v pokojninsko blagajno za izplačilo normalnih, redno usklajevanih pokojnin ni potrebno toliko, ga ostaja. In zato, ker ostaja, lahko skupaj naredimo korak in našim upokojencem že letos damo dodatnih, govorim v povprečju 130 evrov. Denar, spoštovana državna sekretarka, je pa še kako namenski. Če mislite drugače, povejte. Državni zbor je to sprejel in to kar Državni zbor sprejme, je tudi za vas zakon in obveza in drugače ne more biti. In še enkrat, teh 77 milijonov lahko, seveda je treba tudi to zapisati v zakon, že v letošnjem letu damo upokojencem povprečno 13' evrov na vsakega upokojenca in tudi, če kolega, ki je bil pred mano na vrsti misli, da je to malo, jaz mislim, da za marsikaterega upokojenca je to ogromno ogromno denarja, za bolnišnice bo pač Vlada morala najti nekje drugje. To je naredila, bom rekla tako, na najlažji možen način, na treh velikih postavkah pobrala denar. V svojem življenju sem sestavila in izvršila po mojem nekih 20, 30 proračunov in na takšen način kot danes delamo oziroma delate, to nobena Vlada ni delala, da 140 milijonov kar tako pobere nekje, da nekam drugam in to še ne Vlada ampak preprosto Ministrstvo za finance, ampak okej, to je transparentnost te Vlade, to je programski proračun, proračun, ki so jih bila polna usta. Amandma, ki je pred vami, bi samo zagotovil, da denar, ki je bil namensko zagotovljen upokojencem, pri teh upokojencih tudi ostane.
Miha Kordiš, želeli ste repliko, izvolite.
Hvala. Glej, Alenka, najdeš teh 77 milijonov evrov na kakšni drugi postavki, pa dobiš podporo polne Poslanske skupine Levice. Dobiš podpise za izredno sejo, mislim, zelo hitro se lahko pač zmenimo za kakšno tako stvar, če   (nadaljevanje) najdeš denar na neki postavki, ki ne bo udarila po socialnih in bitnih sistemih. Če pa teh 77 milijonov evrov vzamemo iz sanacije bolnišnic, bomo mogli pa jutri bolnice zapreti. Pač to je ta temeljni problem. In drugače v letošnjem letu se bojim se ne da »aktirat«, kar pa lahko naredimo, je pa v naslednjih letih poskrbimo za to, da se bo dvignil buget. In to med drugim v Levici predlagamo, s tem, ko jemljemo iz postavk obnove protokolarnih objektov na Brdu in iz brez zvezne nabave novih Patrij, pa dajemo za dvig denarne socialne pomoči in za dvig varstvenega dodatka. Seveda pa lahko zmeraj poskrbimo za večjo družbeno pravičnost in za večje, s tem večje …/ znak za konec razprave/… tudi prihodke v proračun, s tem, da pravično obdavčimo bogate, ne pa da se jim davki non-stop znižujejo, da pravično obdavčimo kapital, ne pa da se mu davki non-stop znižujejo in s tem prihodkom financiramo investicijske projekte, zdravstvo, šolstvo in socialne transferje.
Preden dam besedo gospodu Škodniku, je za besedo zaprosila še državna sekretarka.  Mag. Jazbec izvolite, imate besedo.
Saša Jazbec
Ja jaz bi želela samo pojasniti, da ne bi bila napačno razumljena. Namenski prihodki in odhodki proračuna je termin, ki se pač uporablja pač pri pripravi proračuna. Želela sem povedati, da 77 milijonov evrov, ki bodo ostali neporabljeni na namenu transferji v skladu socialnega zavarovanja, da ne gre za namenski denar v kontekstu definicije iz Zakona o javnih financah in Zakona o izvrševanju proračuna. Zato je to denar, ki se lahko, če pač ostane neporabljen se lahko za razliko od pravih namenskih, lahko prerazporedi. Samo to sem želela povedati, drugače pa seveda 136 milijonov, ki bodo porabljeni za interventni zakon v zdravstvu, pa tudi je pa tako, vsebinsko je namenski, ker je lahko namenjen samo za ta namen, ni pa čisto natančno spet namenski po definiciji, če bi se šli spuščati kaj je po definiciji Zakona o javnih financah in Zakona o izvrševanju pač …  Hvala.
Replika mag. Bratušek.  Izvolite.
Ja, s tem se zelo strinjam, saj nihče ni govoril, razen vas o tem, da so to namenska sredstva. So pa sredstva namenjena za upokojence. S tem se pa strinjamo in ne transfer v socialne sklade kot pravite, ampak konkretno izplačevanje pravic v politiki 21, to je pokojninsko varstvo. To je dejstvo. Državni zbor je to zagotovil in to boste pač z današnjim zakonom prerazporedili drugam, namesto, da daste upokojencem. In ja, pripravljena sem najti na drugih postavkah 77 milijonov. Nekaj več truda je za to treba, treba je imeti pred sabo proračun do konca leta, ocene in se da, verjemite, da se da, marsikaj se da. Najlažje pa je seveda porezati najvišjo postavko, udariti po upokojencih, ne vem sicer zakaj je to tako enostavno. Ampak še enkrat apel, če ta amandma sprejmemo, bo Vlada morala ta denar poiskati drugje in morala ga bo najti, ker Zakon o sanaciji bolnišnic je sprejet kolega Kordiš. Zakon zavezuje Vlado, da mora ta denar najti. Oni in če prav razumem, tudi vi zagovarjate to. So denar našli pri upokojencih. Lahko bi ga oziroma morali bi ga najti kje drugje.
Gospod Ivan Škodnik, izvolite imate besedo.
Hvala za besedo.  Spoštovana ministrica, ostali predstavniki Vlade in seveda kolegice in kolegi poslanci! Sem danes pravzaprav ves čas v tej dvorani poslušam razprave, ki so tako izre… na desno in sem zelo presenečen, da je kar na enkrat tako veliko zanimanje, tu moram potrditi kolega ali pa dati prav kolegu Kordišu, ko je rekle kakšno zanimanje je za upokojence oziroma najbrž tudi za stranko Desus ampak jaz podpiram pravzaprav ali pa nimam nič proti nobeni stranki, ampak očitno je danes pač nekaj, so neki cilji prevladali, da bi se nekateri posamezniki pač prikupili določeni stranki. Ampak še enkrat bom povedal zelo na kratko najprej. Ta namenska sredstva ta sredstva so namenska za sanacijo bolnišnic. Zelo jasno je. In nikjer ni razvidno, da bi to vzeli upokojencem. Lahko pa bi seveda dobili upokojenci, pa tudi marsikdo. Pozabljate tudi na stvari, da tudi v šolstvu, tudi razne gradnje v srednjih in osnovnih šolah, pa tudi vrtcih stojijo ali pa so v zaostanku. Ni bilo denarja. Zdaj pa je treba te stvari sanirati v bolnišnicah, in tudi formirale se bodo posebne komisije oziroma uprave, ki bodo spremljale sanacijo bolnišnic, predvsem tam kjer bodo izdatki večji do prihodkov. In to ni tako na pamet vržen denar, ampak se bo spremljalo in ugotavljalo. In tudi ostale stvari, zakonodaja, ki se je sprejemala v zadnjih letih ali pa v zadnjem letu še največ v zdravstvu, bodo učinki te zakonodaje šele v naslednjih letih. Ne more biti tako hitro. Jaz ne bom govoril zdaj, da je to potrebna sanacija za nazaj, pa koliko vlad je bilo. Sigurno je bilo za nazaj in sigurno je bilo več sredstev v preteklih vladah, kot pa je zdaj, kolegica Alenka Bratušek rekla, da je dve tretjini izgube ustvarila ta vlada. To, jaz na pamet govorim, nima / nerazumljivo/ s seboj, ampak to lahko na pamet rečem, da to ne drži.  Je pa sigurno tudi nekaj sredstev, ki so pravzaprav nastali ali pa izguba, ki je nastala, tudi pri tej vladi. Če bi seveda ta sredstva ne nakazali, bi seveda v preteklosti pacienti niso čutili posledic, ker so se bolj na nek način bolnišnice znašle, in seveda denar prerazporejale iz drugih zadev, da pacienti niso bili oškodovani. Zdaj pa so prišle v takšno situacijo, ko ta denar nujno potrebujejo. Če pa tega denarja v bolnišnicah v tej situaciji, tem času ne bo, potem pa bodo prikrajšani pacienti, pa tudi verjetno med njimi tisti bolj bolni upokojenci in tako naprej. Toliko. Hvala lepa.
Mag. Alenka Bratušek imate repliko, izvolite.
Ja, kolega, res je. Od 9. Govorim o tem zakonu in mogoče bi bilo dobro, da si preberete kaj v tem zakonu. Ker je točno navedeno od kje se bo denar vzel. Takole piše: Poprava krivic in odškodnine v politiki pravosodje, izplačevanje pravic v politiki 21 - Pokojninsko varstvo in plačilo prispevka v proračun EU. To je jasno zapisano v zakonu. Tako, da mogoče priporočam, da ko razpravljamo in ko glasujemo o nečem, vemo o čem govorimo, še bolj pomembno pa o tem, o čem glasujemo. In dejstvo je, da boste 77 milijonov vzeli, zagotovljenega denarja za upokojence. To je dejstvo, to izhaja iz predloga.  In moj apel gre samo vsem skupaj, da zavežemo vlado, da ta denar najde drugje. To je vse. To je vse. Zakon o sanaciji bolnišnic je sprejet. 136,6 mislim, da je milijona vlada mora najti, ker ste zakon sprejeli, ni pa treba točno tukaj. To je vse kar vam želim danes dopovedati. Nihče ne sme biti za to prikrajšan. Zakone je verjetno treba spoštovati. Preden pa se jih sprejme, jih je pa treba vsaj prebrati.
S tem zaključujem razpravo, če prav razumem. Vidim, da interesa več ni. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes, v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 17. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O GLAVNEM MESTU REPUBLIKE SLOVENIJE, v okviru rednega postopka. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer državnemu sekretarju na Ministrstvu za javno upravo dr. Nejcu Brezovarju. Prosim.
Nejc Brezovar
Hvala za besedo, predsedujoči.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije je podlaga za sodelovanje državnih organov in organov mestne občine Ljubljana, pri izpolnjevanju nalog, pomembnih za razvoj glavnega mesta in pri izpolnjevanju pogojev za delovanje državnih organov in organizacij ter predstavništev. Poseben položaj glavnega mesta ni slovenska posebnost. Prav obratno. Takšno zakonsko ureditev poznajo v skoraj vseh evropskih državah.  S prelaganimi spremembami in dopolnitvami 6.a člena Zakona o glavnem mestu se določa način določanja deleža dohodnine, ki bo za posamezno proračunsko leto pripadal mestni občini Ljubljana.   (nadaljevanje) Odstotek dohodnine je temeljil na izračunu prihodka glavnega mesta po formuli s katero se primerja povprečne stroške mestne občine Ljubljana in povprečne stroške mestnih občin. Določba veljavnega zakona je nomotehnično sporna in povzroča različne možne interpretacije, saj zakon določa eno vrednost, z uredbo pa se ne glede na to vsaka štiri leta izračunava drugačna vrednost. Zato Vlada ocenjuje, da je določba spremembe nujna, ne glede na višino zneska, ki jo bo zakon ali uredba določila. Predlogu zakona se tako ne dvoumno določa, da ne glede na izračun na podlagi metodologije določene z uredbo, delež dohodnine, ki pripada mestni občini za posamezno proračunsko leto ne sme biti nižji in ne višji od razpona, ki ga določa zakon. Ker bo način izračuna urejen z novo uredbo se bo v celoti razveljavila uredba o metodologiji za izračun razmerja med ocenjenimi stroški financiranja nalog in programov glavnega mesta in dohodnino. S takšno ureditvijo bo jasno in nedvoumno določen vir prihodkov mestne občine Ljubljana za financiranje nalog po Zakonu o glavnem mestu, njenim organom pa bo omogočena samostojnost pri načrtovanju in sprejemanju odločitev o financiranju, govorim o tako imenovanem predvidljivosti oziroma o predvidljivosti deleža dohodnine, na drugi strani pa bo seveda ta predvidljivost tudi obveznost državnega proračuna. Najlepša hvala.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem predsedniku odbora in sicer mag. Dušanu Verbiču. Izvolite.
Hvala za besedo podpredsednik, spoštovane poslanke, poslanci, državni sekretar, prav lep pozdrav. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 40. seji, dne 4. 10. 2017 kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o spremembah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Državni zbor je na zahtevo skupine Poslank in Poslancev s prvo podpisanim Jožetom Tankom o predlogu zakona na 32. seji, dne 14. 7. 2017 opravil splošno razpravo in sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. V poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanske skupine SMC, Desus in SD k 1, 2, in 4. členu. Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo je v dopolnilni obrazložitvi pojasnil, da je v obravnavi pred Poslankami in Poslanci drugi predlog sprememb osnovnega besedila zakona, ki je bil uveljavljen v letu 2005. Glavno mesto je že po Ustavi eden bistvenih simbolov državnosti in upravno središče države. Da se pravni položaj glavnega mesta ureja z zakonom po njegovem prepričanju, ni nekaj odklonilnega, saj je to uveljavljena praksa v večini primerljivih držav. Položaj glavnega mesta pa seboj prinaša dodatno stroškovno in investicijsko obremenitev samega mesta. S predlaganimi spremembami, dopolnitvami 6. a člena zakona se tako jasno določba način določanja deležev dohodnine, ki bo za posamezno proračunsko leto pripadal mestni občini Ljubljana. V predlogu zakona se sedaj nedvoumno določa, da ne glede na izračun na podlagi metodologije določene z uredbo Vlade, delež dohodnine, ki pripada glavnemu mestu za posamezno proračunsko leto ne sme biti nižje od 0,6 in ne višji od 0,8 % dohodnine. S takšno ureditvijo bo jasno in nedvoumno določen vir prihodka mestne občine Ljubljana za financiranje nalog po Zakonu o glavnem mestu. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi pisnega mnenja poudarila, da predlagana zakonska ureditev v enem delu ni v celoti jasna, razumljiva, v drugem delu pa so njihove pripombe glede predlaganih rešitev predloga zakona osredotočile na nezadostno varstvo načela pravne varnosti, ki med drugim zahteva, da morajo biti pravna izhodišča za vedenje in ravnanje pravnih subjektov vnaprej določene ali vsaj določljiva. Mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predstavil državni svetnik, ki je povedal, da komisija predlog zakona podpira. V živahni razpravi, ki se je razvila med članicami in člani odbora je bilo govora predvsem o dilemi za kaj se mestni občini Ljubljana, ki je hkrati tudi glavno mesto določa priviligiran status med občinami. Iz vrst koalicijskih poslancev je bilo slišati, da Ljubljana kot glavno mesto izvaja vrsto nalog, ki jih kot odpravno in kulturno središče Slovenije ne more izvajati nihče drugi. V predlogu zakona je govora o financiranju nalog glavnega mesta splošnega pomena, ne pa o splošni ureditvi financiranja občin.  V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin SMC, Desus in SD k 1., 2. in 4.členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so sprejeti amandmaji vključeni. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila.  Hvala lepa.
Ker je zbor na 32. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.  Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 17. točki dnevnega reda.  S tem tudi prekinjam to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 13. TOČKO DENVNEGA REDA - NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O VOLITVAH POSLANCEV IZ REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI PARLAMETN, redni postopek.  Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade in sicer državnemu sekretarju na Ministrstvu za javno upravo, dr. Nejcu Brezovarju.
Nejc Brezovar
Ponovno hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament je potrebno dopolnitvi zaradi dosledne implementacije 1. člena direktive 2013/1 Evropske unije o spremembi direktive 93/109 Evropske skupnosti v zvezi z nekaterimi podrobnimi ureditvami za uresničevanje pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament, za državljane Evropske unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani. Evropska komisija v zvezi s prenosom direktive vodi neformalni postopek, ker meni, da naša zakonodaja ne določa skrajnega roka, to je 5 delovnih dni v katerem mora pristojni organ poslati informacije o obstoju volilne pravice slovenskega kandidata, ki na volitvah v Evropski parlament kandidira v drugi državi članici. Evropska komisija tudi meni, da volivec iz 8. člena Zakona o evidenci volilne pravice ne zajema kandidata, državljana Republike Slovenije, ki v drugi državi članici EU v kateri prebiva, kandidira na volitvah v Evropski parlament.  8. člen Zakona o evidenci volilne pravice namreč določa, da je Ministrstvo za notranje zadeve točka za stike za izmenjavo informacij in preverjanje podatkov o volivcu in njegovi volilni pravici z drugimi državami članicami Evropske unije, ter da mora poslati ali preveriti podatke o čim krajšem mogočem času, najpozneje pa v petih delovnih dneh po sprejemu zahteve. Potrebno je noveliranje 18. člena Zakona tako, da se v njem izrecno določi pristojni organ za preverjanje obstoja volilne pravice kandidata, ki je slovenski državljan in prebiva v drugi državi članici EU ter kandidira v Evropski parlament in določi skrajni rok za predložitev podatkov o obstoju volilne pravice pristojnemu organu druge države članice EU.  Hvala.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici, gospe Janji Sluga.  Izvolite.
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 40. seji dne 4. oktobra 2017 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora v Poročevalcu, 30. junija 2017. Članice in člani odbora so kot gradivo za sejo prejeli še mnenje Zakonodajno-pravna službe z dne 19. septembra ter Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 3. oktobra 2017. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Predstavnica predlagatelja, državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo, mag. Tanja Bogataj, je v   (nadaljevanje) dopolnilni obrazložitvi na kratko pojasnila zakaj je treba dopolniti veljavno besedilo zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi pisnega mnenja te službe izpostavila, da v mnenju vsebinskih pripomb na besedilo predloga zakona razen v že dopolnilni obrazložitvi omenjene sugestije ni bilo. Slednja je bila namenjena zgolj in samo zagotovitvi ustreznejše dikcije v tem delu predloga zakona. Mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev je predstavil državni svetnik Jernej Verbič, ki je najprej poudaril, da je komisija predlog zakona podprla. Komisija se namreč strinja s predlagano dopolnitvijo zakona, na podlagi katere bo Ministrstvo za notranje zadeve v okviru izvedbe volitev v Evropski parlament kontaktna točka za izmenjavo informacij in preverjanje podatkov o volilni pravici slovenskega državljana, ki bi kandidiral v drugi državi Evropske unije. V razpravi je predstavnik poslanske skupine Levica dejal, da bodo v njihovi poslanski skupini rešitve predloga zakona, ki so po vsebini bolj kot ne zgolj tehnične narave, podprli. Skrbi pa ga po njegovi oceni premajhen angažma osmih evropskih poslancev iz Republike Slovenije, katerih prisotnost v Državnem zboru pogreša. Sprašuje se tudi ali bi imela Slovenija po dokončnem izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske kaj več poslancev v skupni kvoti Evropskega parlamenta. Predstavnica predlagatelja na to vprašanje ni znala odgovoriti, saj naj bi bilo za tovrstno vprašanje pristojno ministrstvo za zunanje zadeve, lahko pa Vlada pojasnila v tem dejstvu posreduje naknadno.  Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih sprejel. Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Gospod Benedikt Kopmajer bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.  Izvolite.
Spoštovani podpredsednik, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi, lep pozdrav tudi v imenu Poslanske skupine Desus.  Stališče naše poslanske supine o tej problematiki je naslednje. S predlogom, ki ga obravnavamo, se veljavno besedilo zakona dopolnjuje zaradi doslednejše implementacije 1. člena Direktive 2013/1/EU o spremembi Direktive 93/109/ES, v zvezi z nekaterimi podrobnimi ureditvami za uresničevanje pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Evropske unije, ki prebivajo v državni članici, niso pa njeni državljani. Kot je že bilo povedano, Evropska komisija v zvezi s prenosom že navedene direktive zoper Slovenijo vodi neformalen postopek, o odpravi ugotovljenih nedoslednosti pa bo potrebno poročati do konca letošnjega leta. To je ključni razlog zakaj danes sprejemamo ta dopolnila zakona. Tu ni nikakršnih odprtih dilem, predlog je dobil soglasno podporo že na matičnem delovnem telesu. V Poslanski skupini Desus se strinjamo s predlagano dopolnitvijo Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, da bo torej Ministrstvo za notranje zadeve v okviru izvedbe volitev v Evropski parlament kontaktna točka za izmenjavo informacij in preverjanja podatkov o volilni pravici slovenskega državljana, ki bi kandidiral v drugi državi Evropske unije in bomo glede na navedeno predlog podprli. Hvala.
Mag. Bojana Muršič bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.  Prosim.
Hvala lepa, podpredsednik, za besedo.  Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Naše stališče bo kratko kot je bila razprava tudi na matičnem delovnem telesu. Novela Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament je tako rekoč tehnični zakon. Pripravljena je bila na podlagi opozoril Evropske komisije in sproženega postopka Evropske unije proti Sloveniji glede prenosa direktive, ki se nanaša na uresničevanje   (nadaljevanje) pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Evropske unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani. Skratka, gre za dopolnitev 18. člena zakona, kjer je navedeno, da je Ministrstvo za notranje zadeve točka za stike, za izmenjavo informacij in preverjanja podatkov o volilni pravici državljanov Republike Slovenije, ki v drugi državi članici prebiva in kandidira na volitvah v Evropski parlament. Prav tako je naveden skrajni rok petih delovnih dni za posredovanje podatkov, ki jih za potrebe volitev v Evropski parlament zahtevajo druge države članice Evropske unije. Ker s Predlogom zakona o dopolnitvah Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, natančneje prenašamo direktivo v naš pravni red, bomo Socialni demokrati predlog novele zakona tudi podprli.  Hvala.
Gospod Zvonko Lah bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – Krščanskih demokratov.
Spoštovani podpredsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Proti Sloveniji zopet teče postopek Evropske unije oziroma Evropske komisije in to zaradi naše nedoslednosti pri implementacije direktive v zvezi z nekaterimi podrobnimi ureditvami za uresničevanje pasivne volilne pravice, na volitvah v Evropski parlament za državljane Evropske unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani. Veljavni zakon namreč ne vsebuje izrecne določbe o tem kateri organ je pristojen za izmenjavo informacij s pristojnim organom v drugi državi Evropske unije. Prav tako pa drugi zakon ne določa roka v katerem je treba odgovoriti na vprašanje predstojnega organa druge države članice Evropske unije. Enostavneje povedano, če slovenski državljan, ki živi v drugi državi članici Evropske unije kandidira v evropski parlament, mora Ministrstvo za notranje zadeve preveriti obstoj njegove pasivne volilne pravice. To mora storiti najkasneje v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. Ker Ministrstvo za notranje zadeve tudi sicer vodi evidenco volilne pravice, je logično, da mora enake postopke voditi tudi za slovenske državljane, ki v drugi državi članici Evropske unije želijo kandidirati v Evropski parlament. V Novi Sloveniji poudarjamo, da bi prenos te evropske direktive lahko v celoti pravilno izvedli že leta 2014, vendar smo del njene vsebine spregledali. Upamo, da bomo danes domačo nalogo opravili tako kot je prav. V Novi Sloveniji bomo Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament podprli.
Gospod Franc Laj bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.
Spoštovani predsedujoči, državni sekretar, drage kolegice in kolegi.  V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev podpiramo Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Bistvo novele zakona je, da odpravimo pomanjkljivosti, ki so se zgodile pri sprejemanju zakona v letu 2014, ko smo nedosledno prenašali Evropsko direktivo 2013/1/EU. Z odpravo pomanjkljivosti bomo omogočili, da državljani Republike Slovenije lahko uresničujejo svojo pasivno volilno pravico in kandidirajo na volitvah v Evropski parlament v državah v kateri prebivajo in niso njihovi državljani. Cilj sprememb zakona je določitev postopkov izmenjave informacije o obstoju pasivne volilne pravice slovenskih državljanov, ki v državi članici EU v kateri prebiva kandidira na volitvah v Evropski parlament. Z dopolnitvijo 18. člena tega zakona se določi, da je Ministrstvo za notranje zadeve pristojni organ, ki preverja obstoj pasivne volilne pravice, določi se tudi skrajni rok, 5 delovnih dni, v katerem mora Ministrstvo za notranje zadeve posredovati podatke pristojnemu organu v drugi državi članici EU.  Naj še za konec povem, da trdno upamo, da v bodoče pri prenašanju evropskih direktiv bomo bolj natančni in da ne bomo rabili večkrat obravnavati isto temo. Hvala za vašo pozornost.
Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, zanjo gospa Anita Koleša.
Spoštovani gospod predsednik, državni sekretar, kolegice in kolegi.  Kot članica Evropske unije ima Slovenija pravico in dolžnost sodelovati pri delu vseh organov Evropske unije. Vendar je sodelovanje pri delu Evropskega parlamenta drugačno od sodelovanja v drugih organih, saj je Evropski parlament edini organ EU, ki se oblikuje z neposrednimi volitvami. Evropski parlament torej izvolijo volivci v državah članicah Evropske unije. Sloveniji pripada na podlagi Lizbonske pogodbe 8 članov v Evropskem parlamentu. Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, to je Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Poslanci iz Slovenije v EU oziroma v Evropskem parlamentu se volijo neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem za dobo pet let. Zakon o volitvah v Evropski parlament je bil nazadnje spremenjen leta 2014, in sicer tik pred volitvami zaradi obveznosti prenosa direktive 2013/1. Ta sprememba je v bistvu tehnični popravek novele iz leta 2014, saj je Evropska komisija v zvezi s prenosom omenjene direktive ugotovila, da ni bil v celoti prenesen njen 1. člen, saj ne vsebuje določbe o roku, v katerem bi morala Republika Slovenija posredovati informacije o slovenskih kandidatih njihovi državi članici prebivanja. Z dopolnitvijo zakona se izredno ureja kateri pristojni organ preverja obstoj pasivne volilne pravice, kadar državljan Republike Slovenije v državi članici EU prebivanja kandidira v evropski parlament. V dopolnitvi se določa tudi skrajni rok v katerem mora slovenski pristojni organ poslati zahtevane podatke pristojnemu organu druge članice EU.  V Poslanski skupini SMC bomo seveda novelo zakona, ki v bistvu v celoti implementira direktivo iz leta 2013 podprli. Kljub temu pa bi ob predstavitvi tega stališča opozorili, da so od zadnjih volitev v Evropski parlament minila več kot tri leta, do naslednjih pa nas ločita manj kot dve. V zadnjih letih se soočamo s padanjem podpore in zaupanja državljanov v institucije EU, zato velja podpreti vsakršno aktivnost, ki gre v smer krepitve zaupanja. Od zadnje spremembe volilne zakonodaje v Evropski parlament je minilo že ogromno let in v tem času se je zgodilo ogromno sprememb, tako na področju celotne EU kakor tudi na področju Evropskega parlamenta. Volitve v Evropski parlament morajo dobiti evropsko noto in ne smejo izzveneti kot soočenja o nacionalnih temah. Volitve v Evropski parlament ostajajo preveč nacionalno obarvane, gre za splošno pomanjkanje zavedanja, koliko politike sprejete na evropski ravni vpliva na naša življenja. Zato si želimo, da bi volilna reforma povečala zanimanje državljanov za sodelovanje v tej pomembni instituciji v sistemu evropskega sprejemanja odločitev. Žal se volitev v Evropski parlament drži pečat drugorazrednih volitev v odnosu do nacionalnih volitev, čeprav so se pristojnosti Evropskega parlamenta skozi leta povečevala in je le-ta pridobival vedno pomembnejšo vlogo v oblastnih nadnacionalnih strukturah. Paradoksalno je dejstvo, da med tem, ko se je moč parlamenta nenehno povečevala se je volilna udeležba zmanjševala. Opozoriti velja, da parlament odloča o za državljanke in državljane Evropske unije pomembnih zadevah, zato upamo in pričakujemo, da bomo pravočasno pred naslednjimi volitvami deležni sprememb akta o volitvah v Evropski parlament iz leta 1976. Sprememb, ki bodo šle v korak s časom povečale demokratične in nadnacionalne razsežnosti evropskih volitev in legitimnosti procesa sprejemanja odločitev ter približale parlament njegovim   (nadaljevanje) volivcem, torej nam vsem.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, za njo gospod Tomaž Lisec.
Hvala predsednik za dano besedo, spoštovani predstavniki ministrstva, kolegi, kolegice, vsem skupaj lep pozdrav. Kot rečeno je pred nami predlog novele Zakona o volitvah Poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament s katerim se slovenski pravni red dosledneje prenaša direktivo, ki ureja uresničevanje pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament. In sicer, kot že večkrat rečeno, za državljane Evropske unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani. Gre pač za nek zakon, ki bi lahko rekli, da je bolj kot po vsebini pomembna tehnična izvedba in tehnična narava tega zakona, to pa določa, da bo Ministrstvo za notranje zadeve v okviru izvedbe volitev v Evropski parlament kontaktna točka za izmenjavo informacij in pa tudi preverjanje podatkov o volilni pravici slovenskega državljana, ki bi kandidiral v drugi državi Evropske unije. Rok za implementacijo direktive je bil 28. januar 2014, danes pa smo 17. oktobra 2017. Skratka, kljub temu, da je bila vmes v letu 2013 sprejeta novela po skrajšanem postopku, tik pred iztekom implementacije, je bila ta implementacija izvedena nedosledno. In danes popravljamo tisto kar nekateri niso znali narediti leta 2014, ko so se ukvarjali z vsem drugim kot pa z nekim tehničnim predpisom iz Evropske unije. Očitno so bile druge prioritete. In zato na žalost danes Evropska komisija v zvezi z prenosom te zgoraj že navedene direktive zoper Slovenije vodi neformalni postopek in Slovenija bo morala, hočeš nočeš, do konca leta poročati o odpravi ugotovljenih nedoslednosti, skratka, ker koalicija 2014 pa vemo kdo so bili takrat v koaliciji niso znali opraviti svojega dela, bo dve tretjine tiste koalicije tudi danes ponovilo domačo nalogo, upamo, da veliko bolj uspešno, na žalost pa bomo porabili preveč časa in preveč volje in preveč znanja za ugotovitev neke tehnične materije. V Poslanski skupini SDS bomo zakon podprli, od predlagatelja pa pričakovali, da bi s predlogom novele zakonodajni postopek prišel prej, ne pa spet pred iztekom roka za poročanje. Skratka, še vedno se drži modus operandi te Vlade, hiti počasi in zato zamujamo. Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč Poslanskih skupin. Ker predlogov zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmaja na seji zbora ni možno vlagati. Zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 17. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA UREJANJA, ZA UREJANJE POLOŽAJA ŠTUDENTOV V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Poslanec dr. Milan Brglez, ki mu dajem besedo za dopolnilno obrazložitev predloga zakona.
Najlepša hvala gospod podpredsednik.  Najprej bi rad izrazil zadovoljstvo, da je pred Poslanci zakon oziroma, da je pred vami zakon, ki je plod sodelovanja vseh deležnikov, zakonodajnem postopku, tako ciljne študentov, izvršne veje oblasti in tudi zakonodajalca. Brez sodelovanja do tega zakona dejansko ne bi prišli. Predlog tega zakona sem vložil v bistvu na pobudo študentov, da bi pač jim stopil korak bližje, skozi postopek, skozi mnenja Zakonodajno-pravne službe, skozi mnenja na samem odboru smo se vsi učili tudi demokratičnih postopkov, to moram priznati. Me veseli in mislim, da je ta izkušnja koristna, še zlasti pa mislim, da je koristna v smislu »oponomočenja« samih študentov, da so sposobni tudi vlagati zakonodajo na primeren način čeprav so vsekakor glede tega lahko določene pripombe. Mislim pa, da si glede na vse kar so vložili  (nadaljevanje) svoj zakon zaslužijo.  Mislim, da je država danes v precej drugačnem položaju kot je bila kot takrat, ko se je bilo potrebno varčevati. Še vedno ni situacija absolutno dobra, je pa vsaj toliko dobra, da je ob preudarnosti in ob izogibanju brezglavemu ravnanju nam omogoča, da se sadovi trdega dela, odrekanja in izboljšanja javne finančne slike, da so jo deležni tudi državljani, med njimi so pa študentje vsekakor del tiste populacije, ki si to mislim, da zasluži, ker je na njih grajena prihodnost naše družbe. Vsekakor predložen zakon ne predstavlja vseobsegajočega odgovora na vse težave, gre za tiste odgovore, ki so jo študentje bili sami sposobni v času v katerem je bil na voljo spoznati, zdaj bi najverjetneje že dodali še kakšno zadevo, mislim pa, da ureja najnujnejše in najbolj akutne težave, mislim, v to sem prepričan, da bodo rešitve olajšale in izboljšale tudi socialni položaj študentov in ga naredile bolj pravičnega.  Katerih je pet glavnih sklopov rešitev, ki jih predlog prinaša, o katerem smo se konstruktivno dogovorili vsi deležniki, torej predstavniki študentov in izvršne oblasti? 1. Nudenje zdravstvenega zavarovanja za vse študente do konca študijskega leta v katerem dopolnijo 27 let.  2. Kompromisno podaljšanje nudenja subvencionirane študentske prehrane do 21. ure.  3. Uskladitev pogojev štipendiranja s pravom Evropske unije in sodno prakso ter pravična ureditev dodatka za bivanje.  4. Ureditev uresničevanja posebnih pravic za študente s posebnimi potrebami in posebnim statusom. 5. Možnost ohranitve študentskega statusa do konca študijskega leta po končani drugi bolonjski stopnji.  Upam, da bodo tudi te rešitve še dodatno prispevale k temu, da bo terciarno izobraževanje in s tem bistvo našega razvoja še bolj privlačno. Tudi do nosilcev tega razvoja, kar pa mladi vsekakor so. Moram izraziti zadovoljstvo zato kako ste sodelovali vsi v tem postopku, pa tudi na samem matičnem delovnem telesu, kjer je bil pač zakon potrjen brez glasu proti. Vsem se zahvaljuje, še zlasti pa Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je bil nekako nosilec tudi medresorskega usklajevanja.  Pozivam pa seveda vse kolegice in kolege, da ta zakon podprete in s tem naredimo en korak k izboljšanju položaja študentov. Je simboličen, ampak je pomemben. Hvala.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila dajem besedo podpredsedniku, gospodu Saši Tabaković.  Izvolite.
Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.  Kolegice, kolegi, Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je na 35. seji 28. septembra letos obravnaval Predlog zakona za urejanje položajev študentov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložil poslanec dr. Milan Brglez. Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je v svojem mnenju predlog zakona podprla. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi, so bili pa predlagani predlogi za amandmaje odbora s strani poslanca dr. Milana Brgleza in poslanca Janka Vebra.  Predlagatelj predloga zakona dr. Milan Brglez je v uvodu povedal, da se bodo v zakonu uredile najnujnejše težave s katerimi se študentje vsakodnevno soočajo. Cilij predlaganih sprememb je namreč olajšati socialni položaj študentov in ga narediti bolj pravičnega ter omogočiti, da študij na terciarni ravni zopet postane privlačen, kar je z vidika razvoja Slovenije nujno. Pojasnil je, da predlogi členov urejajo področje, ki so sistemsko že urejena in ne posegajo v sistemske ureditve posameznega področja, predlog zakona pa je usklajen s študenti in ministrstvi na katera se vsebina naša in tudi s koalicijo.  Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič je v uvodu predstavila mnenje Vlade in povedala, da zakon po vsebini posredno posega na področje dohodnine, zdravstvenega zavarovanja, subvencionirane študentske prehrane in štipendiranja in na področju visokega šolstva oziroma na šest veljavnih zakonov, ki predmetno materijo regulirajo. Pojasnila je, da je Vlada opozorila na neustreznost tovrstnega reguliranja, saj je lahko sledno sporno z vidika jasnosti, preglednosti, določnosti in konsistentnosti zakonske ureditev. Glede na to je Vlada podala tudi določene pripombe in predlogu zakona ni nasprotovala ob upoštevanju le-teh.  Razprava je potekala predvsem o neobičajnem spreminjanju več zakonov hkrati z eno novelo, o spremembah glede višine štipendije   (nadaljevanje) med študijskim letom in o ohranitvi statusa do izteka študijskega leta. Nekateri so menili, da bi bilo bolje, če se z amandmaja odbora ne bi črtalo koriščenje bonov v poletnem mesecu in vračanje študentske olajšave na raven kot je bila pred novembrom 2012.  Ker se vaje in ostale študijske obveznosti velikokrat nadaljujejo pozno v večer je bil predlagan in sprejet tudi amandma odbora k 4. členu predloga zakona, s katerim se bo omogočilo koriščenje pravice do subvencioniranega obroka eno uro dlje in sicer do 21. ure, ne glede na to, da je bilo s strani članov odbora opozorjeno, da že sedaj obstaja zakonsko določilo, kjer študentu pripada pravica do pavze, da lahko obrok poje v normalnem času.  Odbor je na podlagi razprave in vloženih amandmajev zakon sprejel. Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina …  Se opravičujem, predstavnik Vlade imate besedo. Gospod državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Tomaž Boh, izvolite. Se opravičujem.
Tomaž Boh
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred vami je Predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki ga je kot zelo obsežno oziroma zahtevno materijo pravzaprav takoj po prejemu Vlada poslala na različne resorje, kajti posega na različna področja, kot je že bilo omenjeno, od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, do Ministrstva za finance in drugih ministrstev in na podlagi tega usklajevanja je pravzaprav Vlada pripravila obsežen seznam pripomb oziroma obsežen seznam nekako predlogov kako je potrebno samo materijo spremeniti in ugotavljamo potem tudi na podlagi nadaljnjih procedur, ki so tekle v tem kontekstu, kot je povedal že dr. Brglez, da so bila pravzaprav vsa odprta vprašanja med predlagateljem in pa pravzaprav ministrstvi nekako usklajena in lahko ugotavljamo v tem trenutku, da so pripombe, ki jih je predlagala oziroma, ki jih je posredovala Vlada že uvrščene in tudi sprejete v predlaganih amandmajih predlagateljev oziroma pristojnega odbora. In glede na to, da je zakon pomemben zaradi izboljševanja položaja študentov, glede na to, da so bili v relativno širokem in dolgotrajnem in moram reči zelo zelo konstruktivnem dialogu tudi pripombe upoštevane oziroma so bile usklajene, s tega razloga lahko povem, da Vlada v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona ne nasprotuje.
Hvala lepa.  Sledi stališče poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo gospod Janko Veber. Izvolite.
Hvala za besedo in lep pozdrav še enkrat vsem v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Predlog zakona o urejanju položaja študentov bomo v poslanski skupini podprli, smo pa seveda zaskrbljeni, ker ravno v tem trenutku, ko sprejemamo ta zakon, so nastopile okoliščine, ki bodo narekovale zagotovo podoben zakon, ki bo urejal položaj študentov, kajti ne glede na to, da imajo status študenta, ne bodo pravzaprav prejemali vseh dodatkov, ki bi jih sicer lahko, tako da bo temu zagotovo sledilo še nadaljevanje, vendar pomembno je, da se pristopi k odpravi vseh tistih omejitev, ki so bile uvedene v času gospodarske in finančne krize in s tem zakonom se resda posega v več drugih zakonov, vendar bi lahko rekli, da so študentje s tem nekako vrnili državi, ker je tudi država z enim zakonom posegla v več drugih, ko jim je zmanjševala pravice oziroma poslabševala njihov status in zato seveda smo nekako tudi z večjim razumevanjem sprejeli ta opozorila tako Zakonodajno-pravne službe kot tudi sicer, postopek, ki nekako ni najbolj transparenten za to, da bi imeli pregledno zakonodajo. Vendar pomembna je vsebina in pri tej vsebini je resnično pomembno to, da se izboljšuje položaj tako na področju štipendiranja in tukaj lahko posebej izpostavimo dejstvo, da štipendist, ki med šolskim letom ali študijskim letom izpolni pogoje za pridobitev dodatka za bivanje, je s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. To je bila zagotovo ena od tistih točk, ki je pravzaprav močno posegla v status študentov in bili so v veliki meri tudi upravičeno nezadovoljni in ta zakon bo to odpravil. Pomembno je tudi urejanje tako zdravstvenega varstva v tem zakonu kot tudi in predvsem tudi položaj tistih študentov, torej študentov s posebnimi potrebami, ki bodo vendarle imeli več možnosti, da se prilagodijo, izvajanje, programi in strokovna pomoč njihovim zmožnostim in s tem se tudi približa sam študij najranljivejšim skupinam študentov. Tako, da je to zagotovo ena od izjemno pomembnih, če ne celo najpomembnejših pridobite tega zakona.   V samem postopku sprejemanja zakona smo uspeli tudi sprejeti na odboru amandma, sem ga tudi oblikoval v sodelovanju s študenti in tako bo podaljšana možnost koriščenja subvencioniranega obroka za študente sicer do 21. ure, kar pomeni, da se tudi na tej točki poskušalo slediti najzahtevnejšim študijskim programom in obveznostim, ki jih študentje imajo in seveda jim tudi potem omogočiti, da do te 21. ure kljub vsemu tudi izkoristijo to možnost, ki jo imajo sicer pri subvencioniranju obroka za posameznega študenta. Skratka zakon bomo podprli in lahko povem, da smo pa izjemno občutljivi tudi na položaj, ki se je zgodil v tem umestnem obdobju in pričakujemo tudi zelo hitro rešitev za uredite nastalega položaja študentov pri zdravstvenem zavarovanju.  Hvala.
Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati. Izvolite.
Hvala lepa spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, drage kolegice in kolegi!  Osnovni zakon o urejevanju položaja študentov, ki ga v parlamentarno proceduro vlaga naš kolega dr. Milan Brglez, je razdeljena na sedem ključnih področij, ki naj bi v enem zakonu uredili položaj študentov. Pri pisanju predloga zakona je predlagatelj uporabil specifično zakonodajno tehniko, saj predlog posega kar v pet različnih zakonov in sicer, s področja dohodnine, zdravstvenega zavarovanja, subvencionirane prehrane, štipendiranja in visokega šolstva. Gre za odstop od običajnega sprejemanja zakonov, kjer se sprememba ali dopolnitve izvede v okviru samostojne novele. Zakonodajno-pravna služba je opozorila, da je ta tehnika dopustna le izjemoma, restriktivno in vedno v nekem vsebinsko strogo omejenem obsegu, ob seveda izkazanih razlogih. Predlogi amandmajev odbora so prvotni predlog zakona vsebinsko zelo spremenili. V Poslanski skupini Nove Slovenije močno podpiramo predlog vračila višine posebne olajšave, tako imenovane študentske olajšave, do katere so upravičeni dijaki in študenti ob opravljanju študentskega dela na raven izpred spremembe zakona leta 2012. To pomeni dvig študentske olajšave iz zdajšnjih 2 tisoč 477,03 evrov na splošno olajšavo, ki znaša trenutno 3 tisoč 302,70 evrov. Vendar je bil ta člen iz predloga zakona z amandmajem odbora črtan. Predlog zakona omogoča dijakom in študentom koriščenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za čas trajanja izobraževanja, v kolikor se pravočasno opišejo na program sekundarne oziroma na program terciarnega izobraževanja. Po sprejetem amandmaju odbora ima študent možnost koriščenja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja največ do konca študijskega leta v katerem dopolni 26 let. V Poslanski skupini Nove Slovenije menimo, da je to razumna meja, saj to so odrasli ljudje, ki so sposobni poskrbeti za plačilo zdravstvenega zavarovanja. Usklajevanje subvencij v študentske prehrane z indeksom cen življenjskih stroškov v Poslanski skupini Nove Slovenije podpiramo, saj je cena subvencij že pet let na isti ravni, znaša 2,63 evrov. Tudi ta člen je bil z amandmajem odbora črtan, vsekakor se   strinjamo, da je redna in zdrava prehrana ključ do dobrih študijskih uspehov in zato tudi podpiramo podaljšanje možnosti koriščenja bonov do 21. ure. Moja poslanska kolegica Iva Dimic je že meseca marca letos pristojni ministrici poslala pisno poslansko vprašanje glede prejemanja dodatka za bivanje k štipendiji, če študent med študijskim letom izpolni pogoje za njegovo pridobitev, na primer zaradi preselitve. Trenutno veljavna ureditev je nepravična, saj študenta v primeru prejemanja dodatka za bivanje zavezuje, da sporoči medletno spremembo, ki vpliva na prejemanje dodatka za bivanje do katerega na podlagi spremembe ni upravičen, ni pa mogoče med letom pričeti prejemati dodatka za bivanje, če do njega štipendist ni bil upravičen ob sklenitvi štipendijskega razmerja. To se s tem predlogom zakona ureja.  Predlog zakona podaljšuje trajanje statusa študenta po diplomiranju na drugi bolonjski stopnji do izteka študijskega leta. Študent ne izgubi statusa po zagotovi magistrske naloge, ampak šele z iztekom študijskega leta. Enaka ureditev že velja na prvi stopnji študija.  V Novi Sloveniji ta predlog podpiramo. Res je, da takšno podaljšanje študentskega statusa ne spodbuja k hitrejšemu iskanju redne zaposlitve, vendar pa ta predlog nagrajuje pridne študente, ki prej zaključijo študij in odvrača zavlačevanje z zagovorom do konca študijskega leta v mesecu septembru.  Seveda v Poslanski skupini Nove Slovenije predlogu ne bomo nasprotovali.
Hvala lepa.  Gospod Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Hvala za besedo.  V Levici podpiramo vsebinske rešitve tako imenovanega Brglezovega zakona za urejanje položaja študentov in to že od začetka. Smo pa kritični oziroma še vedno kritični do načina, kako je potekalo predlaganje tega zakona. Tudi Zakonodajno-pravna služba, denimo, je opozorila na kršitev načela pravne varnosti. Predvsem je problematično to, da so pravni zadržki Zakonodajno-pravne službe bolj ali manj pomembni v odvisnosti do tega katera poslanska skupina oziroma v tem slučaju posameznik je vložil določen predlog. V nadaljnjem primeru je predlog vložil nekdo, ki se postavlja v pozicijo prvega med enakimi, varuha postopka, Poslovnika in Ustave, zato je neupoštevanje mnenja Zakonodajno-pravne službe nekoliko bolj zaskrbljujoče še, kot običajno.  Sicer smo predlog na vsebinski ravni, kot sem že dejal, vseskozi podpirali. Tak kot je bil izvorno vložen je prinašal kupico dobrih sprememb na področju dohodnine, zdravstvenega zavarovanja študentov, študentske prehrane, štipendiranja in na področju študentov s posebnimi potrebami so te spremembe izboljševale socialni položaj študentov. S predlaganimi in sprejetimi amandmaji odbora, ki jih je pripravil predlagatelj pa smo se znašli v neki situaciji, ko je dobri mož dedek mraz prinesel darila, potem je pa prišel en dan kasneje, pa ta darila vzel nazaj. Predlagatelj je na mizo dal pet rešitev, nato pa tri od teh rešitev gladko izbrisal iz zakona. Na odboru smo sicer do neke mere rešili del spremembe na področju študentske prehrane, kjer je prišlo do kompromisa, da lahko študentje te bone uporabljajo do devetih zvečer. No, še vedno pa so izletele rešitve, ki so dvigovale višino subvencije za študentske bone in dovoljevale njihovo uporabo do 10. zvečer, pa tudi med poletjem. Ravno tako je bilo zaradi vladne obljube sistemskega urejanja izbrisano vračanje posebne davčne olajšave za študente na raven pred letom 2012. Zaradi vladnega nasprotovanja in zaradi nasprotovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa je kratki konec potegnila še rešitev daljšega zdravstvenega zavarovanja za študente. In vam iskreno povem, da smo v Levici razočarani nad trenutno močno okrnjeno verzijo prvotnega zakona, ki pa pod črto vendarle še vedno prispeva k izboljšanemu položaju študentov. Predvsem na področju štipendiranja in na področju urejanja posebnih pravic študentov   (nadaljevanje) s posebnimi potrebami in posebnim statusom. In zato tudi ta okrnjena verzija uživa podporo Poslanske skupine Levice. Hvala.
Hvala lepa. Mag. Alenka Bratušek bo predstavila stališče Poslanske skupine Nepovezanih Poslancev. Izvolite.
Lep pozdrav še enkrat spoštovane kolegice in kolegi. V naši Poslanski skupini bomo Zakon o urejanju položaja študentov podprli, podprli ga bomo tudi zato, ker je prvo različico tega zakona s svojimi podpisi podprlo skoraj 17 tisoč študentov in roko na srce, tudi pripravljen je bil zakon med oziroma z študenti. Naš predsednik je pač njihov predlog preprosto podpisal. Moram pa biti tudi sama na začetku nekoliko kritična, zakon ni sistemski in, če bi ga vložil kdorkoli od nas, ki nismo del koalicije sem prepričana, da ne bi bil podprt. Ni sistemski, posega v pet zakonov in Zakonodajno-pravna služba je imela kar veliko kritik na račun tega. Ampak kakorkoli, ureja določene stvari, študenti bodo imeli status študenta do konca študijskega leta tudi v primeru druge stopnje študija, zdravstveno zavarovani bodo do konca študijskega leta v katerem še dopolni 26 let in med letom bodo lahko uveljavljali tudi dodatek za bivanje. Poleg tega bodo za državno štipendijo lahko zaprosili tudi tuji državljani, problematiko študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom pa bo moralo s pravilnikom oziroma posebnim aktom urediti pristojno, pristojno ministrstvo. In ne nazadnje, verjamete ali ne, mislim, da smo se na odboru tri ure pogovarjali o tem. Študenti bodo lahko koristili subvencionirano študentsko prehrano do 21. ure namesto do 20. ure. Po moji oceni bi to uro lahko preprosto ukinili, ne bi bilo nič dodatnih finančnih posledic ampak očitno bo to nek naslednji korak. Res je, v zakonu je bilo osnovno, v osnovnem zakonu je bilo več rešitev, ki jih je koalicija na predlog Vlade potem iz zakona črtala, ampak seveda je treba tukaj povedati tudi to, da so se študenti s temi, s tem črtanjem iz zakona tudi strinjali.  Po široki razpravi na matičnem delovnem telesu smo predlog podprle vse Poslanske skupine zato sem prepričana, da bomo tudi danes ob reševanju teh problemov pokazali enotnost in čeprav sem vesela, da bomo skupaj naredili še en korak k izboljšanju splošnega statusa študentov bi ob tem opozorila, da sprejemati ukrepe za študente ne pomeni sprejemati ukrepe za vse mlade. Morali bi se posvetiti predvsem temu, torej mladim na splošno. Mladinska politika, ki jo vodimo namreč še vedno premalo odgovarja na izzive in potrebe mladih, če to povzamem z besedami mlade delegatke, ki je na 72. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku zastopala Slovenijo, borimo se z brezposelnostjo, različnimi oblikami nestabilnega zaposlovanja, pomanjkanjem ustrezno usposobljenih delavcev kar vodi v zapoznel prehod v odrastlo dobo in onemogoča, da bi mladi postali popolnoma avtonomni je opozorila oziroma povedala. To kaže, da se tega očitno ne zavedamo tudi mi, sprejemamo samo parcialne ukrepe namesto, da bi opolnomočenje mladih zasledovali širše in bolj premišljeno. Kot sem že povedala na začetku, v naši Poslanski skupini bomo predlog zakona podprli. Opozarjamo pa, da je treba zares boljše življenje mladih v Slovenije izbrati drugačen pristop. Ob zavedanju potenciala mladih bi njihove probleme oziroma rešitve njihovih problemov morali nasloviti celovito in to bo eden od večjih izzivov naslednje vlade.
Hvala lepa. Gospod Saša Tabaković bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra. Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovani in spoštovane. V Poslanski skupini Stranke modernega centra smo zadovoljni, da je tokrat tudi študentska srenja do predlaganih zakonskih sprememb, ki jih je predlagal dr. Brglez nastopila enotno. Zgodilo se nam je že, da so v parlamentarno proceduro priromale spremembe zakonodaje, ki so pokazale ne neenotnost in notranjo neusklajenost med samimi študenti oziroma njihovimi predstavniškimi skupinami, kar vsekakor ni bila dobra popotnica za zakonodajo, ki je urejala njihov položaj. Drži dejstvo, da je bil predlog zakona deležen nekaj kritik, predvsem glede uporabe specifične zakonodajne tehnike in poseganja zakona na različna resorna področja. Kljub temu pa je potrebno predlagane rešitve pretehtati, predvsem iz vsebinskega vidika, saj izboljšujejo položaj študentov.  Na seji matičnega delovnega telesa so bile z našo podporo sprejete rešitve, ki bodo študentom zagotovo v prid. status študenta jim bo tekel do konca študijskega leta tudi po diplomiranju na drugi stopnji, prav tako se mu bodo lahko odpovedali, če se bodo že prej želeli vključiti na trg dela, kot iskalci zaposlitve. Zdravstveno zavarovanje bodo lahko koristili do konca študijskega leta, v katerem so dopolnili 26 let. Do državne štipendije bodo upravičeni tudi tuji državljani, mišljeno je predvsem na predstavnike slovenskih skupnosti v tujini, možno bo uveljavljanje dodatka za bivanje k štipendiji med študijskim letom.  Ureja se problematika študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom. Študenti pa bodo lahko koristili subvencionirano študentsko prehrano do 21. ure zvečer.  V Poslanski skupini Stranke modernega centra še posebej izpostavljamo skrb za ureditev položaja študentov s posebnimi potrebami, saj veljavna zakonodaja na tem področju ni zadostno urejena. Pravice so razpršene in različno urejene. S sprejetjem predmetnega zakona bodo narejeni prvi koraki k celostni ureditvi njihovega položaja, in prav je tako. Ker je bilo tudi v predstavitvi stališč omenjeno, pa bi nekaj v stališču poslanske skupine namenili še novici, da so določeni študentje zaradi veljavne visokošolske zakonodaje ostali brez pravic, ki jim pripadajo iz naslova statusa študenta. Govorimo o noveli Zakona o visokem šolstvu, ki je določila, da imajo študentje pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji plus eno leto.  Tudi v naši poslanski skupini se strinjamo, da bo treba izčistiti različne interpretacije 69. člena ter zagotoviti, da mladi ne bodo neupravičeno prikrajšani do svojih pravic, a vendar moramo to storiti na način, da bodo rešitve enakopravne in pravične do vseh študentov.  Za študente enovitih magistrskih programov se po našem vedenju napako v formuli izračuna možnih let koriščenja pravic in ugodnosti že odpravlja. To poudarjamo zato, ker imamo v mislih, in je treba imeti v mislih, da študentom pravice seveda pripadajo, da pa študij sam po sebi ne more biti namenjen samo koriščenju pravic, temveč prvenstveno pridobitvi ustrezne izobrazbe. Na tak način bomo tudi politično premaknili mentaliteto, da status študenta ne sme biti več socialni korektiv in da moramo v tem smislu v ospredje postaviti politiko zaposlovanja mladih.  Sicer pa bomo predlog zakona v Poslanski skupini Stranke modernega centra podprli. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Tomaž Lisec bo predstavil stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
Hvala predsednik za besedo. Spoštovana predstavnika ministrstva, kolegi, kolegice. Lep pozdrav. Sam sem v Državnem zboru že toliko časa, da pri vsaki drugi seji vsaj dvakrat slišimo besedo o zloglasnem ZUJF. Tako o vsebinskih rešitvah, kot tudi postopkovnih. Danes je pred nami nek podobe, strokovno se mu reče »omnibus«, torej pristop ko z enim zakonom urejamo področje več zakonov. In, da citiram Zakonodajno-pravno službo, ki govori, da je takšen pristop dopustne samo izjemoma, restriktivno in vedno vsebinsko v strogo omejenem obsegu, ob izkazanih razlogih, da običajno noveliranje za ureditev določenega vprašanja ni ustrezno in je takšna zakonodajna tehnika nujna. Na podlagi tega je Zakonodajno-pravna služba predlagala in menila, da bi bilo treba predlagane rešitve ustrezneje obravnavati v okviru določenih predlogov zakonov. In s tem se v Poslanski skupini SDS strinjamo. Vemo tudi, in se zavedamo, da smo z zloglasnim ZUJF, ki ste ga doma cefrali, v Evropi pa vsi branili in hvalili, tudi študentom določen del njihovih pravic okrnili, ampak z zavezo, da je bila velika večina teh zavez dogovorjena z njimi in ob   (nadaljevanje) soglasju, da takoj, ko bodo primerne finančne situacije v Sloveniji se spremenile, da bomo to študentom vrnili in da bomo določen del vrnili in še nekaj dodali, se je odločil in v Državni zbor predlog zakona vložil predsednik Državnega zbora, kar je čisto prav, da je predsednik prvopodpisani. V Poslanski skupini SDS nas žalosti le to, da ni pod tem podpisom predsednika dr. Milana Brgleza še 89 ostalih podpisov. Procesno bi to verjetno podaljšalo celoten postopek za en ali dva dni, vsi skupaj pa bi pokazali, da lahko študentom nekaj damo.  Kar pa je v nadaljevanju sporno pri tem dajanju študentov, da smo potem dobili na sami seji matičnega delovnega telesa amandmaje kjer smo več kot polovico teh pozitivnih ukrepov nazaj vzeli. Skratka, kot je bilo rečeno, dedek mraz je prinesel polno vrečo, med »trosenjem« daril pa je polovico daril izgubil. In s tem imamo v Poslanski skupini SDS probleme. Zakaj? Samo poglejmo glede študentskih bonov. V SDS mislim, da smo dvakrat že vložili zakon, da bi študentske bone lahko imeli študentje oziroma jih koristili do 22. ure, pa je bilo ne vem koliko odgovorov, nesistemske rešitve, ne da se, preveč bo stalo in tako naprej. Potem pa en predlog koalicijskega poslanca na seji odbora in kompromisni predlog 21. ura. Skratka, vse se da, če se hoče, dejstvo je le, da v tem mandatu ta koalicija preveč stvari noče urediti. Z lahkoto bi to že prej uredili in naredili bi tako kot je rekla Zakonodajno-pravna služba, v zakonih, ki se dotikajo določene problematike.  Ko smo že pri študentskih bonih, žalosti nas, da predlagatelj, ki je predlagal to spremembo glede študentskih bonov, ni dosledno izboril si tega kar so študentje zahtevali, to pa je dvig cene študentskih bonov. Pri deljenju bombončkov, ki si jih je ta koalicija namenila v teh zadnjih pol leta dati slovenskim državljanom in državljankam je tukaj še enkrat spustila študente kot eno tistih, danes večkrat slišano, najranljivejših skupin v naši državi.  Potem druga stvar, dodatek za bivanje. Sam sem v tem mandatu postavil eno poslansko vprašanje, v prejšnjem mandatu tudi eno poslansko vprašanje. Kako je s tem dodatkom za bivanje in štipendijami? V moji poslanski skupini je bilo nekaj študentov, ki so rekli, zakaj hudirja moramo čakati na nek datum, če pa bi lahko prvi dan naslednjega meseca zadeve uredili? In glejte ga, dedek mraz je prišel in je prinesel delno izpolnitev teh zadev. In tudi to, da se v tem zakonu določa določene ugodnosti za študente s posebnimi potrebami in posebnimi statusi, podpiramo v poslanski skupini. Zaskrbljeni smo le, da v zakonu piše, da to uredi ministrstvo s podzakonskimi akti. Vemo pa kakšna so naše zgode in nezgode s podzakonskimi akti. Verjetno tudi tam ne bo vse, idealno tako kot ni ta idealen. In še enkrat koaliciji v vednost, sprejemate zakon kjer smo na seji matičnega delovnega telesa pri čisto vsakem členu imeli vsebinski amandma. Toliko v vednost, ko boste naslednjič govorili o tem kakšni zakoni niso sistemski. Ta zakon bomo potem v Poslanski skupini SDS podprli.  Hvala.
Hvala lepa. Gospod Peter Vilfan bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
Spoštovani podpredsednik, predstavnika ministrstva, kolegice in kolegi in seveda spoštovani predlagatelj zakona, dr. Milan Brglez! Poslanke in poslanci Desusa uvodoma ne moremo mimo tega, da vas ne bi okrcali v zvezi z načinom vložitve tega predloga zakona. Sicer se zavedamo vaše ustavne pravice, da lahko kot poslanec vložite zakon in seveda vam ne oporekamo ali jemljemo te pravice, upamo pa, da se zavedate, da ste s tem, ko ste samoiniciativno vložili predlog zakona mimo koalicijskih partnerjev in celo brez vedenja vaše lastne stranke tvegali sprejetje, po namenu sicer dobrega zakona.  Drug očitek, ki ga tudi ne moremo izpustiti pa je neustrezen način reguliranja vsebin, ki v vašem konkretnem primeru pomeni zaobiti normativnih pravil, gre za poseganje na 6 različnih področij, saj ste v bistvu   (nadaljevanje) ustvarili mini anti-ZUJF, ki pa je bil ob sprejemanju deležen prav tega očitka. Sama vsebina zakona je za našo poslansko skupino sicer sprejemljiva.  Zavedamo se, da je na nek način ta zakon popravek ZUJF, vsaj kar se tiče finančnih sredstev, ki jih je v težkih gospodarskih časih potrebovala za stabiliziranje javnih financ. Študentska dohodninska olajšava bo torej višja za približno 700 evrov. In ja, vsaj pri enem od šestih zakonov, v katerega posega ta zakon, bo to urejeno na ustrezen normativni način, to je z novelo Zakona o dohodnini. Preostale rešitve, ki so se še bolj izkristalizirale v drugi obravnavi zakona na matičnem delovnem telesu ob prispevku pristojnih ministrstev ter poslank in poslance, v razumemo kot rešitve, ki na nek način olajšajo tako študij kot samo življenje študentov. Po naši oceni, torej oceni poslank in poslancev Desus, je stabilno okolje ali če hočete življenjski pogoji predpostavka za uspešno študiranje in njegov zaključek. Tako ugotavljamo, da bo s tem zakonom pravičneje rešeno vprašanje družinskega zdravstvenega zavarovanja za študente druge stopnje, smiselno trajanje statusa z možnostjo odpovedi statusa za tiste, ki so pridni pri študiju in se želijo takoj zaposliti in delo tudi dobijo, bolje poskrbljeno za študente s posebnimi potrebami in posebnim statusom in uzakonjena sodna praksa glede dodatka za bivanje štipendista.  Poslanska skupina Desus je sicer že večkrat zavrnila predhodno vložene predloge za podaljšanje ure koriščenja študentskih bonov za prehrano. Sam sicer s tem nisem imel težav, naj pa poudarim, da je bil v ospredju poudarek na zdravem načinu prehranjevanja. Seveda Desus stališča na tej točki ne spreminja, toda ob vsej ostali vsebini, ki pa jo pozdravljamo, vsaj v dobrobit študentom, naši bodoči gonilni sili družbe, lahko na tej točki tudi zamižimo na eno oko. Napovedujem podporo vloženim amandmajem in samemu zakonu.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 16. oktobra 2017.  V razpravo dajem 1. člen ter amandma predlagatelja predloga zakona poslanca dr. Milana Brgleza. Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo.  Prav. Hvala lepa. Če ne želi noben razpravljati, zaključujem razpravo.  Ker sta amandmaja predlagatelja predloga zakona poslanca dr. Milana Brgleza k 7. in 7.a členu vsebinsko povezana z amandmajem k 8. členu, bomo o vseh treh amandmajih razpravljali skupaj. Torej v razpravo dajem 7., 8.a in 8. člen ter tri amandmaje poslanca dr. Milana Brgleza. Želi kdo razpravljati? Nihče. Hvala lepa. Torej zaključujem razpravo.  O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 17. točki dnevnega reda.  S tem prekinjam 9. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.   Za dopolnilno … Predlog … Oprostite, predlog zakona je v obravnavo Zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Predstavnika Vlade ni.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici gospe Janji Sluga.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Zvonko Lah bo predstavil stališče … Nove Slovenije ni. Dr. Franc Trček, ga ni. Gospod Franc Laj. Prosim postopkovno mag. Alenka Bratušek.
Jaz predlagam podpredsednik, jaz mislim, da vi to pristojnost imate, da glede na to, da je predhodna točka bila končana tri ure prej kot je bilo predvideno, damo ljudem čas, da se pripravijo, pridejo v dvorano, tako da jaz mislim, da vi lahko naredite pet ali deset minut odmora, zato, da bomo lahko normalno delali naprej, ker gre konec koncev za pomemben zakon.
Dobro, torej pet minut. Dobro. Odrejam 5 minut pavze.
Torej, nadaljujemo se sej.  Dr. Bojan Dobovšek bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.  Izvolite.
(PS NP): Spoštovani vsi, ki spremljate to sejo!  Spremembe te zakonodaje kažejo na neke probleme, ki jih imamo v Državnem zboru že dlje časa. In sicer, sprejemajo se zakoni, ki niso operatibilni in se težko izvršujejo v praksi. V danem primeru gre za prenos direktiv. Seveda direktive so večkrat površno prenesene in zato imamo problem, da jih moramo vse skozi dopolnjevati in tovrstne razprave in izgube časa sploh ne bi bilo potrebno. Kaj bi tukaj izpostavil? Gre za problem, ki se pojavlja v neformalni ekonomiji, in sicer, gre za to, da imamo sezonske delavce, in da imamo tiste, ki so znotraj nekih korporacij ali povezanih družb preneseni na drugo delo. In tukaj prihaja potem do zlorab, do nelojalne konkurence in do izgub plačila davkov na račun kršenja človekovih pravic.  Drugi del, ki pa bi ga lahko izpostavili, pa gre za osebe, ki jim je status mednarodne zaščite prenehal veljati. Tukaj gre zopet za te človekove pravice in pa za ključno zdravstveno varstvo, varnost države pred vsemi ogroženimi, predvsem ogrožanji nalezljivih bolezni, če država ni ustrezno zdravstveno zaščitena, potem lahko prihaja tudi do širših katastrof na področju zdravstva in varnosti ljudi. Poudarjam še enkrat za zaključek, da tovrstne razprave in obravnave ne bi bile potrebne, če bi že v začetku ustrezno prenesli in uredili stanje. V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev bomo predloge podprli.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Janja Sluga bo predstavila Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvolite.
Temeljni razlog za pripravo predloga sprememb in dopolnitev zakona je prenos dveh direktiv Evropske unije v nacionalni pravni red in sicer direktive 2014/36 EU s katero se na novo ureja izdajanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo zaradi opravljanja sezonskega dela ter direktive 2014/66 EU s prenosom katere tudi Republika Slovenija sledi ciljem Evropske unije s katerimi se v več nacionalnim gospodarskim družbam omogoča, da kar najbolje izkoristijo svoje človeške vire in jih znotraj posameznih povezanih gospodarskih družb tudi lažje premeščajo. Direktiva 2014/66 namreč določa pogoje za izdajo enotnega dovoljenja za osebe premeščene znotraj povezanih gospodarskih družb s sedežem v tretji državi, Republiki Sloveniji ali drugi državi članici EU. Zaradi slednjega je istočasno z novelo Zakona o tujcih Državni zbor obravnaval tudi novelo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Gre dejansko za dvojček med seboj povezanih zakonov, ki se urejata zaradi omenjenega razloga. S tem Slovenija sledi ciljem za čim boljše izkoriščanje človeških virov in odpravo administrativnih ovir, ki olajšuje pretok delovne sile med državami članicami. Ne glede na slednje, pa se je Vlada na predlog pristojnega resornega ministrstva odločila, da se v noveli Zakona o tujcih ureja tudi določbe, ki niso povezane z navedeno materijo. Če izpostavim zgolj nekatere bistvene. Novela zakona ima namreč kar 64 členov. Novelo tako dopolnjuje tudi prenos direktive o pravici državljanov unije, njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja za ozemlju držav članic s katerim bomo omogočili izdajo novega varnostno grajenega potrdila v prijavi prebivanja za državljane Evropske unije, njihove družinske člane. Izpostavila bi tudi na primer spremembe, ki so povezane z ratifikacijo konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, ki jo je Republika Slovenija ratificirala leta 2015. Govorim seveda o istanbulski konvenciji. S predlaganimi spremembami se določa možnost žrtvam družinskega nasilja, da pridobijo do volitev zadrževanja oziroma izdajo tega po uradni dolžnosti in pod določenimi pogoji tudi pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Posebej pa želim opozoriti tudi na nove določbe, ki jih je pristojno ministrstvo vneslo v to novelo na pobudo Varuhinje človekovih pravic in nekaterih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju migracij. V zvezi s tem bi tudi opozorila, da smo bili v okviru obravnave novele na matičnem delovnem telesu deležni pohval tako pravno informacijskega centra nevladnih organizacij kot tudi Amnesty International Slovenije in sicer v imenu 21. nevladnih organizacij, ki so pozdravile nekatere spremembe, ki jih prinaša predlog zakona, kot je na primer 47.a člen. Zato smo se v luči dobrega dosedanjega sodelovanja odločili, da bomo ne glede na prvotni predlog ohranili časovne pogoje za priznanje pravice do združitve družine tujcem s podeljeno subsidiarno zaščito. Zaradi slednjega je bil sprejet ustrezen amandma k 18.členu. do zapleta pa je prišlo zaradi različnega razumevanja določb prvega in tretjega odstavka 18. člena novele oziroma potem spremenjenega 47.b člena. Spremembi sicer ohranjata trenutno veljavno ureditev glede     (nadaljevanje) združitve družine, a smo se koalicijski partnerji dogovorili, da za sejo zbora pripravimo amandma, ki bo odpravil vsakršen dvom o tem kako je moč razumeti določbe spremenjenega 47. b člena. Glede sprememb 44. člena veljavnega zakona oziroma 13. člena novele in s tem povezanega amandmaja, ki je bil sprejet na matičnem delovnem telesu pa smo koalicijski partnerji se dogovorili, da bomo prisluhnili predlogu nevladnih organizacij, da se problematika zlorab pri izdaji pogojev, ki ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za združitev družine, ponovno preučili v luči sistemske rešitve oziroma v luči uvedbe varoval, ki bodo onemogočile, da se ti dve pravici oziroma dovoljenji obravnavata ločeno mimo prvotnega namena z nezadostnim izkazovanjem izpolnjevanja pogojev. Slednje predlagane spremembe se bodo torej ponovno preučile in uredile v novi noveli Zakona o tujcih, s katero bodo v naš pravni red prinesene določbe direktive 2016/801/EU za katero implementacijski rok poteče 23. maja 2018. Predlog zakona in omenjena amandmaja koalicijskih Poslanskih skupin bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra podprli.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo dr. Vinko Gorenak.
Hvala lepa. Zdaj kar se tiče zakona, ki je pred nami odnosno, ki ga imamo na dnevnem redu. V osnovi seveda gre za implementacijo uredb evropskih, torej evropskih dokumentov, naš pravni red. Tako, da v tem delu stranka SDS nima kakšnih posebnih težav. Je pa res, da je ostal odprt odnosno, pri 47. b člen, ki govori o združevanju družin v primeru mednarodne, torej subsidiarne zaščite. V tem primeru pa smo seveda že na odboru kot tudi z sejo Državnega zbora vložila amandma, ki pogoje seveda zaostruje, to pa pomeni, da želimo, da se vnese pet let kot tisto obdobje po katerem pride do združevanja družin. Zakaj to predlagamo, preprosto zato, ker po celotni Evropski uniji poudarjam po celotni Evropski uniji, pogoje tovrstne in še mnoge druge pogoje zaostrujejo. In nobenega razloga ni, da bi Slovenija ostala neka oaza znotraj Evropske unije kjer bi bili pogoji tovrstni ali kakšni drugi pogoji boljši, ker bi to pomenilo seveda veliko večjo privlačnost države za prihajanje migrantov. Vi se boste spomnili, da smo v tem Državnem zboru, ne vem, čisto v začetku leta recimo obravnavali tisti Zakon o javnem redu in miru, ki je govoril o burkah pa ste se režali, bom rekel, mediji so se norce delali pa so tam ene narisali z burko na glavi in tako dalje in tako dalje. Ampak poglejte, zdaj pa pojdite tamle tistih par kilometrov v Avstrijo, boste videli, da jih že imajo. Avstrijci zakon imajo recimo, kaj to pomeni, pomeni, da se pogoji zaostrujejo, pri nas se ne zaostrujejo dovolj, to pomeni, da se postajamo država, ki bo s tega vidika privlačna za migrante kar pa seveda ni dobro. Zdaj v kolikor bo naš amandma sprejet lahko govorimo o podpori zakonov, v nasprotnem primeru pa seveda zakona ne moremo podpreti. Hvala.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Peter Vilfan.
Še enkrat lep pozdrav vsem skupaj. Novela tega zakona in novela Zakona o tujcih vsebinsko sovpadata glede prenosa dveh evropskih direktiv, povezanih z dovoljenji za bivanje in delo tujcev, ki prihajajo v EU zaradi dela, torej tudi v Slovenijo iz tretjih držav. Novosti vezane na naš pravni red v povezavi z evropskim pravnim redom, ki se navezujejo na vsebino predloga zakona, ki ga bomo obravnavali pri naslednji točki dnevnega reda bodo, glede sezonskega dela, ki je daljše od 90 dni se bo izdajalo enotno dovoljenje za prebivanje in delo in sicer na podlagi soglasja Zavoda za zaposlovanje, glede premestitve znotraj kapitalsko povezanih družb se v skladu z direktivo omogoča boljši izkoristek človeških virov na način, da se zaposleni lažje premeščajo in sicer gre za enotno dovoljenje za vse premeščene delavce znotraj podjetja. Ob vseh, ob teh vsebinskih spremembah obeh zakonov je pomembno to, da gre predvsem za odpravo   (nadaljevanje) administrativnih bremen, na kar so opozarjali v gospodarstvu, kjer seveda želijo dobiti iskani kader čim prej in s čim manj nepotrebne papirologije. Ampak v Poslanski skupini Desus opozarjamo, da kljub pomanjkanju določenih poklicnih profilov, s čimer se danes ob bistvenem padcu stopnje brezposelnosti soočamo še bolj kot pred kakšnimi tremi, štirimi leti, zaposlovanje in delo tujcev navkljub velikim potrebam trga dela mora ohranjati ustrezen standard spoštovanja in varovanja pravic delavcev.  Polega pravkar naštetih sprememb, ki jih v naši poslanski skupini sprejemamo in podpiramo, pa je ta novela v preostalem delu na matičnem delovnem telesu dvignila precej prahu. Gre za predvidene novosti v zvezi z združevanjem družinskih članov, ki uživajo subsidiarno zaščito. Glede na opozorila nevladnih organizacij, da bi nova ureditev dejansko vodila v podaljšanje oziroma še do nadaljnjega odmika trenutka, ko bi se družina lahko združila, je pred nami danes na mizi predlog dopolnila, ki tako neživljenjsko situacijo odpravlja. Podobno se je zgodilo tudi pri poskusu Ministrstva za notranje zadeve, da bi preprečilo zlorabe, ki se jih v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za prebivanje poslužujejo posamezniki na način, da koristijo naš izobraževalni sistem. Verjamem, da se bo ob tem odprla širša razprava.  V Poslanski skupini Desus bomo potrdili pripravljene amandmaje koalicije, ravno tako podpiramo druge rešitve tega predloga zakona.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo mag. Bojana Muršič.
Hvala lepa ponovno za besedo in lep pozdrav vsem skupaj.  Pred nami je tretji vladni Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih. Bistveno obsežnejši, tako po členih kot tudi po vsebini. Seveda pa razlog sprejema te novele ponovno tiči v prenosu direktiv Evropske unije v nacionalni pravni red. Direktivi se nanašata na pogoje za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev in na pogoje za vstop in prebivanja državljanov tretjih držav v okviru premestitve znotraj podjetij. Na podlagi teh dveh direktiv se na novo ureja izdaja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo za opravljanje sezonskih del. S soglasjem organa pristojnega za zaposlovanje se dovoljenje izda, ko je predvideno opravljanje sezonskega dela daljše od 90 dni. Za sezonska dela, katera bodo opravljena prej kot v 90 dneh, pa organ izda soglasje za sezonsko delo. Z drugo direktivo pa so določeni pogoji za izdajo oziroma podaljšanje enotnega dovoljenja za osebe premeščene znotraj gospodarskih družb s sedežem v tretji državi. Ob tem pa so določeni tudi pogoji kdaj se šteje za kratkotrajno in kdaj za dolgotrajno premestitev osebe znotraj teh gospodarskih družb.  Je pa ta Predlog novele zakona o tujcih prav tako zaradi prenosa navedenih direktiv vsebinsko povezan z novelo Zakona o zaposlovanju in samozaposlovanju in delu tujcev, katerega bomo danes obravnavali pri naslednji točki dnevnega reda. V noveli zakona se na novo določajo tudi pogoji vstopa in prebivanja državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov. Predlagatelj torej Vlada navaja, da je to zaveza Republike Slovenije, ki izhaja tudi iz odgovora na uvedbo sistema EU pilot zaradi domnevno nepopolnega prenosa evropske zakonodaje v nacionalni pravni red. Na novo pa se ureja izdaja potrdila o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije, spremenjeno je poimenovanje dovoljenja za stalno prebivanje za državljane Evropske unije in dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana. Morda bi izpostavila še, da se s to novelo ureja izdaja potrdila o prijavi prebivanja za otroke državljane Evropske unije rojenih v Republiki Sloveniji.  Seveda pa je bilo tudi na to novelo zakona danih nekaj pripomb. Tako s strani naše Zakonodajno-pravne službe kot tudi s strani nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tujci oziroma zakonodajo s področja tujcev. Z amandmaji smo nekaj teh odprtih vprašanj že odpravili na matičnem delovnem telesu, ostali pa sta še dve dilemi, ki se nanašata na vključevanje tujcev v izobraževalne programe in priznavanje pogojev in upoštevanja časovne komponente za priznavanje pravice do združitve družine.  Socialni demokrati bomo oba amandmaja koalicije k 13. in 18. členu ter tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih sprejeli. Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.  Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 16. 10. 2017.  V razpravo dajem 13. člen ter amandma Poslanskih skupin SMC, Desus in SD in amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Besedo ima dr. Franc Trček.
Lep pozdrav vsem skupaj. Hvala za besedo. Priznam, da sem malo besen in bi skoraj zahteval postopkovno, da predsedujoči prekine sejo, ampak v bistvu kriv sem jaz in moj strokovec, da sem pozabil, prepozno prišel na branje stališča, pa mogoče kdo to posluša. V parlamentu najavimo čas, ki ga bomo porabili za točke. Na predhodnih točkah je bil najavljenih osem ur časa, običajno se izkoristi dve tretjini časa, sredi sestankov v mestu sem laufal sem. Zakaj? Očitno, ker ste že vsi na poti kdo se bo v Hočah slikal v prvi vrsti, pa kdo bo na VIP loži sedel v Mariboru, pa kdo se bo šel predvolitve. Ampak seveda volivci bodo, žal, na to pozabili, pa bodo volili spet sorodne nedelavce. Zato bom izkoristil čas, ki ga imam in bom enkrat za spremembo bral. Najprej bom prebral stališče, ker mi to Poslovnik omogoča. Upam pa, Milan, ker si tudi podpredsednik SMC, da boš povzdignil tvoj glas, kot rečeš na Facebooku.  Stališče. Spremembe in dopolnitve zakona o tujcih so v pretežnem delu povezane s spremembami Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki je naslednja točka te seje. Že v tem delu je zakon problematičen, saj se v obeh primerih jasno kaže dejstvo, da Vlada ne misli narediti konec izkoriščevalskih praks delodajalcev. Čeprav je v Sloveniji izkoriščanje delavcev, tako domačih kot tujih, praktično že preraslo v poslovni model, kršitve pa so vedno huje, to očitno ni dovolj, da bi Vlada in koalicija temu naredili konec. Ne le, da teh praks ne želi izkoreniniti, izkoriščevalskem delodajalcem, ki kršijo pravice delavcev celo poenostavlja postopke, niža kriterije in niža kazni. Razkritih zgodb o tujih delavcih, ki so novodobni sužnji, brez osnovnih pravic in dostojanstva očitno še nimamo dovolj. Žrtve zgrešene zakonodaje, ki dopušča to, pa niso le tuji delavci, ampak tudi tisti, ki so se k nam zatekli v begu pred vojno in precej gotovo smrtjo. Še preden je Ustavno sodišče odločilo o morebiti protiustavnosti prejšnje novele zakona je Vlada pripravila že novo, moja someščanka, žal, žal glede take zakonodaje, in tudi tokrat želite omejiti pravice oseb z mednarodno zaščito. Na primer, kar se le da omejiti možnosti združitve z družino. S sprejetimi koalicijskimi amandmaji pa želite še ukiniti možnost pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje vseh tujih učencev in dijakov - to je bilo preden ste ukradli naše amandmaje, hvala vam za to - z argumentom, da se ta možnost sistemsko izkorišča, se Vlada niti ne trudi z iskanjem varovalke, ki bi to preprečila. Raje kot to ste si v vašem prvotnem predlogu odločili, da to možnost preprosto ukinete, tudi za tiste učence in dijake, ki so na izmenjavi. Politika vsesplošnega kršenja pravic, poniževanja ranljivih in poglabljanja stiske v kateri so se znašli se torej nadaljuje. In kot ponavadi pa bomo zopet priča dvoličnosti te vlade in koalicije. Zakaj? Zaključili smo prvi krog obravnave sprememb proračuna za 2018, ki največ, 40 milijonov evrov, jemlje za socialno pomoč in varstvene dodatke. Na redni seji bomo najprej obravnavali vladne in koalicijske predloge, ki jih obravnavamo sedaj, ki krčijo pravice bežečih pred vojno, olajšujejo postopke za delodajalce, ki se okoriščajo na račun kršenja pravic tujih delavcev in krajšajo kazenske postopke na račun materialno šibkejših. Po vsem tem pa boste čez teden dni - čeprav bi to sejo lahko, Milan, že do   (nadaljevanje) četrtka končali, če bo šla takoj naprej, celotna Vlada in koalicija obrnili ploščo. Naslednji torek bomo obravnavali kaj, poročila varuha človekovih pravic. Varuhinja med drugim opozarja, navajam, na sovražnost, diskriminacijo in kršitve pravic s katerimi se srečujejo begunci in tujci, na vse hujše kršitve pravic delavcev, tako domačih kot tujih, na neplačevanje plač in prispevkov za socialno varnost, prekarnost zaposlovanja, napotitev na delo v tujino, nasilje na delovnem mestu, čeprav na odboru gospa, ki ima isti priimek kot jaz in vodi Inšpektorat za delo, rekla, da imamo vse podatke. Na vse hujše poseg v človekovo dostojanstvo, ki ga povzročata revščina in pomanjkanje osnovnih dobrih. Z vsemi temi opozorili se boste strinjali tako Vlada kot koalicija, pohvalili bomo kako so pripravili lepo poročilo, kako je pregledno, kako je žal vedno debelejše. Strinjali se boste kljub temu, da se zaradi proti socialne politike, ki jo vodita in proti socialne zakonodaje, ki jo sprejemata ta Vlada in koalicija pogosto s podporo SDS ti problemi le še poglabljali. Od visoke gospodarske rasti ima korist le peščica bogatih v tej družbi in državi, revščina med tem še vedno klesti ne le po brezposelnih, klesti tudi po zaposlenih. In odraz vsega pomembnega je tudi Zakon o tujcih, Zakon o tujcih je predvsem vedno zakon o nas. Zakon po vsebini katerega najlažje prepoznaš kakšna družba smo. V Levici se zavzemamo za korenite družbene spremembe in zaradi tega Zakona o tujcih, ki poglablja stiske tujih delavcev in beguncev ne bomo podprli, zakaj? Tudi zato ne, ker to kar si želite sedaj tujcem bo postalo kmalu veljavno za večino nas. In že danes se ob takšnih vaših politikah številne državljanke in državljani v Sloveniji počutijo kot tujci. Hvala za besedo.
Besedo ima gospod Zvonko Lah.
Tudi jaz sem zamudil na stališče ampak sem bil tukaj v dvorani, v Parlamentu za razliko od kolega pa nisem uspel priti pravočasno pa bom tudi jaz izkoristil to, da bom prebral stališče in potem še nekaj rekel o amandmajih, ker imam 10 minut. V Novi Sloveniji smo bili predlogu novele Zakona o tujcih v prvi obravnavi naklonjeni saj je glede združitve družine tujca, ki ima v naši državi priznano subsidiarno zaščito, prinašal rahlo zaostrovanje pogojev. Tujec bi moral pred združitvijo družine v Sloveniji živeti najmanj eno leto in bi moral izkazati, da ima sredstva za preživljanje družinskih članov. Takšnemu predlogu bi lahko pritrdili, žal pa tega ne moremo reči danes, ker besedilo do polnega predloga glede pravice do združitve družine s sprejemom amandmajev ohranja veljavno ureditev. Pogoj zahtevanega enoletnega prebivanja v Sloveniji pred združitvijo je odpravljen, prav tako pogoj zagotavljanja sredstev za njihovo preživljanje. Ponovno je uvedena možnost vložitve vloge za združitev družine v roku 90 dni od priznanja pravice do združitve, s tem pa so pogoji za združitev zelo široko grudni. V Novi Sloveniji poudarjamo tudi, da zakon še vedno ohranja vse izjeme o tem, kdo se lahko šteje za družinskega člana osebe s priznano subsidiarno zaščito. Tako imajo pravico do združitve še vedno tudi drugi sorodniki, če posebne okoliščine govorijo v prid združitve družine, te so podane kadar obstaja življenjska skupnost med drugimi sorodniki, ki zaradi specifičnih dejanskih okoliščin v bistvenem podobna primarni družini oziroma ima enako funkcijo kot jo imajo primarno družine kar pomeni predvsem pristne družinske vezi med družinskimi člani, fizično skrb, varstvo, zaščito, čustveno podporo in finančno odvisnost. Konkretno to pomeni, da v našo državo z tujcem s subsidiarno zaščito lahko pridejo tudi osebe, ki z njimi niso, niti niso v sorodu. Le kako bi lahko označili tujce pri katerem je njegova življenjska skupnost v bistvenem podobna primarni družini. V bistvu bi lahko rekli, da gre za tako široko poimenovanje družinskih oziroma podobnih vezi, ki v Evropi ne morejo obveljati. Med tem, ko druge države članice EU zaostrujejo pogoje za združevanje družine, naša država še vedno ne naredi tega koraka, da bi to pravico omogočila le najožjim družinskim članom. Takšna širokogrudnost namreč pomeni tudi več sredstev   (nadaljevanje) v breme državnega proračuna, ki mora takšnim osebam omogočiti vse druge pravice, zdravstveno varstvo, socialno varstvo, izobraževanje in zaposlovanje. Glede vseh omenjenih pravic so namreč ti tujci izenačeni z državljani Republike Slovenije. V Novi Sloveniji bomo glede na navedeno predlogu novele nasprotovali. Pa bom nadaljeval. Pred desetimi in več leti, ko sem, ko smo hoteli iti v »shopping« čez mejo, smo morali na meji pokazati, da imamo denar, da ne gremo krasti. So se zahtevali na meji tujci. V praksi verjetno nima država analize koliko je že do sedaj teh tujcev v Sloveniji, predvsem iz bivših bratskih republik, ki imajo vse bonitete, ki so prišli kot, kot družinski člani. Ko govorimo kakšne ugodnosti imajo, ima romska skupnost pri socialnih prejemkih in tako naprej, tisti, ki na bankah izplačujejo in tako, pravijo, da to ne pomeni nič v primerjavi s tujci, ki so prišli v Slovenijo kot družinski člani. Da je teh bistveno več. Ali ima kdo podatek koliko tega je, preden gremo sprejemati tako zakonodajo? Po drugi strani, ko govorimo, da je meja revščine pri nas 600 evrov na mesec prihodkov, imamo pa par 100 tisoč Slovencev. Tukaj se kolega Trček z vami in z vašo poslansko ne morem strinjati, če za socialo že sedaj damo milijardo, vi ste pa takrat, ko smo govorili o migrantih izjavili, da bi jih mogli v Slovenijo spustiti 200 tisoč. 200 tisoč krat 300 evrov na mesec, koliko je to? S tem, da ne poskrbimo za naše, ki živijo pod pragom revščine. Danes smo poslušali tukaj glede proračuna, glede nepovezanih poslancev, s strani nepovezanih poslancev, pa tudi »prečitajte« si mnenje Fiskalnega sveta glede na proračun. Jaz bi pričakoval, da Fiskalni svet pove svoje že pri proračunu ali s tem, ko imamo gospodarsko rast, milijardo več prihodkov v državni proračun, kam bomo ta denar deli.  Mislim, da tako politiko se mi ne moremo iti, čeprav hočemo biti širokogrudni do tujcev iz bivših bratskih republik, to že nekako gre, ampak če pa s tem privabljamo migrante, da bo še Slovenija postala ciljna država, ker jim nudimo vse, pri tem pa ne poskrbimo za domače, ki živijo pod pragom revščine, zdaj smo podelili miloščine tistim, ki imajo za polno delovno dobo pod 500 evrov penzije, smo dali, rekli, da je minimum 500. To se pravi za 40 let delovne dobe in doseženo starost polno. Kaj je ta razlika? Miloščina. Ali s tem stimuliramo, da ljudje vplačujejo čim več v penzijski sklad? Ne. Ker vsi bodo imeli najmanj 500. Pa če še tako malo plačujejo. Ali bodo stimulirali nekega espeja, da bo polno, čim več plačeval? Ne, minimalno. Saj vseeno bo dobil 500 evrov. Ali je teh 500 evrov dovolj? Ni za preživetje, je pod pragom revščine. Kaj pa invalid, tisti, ki so invalidi tretje kategorije? Ne dobijo zaposlitev, dobijo 250 evrov na mesec, pa še zato, ker so invalidi niso zaposljivi, nihče jih noče zaposliti.   (nadaljevanje) Kaj pa tisti? Mi se gremo ne vem kakšno širokogrudnost. Mislim, da se moramo najprej doma prešteti, za tiste tujce pa Slavko Avsenik ima lepo pesem, »Ne išči sreče drugod kot le doma«. In amandma, ki ga je dala Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, s katerim predlaga, da se pravica do združitve družine veže na priznan status subsidiarne zaščite za čas petih let, bomo v Poslanski skupini Nove Slovenije podprli. Hvala lepa.
Očitno je še interes za razpravo. Prosim, da se prijavite.  Besedo ima dr. Franc Trček.
Ja, hvala za besedo. Zdaj gospod Lah že zapušča dvorano, zato mu bom za slovo rekel, nekdo lahko izstopi iz SDS, SDS malo težje izstopi iz njega, ampak dajmo biti resni.  Nadaljeval bom pa takole, glejte, jaz lahko ostanem zadnji Kurz v tej Evropi, ki ne bo pristajal na tovrstne populizme, pa bom zadnji Kurz v tej Evropi, ki ne bo pristajal na tovrstne populizme.Kdo je uničil to družbo in državo, gospoda? Številni vi, ki tu visite že 20 in več let! A veste, meni pa mojim pravite, ja kaj vi, Levica, vi nič ne veste, vi nikoli niste delali. Kaj sta pa Janša pa Pahor delala cel »lajf«? »Svaljkala« sta se po politiki in v 25 letih pod krinko parlamentarne demokracije vzpostavila pajdaško plenilski fevdalizem. To je to kar se je v dveh letih naučil celo SMC reči, iz naših kvot ali pa kaj reče tisti gospod v Državnih gozdovih iz Desus, končno je čas, da jaz pridem v nebesa. Vi ste uničili to družbo! Zaradi vas ima moja mati zdaj 500 evrov penzije, pa še ogromno drugih! Zaradi vas ljudje, če ne delajo v energetiki, nimajo »jurja« plače, ne zaradi tujcev! Tujci so takrat res namignili gospodu Peterletu naj gre v denacionalizacijo in vračanje, ki si je Nemčija ni mogla privoščiti, ker ni bila tako bogata, v tem je, če me spomin ne moti, ustavni sodnik Šinkovec leta 6, '97(?) govoril. Niso tujci uničili SDH, uničil ga je Demos, ker je to odgovarjalo tudi Murglam, kot bi vi rekli, spoštovana gospoda. In število teh tujcev, o katerih zdaj govorite, ki naj bi preplavili Slovenijo, je v realnosti takšno kot je število tovrstnih tujcev, ki jih je dobila povprečna avstrijska občina velikosti Mirne Peči, iz katere je gospod Lah, ko je 90 tisoč tujcev beguncev prišlo v Avstrijo v zadnjem valu.  Zdaj, če se resno pogovarjamo, gospa Ljudmila Novak je rekla po obisku Avstrije z menoj, da je Slovenija takoj sposobna sprejeti 5-6 tisoč tujcev, ampak to je seveda ta dvolična politika, enkrat paše, ne paše. Hanžek je rekel - kaj je rekel? Gospa Anja Bah Žibert vedno reče, Slovenija bo vedno poskrbela za vse pomoči potrebne, gor in dol – ne moremo tega narediti! Vsem pomoči potrebnim na svetu je sedaj 66 milijonov. Ne moremo jih preskrbeti! In ko gre za družine, da se ne bom javljal razen, če ne bo Vinko imel preveč dela in dneva, navsezadnje je in gospod Mahnič in gospod Vinko in gospod Grims, ste diplomirani družboslovci, tudi dr. Brlgez. V družboslovju obstaja nekaj kar imenujemo družboslovni eksperiment. Jaz predlagam, da se poslanke in poslanci SDS za pet let odrečete videvanja vaše družine. Ja, »hah«, Žanči, enkrat boš imel otroke, pa boš malo manj bluzil kot bluziš sedaj, pa bomo se potem pogovarjali. Ko je šlo za otroke Janeza Janše, pa prepuščam tretji veji oblasti ali je bil po krivdi ali ne v zaporu, je bil teater …
A je možno malo na temo?
… ko gre za koga drugega pa ni teater. Dragi moji, vedete se protiustavno. In ja, bom zadnji Kurz, ki bo Evropi tulil proti tem.  Hvala.
Besedo ima ministrica za notranje zadeve, mag. Vesna Györkös Žnidar.
Vesna Györkös Žnidar
Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci!  Glede na to, da sem v tem trenutku prvič pri besedi, bi želela poudariti, da ta novela Zakona o tujcih prinaša pomembne olajšave za zaposlitev sezonskih delavcev in premeščanje znotraj povezanih gospodarskih družb. Te spremembe dejansko omogočajo gospodarskim družbam, da bodo lahko dobro izkoristile svoje človeške vire, saj pravzaprav odpravljajo s strani gospodarstva zaznane administrativne ovire, ob tem pa se spoštuje tako pravica delavcev kot tudi delodajalcev. Rada bi na tem mestu tudi še opozorila na nove določbe, ki jih je Vlada na predlog Ministrstva za notranje zadeve zapisala pod to novelo Zakona o tujcih in so na nas bile naslovljene bodisi kot pobuda Varuha človekovih pravic bodisi nekaterih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju migracij. S predlogom zakona se osebam, ki jim je prenehal status mednarodne zaščite na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito omogoča, da zaprosijo za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje in tako nadaljujejo življenje v Republiki Sloveniji. S predlogom zakona se osebam, ki imajo priznan status subsidiarne zaščite in ki niso vložili prošnjo za podaljšanje te zaščite ali zahtevka za uvedbo ponovnega postopka v skladu z določbami zakona, ki ureja mednarodno zaščito, omogoča da pred potekom subsidiarne zaščite pri pristojnem organu v Sloveniji vložijo prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje. Prav tako se uvaja pomembna novost in sicer, da se ureja status dlje časa nezakonito prebivajočih oseb katerim je Slovenija dolgotrajno tolerirala nezakonito bivanje v Republiki Sloveniji. Prav tako se dopolnjuje določba, ki določa naknadno pridobitev statusa rezidenta za daljši čas, v katere se vključuje priznavanje bivanja osebam, ki so bile izbrisane in so pridobile dopolnilno ali posebno odločbo z retroaktivnim priznanim statusom v Sloveniji. V predlogu zakona se zagotavljanje zadostnih sredstev za preživljanje v primerih združevanja za družino usklajuje z določili Zakona o socialno-varstvenih prejemkih, kar je izjemnega pomena, in pa bolj natančno se ureja tudi zdravstveno varstvo mladoletnih tujcev. To priložnost želim tudi izkoristiti glede na to, da je predlog zakona vsebinsko povezan z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter zaradi potrebe po sočasni objavi, predlaga Vlada, da se zakona sprejmeta sočasno. Prav tako Vlada predlaga, da Državni zbor pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o tujcih. Prav tako predlagamo, da se na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika na isti seji opravi tudi tretja obravnava tega zakona, v kolikor Državni zbor k temu predlogu ne bo sprejel amandmajev k več kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona.  Kar se tiče razprave, ki je bila že opravljena v odnosu do amandmajev, morda na začetku samo pojasnilo glede izvajanja poslanca Laha, da bo morda razprava bolj osredotočena. Namreč iz tega izvajanja smo nekako zaznali, da je bilo povedano oziroma izraženo nasprotovanje noveli iz razloga, ki tiči v določbah v že obstoječem zakonu, ki pa po drugi strani je bilo definirano z odločbo Ustavnega sodišča, ki se je izreklo kaj pravzaprav družina je oziroma povedala kakšna je definicija družine za vse tujce, zato mislim, da je to potrebno razjasniti, da se bomo razumeli.  Glede 13. člena predloga zakona, ki se nanaša na spremembo 44. člena, torej dovoljenje za prebivanje z razloga študija. S predlaganim amandmajem k 13. členu se spreminja besedilo 44. člena zakona, kot je bilo sicer sprejeto na matičnem odboru s tem amandmajem, ki je bil sprejet na matičnem odboru kjer smo tudi pojasnjevali naša stališča, je bila sedanja določba 44. člena v okviru pojma druge oblike izobraževanja katerega interpretacija zajema tudi osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, spremenjena tako, da onemogoča tujcem sistemsko zlorabo v primeru, ko ne izpolnjujejo pogojev bodisi za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine bodisi zaradi neizpolnjevanja pogoja enoletnega prehodnega bivanja tujcev v Sloveniji pred združitvijo ali zaradi neizpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje. Že na odboru smo opozorili, da se nam taki obeti zakona oziroma zlorabe dogajajo, to     (nadaljevanje) potrjuje, jasno potrjuje statistika, saj se v obdobju po 1. 1. 2015, ko se je začela uporabljati določba spremenjenega 47. člena, ki določa enoletno prehodno prebivanje tujca preden se mu dovoli združitev družine, ki je bila vnesena pravzaprav na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pojavilo povečanje število vlog za izdajo samostojnega prvega dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga študija za otroke v starosti 5 do 19 let, v obdobju med 1. 1. 2012 do 31. 12. 2014, otrokom od starosti 5 do 9 let ni bilo izdano nič dovoljenj za prebivanje na podlagi 44. Člena, v starosti od 10 do 14 let pa samo 4 dovoljenja. Od 1. 1. 2015 do 31. 8. 2015 pa je bilo otrokom med 5. in 9. letom izdanih 127 dovoljenj zaradi študija, otrokom med 10. in 14. letom pa 132. Torej v obdobju osmih mesecev je bilo izdanih kar 259 takšnih dovoljenj. Takšno povečanje vsekakor je pokazatelj sistemske zlorabe s strani tujcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za izdajo dovoljenja za združitev družine, na podlagi 47. člena zakona. Na to smo bili opozorjeni tudi v Državnem svetu, prav tako smo bili s strani nekaterih upravnih enot v zadnjem letu opozorjeni na večje število primerov, ko tujec oziroma vlagatelj vloge ne izpolnjuje pogojev zadostnih sredstev za preživljanje za združitev družine, zaradi česar se potem za otroke vlaga vloga za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga študija, kjer kot dokaz o zadostnih sredstev zadostuje pisna izjava staršev oziroma zakonitega zastopnika o tem, da bodo svojega otroka v času študija preživljali.  Omejitev, ki jo je potrdilo matično delovno telo v amandmaju, ki je bil izglasovan in kot smo tudi že pojasnili je v skladu tudi z določbami EU direktive, v skladu s katero osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje ni zajeto v obsegu direktive, razen program izmenjave učencev v okviru srednješolskega izobraževanja, ki v predlogu zakona ostajajo. Skratka, stališče kakršno je bilo pravkar podano temelji na dolžnosti prognosticiranja skozi analize. Upoštevanje tveganj za prihodnost, da dejansko gremo proti sis… Vzpostavljanju sistema za obvladovanje situacije, na kar pač je Ministrstvo za notranje zadeve dolžno opozoriti in tukaj gre dejansko za tisto iskanje varovalk, ki pač sodi v ta kontekst, ob dejstvu, da seveda je problem takšne narave, da presega pravzaprav samo domet Ministrstva za notranje zadeve in posega tudi na področje, zdravstva, sociale, šolstva in teh resorjev, ki pač morajo pri teh situacijah sodelovati in glede na razloge, ki sem jih pravkar navedla in zaradi katerih je bilo besedilo 44. člena z amandmajem matičnega odbora spremenjeno, je pač jasno, da nas iz vsebinskih razlogov in utemeljitev novo besedilo amandmaja ne prepriča.
Prosim za prijavo. Besedo ima dr. Franc Trček.
Hvala za besedo.  Poslušam tole glejte koliko je pri nas, pri nas je starostna kohorta generacije malo čez 20 tisoč, če seštejem vse osnovnošolce pa ljudi, ki so na faksu, gor in dol, koliko ljudi imamo v izobraževalnem sistemu? Milan zmaguje z glavo. Dajmo reči 350 tisoč. Na 350 tisoč ljudi v izobraževalnem sistemu je problem 200 ljudi pod katerim nam ministrica ne pove koliko je kršilo koliko jih je zlorabilo ali zlorabljalo nekaj. Tudi če je kdo zlorabljal od njih, zakaj je zlorabljal? Veste, zelo rado se govori o zlorabah. Že večkrat sem tukaj govoril, enkrat sem šel gledati angleške podatke oziroma podatke Združenega kraljestva za zlorabe socialnih transferjev in je bilo ogromno prijav. Tudi tam imajo dobre sosede in so ugotovili, da se je od 300 tisoč prijav je bilo 0,4 % zlorab. Dajmo se potem realno pogovarjati koliko je teh zlorab. Zdaj očitno je prevladujoča politika te države, pa bom jaz citiral Ivico Šerfezija: »Žena naj bo doma, čakaj naj na moža.« Mi se bomo lepo zazidal in bomo šli v smeri čim večjih »runklov«. In s tem bodo naše penzije brez tujcev, naše plače   (nadaljevanje) z načinom, da bomo vse prodali še tujcem pa po partijskih linijah tistim, ki iz enega evra ne znajo še pol narediti, kaj šele 1,2, še slabše. Smo starajoča se družba. Morali bi resno razmišljati o neki ja resni migrantski politiki, ker to kar pravi gospa Ljudmila: »Ja vsaki mladi družini dajmo zastavo.« Jaz sem imel otroka na faksu, zdi se mi Milan ti si ga tudi imel, takrat sva verjetno kaj drugega potrebovala kot slovensko zastavo. Navsezadnje kaj mi bo hči »srala« po slovenski zastavi, gospoda? In to kar »lapate« tukaj, je grozno. In ta groza nas pelje v pekel.
Še kakšna razprava? Ne. Potem razpravo o 13. členu zaključujem.  Prehajamo oziroma v razpravo dajem 18. člen ter amandma Poslanske skupine SDS, amandma Poslanske skupine Levica in amandma Poslanskih skupin SMC, Desus in SD.  Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo.  Besedo ima gospod Žan Mahnič.
Hvala za besedo predsednik.  Spoštovana gospa ministrica, kolegice in kolegi.  Tudi sam bom podprl amandma Slovenske demokratske stranke, ki podaljšuje združitev družine po tem, ko je priznana oziroma potem, ko lahko pridejo na najmanj pet let. Zakaj menim, da je takšen amandma primeren? Zaradi tega, ker ne želimo, kot je bilo že prej rečeno, da Slovenija postane ciljna država. Zdaj tisti, ki smo spremljali volilno kampanjo za avstrijske volitve, ki so se zgodile v nedeljo, vemo kakšna bo po vsej verjetnosti koalicija, skratka avstrijska ljudska stranka in svobodnjaki vemo kakšno je stališče ljudske stranke do migrantov, predvsem pa kakšno je stališče svobodnjakov, ne moremo si privoščiti zdaj, ko bo Avstrija tista, ki bo zaostrovala pogoje Sebastian Kurz, bodoči kancler je že kot zunanji minister večkrat dejal, da je potrebno spremeniti tako zakone, ki se tičejo pravic in pogojev dobivanja v Avstriji, v tem primeru tudi združevanje družin in ne nazadnje, kar je zagotovo tudi zelo pomembno in se tukaj še nismo pogovarjali, pa je, da bodo odprli debato tudi o zaostrovanju socialnih prejemkov in socialnih transferjev, ki jih dobijo osebe, ki so recimo v zadnjih dveh letih prišle v tistem migrantskem valu najprej čez Madžarsko potem pa čez Slovenijo v Avstrijo. Slovenija si ne more privoščiti, da bi v času, ko vse države dejansko zaostrujejo azilno zakonodajo, da bi pa Slovenija tukaj šla v »kontra« smer in postala bodisi ciljna država, bodisi pa država, ki bi jo tisti, ki tukaj prebivajo predvsem izkoristili, izkoriščali kot socialno državo.  Zdaj, ne strinjam se s tem, da imajo tujci enake pogoje in pa enake pravice kot pa državljanke in državljani v Republiki Sloveniji. Večkrat slišim, gospod Trček reče, njegov brat na 600 evrov plače, moja mama tudi za 40 let delovne dobe na 500 evrih, še manj, dokler ni bilo tega zakona, ki je bil spremenjen in jaz bi predvsem takšne ljudi in sprašujem se, saj pri nas je predvsem velik problem, da je zelo majhna razlika med minimalno plačo in pa socialnimi transferji in ljudje s preprosto logiko rečejo: »Najbolje je na mesto iti delati za minimalno plačo, biti na socialnih transferjih, zraven nekaj še na črno narediti,« kar je tudi velik problem, »in seveda se pride čez minimalno plačo.« In sprašujem se kako bo potem v teh primerih, ko bodo ljudje imeli pravico, da s seboj pripeljejo še družino. Ne, ne gre se za to, da bi jaz šel nekaj in šele čez pet let, kot mi je dejal gospod poslanski kolega dr. Trček, da naj gremo, mislim, da je tudi na Facebook napisal poslanci SDS v tujino za pet let in šele čez pet let vidimo družino. To ni isto, nihče ni nikoli   (nadaljevanje) in tudi iz Slovenske demokratske stranke nismo nikoli nasprotovali temu in večkrat smo Slovenijo kot svetel primer izpostavili, ko je bila vojna v bivši Jugoslaviji, ko so prišli res tisti pravi begunci, ko je prišlo tudi do združitev družin. Nihče ni temu nasprotoval. Še danes nismo proti temu, ampak smo pa proti temu, da pa ljudje, ki trenutno prihajajo oziroma so prihajali v migrantskem valu čez Slovenijo, da imajo pravico, da potem pride še do združitve družine in da dobimo še ne vem koliko ljudi. Mi enostavno nimamo financ, da bi lahko za te ljudi poskrbeli in izračuni so bili, da z denarjem, ki ga Evropska unija tukaj nameni v povprečju za enega migranta, lahko osmim pomaga v državah kjer so konflikti. Namesto, da ljudi stimuliramo z našo zakonodajo, da gredo na pot, da želijo biti del tega evropskega »welfare«, države blaginje, socialne države, kaj jaz vem kaj še vse, predvsem socialne države, ker žal nimamo in nismo država blaginja. Dajmo s tem denarjem raje pomagati ljudem dol. Ja, smo bili zraven, ko se je rušilo njihove režime, pustimo kakšni so bili, velika krivda je na nas, lahko se samo posipamo s pepelom, Evropska unija, ko se je tolklo po Iraku, ko se je tolklo po Libiji z vemo kakšnimi razlogi. Ampak če se strinjamo, da je ljudem potrebno pomagati, ne delajmo si tega problema, da sedaj ta problem rešujemo na evropskih tleh. Dajmo ga rešiti tam kjer ga je Evropa tudi v veliki meri sama povzročila. Se pravi, v državah kjer je kriza, v državah kjer je izvor teh konfliktov. S tem denarjem, ki ga Evropski uniji namenjamo za te ljudi, za migrante, pa recimo da je begunec, če je bil relociran iz Turčije v Evropo, ker Turčija je bila prva varna država, sam ne podpiram tega dogovora, ki se ga je sklenilo s turškim predsednikom Erdoganom, vidimo, milijarde in milijarde se plačuje in glavno vprašanje, ki se nam zastavlja je, kaj bo potem, ko bo tiste tri milijarde porabil, ki mu je Evropska unija plačala, da je zaprl vrata, upoštevaje ob dejstvu, da smo velikokrat govorili, da marsikdo te ljudi, begunce, ko govorimo o prvi varni državi, naprej migrante, uporablja tudi kot orožje v namene hibridnega vojskovanja. Vemo kako se Turčija v zadnjem času čedalje bolj naslanja tudi na Rusijo, kakšna je geostrateška in geopolitična spremenjena pozicija na Bližnjem Vzhodu in jaz se ne bi zanašal, da bo dogovor, ki trenutno je v veljavi, še dolgo časa zdržal. In mi se moramo začeti pripravljati, kaj se bo zgodilo v primeru, da se zadeva ponovno odpre, kako to preprečiti. Eno je varovanje zunanjih meja, ampak kar je pa bistveno pa je, da moramo mi ljudi prepričati, da sploh ne krenejo na to pot. S tem, da bomo sprejemali zakonodajo, ki nudi ugoden, možnost prihoda, kasneje tudi socialnih transferov, to ne bomo naredili. Se pa strinjam, da tudi če se da več denarja, da se ga nameni za to, da se tem ljudem pomaga tam kjer problem je, da problem rešujemo tam kjer smo ga tudi sami, govorim seveda o Evropski uniji, povzročili, ne pa, da ga selimo na evropska tla in potem tukaj rešujemo. 300 tisoč državljank in državljanov imamo pod pragom revščine in lahko rečete temu, da je populizem, jaz mislim pa, da je žal žalostna realnost, da imamo veliko svojih ljudi za katere moramo poskrbeti, ne pa, da se mačehovsko obnašamo do lastnih državljank in državljanov samo zato, da bomo zadostili neki mednarodni skupnosti kjer smo pa velikokrat še bolj papeški od papeža in če naše sosednje države, Madžarska je to že storila, Avstrija bo to storila, v Italiji se tudi pripravljajo   (nadaljevanje) spremembe, kljub temu, da se oni ukvarjajo predvsem sami s sabo zaradi volitev, zaradi notranjepolitične situacije. Moramo tudi mi iti v takšne spremembe in ena od takšnih sprememb je ta amandma, da res ne bo Slovenija postala ciljna država in pa država, kjer bodo prihajali ljudje, ki bodo izkoriščali naš socialni sistem.
Ker je še interes za razpravo, dajem možnost za prijavo.  Besedo ima gospod Simon Zajc.
Hvala, gospod predsednik, za besedo. Ja, jaz se bom osredotočil le na amandma Poslanske skupine SDS. Za začetek bi rekel, da izgovor, da denar, porabljen v državah, iz katerih prihajajo ljudje, ali begunci ali ti, ki potem kasneje dobijo subsidiarno zaščito, da je ta denar bolje porabljen tam in da je to izgovor za to, da mi danes pri sebi ničesar ne naredimo, jaz tega izgovora pač enostavno ne morem kupiti. Dokler Evropska unija ali Evropa širše tega ne počne zares, to za nas ne more biti izgovor za to, da jim to pravico odrekamo, enostavno dokler tega ne bomo počeli. Ko bomo pa to počeli, ko bomo pa lahko pokazali, poglejte, tam pa tam smo to in to naredili, ta sistem smo ponovno vzpostavili, tam lahko ljudje živijo, potem pa lahko rečemo, okej, zdaj pa je tisti naš izgovor pa mogoče pije vodo. Do takrat pa se mi zdi to nekorektno, da na ta način kupčkamo, aha, če bi jim tam dali, bi bilo petkrat bolj vsak evro izkoriščen, kot če jim tukaj priznamo subsidiarno zaščito. Zato ta izgovor zame ni sprejemljiv.  Zdaj pa, če grem na 5 let ali 1 leto. Se pravi oseba, ki ima subsidiarno zaščito, seveda država, Slovenija, ugotovi, zakaj oziroma če so razlogi za to izpolnjeni. Torej ali osebi grozi, če jo vrnemo v izvorno državo zaradi, ne vem, ali iz spolne usmerjenosti ali političnega prepričanja in tako naprej, da se bo jo mučilo ali mogoče tudi smrt in tako naprej. Ko dobi to, ko dobi to zaščito, mora še eno leto počakati in če se ji takrat podaljša, dobi to pravico. Zdaj bi pa vi to na 5 let dala. Pa veste, kaj je 5 let za nekoga, ki že tako je bil, mu doma grozi, ali, da ga ubijejo, ali, da ga mučijo, potem pa bo 5 let, da mu vsi otroci odrastejo brez njega, še čakal. Zakaj? Če po enemu letu mi ugotovimo, da razlogi za to, da bi mu subsidiarno zaščito ukinili, ne obstaja, ampak obstajajo razlogi, da se mu še podaljša, ja pa po človeški plati moramo dopustiti to, da se ta oseba združi s svojo družino. Saj imamo vsi svoje družine, vemo, kako to je. Zdaj nekomu bi jo priznali, drugim pa ne. Mislim, da po tej človeški plati že za mene osebno tega amandmaja ne gre podpreti. Seveda potem, ko razlogi za to zaščito prenehajo, se vsem prekine, vsi morajo potem zapustiti Slovenijo. Se pravi ne gre tako, da bojo zdaj potem kar tukaj ostali. Dokler so razlogi za subsidiarno zaščito, po enemu letu, se mi zdi, najmanj človeško, da jim dovolimo, da se združijo s svojo družino, in ne vidim v tem nič narobe, vidim pa problem v tem, da jim to podaljšamo na 5 let, da jim ne priznamo, ne privoščimo družinskega življenja, ki pa sebi ga. Govorimo pa o ljudeh, ki jih doma čaka mučenje in tako naprej, če jih vrnemo. Hvala.
Besedo ima dr. Franc Trček.
Ja, hvala za besedo. Poslušam to razpravo in se bojim, da bojo kmalu tujci vsi naši otroki s tako politiko, vključno tudi z deco Žana Mahniča, ko in če bo imel. Zdaj, poslušam to razpravo. Spomnim se, gospod Mahnič nam je enkrat delal razliko in rekel, da eni verjamejo, da je nekaj nad nami, in drugi ne. In sem se spomnil tiste znane slavne Jobove zgodbe iz Stare zaveze, tujci preganjani, begunci, on jih skrije in v zameno da, ponudi lastna otroka, obe hčeri. Resni primerjalni teologi vidijo v tej zgodbi zelo znani začetek človekovih pravic. Jaz sicer k maši ne hodim, ampak z mojo najmlajšo hčerko beremo biblijske zgodbe resno, očitno dosti bolj kot tisti, ki se trkate po prsih, kaki katoliki ste, kaki kristjani ste, kaki, berete evangelij, bojda pravi neka gospa. Zdaj skratka, ko mladi gospod ne počne kaj počne, mimogrede gospod Žan, Kurz je že omejil njegova stališča že v prvih izjavah, ko se nakazalo, da mogoče bo kaj bo. Verjetno gospod študira resno obramboslovje. Direktor MI6 je rekel: Migracije bodo problem te generacije, verjetno pa še naslednje. Lahko se s temi migracijami resno ukvarjamo, ne na tak populističen način, ko se poskuša sedaj ali pa jih prepuščamo v roke kriminala. In to je v bistvu tudi neka zadeva, na katero se pozablja.  Drugič, politika ni posipanje s pepelom. Me pa nekaj malo navdušuje vseeno o tem, kar je govoril gospod Žan. Verjetno ste za izstop iz Nata. Ker če je Evropa to zakuhala, potem pa niste dosledni in ste rekli, če je Evropa to zakuhala, poten na osnovi logike, jaz sem po osnovni izobrazbi naravoslovno matematični tehnik smer uporabna matematika, potem je izvor tega tukaj, če smo mi zakuhali. Ni izvor tega tukaj, če je Evropa to zakuhala. Kdo je pa šel razsuvati Bližnji vzhod kot pa Američani, ker je dolar vezan za nafto. To ve že triletni otrok.  Skratka, če se pogovarjamo že, dajmo se potem resno pogovarjati o nekih zadevah. In vi ste zelo mlad. Pa ne vem, ali ste kdaj vašega šefa vprašali, počakaj, Janez, zakaj pa moja in Trčkova mama imata tako nizko penzijo. Kaj pa si ti delal 25 let? Dajte ga vprašati. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Uroš Prikl.
Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav še z moje strani. Najprej zelo na kratko. Ne sme in ne more biti vprašanje na eni strani, če bomo namenili tisto osnovno nujno potrebno beguncem, migrantom iz držav, kjer vlada vojna, kjer letijo bombe na vse strani. Na eni strani ne more biti dilema ali njim pomagati našim ljudem, torej državljanom Republike Slovenije zagotoviti to, kar potrebujejo in to, kar so si skozi dolga leta dela zaslužili. Torej, na račun pomoči beguncem, migrantom ne smejo biti pod vprašanj postavljeni socialni transferji pokojnine, dostojne plače in tako dalje. To je dejstvo. Mislim da tu umetno vprašanje med enim in drugim postavljati je skrajno nekorektno.  Drugič, migrantski valovi, migrantski pritisk, migrantski stampedo v takih dimenzijah kot je danes, to je, na žalost, dejstvo. Sedaj zakaj je do tega prišlo? Jaz moram tukaj reči in gledam tu kolega Mahniča, niso stvari s katerimi se jaz pogosto z njim strinjam, tukaj je pa ena stvar s katero se z njim absolutno strinjam. Potrebno je v kali zatreti. Torej, tam na žariščih, tam kjer je eskalirala vojna, kjer je prišel imperator ali kakorkoli to imenujemo, tisti, ki so prišli red delati v Libiji, v Siriji, v Egiptu in še kje in kjer so dobro delujoče zdravstvene in druge sisteme, izobraževalne, podrli, porušili, tam je potrebno vzpostaviti, ne bom rekel prvotno stanje, ampak umiriti zadeve in omogočiti ljudem pogoje za nemoteno, za dostojno življenje. In če se tam zadeva seveda reši, če bo interes velikih sil, ki so pomagale to stvar zakuhati, potem lahko tudi, kot se je Žan izrazil, lahko prepričamo ljudi, da ne bodo bežali iz svojih domov, iz svojih ognjišč po širnem svetu. Verjetno ni njim v interesu, da zapustijo svoje domove, da iščejo, ne samo srečo ali prostor pod soncem, ampak da gredo v tujino zato, da si zagotovijo golo preživetje. In jaz iskreno upam, da na kakšnem srečanju Žan, ko boš šel v tujino, srečanje Nato, kjer si član, da boš tudi to povedal. Da ni poanta za / nerazumljivo/ vojaške inštitucije alianse, da pride na neko območje, da vzpostavi po svojih željah neke interesne sfere, ampak tudi da pomaga tam, kjer je dejansko pomoč potrebna. Če ne bi bilo vpada, če ne bi bilo tako imenovane, se sedajle temu reče, arabske pomladi verjetno tudi tega vala beguncev, tega vala ljudi, ki iščejo, ne, še enkrat poudarjam, ne svoj prostor pod soncem, ampak mesto za normalno življenje, za preživetje seveda tega ne bi bilo. In jaz iskreno upam, da se bo požar začel gasiti tam, kjer je izbruhnil in da se ne bo na obronkih gasilo s kapljicami vode tega požara. Hvala.
Hvala lepa.  (nadaljevanje) Besedo ima mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve. Izvolite.
Vesna Györkös Žnidar
Hvala za besedo podpredsednik. Torej kar se tiče 18. člena predloga zakona oziroma amandmaja oziroma spremembe 47. b člena, ki ureja združevanje družine oseb s priznano subsidiarno zaščito. Torej koalicijske stranke in Levica predlagajo, da se rok 90 dni za olajšanje pogoja za združitev družine vežejo na priznanje statusa subsidiarne zaščite in ne na priznanje pravice do združitve družine. V zvezi s tem bom podala nekaj kratkih pojasnil glede katerih smo že veliko govorili na odboru pa vendarle. Združitev oseb, združitev družine oseb z priznano subsidiarno zaščito je kot rečeno trenutno urejena v 47. b členu Zakona o tujcih, tako je v prvem odstavku določeno, da se tujcu kateremu je v Republiki Sloveniji priznana subsidiarna zaščita za več kot eno leto, prizna pravica do združitve družine in nadalje zakon določa, da se osebi s subsidiarno zaščito priznano za eno leto pravica do združitve družine prizna, ko je subsidiarna zaščita podaljšana skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito kar dejansko pomeni, da oseba s priznano subsidiarno zaščito za samo eno leto družina ne more združevati takoj. Veljavni tretji odstavek pa določa, da se dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu osebe s subsidiarno zaščito izda na prošnjo osebe s subsidiarno zaščito, ki mora prošnjo vložiti 90 dni od priznanja statusa subsidiarne zaščite, če želi uveljavljati olajšave glede pogoja za izdajo dovoljenja družinskim članom, torej dokazovanje sredstev za preživljanje. Z amandmajem koalicijskih strank sprejetim na matičnem odboru je bilo spremenjeno besedilo prvega stavka tretjega odstavka kjer se dikcija od priznanja statusa subsidiarne zaščite zamenja z od priznanja pravice do združitve družine, to pa zato, da bi dikcija bila bolj jasna in bolj nedvoumna ter usklajena z besedilom prvega odstavka 47. b člena. Glede na navedeno Vlada meni, da bi bilo za samo izvajanje zakona bolje ohraniti besedilo sprejeto na odboru čemur ne nazadnje potrjuje tudi Amnesty International v pismu, ki smo ga tudi mi nekako prejeli pa tukaj moram še enkrat izraziti veliko zadovoljstvo, da je tudi Amnesty International kot tudi pravno-informacijski center na odboru jasno povedal, da se zahvaljuje sodelovanju in, da dejansko hvali sodelovanje z Ministrstvom za notranje zadeve pri pripravi tega zakona za kar menim, da je izjemno pomembno, ker nevladne organizacije so pomemben dejavnik pri delu Ministrstva za notranje zadeve in tudi zavestno vlagamo napore v to sodelovanje, ki je pomemben korektiv, sicer imanentno togega državotvornega resorja, zato je takšna javna, javno izrekanje, pohvale, tudi zelo pomembno. Kar se pa tiče celotnega konteksta sprejemanja te novele, zelo pomembno je to, da iz tega pisma tudi izhaja, da je Amnesty International nekako premestil vse tiste skrbi, ki so bile izražene tudi na odboru. Jasno se je tudi tam povedalo, da jih je zaskrbelo, da bi lahko dikcija kakršna je bila uravnavana lahko pomenila kak dodaten korak oziroma odločanje v katerem bi ministrstvo naj posebej priznavalo, ali ima nekdo pravico do združevanja, torej skrbelo jih je, da se uvaja nek dodaten postopek in pa tudi iz pisma zelo jasno izhaja, da pri razlagi, ki so jo na seji podali predstavniki ministrstva smo pa razumeli, da so imeli v mislih, da se to besedilo razume kot, da se prošnja za združitev vloži na ministrstvu in to 90 dni po tem, ko je priznana pravica do združitve, priznanje pravice pa določa prvi odstavek kot sem ravno povedala, dejansko berejo tako kot mi in potem tudi jasno piše, da potem v besedilu amandmaja mi ne vidimo več težav in to razumemo kot popravek trenutno veljavne dikcije, 90 dni po priznanju statusa mednarodne zaščite in tudi pišejo, da ta trenutno veljavna dikcija namreč ni bili čisto točka, ker imajo tisti, ki dobijo status subsidiarne zaščite le za eno leto pravico do združevanja šele ob podaljšanju statusa in tako šele ob podaljšanju lahko vložijo prošnjo za združevanje, ne pa v 90 dneh po priznanju subsidiarne zaščite. Glede na to, da je sedaj mislim, da zelo jasno bilo tudi na ta način povedano, da je bil namen teh sprememb, ki jo tudi mi podpiramo, torej amandmajem odbora, je urediti tekst, da je pravno gledano tekst boljši, torej, da ni nomotehnično zapisano tako, da bi kdorkoli lahko ta tekst bral na način kakor, da se ta pravica prizna samo tujcem,   (nadaljevanje) ki imajo priznano subsidiarno zaščito za več kot eno leto in da potem osebe, ki se jim prizna za eno leto in potem morajo še dejansko biti podvrženi podaljšanju, da bi na kakršenkoli način izpadli iz te ureditve.  Opredelila se bom pa tudi do amandmaja SDS, ki predlaga, da se pravica do združitve družine veže na priznan status subsidiarne zaščite za čas petih let. Tukaj Vlada meni, da je priznanje pravica do združitve družine oseb s priznano mednarodno zaščito pet let od priznanja statusa nesorazmeren glede na ureditev tega koncepta v slovenskem pravnem redu.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Žan Mahnič, izvolite.
Ja hvala za besedo.  Zdaj ni bil Nato tisti, ki je napadel Libijo, ni bil Nato tisti, ki je napadel Sirijo, niti ni bil Nato tisti, ki je napadel Irak. Res pa je, da je potem Nato prišel v marsikakšno državo izvajati najprej peace building, potem pa peace keeping operacije. Tako da, ne nisem za izstop iz Zveze Nato, ker ni Nato razbil teh držav, kvečjemu je Nato tisti, ki je kasneje prišel pomagati tudi finančno graditi te države. Če pa obstaja koalicija držav pod vodstvom bodisi najprej Francije, bodisi ZDA, ki posreduje v neki državi, pa to ni Zveza Nato. Drugo je recimo na eni strani je Zveza Nato, ki ni neposredno vpletena v boj proti DAEŠ oziroma islamski državi, je pa koalicija voljnih držav pod vodstvom ZDA, ampak to ni enako Zvezi Nato, četudi so nekatere države članice v tako eni kot drugi organizaciji. Pa ne gre v koaliciji voljnih držav za organizacijo.  Strinjam se s tem v večji meri kar je rekel gospod Zajc – kako zadeva deluje. Gremo se vprašati, kako pa deluje premestitev v okviru teh kvot. Koliko ljudi je bilo premeščenih v primerjavi s tem koliko se je govorilo? Ena stvar, ki jo Evropske unija počne, v zvezi z migracijami ne deluje. Ne ščiti zunanjih meja, ni bila sposobna relocirati, predvsem tudi in jaz pravim hvala bogu zaradi nasprotovanja višegrajskih držav, migrantov na mesto tega so šli potem groziti državam, ki so temu nasprotovale in pa ne pomaga tako kot bi morala obnavljati sisteme v državah, ki so bili porušeni. Ampak SMC ima Violeto Bulc, ki je evropska komisarka, imate predsednika Vlade, imate ministrico za notranje zadeve, ki lahko takšne stvari vpraša, zakaj zadeven ne potekajo tako kot bi morale.  Američani so pred mesecem dni začeli z novo kampanjo in pa vlaganjem denarja v to, da ljudje ostajajo na kriznih žariščih v varnih conah. Predsednik Trump je v govoru Združenih narodov dejal, da denar, ki ga Američani namenijo za enega migranta, begunca v Združenih državah Amerike oskrbijo 10 ljudi v državah izvora. In tudi sam večkrat rečete gospod Zajc migranti ali begunci. Ja jaz sem za to, da pomagamo beguncem. Ne v državah izvora, lahko tudi pri nas, ampak beguncem, ne migrantom. To pa so migranti. To pa so migranti in kakšni konflikti nekateri poslanci smo bili dol na meji, kakšni konflikti so v Alžiriji, v Maroku, v Iranu, od kjer so prihajali ljudje in se jih je čez mejo spuščalo brez kakršnihkoli zadržkov, še prstnih odtisov se jim ni pobralo. In ni bil samo direktor MI6, ki je rekel, da so migracije izziv naše generacije in pa tudi prihodnih generacij. To je na zaprti seji odbora dejal tudi direktor SOVA – Slovenske obveščevalne varnostne agencije, gospod Zoran Klemenčič. Ampak dejal je tudi ob tem, ob takšnih številkah, kot se napovedujejo, bo problem nadzorovati osebe, ki prihajajo, pa smo jih sprejeli nekajkrat tisoč več čez našo mejo,  kot je on takrat govoril. Tako, da pomoč v tistih državah, kjer, iz katerih ljudje bežijo.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Gospod Simon Zajc, imate besedo.
Hvala. Bom kratek, to bo v bistvu bolj replika na gospoda Mahniča.  V tem členu ne govorimo o migrantih, ampak govorimo o tujcih, s subsidiarno zaščito. To pa je spet razlika. Imamo, se pravi, to gre za ljudi, ki sicer niso begunci, ampak jim pa doma grozi tudi smrt lahko. Tako, da to moramo ločiti in ne bi želel metati v isti koš. Tukaj gre za ljudi, ki jim je priznana subsidiarna zaščita v tem členu. Tako, da bomo, jasno, jasni o čem govorimo.
Hvala lepa. Dr. Franc Trček, imate… A, replika, izvolite, gospod Mahnič.
Ja, hvala. Saj ravno na to sem jaz opozoril, da eno govorite o migrantih eno pa o beguncih. Tukaj se v tem zakonu se govori o beguncih, ki jim je priznana subsidiarna zaščita. Ampak, tisto, kar… ja, seveda, v tem zakonu se govori o beguncih, o tujcih, ki dobijo subsidiarno zaščito. Ampak, kar sem pa jaz potem na koncu povedal, je pa komu mi to dajemo, komu mi to priznamo. Tudi tistim, ki niso upravičeni do tega.
Dr. Franc Trček. Izvolite.
Hvala za besedo. Vidim, da gospod Mahnič azilnega prava ni ravno študiral. Ampak, če poslušate diskurz SDS, kaj je neka ključna beseda »pravi« a ne. Pravi begunci, pravi Slovenci, nek predsedniški kandidat ni dovolj pravi, pa ga vi potem nabijate, nekdo drugi nabija tudi, da Janez Janša ni pravi. Ampak veste, gospod Mahnič, dobronamerno, v nekem trenutku se vam bo zgodilo, da v vaši stranki, za katero njen vidni član pravi, saj mi v bistvu nismo stranka, mi smo privat firma enega človeka, vi ne boste več »tapravi« pa boste »ratali« begunec. Druga zgodba, seveda povezana z Natom, ne Natom, ampak to je ta tipična dvoličnost. Če se omejim samo na Libijo, saj ključne države, številne od njih tudi članice Nata, so z Gadafijem trgovale z orožjem, spoštovani gospod Mahnič, kar sami dobro veste. In potem če že hočete reševati pri koreninah zadevo, potem upam, da boste na ves glas na odborih Nata, če že vztrajate v njem, tulili ne le za demontažo jedrskega oboroževanja, ampak za demontažo tudi vojne in vojaške industrije. Ker, navsezadnje, dogajajo se tudi notranje proliferacije, kar vi sami dobro veste. Ob severni Koreji, ki je najbolj »shallow« glede jedrskega orožja. Izrael. Dajmo se potem lotiti zadev pri koreninah, gospodje.
Hvala lepa. Lahko zaključim razpravo? Hvala lepa. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 17. točki dnevnega reda. S tem prekinjam 16. točko dnevnega reda. Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU, SAMOZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV, v okviru rednega postopka. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Petru Pogačarju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Peter Pogačar
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Pred vami je predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, s katerim se v našo pravno ureditev prenašata še dve dodatni direktivi Evropske unije. In sicer, direktiva o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev ter direktiva o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav, v okviru premestitve znotraj enega podjetja. S prenosom direktive o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev, se na novo ureja izdaja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Enotno dovoljenje se bo v skladu s tem zakonom izdalo na podlagi soglasja Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, v primeru ko bo predvideno opravljanje sezonskega dela daljše od 90 dni.   S prenosom druge direktive pa tudi Republika Slovenija sledi ciljem Evropske zveze s katerim se kapitalsko povezanim družbam omogoča, da kar najbolje izkoristijo svoje človeške vire in jih znotraj skupine povezanih podjetij tudi lažje premeščajo. Ta direktiva namreč določba pogoje za izdajo enotnega dovoljenja za osebe premeščene znotraj iste skupine kapitalsko povezanih družb, ki prihajajo iz družbe s sedežev vretji državi v podjetje s sedežem na območje EU. Ostale spremembe v zakonu so tiste spremembe, ki so se pokazale tekom izvajanja veljavnega Zaposlovanju dela tujcev. Bistveno je poudarek, da s tem predlogom zakona določamo jasnejšo zaščito pravic zaposlenih tujih delavcev in sicer na način, da se lahko tujci v Republiki Sloveniji zaposlujejo samo za polni delovni čas in ne vem za krajši kot je bilo do sedaj. Z novelo se v zakonodajni okvir vnaša tudi določene izjeme, ki bodo olajšale zaposlovanje ali delo določenim kategorijam, saj tovrstne rešitve narekujejo potrebe zainteresiranih deležnikov v praksi. Predlagana je tudi sprememba veljavne ureditve s katero se želi olajšati postopek podaje soglasja zavoda v primerih izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ali modre karte Evropske unije. V skladu s tem se bo v postopku izdaje ali podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ali modre karte, v primeru obvestila o neizpolnjevanju pogojev poravnanih davčnih obveznosti vlagateljem omogočilo, da je ta pogoj izpolnjen tudi v času odločanja zavoda o podaji soglasja. Predlagana sprememba je izrazito v korist podjetij prijaznejšega okolja do strank v postopku izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. Poudariti velja tudi precej pomembno spremembo v zvezi s prepovedmi zaposlovanja tujcev, ki se preverjajo v postopkih podaje soglasja zavoda k enotnemu dovoljenju, modri karti ali pisni odobritvi, saj se je v praksi izkazalo, da prepovedi zaposlovanja ali dela tujcev tudi v primeru podaljševanja enotnih dovoljenj, modrih kart ali dovoljenj za sezonsko delo predstavljajo takšne sankcije nesorazmeren ukrep. Ob tem želim glede na razpravo na seji odbora izrecno poudariti, da s tem predlogom spremembe zakona ne odpravljamo nobenih sankcij ne odpravljamo nobenih kršitev. Gre samo za primer, katere so tiste kršitve, ko se poleg siceršnjih sankcij izreče tudi stranska sankcija, da se podaljšanje delovnega dovoljenja ne sme, soglasje za podaljšanje delovnega dovoljenja ne sme izdati.  Spoštovani poslanci! Zakon torej ne odpravlja sankcij o delovni zakonodaji niti ne omogoča delodajalcem, ki kakorkoli kršijo zakonodajo, da pridobijo soglasje za nova delovna dovoljenja. Gre samo za določene primere, ko se navkljub ugotovljenim kršitvam, ko se delodajalce sankcionira, vseeno v koristi delavca, temu delavcu omogoča podaljšanje delovnega dovoljenja. Predlagam, da predlagano novelo zakona podprete.  Najlepša hvala.
Hvala lepa.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Urošu Priklu.  Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!  Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na svoji 48. seji, 28. 9., kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki ga je Državnem zboru predložila Vlada. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja, sodelovali so predstavniki Zakonodajno-pravne službe, predstavniki Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter predstavniki delavske svetovalnice. Odboru je bilo uvodoma posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog predpisa proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo in s pravnim sistemom ter podala pripombe k nekaterim izmed členom. Odbor je prav tako prejel mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki pa predlog zakona oziroma spremembe zakona podpira. Predlagatelj predloga zakona je uvodoma na kratko predstavil predlog zakona in povedal, da je temeljni razlog za pripravo novele predpisa delni prenos dveh   (nadaljevanje) novih direktiv EU in sicer direktive 2014/36 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in bivanje in državljane tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev in direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih, držav v okviru premestitve znotraj podjetij.  Razprava, ki je potekala na odboru je potekala predvsem oziroma v največji meri v 15. členu predloga zakona z novim šestim odstavkom omogoča delodajalcem in tujcem, da podaljšajo zaposlitev ali delo kljub pravnomočno ugotovljenim kršitvam določb Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in dela tujcev ter Zakona o delovnih razmerjih. Eksplicitno je bilo poudarjeno, da Vlada predlaga, da se določene manj pomembne kršitve nacionalne zakonodaje izvzamejo iz sistema prepovedi zaposlovanja v primeru podaljšanja zaposlitve ali dela tujcev, saj se je v praksi izkazalo, da zdajšnja zakonodaja velikokrat ni v prid tujim delavcem, saj mora delodajalec prekiniti pogodbo o zaposlitvi, ker mu je bila pravnomočno izrečena globa za storjen prekršek. S predlogom za amandma odbora, ki je po mnenju zagovornikov nekakšen kompromis med vsemi stranmi, se je iz odločbe črtalo najbolj občutljive kršitve. Sankcije za vse navedene kršitve, 17 njih (?), seveda ostajajo in to velja na tem mestu eksplicitno izpostaviti, v nekaterih primerih pa se ukinja prepoved zaposlovanja za delodajalce. Delodajalec zaradi kršitve ne bo mogel več zaposlovati novih tujcev, gre pa za soglasje podaljšanega delovnega razmerja tujcu, ki je že zaposlen. Dejstvo tudi je, da je za vsako kršitev določena sankcija, ki jo mora seveda delodajalec odpraviti, v tem primeru pa je delodajalcu določena naša stranska sankcija. Odbor je sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin k členom 3, 5, 8, 18 in 24, ne pa tudi k členu 15, ki ga je predlagala Poslanska skupina Levica. Odbor je prav tako sprejel predloga za amandma odbora k 23. členu in 15. členu.  V zaključku je odbor skladno s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje, ki sem jih navedel, je na podlagi prvega odstavka 133. člena našega Poslovnika pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Hvala lepa.
Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Dr. Franc Trček bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica. Izvolite.
Ja, lep pozdrav še enkrat, hvala za besedo. Najprej bi se skoraj vprašal ali smo v Levici brali isti zakon ali ne. Zakaj, boste slišali iz stališča. V Levici seveda ostro nasprotujemo predlaganemu rahljanju zakonodaje na področju zaposlovanja, tako tujcev, kot seveda tudi domačih delavcev v zakonih, ki to urejajo. Vladni predlog tokrat predvideva ukinitev sankcij za delodajalce, ki nezakonito izkoriščajo tuje delavce. Spremembe iz predloga so jasen signal delodajalcem, da bo Slovenija pri številnih kršitvah zamižala. Spremembe ne naslavljajo problemov nezakonitega izkoriščanja, socialnega dumpinga, nelojalne konkurence in slabega nadzora, na katere neprestano opozarjamo v Levici. Ravno nasprotno. Rešitve spodbujajo razraščanje novodobnega suženjstva in v bistvu uzakonjajo na nezakonitem izkoriščanju osnovane poslovne modele. Vladni predlog je predvidel izjeme pri izrekanju sankcije, prepovedi zaposlovanja tujcev ob ugotovljenih kršitvah delovnopravne zakonodaje. Vlada je za tako imenovane manj grobe kršitve, skratka tiste, za katere je predvidela izjemo od izrekanja prepovedi zaposlovanja, označila tudi naslednje kršitve, navajam: »Delodajalec ne zagotavlja minimalnih bivanjskih ali higienskih standardov. Odredi delo preko polnega delovnega časa in v nasprotju z določili o nadurnem delu. Ne zagotavlja posebnega varstva delavcev pri nočnem delu, ne zagotavlja odmora ter počitkov, ne izplača dodatkov«, če naštejem samo nekaj od njih. Predlog, ki bi se še najbolj neoliberalnemu politiku moral zatakniti v grlu oziroma delovati neprebavljivo  (nadaljevanje) je dobesedno zakonska spodbuda že tako slabim praksam na področju zaposlovanja tujcev. Zakaj? Če pogledamo in večkrat bi ga morali zadnje poročilo Inšpektorata za delo, ugotovimo, da so ravno ta področja tista z največ kršitev. Pet tisoč kršitev na področju plačila za delo, 700 na področju delovnega časa, 2 tisoč na področju pogodbe o zaposlitvi. Skratka, če izvzete kršitve primerjamo z obsegom dovoljenih kršitev, predloga ne moremo razumeti drugače kot jasen signal delodajalcem, da se Vlada in koalicija prilagajta njihovim poslovnim modelom, da je oblast v primeru zaposlovanja tujcev z izgovorom pomanjkanja delovne sile pripravljena podpreti te kršitve.  V Levici smo zato na odboru predlagali črtanje zadevnega člena, žal neuspešno, je pa absurdnost vladnega predloga vseeno prepoznal del koalicije. Nekatere poslance je srečala pamet in predlagan je bil amandma odbora, ki je iz vladnih izjem res izločil najhujše kršitve, vendar žal nezadostno. Med kršitvami tako še vedno ostajajo kršitve, ki pomenijo precejšen poseg v delavske pravice. Neizplačevanje odpravnin in regresa, kratenje pravice do dopusta, pobot preko plače, nezakonito določanje delovnega časa in druge kršitve, v očeh predlagateljev še vedno veljajo za manjše kršitve za katere se predvideva rahljanje obstoječih sankcij.  Skratka, soočeni smo s situacijo, ko Vlada predlaga neko absurdno rešitev, nato pride nek konsenz in se ta tako imenovani konsenz kaže kot neka kršitev, kar v bistvu ni res. A veste, z izjemo nekih rešitev, ki so povezane z birokratsko-administrativnimi postopki, na kar bi pristali, obstaja, kot sem že prej omenil, cela vrsta kršitev, ki bodo še vedno omogočene.  Torej, kje je rešitev? Pomanjkanje delovne sile rajši rešujmo z dostojnimi plačami. Nezakonito izkoriščanje, katerega posledica je socialni dumping in nelojalna konkurenca ter teptanje osebnega dostojanstva delavcev pa rešujmo z nadzorom izvajanja zakonodaje. Torej z več predlagano in sklepom odbora potrjeno kadrovsko okrepitvijo delovne inšpekcije.  V Levici ne bomo pristajali na zaigrane kompromise. V kolikor ne bo sprejet naš amandma, bomo predlogu nasprotovali in naš amandma ravno seveda povozi …/ znak za konec razprave/… tovrstne prakse novodobnega suženjstva. Zakaj bomo nasprotovali in zakaj tega ne smemo sprejeti? Tudi iz razloga, ker to kar danes privoščiš tujemu delavcu, jutri postane tvoj vsakdan oziroma je za preštevilne domače delavke in delavce že desetletje njihov vsakdan.  Hvala.
Hvala lepa. Gospa Janja Sluga bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvolite.
Hvala lepa.  Glede na izboljšanje gospodarske situacije v Sloveniji v letu 2017, se zvišujejo tudi dodatki glede brezposelnosti. Ne glede na to, pa se delodajalci srečujejo s problemom pridobivanja ustreznega kadra, na kar jasno kažejo podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.  Kar zadeva zaposlovanje tuje delovne sile, je potrebno zagotoviti večjo zaščito in preprečevanje izkoriščanja delavcev migrantov ter odpravo administrativnih ovir pri zaposlovanju tako državljanov Republike Slovenije kot tudi državljanov tretjih držav. Ob prihajajočem pomanjkanju delovne sile, ki ga spremljajo neugodne demografske napovedi, mora Slovenija večji poudarek dati tudi imigracijski politiki. Eno izmed pomembnih priporočil strategije ekonomskih migracij 2010 do 2020 je, da morajo biti sheme migracij skrbno pretehtane in ne smejo nasprotovati hkratnim prizadevanjem za aktiviranje domačih ljudi, ki so delovno sposobni a brezposelni. Zato politika delovnih migracij temelji na sistemu kontrole trga dela, s čimer se dostop do slovenskega trga dela omogoča le tujcem s poklici, ki ji na slovenskem trgu dela primanjkuje.  Z novelo, ki jo obravnavamo danes, se v slovenski pravni sistem delno prenašata dve evropski direktivi. Na novo se ureja izdaja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo zaradi opravljanja sezonskega dela daljšega od 90 dni, kapitalsko povečanim družbam pa se omogoča, da z namenom boljše izkoriščenosti človeških virov znotraj skupine povezanih podjetij, delavce lažje premeščajo. Ker se delodajalci, ki zaposlujejo tujce ob upoštevanju dinamike posla soočajo s problemom dolgotrajnih   (nadaljevanje) in zapletenih postopkov pri pridobivanju dovoljenj za delo, se z novelo v zakonodajni okvir vnašajo tudi določene izjeme, ki bodo olajšale zaposlovanje ali delo določenim kategorijam tujcev. Verjamemo, da bodo spremembe, ki jih predvideva novela Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev odločilno vplivale tudi na zaposlovanje tujega kadra v Sloveniji. Jasno je, da so spremembe na trgu dela njegov sestavni del, in jasno je, da se mora država na te spremembe in spremljajoče izzive odzivati pravočasno in učinkovito. Pojavljajo se nove oblike dela, priča smo neskladju med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, digitalizaciji, staranju prebivalstva in tako naprej. Kljub temu, da je v Sloveniji gospodarsko stanje trenutno ugodno, pa se še vedno soočamo z brezposelnostjo. Glede na to, da naj bi naravna brezposelnost nastopila pri približno 6 %, vse kaže na to, da bo verjetno potrebno delovno silo iskati tudi v tujini. Kljub temu, da je poglavitni razlog za spremembo zakona delen prenos direktiv v pravni red, pa verjamemo, da bodo spremembe pozitivno vplivale tako na slovensko gospodarstvo kot na trg dela oziroma na delavce. Spremembe ravno tako odgovarjajo na izzive, s katerimi se na trgu dela soočamo. Zato bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra predlog zakona podprli.
Hvala lepa. Gospa Suzana Lep Šimenko bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Vsi prisotni prav lepo pozdravljeni. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ureja implementacijo dveh evropskih direktiv. Določa pogoje za kratkotrajno in dolgotrajno premestitev tujca v povezano družbo s sedežem v Republiki Sloveniji. Na novo ureja enotno dovoljenje tujcem za prebivanje in delo zaradi opravljanja sezonskega dela. Določba obvezno zaposlovanje tujcev za polni delovni čas in ureja, da se določene manj pomembne kršitve nacionalne zakonodaje izvzamejo iz sistema prepovedi zaposlovanja v primeru podaljšanja zaposlitve ali dela tujcev. Nekatere rešitve so dobre, z drugimi pa se ne moremo strinjati. Predvsem pa nas moti, da je predlog zakona obravnavan v nasprotju s Poslovnikom Državnega zbora in bi se kot tak moral šteti za nevložen predlog, na kar smo opozorili tudi pred samo obravnavo zakona. Predlogu zakona je manjkala vsebina zakona, ki jo Poslovnik Državnega zbora šteje kot obvezno sestavino predloga zakona, preden gre predlog zakona sploh lahko v zakonodajni postopek. Obvezne vsebine torej jasno določa poslovnik in ne more biti stvar interpretacije posameznikov, ali gre za bistveno ali nebistveno kršitev poslovnika. Po že opravljeni prvi obravnavi je generalna sekretarka Vlade, nekdanja poslanka SMC, mag. Lilijana Kozlovič, predlog dopolnila s pravilno vsebino, pa še to brez sklepa Vlade Republike Slovenije, torej v imenu Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije, ki pa ni predlagatelj zakona. Navkljub našim večkratnim opozorilom na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter na Kolegiju Državnega zbora se je zakonodajni postopek kljub očitni poslovniški kršitvi nadaljeval. V kolikor bi predsednik Državnega zbora in predsednik delovnega telesa, Uroš Prikl, želela spoštovati poslovnik, bi morala ob dopolnitvi predloga zakona zakonodajni postopek začeti na novo, torej s prvo obravnavo, predlog zakona pa danes ne bi smel biti obravnavan na seji Državnega zbora. Povsem razumemo, da lahko Poslovnik Državnega zbora, da se lahko poslovnik po pomoti krši, kot se je to že večkrat zgodilo v preteklosti. Ne razumemo pa, da se pri poslovniških kršitvah vztraja, četudi se na to večkrat opozori. Glede na to, da se bo zakon začel uporabljati šele s 1. januarjem leta 2018, je toliko bolj nerazumno, zakaj se je v danem primeru namenoma kršilo poslovnik in se sprejem zakon ni preložil na eno izmed naslednjih sej, saj je bilo za sprejem zakona še vedno dovolj časa. Pri takšni namerni kršitvi poslovnika in aroganci do pravne države ne mislimo sodelovati, zato tega zakona ne bomo podprli. Hvala.
Hvala lepa. Mag. Julijana Bizjak Mlakar bo predstavila stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik Državnega zbora.  Lep pozdrav vsem prisotnim.  (nadaljevanje) Novela Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Vsebinsko sovpada z novelo Zakona o tujcih, kar se tiče prenosa dveh evropskih direktiv povezanih z dovoljenji za bivanje in za delo tujcev, ki prihajajo v Evropsko unijo iz tretjih držav, torej tudi v Slovenijo. Če smo se v preteklosti soočali z zelo kritično maso brezposelnih oseb, v letu 2013 je ta presegla številko 124 tisoč, pa zadnje obdobje kaže drugačno sliko. Število registrirano brezposelnih oseb je padlo pod 81 tisoč, to je občutno izboljšanje, podatek je zelo spodbuden. Toda nekateri poznavalci razmer na trgu dela že opozarjajo, ne, da bi bile najprej izkoriščene domače zmogljivosti, da se nakazuje nov problem, to pa je pomanjkanje delovne sile. Govorim seveda o kadrih, ki jih v Sloveniji ni možno dobiti, ker jih ali enostavno ni ali, ker ni poskrbljeno za ustrezne politike izobraževanja in usposabljanja kadrov, da bi lahko na prosta delovna mesta zaposlovali brezposelne in zadržali kakovosten mlad kader v državi. Ne pozabimo, da celo OECD opozarja Slovenijo, da v aktivno politiko zaposlovanja ne vlaga zadostnih sredstev. Poleg tega ne gre pozabiti, da trg dela še vedno ni urejen tako, da bi onemogočal kršitve delavskih pravic. Prekarne zaposlitve in slabo oziroma nedostojno plačana delovna mesta, kaj več o tem ob kakšni drugi priložnosti, ki pa mora biti naslonjena širše. Nujno je povezovanje problematike brezposelnosti na eni in pomanjkanje delovne sile na drugi strani s potrebami gospodarstva. Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja in s ponudbami izobraževalne sfere. Kar pa se tiče stališča Poslanske skupine Desus glede konkretne vsebine novele naj povem, naj napovem podporo predlogu. Novosti vezane na naš pravni red v povezavi z evropskim pravnim redom pa bodo. Glede sezonske dela, ki je daljše od 90 dni se bo izdajalo enotno dovoljenje za prebivanje in delo in sicer na podlagi soglasja Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije. Glede premestitve znotraj kapitalsko povezanih družb se bo v skladu z direktivo omogočil boljši izkoristek človeških virov na način, da se zaposleni lažje premeščajo in sicer gre za enotno dovoljenje za vse premeščene delavce znotraj podjetja. Daje se možnost izjemne zaposlitve tujcev, ki so športniki v smislu, da ni potrebno preverjati morebitnega obstoja prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, kjer pa v Poslanski skupini Desus pogrešamo določitev izjeme še za kakšno drugo področje. Zaščita pravic zaposlenih tujih delavcev je tema, ki se je že mnogokrat odvila na tematskih sejah pristojnega odbora. V Poslanski skupini Desus ugotavljamo, da je zloraba tujih delavcev, tako po deležu kot po teži kršitev še hujša kot se to dogaja našim zaposlenim. S to novelo se vnaša varovalka zanje in sicer gre za splošno obveznost zaposlitve tujega delavca za polni delovni čas. Zadnja vsebinska točka na katero se nanaša tudi predložen amandma, je povezana z vprašanjem nadaljnjega dela tujcev oziroma dovoljenja za delo, če je njegov delodajalec kršil delovnopravno zakonodajo. V Poslanski skupini Desus ne želimo, da bi se dajalo potuho nepoštenim delodajalcem, to je tistim, ki kršijo pravice zaposlenih. Pač pa ugotavljamo in se strinjamo, da prepoved zaposlovanja tujcev, ki lahko sledi kot sankcija za blažje kršitve in ob dejstvu, da je bil delodajalec že sankcioniran z globo, ter je s kršitvijo že tudi prenehal, lahko pomeni nesorazmeren ukrep glede na posledice, ki bi sicer dolete delodajalca. Ta se mora posledično soočiti s pomanjkanjem delovne sile. Tovrstna sankcija uperjena proti delodajalcu bi neugodno vplivala tudi na delavca, ki bi se moral vrniti nazaj v svojo državo. To so razlogi, da se v tej točki v Poslanski skupini Desus strinjamo, da se najhujša sankcija, to je prepoved zaposlovanja tujca ohrani le pri hujših kršitvah, ki hkrati pomenijo tudi najbolj pogoste kršitve s katerimi se neposredno prizadene delavce. Hvala za pozornost.
Hvala lepa. Gospa Marija Bačič bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi.  Predlog novele zakona predstavlja del paketa zakonodaje s katerim se celovito ureja status tujih delavcev v Republiki Sloveniji, z novelo pa se v nacionalni pravni red delno prenašata dve novi direktivi Evropske unije, in sicer Direktiva 2014/36, ki na novo ureja izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ali modre karte zaradi opravljanja sezonskega dela. Enotno dovoljenje se poda na podlagi podanega soglasja Zavoda Republike Slovenije, in sicer takrat, ko je predvideno sezonsko delo daljše od 90 dni. Za opravljanje sezonskega dela krajšega od 90 dni pa zavod izda dovoljenje za sezonsko delo, ki pa je že preneseno v zakon. S prenosom Direktive 2014/66 tudi Republika Slovenija sledi ciljem Unije s katerim se kapitalsko povezanim družbam omogoča, da se znotraj skupine povezanih podjetij delavce lažje premešča. Direktiva namreč določa pogoje za izdajo enotnega dovoljenja za osebe premeščene znotraj iste skupine kapitalsko povezanih družb, ki prihajajo iz družbe s sedežem v tretji državi v podjetje s sedežem v Republiki Sloveniji ali v podjetje s sedežem na območju Evropske unije. Zaradi večje zaščite pravic zaposlenih tujih delavcev se dovoljuje zgolj zaposlovanje tujcev za polni delovni čas in nič več tudi za krajši čas. Določba, ki je verjetno dvignila največ prahu in v zvezi s katero je vložen tudi amandma, ki ga v naši poslanski skupini ne bomo podprli, pa je ta s katero se predlaga odprava nesorazmernega ukrepa enoletne prepovedi zaposlovanja ali dela tujcev ob podaljševanju enotnih dovoljenj modrih kart Evropske unije ali dovoljenj za sezonsko delo v primeru manj pomembnih kršitev določb tega zakona ali zakona o delovnih razmerjih. V postopku sprejemanja zakona smo namreč tudi na podlagi stališč sindikatov predlagane določbe ponovno proučili, jih na odboru izboljšali in zato lahko rečemo, da je zakon sedaj v tem delu primerno dopolnjen in spremenjen.  Ena od poglavitnih rešitev predloga zakona so tudi določene izjeme, ki bodo olajšale zaposlovanje določenih kategorij tujcev, na primer športnike ali napotitev delavcev na usposabljanje. Predlagana je tudi sprememba sedaj veljavne ureditve s katero se želi olajšati postopek soglasja zavoda v primerih izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ali modre karte Evropske unije v zvezi s pogoji, ki so se izkazali za neživljenjske.  Ocenjuje se, da je predlagana sprememba korak v smeri bolj prijaznega okolja do strank v postopku izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo.  Na področju trga dela procesi in spremembe tečejo izredno hitro in dinamično, zato moramo biti nenehno pozorni na anomalije, ki se pojavljajo in jih moramo sproti odpravljati. V naši poslanski skupini menimo, da ta novela prinaša nekaj dobrih rešitev in odgovorov na zaznane težave in ker te rešitve pomenijo dodatno zaščito delavcev jih bomo seveda tudi podprli. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod državni sekretar, kolegice in kolegi. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev predstavlja del paketa zakonodaje s katerim naj bi se celovito uredil status tujih delavcev v Republiki Sloveniji. Ko govorim o paketu zakonodaje mislim, seveda, na novelo Zakona o tujcih. Razmere na trgu dela se na področju zaposlovanja tujcev hitro spreminjajo, kar terja hitro odzivnost vseh socialnih partnerjev. Posledično se pogosteje spreminja zakonodaja, ki ureja to področje. Tokratna sprememba, po besedah predlagatelja, s prenosom direktive o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev na novo ureja izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo zaradi opravljanja sezonskega dela. Enotno dovoljenje   (nadaljevanje) se bo po novem izdalo na podlagi izdanega soglasja zavoda za zaposlovanje, v primeru, ko je predvideno opravljanje sezonskega dela daljšega od trideset oziroma devetdeset dni. Za opravljanje sezonskega dela krajšega od devetdeset dni, pa zavod izda dovoljenje za sezonsko delo. S prenosom direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitve znotraj podjetja Republika Slovenija sledi ciljem Evropske zveze s katero se kapitalsko povezanim družbam omogoča, da kar najbolje izkoristijo svoje človeške vire in jih znotraj skupine povezanih podjetij lažje premeščajo. Direktiva določa pogoje za izdajo enotnega dovoljenja za osebe premeščene znotraj iste skupine kapitalsko povezanih družb.  Spoštovane kolegice in kolegi, zaradi navedenih rešitev, bomo v Poslanski skupini Nove Slovenije novelo zakona podprli.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in vloženih amandmajih, ki jih bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 16. oktobra 2017.  V razpravo dajem 15. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati?  Dr. Franc Trček, izvolite.
Ja hvala za besedo.  Glejte, poslušal sem ta stališča, poslušal sem to kar je povedal državni sekretar in potem se človek vpraša ali smo brali isti zakon. Smo, ampak dejansko zelo različno. Zadnji, ki je predstavljal stališče je rekel, da bodo pač korporacije lažje premeščale človeške vire, delovno silo. A veste, jaz prihajam iz Maribora, korporacije se odločijo, da naredijo notranjo reorganizacijo, v parlamentu bi rekli fiskalno, in potem eno leto Henkel plača nekaj milijonov davka na dobiček, ki je v Sloveniji zelo nizek, naslednje leto pa ga plača samo še 300 »jurjev«. Zakaj? Zaradi notranje reorganizacije. In to očitno nas v Državnem zboru ne skrbi.  Zdaj kolega malo »zmahuje« z glavo, bom povedal nekaj. Ko je bil gospod Gorija tukaj, generalni sekretar OECD, smo šli na kosilo in je gospa Ljudmila, ki jo sicer kot političarko spoštujem, začela kako je pri nas »biznis« zelo obdavčen, kako je težko kako je gor in dol, pa je odgovoril gospod Gorija: »Not really.« Konec citata.  Vrnimo se k zakonu. Zakaj mi vlagamo ta amandma? Glejte, če imamo mi problem z delovno silo, če je nimamo, dajmo se vprašati zakaj je ni. Meni je enkrat počil film pa sem Mira Cerarja nekam poslal. Moj brat je delal v Revozu, tako imenovano rusko izmeno, veste za kakšno ceno in kakšno plačo. Naše trgovke delajo v Hoferju, v Lidlu, ker so cene končnih izdelkov iste ali še višje kot v Avstriji, pa že v Avstriji trgovke nimajo visoko plačo, pri nas jo imajo pa koliko. Kam se izvlečejo dobički? Kam so si izvlekli dobičke od kreditov Švicarji? Dajmo se resno pogovarjati. In zdaj v tem predlogu, ki ga je Vlada predlagala, ste dejansko izrabili evropsko direktivo za odpust, dajmo te tuje delavce še bolj sekljati. Pa bi lahko zdaj zgodbe našteval od nabiralcev jagod, do gradbenega sektorja, do kakšnih zadev, ki se dogajajo v Luki Koper. In potem kot sem že povedal v stališču, je vseeno nekaj poslancev koalicije srečala pamet, malo si je ukradel naš predlog, ampak kljub temu poglejte, še vedno obstajajo kot tako imenovane manjše kršitve zaradi katerih delodajalec, ki bo izvajal te novodobne oblike suženjstva in to je spet citat angleške besede. Dva angleška politika s tridesetletnimi izkušnjami, ki sem jih srečal v Rimu, ko smo se pogovarjali točno o teh zadevah, ne govorijo več o trgovanju z ljudmi, ampak dobesedno o novodobnem suženjstvu. Skratka, kaj je še vedno manjša kršitev. Citiram: »Delodajalec določi polni čas v nasprotju s 143. členom Zakona o delovnih razmerij. To pomeni, da določi polni delovni čas, ki je daljši od 40 ur na teden. Delovni čas razporedi v nasprotju s 148. Zakonom o delovnih razmerjih   (nadaljevanje) delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.« Če že ne pustite družine sem, naj ta delavec niti ne bi mogel iti domov, če navežem na neko prejšnjo točko, ker mu ne boste dali dopusta in bo to manjša kršitev. Delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja pobota svojo terjatev do njega s svojo obveznostjo plačila. Plačaj! Ne vem, a veste, jaz se že vozim s taksisti kdaj, ko moram iti zjutraj, ki so zaenkrat še domači delavci, pa rečejo, u gazda je v redu, če guma poči, mi ne trga od plače. Delodajalec delavcu ne izplača odpravnin in regresa v skladu z zakonom. Jaz nisem ljubljanska lacanovska šola, ampak Slavoj Žižek je že leta nazaj rekel, pejte gledat, kako ravnajo z delavci na Kitajskem, to bo čez 10 let to, kako bojo ravnali z delavci v Sloveniji in v Evropi, a veste. In to je ta problematika. Kar nekaj mojih bivših študentov se je skozi civilnodružbene organizacije ukvarjalo z nevidnimi delavci pri nas. Mogoče mi te bede ne vidimo in v tej bedi so tudi naši delavci, ki grejo delat v tujino. Kot sem že večkrat ponovil, dve tretjine trgovine z ljudmi v Evropske uniji je interne narave, je notranja, a veste. Naš gradbeni delavec bo šel delat v Nemčijo, ne bodo mu plačali, Nemec to ve, ampak briga ga, on reče, glej, jaz sem njemu plačal. Bo šel na sodišče, poznam kake odvetnike, poznam eno zgodbo, bojo rekli, ja saj gospod, vi ste imeli pa tam dobro plačo, 35 bruto. Bo rekel, ja seveda sem imel 35 bruto, ker mi drugače Nemec ne bi spustil noter, ampak od teh 35 bruto mi je šef dve tretjine pobral, ker me je peljal gor, ker mi je dal malico, ker smo, ne vem, kure na kamionu, nagačeni spali v kakem kontejnerju. In to so dejstva tega novodobnega suženjstva, ker mi bomo pač pristajali in bomo to sprejeli v zakon. Če berete slovensko Ustavo, mi tega ne smemo narediti. In zaradi tega v bistvu gre ta naš člen, ker navsezadnje vsak delavec naj ima iste pravice in vsak delavec naj bo za isto delo pošteno plačan, ne glede na to, ali je domač ali je tuj. Navsezadnje dandanes v globalizirani družbi bo veliko nas domačih in tujih delavcev, a veste. In zrela parlamentarna demokracija ni to, da najdeš nekaj, kar se v jeziku moje matere imenuje šutiranje mačke, najdeš nekoga, ki ga lahko nabijaš, pa ga nabijaš, ampak ustavna parlamentarna demokracija izhaja iz Ustave in tovrstni predlogi so protiustavni, če resno beremo Ustavo. In tudi zaradi tega ne moremo neke direktive vedno znova izrabljati, zlorabljati, da bomo nekim ljudem in po navadi tuji delavci, razen redkih izjem, zlasti tisti, ki jih kao manjka, so tisti delavci, ki delajo najbolj umazana dela, ki delajo slabo plačana dela, ki delajo dela, ki jih mi nočemo delati. Ni tukaj razlike velike med Slovenijo in Mehiko. Ko katerikoli ameriški predsednik rabi Mehičane, op, se dela, da ne vidi, kako grejo čez mejo. Ko jih pa ne rabi, pa pridejo kaki Jägermeistri na mejo. Na tej točki se bom ustavil. Mi resno beremo vsak zakon. Hvala pameti, da je nekoga v koaliciji vseeno srečala malo pamet, ampak te izjeme, ki so tukaj, so prehude in še vedno sistemsko omogočajo neke poslovne modele, na katerih predolgo temelji že gospodarstvo v Sloveniji, in s takimi poslovnimi modeli gospoda tudi mi, ki to sprejemamo, še takih penzij ne bomo imeli, kot jih imajo naši starši. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Peter Pogačar, prosim. / oglašanje iz dvorane/ Ja… / nerazumljivo/ Še gospod Jožef Horvat, če… / oglašanje iz dvorane/ Gospod Jožef Horvat, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi. Jaz spoštujem in mi v Novi Sloveniji spoštujemo politična stališča o pomembnih vprašanjih vsake od poslanskih skupin. Vemo pa, kako deluje parlamentarna demokracija, in pravzaprav sem vesel, če se kdo kdaj spotakne oziroma problematizira ali tudi   (nadaljevanje) pohvali stališče Nove Slovenije. Tudi spoštujem neko konstantno držo Levice, ki pravi, vsaj večina njih, velikokrat slišim razprave z njihove poslanske skupine, da Evropska unija ni prava združba držav in narodov. Oni pač stalno to zagovarjajo. So konstantni, so načelni. Mi, Nova Slovenija pač spoštujemo voljo ljudstva. 23. marca 2003 je bil referendum, en milijon volivcev je prišlo na volišča in 90 % od teh se je odločilo za vstop Slovenije v EU. Ja, to ima veze, dragi in spoštovani kolega dr. Franc Trček. Gre za implementacijo evropske direktive. To je naša zaveza. V tej družini je to naša zaveza. Mi smo se za to odločili, spremenili Ustavo, kot vi dobro veste in konstantno pravzaprav evropski pravni red implementiramo v naš pravni red. In to je to. Zdaj, vi se spotaknete ob tem kakšna so naša stališča. Glejte, veste, mimo naše pisarne hodite, hvala bogu velikokrat tudi notri zavijete, upam, da imate na svoji knjižni polici še vedno naš program, program Nove Slovenije. Na naslovnici piše, da zagovarjamo ekonomski model socialno-tržno gospodarstvo, torej ne samo tržno, socialno-tržno gospodarstvo. Nobeni modeli niso idealni, to vem jaz, to vi veste bolj, ker ste pač univerzitetni učitelj, ampak vedno pa moraš imeti nek cilj, nek okvir kateremu se v neki časovni limiti približuješ, torej, da imaš kompas, da veš v navigacijo vtipkati naslov, cilj kamor te potem pač naj tvoj politični program, tvoja politična načela pripeljejo. Seveda tudi ta direktiva ni idealna, seveda tudi ta zakon ni idealen in noben ni. Mi je pa bilo zelo všeč - se opravičujem, če ne bom natančno ponovil vaše izjave – vsak delavec mora dobiti za isto delo pošteno plačilo, nekako tako. Podpišem trikrat! Včasih smo malo drugače rekli, ali pa tudi danes, za enako delo enako plačilo. Tu se tudi najbrž strinjava. Ampak, potem pa imamo zasebne šole in državne šole. In, se opravičujem, dr. Trček – dr. Trček uči v javni šoli, beri državni šoli, poštevanko števila 7, Jožef Horvat uči učence poštevanko števila 7 v zasebni šoli in vi pravite, dr. Trček, vi pravite, da midva ne smeva enako zaslužiti oziroma, da morajo starši teh otrok, ker imamo po ustavi svobodo in po deklaraciji o človekovih pravicah svobodo staršev, da zagotovimo izobraževanje svojim otrokom v skladu s svojimi filozofskimi, verskimi in tako dalje, načeli. Torej, poštevanka števila 7, poštevanka števila 7, različno plačilo, vi pravite. »Vau«, tu pa trčimo in tu se še moramo veliko pogovarjati in jaz prav to, ta pogovor, ta dialog, to argumentacijo, ne nazadnje tudi neko primerjavo z razvitimi, starimi demokracijami, če hočete, prav to nekako pogrešam in zagovarjam in si to seveda želim.  Vaš amandma je pa vreden razmisleka, resnega razmisleka in mi bomo do glasovanja tudi zavzeli končno stališče. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Peter Pogačar, imate besedo. Izvolite državni sekretar.
Peter Pogačar
Hvala za besedo gospod podpredsednik. V zvezi s predlogom amandmaja Poslanske skupine Levica bi želel morda najprej pojasniti na kaj se 15. člen sploh nanaša. Poglejte, gre za to, da se s spremembo 15. člena ne odpravlja nobena kršitev, nobena sankcija o zakonu. Vse kar se s 15. členom določa, se določa katere so tiste kršitve pri katerih se v skladu s temeljno zakonodajo, Zakonom o delovnih razmerjih, Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev, izrečejo globe, izrečejo ureditvene odločbe, ni pa stranske sankcije neizdaje soglasja k podaljšanju enotnega delovnega dovoljenja, k podaljšanju. To pomeni, da tudi po spremembi zakona delodajalec pri katerem inšpektor za delo ugotovi kakršnokoli kršitev s področja Zakona o delovnih razmerjih s področja Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, kakršnokoli kršitev se zgodi naslednje, inšpektor ga sankcionira, izreče globo, inšpektor lahko izda ureditveno odločbo, stranska sankcija pa je, da ta delodajalec ne more pridobiti soglasja za enotno delovno dovoljenje v naslednjih dvanajstih mesecih. Edina sprememba tukaj je, da za določene kršitve in katere kršitve pa so te, je bil pa na matičnem odboru sprejet amandma koalicije, tukaj moram reči, da smo, da so poslanci koalicije zelo natančno pregledovali katere so tiste kršitve kjer pa v bistvu bo delodajalec dobil za tega konkretnega delavca soglasje za podaljšanje enotnega delovnega dovoljenja. Spoštovani gospod poslanec Trček je omenil pravila glede delovnega časa. Ne. Kršitev pravil glede delovnega časa je sankcionirana. Delodajalec, ki to krši, ne more dobiti soglasja ne za izdajo novega delovnega dovoljenja ne za podaljšanje delovnega dovoljenja. Gre za kršitev ali je imel delodajalec ustrezno v internih aktih urejeno prerazporejanje delovnega časa. In kar želim tukaj poudariti je naslednje. V vsakem primeru bo tudi po tej spremembi zakona, v kolikor bo sprejet seveda, bo delodajalec sankcioniran po predpisih o Zakonu o delovnih razmerjih, po Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev. Nobenega odpustka tukaj ni. Kaj pa se je v praksi izvajanja tega zakona izkazalo? Da se je za določene kršitve kljub temu, da je delavec, se kršitev sploh ni nanašala na tega delavca, delodajalec je v umestnem času že odpravil, če želite, izplačal regres, izplačal odpravnino. Kršitev se ni nanašala niti na tega delavca. Za tega delavca delodajalec ni mogel dobiti soglasja za podaljšanje enotnega delovnega dovoljenja. Kakšna je bila posledica? Delavec je izgubil zaposlitev, šel je na zavod za zaposlovanje in v kolikor si ni našel nove zaposlitve, se je mogel vrniti nazaj v svojo matično državo. Ne vem ali je to res v interesu tega delavca. V določenih primerih je prav gotovo v interesu tega delavca, da se delodajalcu, ki je odpravil kršitve, ki niso bile pri tem, da se oba seveda strinjava. Vsaka kršitev Zakona o delovnih razmerjih, vsaka kršitev zakona o zaposlovanju dela tujcev je zavržno. Tukaj ni nobene dileme in zato so sankcije za to so globe. Tukaj govorimo, da v določenih primerih, ko do kršitve pride, ko je delodajalec odpravil to kršitev, da za konkretnega delavca se mu vseeno izda soglasje za podaljšanje delovnega dovoljenja zato, da ta delavec lahko ostane in dela tukaj. Lahko rečem, da je bila razprava na matičnem odboru v tem delu zelo temeljita, praktično smo šli res po vseh kršitvah Zakona o delovnih razmerjih / nerazumljivo/ katere pa so od dveh kršitev, ki so vse zavržne, ki jih je vse potrebno sankcionirati in se tudi jih, katere pa so tiste, pri katerih bo delodajalec vseeno lahko dobil soglasje Zavoda za zaposlovanje za podaljšanje delovnega dovoljenja za delavca, ki že opravlja delo pri njemu. V nobenem primeru delodajalec ne bo dobil, v kolikor je kakršnakoli kršitev ugotovljena, soglasja za izdajo novega delovnega dovoljenja, za novega delavca, ampak za tega delavca, ki se mu po dvanajstih mesecih izteče enotno delovno dovoljenje, želi podaljšanje za njega in naša ideja, predlog vlade je šel zgolj v smeri, da so določene kršitve pa vendarle take, kjer se v vsakem primeru izrečejo globe, izreče se ureditvena odločba, vendar pa je ta stranska sankcija nesoglasja, ne izdaje soglasja k podaljšanju delovnega dovoljenja vendarle prehuda, ker nenazadnje tudi ni vedno v interesu tega konkretnega delavca. Lahko, da kršitev s strani tega delodajalca sploh ni bila nad tem konkretnim delavcem za katerega se zaprosi za podaljšanje delovnega dovoljenja, lahko da je bila popolnoma nekje drugje. Samo za to je šlo. Nikakor ni namen predlagatelja zakona, nikakor ni namen Vlade, da bi kakršnekoli odpustke dajala kršiteljem delovne zakonodaje, nikakor.   (nadaljevanje) Vse sankcije ostajajo enake, vse sankcije ostajajo v zakonu, gre samo za postopek, kriterije kdaj Zavod za zaposlovanje izda soglasje k podaljšanju enotnega delovnega dovoljenja. Verjamem, da nisem bil dovolj jasen ampak bomo še v razpravi govorili, vsekakor pa, ko sem že ravno pri besedi, spoštovani podpredsednik, predlagam, da se v skladu s Poslovnikom na podlagi 138. člena Poslovnika na tej seji opravi tudi tretja obravnava predloga novele zakona. Hvala.
Hvala lepa. Dr. Franc Trček, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala za besedo. Glejte, spoštovani državni sekretar, čas je tudi odpustek. Vi v bistvu delodajalcu, ki zlorablja tuje delavce omogočate računsko sodišče, bi rekel, popravljalne ukrepe v nekem določenem času, vi mu nekako sporočate, glej te lumparije še naprej lahko počneš, mogoče te bom pa pol takrat enkrat »štrafal«, to je eno. Drugo, kolega prekmurski Jože je šel ven, v malih strankah ogromno delamo. Zdaj vsak, ki se resno ukvarja z evropskimi zadevami ve, da direktive imajo neki prostor, seveda zaradi različnih praks v Evropski uniji in jih potem prenašamo, v naš pravni red kot se to reče. Običajno jih v Sloveniji prenašamo dokaj butasto, ali jih niti dobro ne preberemo, v lastno škodo, pogosto pa zanalašč se jih prenaša v škodo dela in delavcev, zaposlenih. In to je veliki problem. Zdaj, gospod prekmurski kolega je govoril, ja Slovenci smo se takrat odločili, da gremo v Evropsko unijo. Nismo se pa sočasno odločili, da se krši Ustava Republike Slovenije. Jaz sam sebe vedno deklariram kot ustavnega patriota in to mojim levičarjem, novo levičarjem tako zveni preveč desno, ampak na tem trdno vztrajam. Jaz sem Poslanec v ustavni parlamentarni demokraciji in to, da smo mi v Evropski uniji, kakršnokoli direktiva že pride ne pomeni, da mi ne vem damo ustavo pod mizo, pa jo damo, ne glede na mandat, imamo mi eno majhno morje proti ustavnih zakonov, »evo«, gospod Vinko je odkrito povedal Zakon o tujcih je proti ustaven j… Ja, lahko magnetogram te najdem, si to izjavljal. In to je dejansko problem, in vi v bistvu ta odpustek omogočate in mi v 15. členu samo ta odpustek hočemo zapreti. Tretjič, kje pa je nek realni problem, mi bomo imeli, imamo, ne vem, 9 pa pol milijard proračun, v osmih letih se nam je število na Inšpektoratu za delo zmanjšalo za desetino. Kje se je zmanjšalo, za eno četrtino se je zmanjšalo pri tistih inšpektorjih, ki naj bi se ukvarjali s pogoji dela in varnostjo pri delu. V istem obdobju se nam je število pravnih subjektov povečalo za eno petino, je v tej eni petini tudi ogromno prisilnih espejizacij, to veva, odkrito povedano. In vedno znova, ko Združena levica, zdaj Levica predlagamo povečanje, podvojitev števila ljudi na inšpektoratu, ki seveda potrebujejo nek čas tudi za na šolanje, in to, če prevedem v bruto plače, vse skupaj govoriva v rangu dva pa pol milijonov proti trem, vseh teh »penez« ne najdem. In to je ideologija o srčiki. In tukaj je razlika med Levico in ostalim delom Parlamenta oziroma večino parlamenta, čeprav osebno se številni Poslanci iz ne Levice s tem ne strinjajo ampak pač pritisnejo tipke kakor jim pač šefi rečejo, in to je nek ključni problem. In jaz sem že rekel, mi v Sloveniji moramo seveda delu dati čas in oblast kot smo včasih rekli, biti spoštljivi do zaposlenih, vseh oblikah lastniških zaposlovanja, vključno z zadrugami, ker imamo tam državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, pa kaj je naredil, pa se mi zdi, da bi hotel narediti, pa se mu ni dovolilo. In ne pisati neke strategije pametnih specializacij, kar tako na pamet, bomo pametni ovo, bomo pametni tisto, že 25 let dokazujemo, da kaj dosti pametni nismo. In naslednji dve vladi morata razvijati gospodarstvo tako, da bo pri nas minimalna plača, rad bi rekel jurja, kot Karl Erjavec lahko reče za penzije, ampak ste preveč zavozili to državo, vsaj 800 evrov. Sektorji, ki ne morejo to doseči, morajo ugasniti. Preprosto, ker ti sektorji s takšnimi plačami, pa ne bom spet mojega brata omenjal, delajo bodoče socialne probleme. In ne glede na to, kdo bo vlado sestavljal, ali Žan Mahnič ali Miha Kordiš ali ne vem, kdorkoli drugi, se mora tega zavedati. In to je problem, s katerim se mi ne ukvarjamo. So seveda določeni sektorji, ki ne generirajo denarja, da bi takšne plače lahko zagotavljal, ampak so splošnega družbenega pomena, kot na primer dolgotrajna oskrba. Miha tukaj pogosto govori o negovalkah v domovih starejših občanov v občinah in še kje, tem ljudem moramo pa dostojne plače zagotoviti preko transferja, preko proračuna. Ne glede na to, ali bodo ti konkretni ljudje rojeni v isti vasi, kot Marijan Pojbič ali v Moldaviji. To!  Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim za prijavo.  Gospa Janja Sluga. Izvolite.
Hvala lepa. Se bom skoncentrirala v bistvu samo na prvi del razprave mojega predgovornika, ki se je dejansko nanašal na ta konkretni amandma, amandma, ki je zdaj vložen s strani Levice. Kljub temu, da menim, da smo na odboru, kot je rekel gospod državni sekretar resnično, resnično podrobno šli skozi te stvari, pa bom vseeno. Tudi v Poslanski skupini SMC smo se zelo natančno posvetili vsebini tega, kar je bilo v predlogu zakona in moram reči, da smo veliko na to temo sedeli, se pogovarjali o vsaki alineji posebej, se pogovarjali tudi z delavsko svetovalnico in prišli do tiste rešitve, ki je bila potem v obliki amandmaja na odboru tudi sprejeta. In ni res, kolega Trček, kar trdite, da zdaj pa bomo sprejeli to, da bodo mogoči neki popravljalni ukrepi, na podlagi katerih, ste rekli, mogoče te bomo pa potem enkrat »štrafali«. Ni to res. In tako, kot je rekel gospod državni sekretar, glavna sankcija za delodajalce ostaja. Za vse kršitve, ki so bile do zdaj, ostaja tudi poslej. Mi se pogovarjamo o stranski sankciji in to edino o podaljšanju dovoljenja za delo za delavca, ki že dela pri tem delodajalcu. In tukaj moram povedati, da smo šli zelo zelo selektivno skozi te spremembe in smo v Poslanski skupini Stranke modernega centra dosledno vztrajali, da je nemogoče obdržati v besedilu tiste kršitve pri delodajalcu, ki se nanašajo, ali na osebno integriteto, dostojanstvo delavca, na njegove življenjske razmere ali pa na delovni čas in plačilo za to delo. Vse tisto, kar se nanaša na te stvari, ki sem jih zdaj naštela je letelo ven. Ostalo pa je noter, če delodajalec v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za sezonsko delo tujca, če ne prijavi začetka izvajanja storitve, če ne hrani dokumentacije, takšne stvari so ostale, na te stvari smo pristali. Absolutno, absolutno pa ne moremo pristati, in ko smo se dogovorili z ministrstvom, da stvari, ki zadevajo, ne vem, minimalne bivanjske in higienske standarde delavca, ali pa da ne da delodajalec delavcu v pisni   (nadaljevanje) obliki pogodbe o zaposlitvi oziroma njene odpovedi. Ali pa kar zadeva delovnega časa, delovnega varstva pri delu ponoči, da delodajalec absolutno mora upoštevati vse časovne omejitve za delo in da mu mora zagotoviti odmor med delovnim časom in počitek med zaporedno delovnima dnevoma, to vse smo vrgli ven, ravno iz teh razlogov. In kaj se zdaj zgodi? Delavec na katerega se kršitve pri tem delodajalcu sploh ne nanašajo ali pa gre za kršitve, ki sem jih prej naštela – ni se vodila evidenca, ni delodajalec prijavil začetka, ne vem kaj – zaradi takih kršitev potem delavcu ni možno podaljšati dovoljenja in to je škoda za delavca, za tega istega delavca, ki ga hočete zaščititi. Ker ostane brez dela, gre na zavod za zaposlovanje, prejema socialne transferje ali pa če ne najde drugega dela, mora celo iti nazaj v svojo državo. / oglašanje iz dvorane/ To sem povedala. In o tem se pogovarjamo. Jaz mislim, da v takem primeru je delavec bistveno na slabšem, delavec zopet. Ne govorimo o delodajalcu. In vsi te stvari, ki sem jih naštela, ki zadevajo njegove delovne pogoje, ki zadevajo njegovo osebno dostojanstvo, njegovo življenje, neke minimalne higienske standarde, vse to je šlo ven, ker se s tem absolutno ne moremo strinjati, da postane nek odpustek kot vi pravite. Se pa absolutno tudi strinjam z vami, ko se pogovarjamo o tem, da ne moremo govoriti nikoli ne v tem kontekstu ali pa kateremkoli drugem, o bolj pomembnih, manj pomembnih kršitvah ali pa če jih poimenujemo grobe, manj grobe, ne vem kakšne, popolnoma vseeno je kako jih poimenujemo. Gre še vedno za kršitve. In naj opozorim, da še vedno obstaja za evidenco delodajalcev z negativnimi referencami po Zakonu o urejanju trga dela, še vedno ostajajo popolnoma enaki kriteriji, popolnoma enake kršitve. Tisto se v ničemer ne spreminja. Torej takemu delodajalcu še vedno zavod ne napotuje delavcev. Samo toliko, da smo si te stvari resnično razčistili in upam, da ste pogledali tudi pri vas kaj je zdaj dejansko še tudi notri ostalo. Niti približek tistega kar je bilo v začetku namenjeno.  Hvala.
Hvala lepa. Dr. Franc Trček replika, izvolite.
Hvala za besedo.  Glejte spoštovana kolegica, jaz sem in lani in letos na začetku dopusta padel skupaj, kolapsiral. Nisem verjetno padel zaradi tega, ker bi leto dni Pokemone lovil po bajti ali pa kot kaki poslanci gledal »fuzbal«, karate, film ali kot kakšne poslanke, ko se jaz »crknem« skoraj štiri ure, gledal katere čevlje si bodo kupili. Jaz tukaj garam, ker je navsezadnje za to tudi dokaj dostojno, glede na splošno stanje v Sloveniji, plačajo. Ampak tako državni sekretar kot vi v bistvu zlorabljate usodo nekega konkretnega delavca. Saj v bistvu ste povedali v čem je problem. Ta človek potem pride na socialni transfer in tako se da razumeti. A veste, kakorkoli že obračate, mi bi mogli reči okej zgodijo se birokratske napake. To je isti tisti nek zakon, ki ga nočete spreminjati pa vas je Vinko opozarjal, da ga ne bom samo kritiziral, nekdo bo napisal Terček namesto Trček, ko bom jaz šel na kmečki turizem, pa ga boste »štrafal« tako, da ne bo mogel živeti. Birokratske napake se dogajajo. Gospa Nataša Trček, ki ima slučajno isti priimek kot jaz, nisem gledal ali sva v sorodu vali ne, je rekla: »Glejte, saj vse vidimo, vse imamo, vse se da pogledati.« Seveda, saj živimo v neki »informatični« družbi. In bi morali imeti nulto toleranco do kršitev kakršnekoli delovno-pravne zakonodaje! Pa ne vem, marsovca če zaposlimo, če sem malo tako. In ni tukaj neka zgodba, ne vem, kot jo je prekmurski poslanec govoril: »Ja Evropska unija gor in dol.« A veste in to je tudi vloga nekih malih držav, ki so lahko velike v neki združbi držav. Da reče: »Mi v Sloveniji ne bomo kršili delovno-pravne zakonodaje.« In tukaj je dejansko problem. In tako moji strokovci kot jaz seveda beremo zakone in vejice in črke in smo že vsi »preplozani« od vsega skupaj. Jaz sem ne vem, če je kolegica bila notri, v stališču pohvalil navsezadnje, da je koalicijo končno malo srečala pamet, in da ste šli oziroma smo šli, kot se temu reče, zelo selektivno, ampak v tej selektivnosti je nekaj še izpadlo. In to je vsebina dejansko tega.  Me pa blazno žalosti, da je navsezadnje to resor, ki ga obvladujejo Socialni demokrati, ki napovedujejo, da bodo vodili naslednjo vlado, pa so predlagali takšen zakon.  Upam, če nekdo dela ali bi rad delal, pa če se mu kaj malo bliska, bom jaz tudi malo populističen, kot je bil kolega iz Nove Slovenije, da mu je jasno, da brez Levice v naslednji Vladi boljših pogojev za delo v tej družbi in državi ne bo. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Peter Pogačar, državni sekretar. Izvolite.
Peter Pogačar
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Ocenjujem, da je spoštovana poslanka gospa Sluga zelo natančno predstavila kakšna je končna rešitev, ki je bila izoblikovana na seji matičnega delovnega telesa, ob pomoči vseh koalicijskih poslancev. Sam bi želel samo še enkrat, nikakor, spoštovani gospod poslanec Trček je omenil, da je problem v tem, ker bo ta delavec končal na socialnih transferjih. Nikakor ne gre za to. Sami vidimo težavo v tem, ker bo temu delavcu, v kolikor mu ne bo podaljšano delovno dovoljenje, prekinjena pogodba o zaposlitvi po samem zakonu, sicer bo upravičen do relativno kratkega denarnega nadomestila za brezposelnost, v kolikor si v tem času ne najde zaposlitve, v kolikor si v tem času ne uspe dobiti novega delovnega dovoljenja, se mora vrniti nazaj v svojo matično državo. In verjamem, vse tiste kršitve, ki so zdaj noter ostale, po obravnavi na matičnem odboru, so tiste, ki jih delavec lahko izterja tudi po sodni poti. Verjamem, da bo delavec to veliko lažje naredil pri svojem delodajalcu, če bo dejansko prebival v Republiki Sloveniji, kot pa če ga Republika Slovenija vrne nazaj v matično državo, in mu prepusti uveljavljanje pravice iz tuje države. Veste za to gre. Morda samo še enkrat, ponovim še enkrat.  Vse kršitve zakona o delovnih razmerjih, vse kršitve zakona o zaposlovanju in delu tujcev, tukaj mislim, da smo enotnega mnenja, so zavržne, jih je treba odkrivati, jih je treba preprečiti in jih je treba najstrožje sankcionirati. In to zakonodaja tudi določa. Lahko se tudi pogovarjamo o še višjih sankcijah, vprašanje kakšen učinek bi še višje globe in sankcije imela. Tu se nobena izmed teh kršitev, nobena izmed sankcij ne ukinja, se na znižuje. Nikakor. Bistvo tega predloga je, da samo katere so tiste kršitve, ko pa navkljub temu, da jih je inšpektor za delo ugotovil, in so, kot je gospa poslanka Sluga lepo povedala, niso tiste, ki bi se kakorkoli nanašale na dostojanstvo tega delavca ali kakorkoli na plačilo za delo tega delavca, kakorkoli na razporeditvah delovnega časa pa so tiste, kjer bo delodajalec sankcioniran z globo, z ureditveno odločbo, ne bo pa sankcioniran s tem, da za tega delavca ne more dobiti soglasja za podaljšanje enotnega delovnega dovoljenja. Samo o tem govorimo. Tukaj nobenih odpustkov za delodajalca ni. In tudi, če želite, ta opustitev te stranske sankcije za manj grobe kršitve delavne zakonodaje, se nanaša samo na podaljšanje delovnega dovoljenja, tudi v tej kršitvi, tudi ob teh kršitvah ta delodajalec novega soglasja za novo delovno dovoljenje ne bo dobil. Tukaj se nič ne spreminja, ker to je zelo učinkovita sankcija. Vprašanje pa je, ali za vse kršitve res zavod ne sme izdati soglasja za podaljšanje enotnega delovnega dovoljenja. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Dr. Franc Trček. Izvolite. / oglašanje iz dvorane - nerazumljivo/ Prosim? Gospa Janja Sluga, imate besedo.
Ja, jaz sem se javila že prej, ravno zaradi tega, ker želim absolutno zavrniti ta podtikanja kolega Trčka.  Namreč, nikoli in nikdar si ne bom dovolila, da mi kdorkoli reče, da sem jaz neko rešitev sprejela zato, da nek tuj delavec ne bi prejemal denarnega nadomestila na našem zavodu za zaposlovanje. Absolutno to trditev zavračam, in tega nisem nikoli rekla.  Rešitve, ki jih imamo zdaj na mizi, smo v Poslanski skupini Stranke modernega centra  (nadaljevanje) gledali izključno skozi oči tega delavca. Kaj je za tega delavca v redu, kaj za tega delavca ni v redu in kaj se mu zgodi, če ne dobi podaljšanega delavnega dovoljenja. In če ne dobi podaljšanega delovnega dovoljenja, mora na zavod in res tam prejema socialne transferje, na koncu pa mu še grozi, da ker drugega dela ne najde, se mora vrniti v svojo državo. Absolutno je sto stališče tega delavca nekaj kar za njega ni dobro.
Hvala lepa. Dr. Franc Trček izvolite.
Ja dobro, če zdaj prevedem to moralno-etično zgodbico, ki jo je povedala kolegica, za tujega delavca je dobro, da v Sloveniji dela v podjetjih kjer se krši delovnopravna zakonodaja v manjšem obsegu in bomo taistemu delavcu podaljšali in sočasno tudi, dobro, ne bom se kregal z državnim sekretarjem, ne bo potrebe po nadomestilu za nezaposlenost za kratki delavni čas. Vi zlorabljate zdaj zgodbo nekega konkretnega delavca za katerega vi blazno skrbite, na račun tega, da ne gledate zakaj se ta »sranja« v Sloveniji že 20 let dogajajo. In to je tudi čista ideologija v najbolj čisti obliki, ki, če bi še predaval, samo 10 ur predavam, kolega me je prejo menjal, bi seveda dal kot študijo primera študentom, da bi študirali kaj je dejansko. Prosim lepo, in ne, glejte, omica tam, ne bi rad bil žaljiv do neke konkretne veroizpovedi, a veste, katerikoli pridigar, ki bi tako pri maši, katerikoli, govoril bi ljudje rekli, ne mi bučke saditi. In za to gre. Dajte pač odkrito priznati, »jeiga«, pripadamo, se opravičujem, da tako govorim, tem pa tem ideološkim …
Gospod Trček, lepo prosim …
… spektru in pač zastopamo takšen in takšen odnos do dela in delavcev, pika.
Hvala lepa. Gospa Janja Sluga, izvolite.
Ne, kolega Trček, jaz vem, da ne glede na to kar bom zdaj še govorila ali pa bo govoril kdorkoli drug, vi boste vztrajali pri svojem, boste ponavljali to eno in isto lajno, ki jo ponavljate danes tukaj vi in ki jo je tudi kolega Kordiš ponavljal brez prestanka tudi na odboru. Ampak ni res! Nobene kršitve niso sprejemljive in nobeni odpustki se ne dajejo delodajalcem. Glavne sankcije ostajajo nedotaknjene, glavna sankcija, globa, odprava kršitve. Vse to mora delodajalec še vedno narediti in šele, ko to naredi in ko to dokaže, da je to naredil, se pogovarjamo potem o nekih stranskih sankcijah izključno z vidika delavca. V ničemer se ne povečujejo odpustki, v ničemer ne spodbujamo kršitev delovnopravne zakonodaje ali česa podobnega, kar trdite vi.
Hvala lepa. Replika. Dr. Franc Trček, izvolite.
Glejte, jaz verjamem, da določene poslanke, poslanci zlasti v takih strankah nimate obilice časa, da državni sekretarji imajo obilico dela, to resno mislim, to prvo je bilo cinično. A veste, jaz prihajam iz Maribora, pa mi en tujec, delavec reče, »fotr« pa sin imata 10 firm, pa nas kolobarijo, da niti sami več ne vemo ali sem mesec na eni firmi, drugi mesec na drugi, tretji na tretji, tako da ta zgodba ne bo pila vode. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Gospe in gospodje.  Pričenjam z nadaljevanjem 34. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Mirjam Bon Klanjšček, Violeta Tomić od 10. do 14. ure, gospa Iva Dimic, gospa Irena Kotnik, gospa Erika Dekleva od 16. ure dalje, gospa Jelka Godec do 15. ure, mag. Tanja Cink do 18. ure, dr. Simona Kustec Lipicer do 13. ure, gospa Suzana Lep Šimenko, dr. Matej T. Vatovec, Miha Kordiš od 16. ure dalje, gospod Jernej Vrtovec od 19. ure dalje, dr. Laszlo Göncz od 16. do 18. ure, gospod Jože Tanko do 16. ure, gospod Žan Mahnič, gospod Uroš Prikl od 16.30 ure dalje in gospod Matjaž Han od 16. ure dalje.  Vse lepo pozdravljam.  Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O UREJANJU PROSTORA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, ministrici za okolje in prostor gospe Ireni Majcen.
Irena Majcen
Spoštovani predsednik Državnega zbora, dr. Milan Brglez, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Pred vami je dopolnjen predlog zakona o urejanju prostora, ki predstavlja nov krovni zakon na tem področju. Združuje materijo treh obsežnih zakonov: Zakona o prostorskem načrtovanju, ki sicer ureja občinsko prostorsko načrtovanje, Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in Zakona o urejanju prostora, ki sedaj ureja prostorske ukrepe. Zadnjih 15 let nas je naučilo, da je potrebno vzpostaviti pregleden in celovit sistem urejanja prostora in vpeljati nove mehanizme, ki bi omogočali fleksibilnost urejanja prostora, prilagajanje aktualnim razmeram in usklajenost delovanja med nosilci urejanja prostora. Predlog novega zakona tako dosedanjo vsebino združuje, jo nadgrajuje in povezuje, pri čemer želi preseči sektorski pristop k urejanju prostora in omogočiti bolj učinkovito usklajevanje razvojnih in varstvenih interesov v prostoru. Na področju prostorskega načrtovanja predlog zakona tako vpeljuje nove mehanizme kot so lokacijska preveritev, delovanje komisije Vlade za prostorski razvoj, postopek prevlade ene javne koristi na drugo v primeru kolizije med različnimi javnimi interesi, strateško prostorsko načrtovanje na regionalnem nivoju, nov združen postopek načrtovanja in   (nadaljevanje) dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu. Prostorsko načrtovanje na morju, ločitev določenih vsebin dosedanjih občinskih prostorskih načrtov na ločene akte, nov odlok o urejanju podobe naselja in krajine, ki ga lahko sprejmejo občine za druge posege v prostor. Poleg navedenega predlog zakona v celoti sledi zahtevam Aarhuške konvencije, saj omogoča zgodnje in učinkovito sodelovanje javnosti pri priprave prostorskih izvedbenih aktov že od priprave izhodišč dalje. Prav tako opredeljuje status nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju urejanja prostora. Na področju zemljiške politike izboljšave pomenijo večji instrumentarij za gospodarjenje s prostorom, predvsem s stavbnimi zemljišči. Aktivno upravljanje z njimi je sicer nujno potrebno, saj je prostor prepoznan kot omejena dobrina za katerega naj velja načelo trajnostnega prostorskega razvoja in racionalne rabe. Vprašanje je sicer tesno povezano s področjem vrednotenja in obdavčenja nepremičnin za katere so urejene nepremičninske evidence, seveda osnoven predpogoj. Predlog zakona tako posodablja obstoječe prostorske ukrepe, občinam omogoča širša uveljavljanja predkupne pravice, določa pravila za oblikovanje gradbenih parcel za nove stavbe, vpeljuje razvojne stopnje stavbnih zemljišč ter njihovo evidentiranje in vpeljuje takso za neizkoriščena stavbna zemljišča, ki jih lahko zaračuna občina.  Predlog zakona nadgrajuje sedanji prostorski informacijski sistem kot osrednjo podatkovno in storitveno podporo za urejanje prostora. Ključno z nastavki za storitev elektronskega prostorskega načrtovanja in izdajanja upravnih dovoljenj, da državo in občino zavezuje k spremljanju in analizi stanja v prostoru, preko katerega se vrednotijo investicijske in druge pobude. V okviru druge obravnave na matičnem odboru je bil predlog zakona izboljšan in redakcijsko dodelan. Na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora so bili tako pregledane, ustrezno popravljene in povezave na predlog gradbenega zakona glede plačevanja komunalnega prispevka, kjer se je sledilo mnenje občin in je plačan komunalni prispevek, pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.  Sistem prostorskih aktov je postavljen jasno in pregledno, da je razvidna hierarhija, vrsta in namen prostorskih aktov, ki se jih deli na strateške in izvedbene. Odpravljeni ali pojasnjeni so bili tudi drugi očitki Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora glede pravne podlage za izdajo celovitega dovoljenja za prostorske ureditve državnega pomena. Glede rabe pojma gospodarska javna infrastruktura, pogojev za občinskega urbanista in drugih. Menimo, da je na podlagi že sprejetih in dodatno vloženih amandmajev predlog zakona vsebinsko in nomotehnično izboljšan do te mere, da bo zagotavljal učinkovit, jasen in sistemski pristop k urejanju prostora.  Ker je vloženih amandmajev na drugi obravnavi manj kot k desetini členov dopolnjenega predloga zakona predlagamo, da se na isti seji opravi tudi tretja obravnava zakona. Hvala.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Igorju Zorčiču.
Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovana ministrica, kolegice, kolegi! Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 33. seji, dne 3. 10. 2017, kot matično delovno obravnaval Predlog zakona o urejanju prostora, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada.  V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanca Branislava Rajića, Poslanske skupine Levica, Poslanske skupine Nove Slovenije, na odboru pa smo v okviru sprejemanja zakona odločali tudi o predlogih amandmajev za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je napovedala odsotnost pri obravnavi te točke, enako je storil tudi poslanec Poslanske skupine Levica. V dopolnilni obrazložitvi je v imenu predlagatelja ministrica za okolje in prostor, gospa Irena Majcen poudarila, da predlog zakona predstavlja celostno prenovo področja, ki je eno ključnih za uspešen trajnostni razvoj Slovenije, a katerega osrednja značilnost zadnjih 15 let je tudi drobljenje celovite materije v različne zakone, njegova sektorizacija skozi področne predpise in odsotnost nekaterih ključnih mehanizmov za doseganje ustreznega prostorskega razvoja. S predlogom zakona se na področju prostorskega načrtovanja predlaga uzakonitev mehanizmov za aktivno usklajevanje legitimnih, a pogosto nasprotnih javnih interesov v prostoru, kjer je osrednja vloga dana Komisiji Vlade za prostorski razvoj in možnosti izvedbe postopka prevlade javne koristi. Predlog zakona povečuje prožnost izvedbenega prostorskega načrtovanja z vzpostavitvijo instituta lokacijske preveritve kot instrumenta omogočanja dopolnilnih posegov v prostor pri posamično poselitvi individualnih odstopanj od prostorskih aktov in začasne rabe prostora. Vpeljuje se nov postopek načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu in v enem postopku. Poudarek se daje tudi odslej odsotnemu a ključnemu vidiku strateškega načrtovanja na regionalnem razvoju, prvič se ureja tudi prostorsko načrtovanju na morju. Zakon namenja pozornost tudi urejanju tako imenovanih negradbenih posegov v prostor z uzakonitvijo odloka o urejanju podobe naselij in krajine, omogoča se boljše in zgodnejše sodelovanje javnosti v postopku priprave prostorskih aktov in vzpostavlja možnost sodnega varstva glede sprejetih prostorskih izvedbenih aktov, opredeljuje pa se tudi status nevladnih organizacij, ki deluje v javnem interesu na področju urejanja prostora.  Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je ta služba skladno s svojimi pristojnostmi pripravila obsežno mnenje k predlogu zakona, o njem podala nekaj splošnih pripomb in pripombe k večjemu številu posameznih členov, pri čemer je predlagatelj številne pripombe iz mnenja upošteval, med tem, ko nekateri pomisleki ostajajo.  Predstavnik Državnega sveta je poudaril, da Državni svet podpira predlog zakona in v zvezi s tem pozdravlja napore predlagatelja, ki je v dolgotrajnem procesu iskanja zakonskih rešitev prisluhnil reprezentativnim združenjem občin in poklicnim zbornicam ter v veliki meri upošteval njihove predloge in pripombe.  Prisotni predstavniki reprezentativnih občinskih organizacij in poklicnih zbornic so v svojih stališčih izrekli splošno podporo predlogu zakona in ga označili za korak v pravo smer k boljši ureditvi tega področja, kljub načelni podpori pa so v svojih razpravah opozorili na nekatere rešitve s katerimi se ne strinjajo in v zvezi s katerimi so v večini primerov predhodno opozorili že v svojih pisnih mnenjih. V razpravi poslank in poslancev je poslanec Poslanske skupine Nove Slovenije izrazil mnenje, da predlog zakona ne bo odpravil številnih problemov s katerimi se soočamo na področju urejanja prostora že več desetletij. Poslanci Poslanske skupine Stranke modernega centra so v razpravi izrazili podporo predlogu zakona. Po razpravi odbor ni sprejel amandmajev poslanca Rajića, prav tako ne amandmaje Poslanske skupine Levice in amandmaje Poslanske skupine Nove Slovenije, sprejel pa je amandmaje oziroma predloge za amandma odbora koalicijskih poslanskih skupin. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.  Hvala lepa.
Postopkovno dr. Franc Trček.
Hvala za besedo predsedujoči.  Moje postopkovno bo dejansko, da v bodoče pričakujem bolj temeljita tovrstna poročila. Ker iz tega poročila nekako izhaja, da kolega iz SDS, ki pokrivata to materijo in jaz, ki to pokrivam iz Levice, smo pač luftarji, ki smo rekli nekako, ajde, mi se tega ne gremo, pa gremo domov, kar je daleč od resnice. Mi smo interpelirali obravnavo teh členov, ker je dobesedno koalicija oziroma še zlasti SMC, v petek malo po drugi uri zmetal en majhen milijon amandmajev, vsega skupaj pri teh zakonih, enih 200 strani in dejansko se to ni dalo resno prebrati v treh dneh do začetka seje odbora. Zato smo zahtevali, da se točka preloži, da to resno preberemo in obravnavamo, ker s to tematiko se v tem Državnem zboru ukvarjamo ljudje, ki so, smo ali bili župani, podžupani, občinski, mestni svetniki ali so bili uradniki - mi je žal, da tukaj ni kolega iz SMC, ki iz te pozicije pozna - ali arhitekt ali prostorski sociolog in mi z vso odgovornostjo do te pomembne materije smo zgolj hoteli imeti primeren čas in ne derogacijo zopet dela Državnega zbora in tega nekako iz sporočila ni izhajalo in zato sem moral zahtevati postopkovno in to povedati. In upam, da v bodoče do konca tega mandata bodo poročila tudi vsebinsko v tem smislu, da se pove zakaj nekdo obstruira neko točko ali neko sejo, ker to poslanci na seji tudi dokaj vsebinsko in dokaj jasno razložimo. Hvala za besedo.
Ker je Državni zbor na 32. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 17. 10. 2017.  V razpravo dajem 44. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Besedo ima gospod Zvonko Lah.
Hvala lepa, predsednik. Ja, na samem odboru sem od tistih, ki nasprotujemo temu zakonu ostal sam. In sem pač poskušal razložiti, podobno, kot je bilo stališče poslanskih skupin, ki so obstruirale sejo odbora.  Namreč, problematika urejanja s prostorom, se vleče že toliko časa, kolikor je stara ta država. Vse države, nove države bivše Republike Jugoslavije se soočajo z enakimi težavami, se pravi neurejenim prostorom, ogromno objektov zgrajenih v neskladju s predpisi ali zgrajenih na črno. Ureditvi tega so pristopile druge države, kot so Srbija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Makedonija, samo Slovenija ne. In to pred približno 5 leti. Čeprav smo, jaz ves čas, kar sem v parlamentu, opozarjam na to problematiko. Namreč, pri nas se vleče umeščanje v prostor od 4 do 8 let, pridobitev gradbenega dovoljenja tudi 5, 6 let in to je nedopustno v tem času in prostoru. V sosednjih državah, na primer Hrvaška, je od 800 tisoč takšnih objektov, legalizirala že polovico, zelo uspešno, med investitorji so tudi naši državljani, ki imajo nepremičnine na Hrvaškem, in so z ureditvijo zadovoljni. Pri nas pa se tega nikakor ne moremo lotiti. In imajo investitorji ogromne težave, tako tisti, ki si hočejo urediti svoje bivanje za stanovanjsko gradnjo, še večje težave pa investitorji, gospodarstvo, kjer pač želijo graditi z namenom gospodarske dejavnosti in je postopek nemogoč. Samo primer Akrapovića, 6 let ni mogel dobiti gradbenega dovoljenja in še nekaj ostalih, da ne govorim o tujih investitorjih. Tuji investitor, ki pride k nam, si želi, da bi v enem letu dobil gradbeno dovoljenje, pričel graditi. Lep primer je Magna. En kup investitorjev, ki je prišlo, pa niso tako pompozno prišli v Slovenijo, so šli naprej, pa so ponujali bolj kvalitetna delovna mesta, kot pa bodo v Magni v lakirnici. Ampak, to se ne ve.  Kakšna je situacija pri nas? Zdaj, investitor ko pride, jaz sem se sam kot župan soočal s tem, vpraša najprej, ali imate okoljevarstveno dovoljenje. Če reče župan na občini, nimamo, pravih, hvala lepa, in nič več ne sprašuje, ker je rok eno do dve leti. Samo okoljevarstveno dovoljenje, kaj šele gradbeno dovoljenje.  Kar se tiče cen. Pri nas se sprejme OPN, se sprejme recimo za eno industrijsko cono OPPN, potem občina nima denarja za izgradnjo komunalne infrastrukture, sklene pogodbo o komunalnem opremljanju oziroma prej sprejme odlok in potem pogodbo o komunalnem opremljanju, da investitorji to sami gradijo, postopoma, počasi, kolikor pač zgradijo. In glej ga zlomka, potem pride investitor, kaj občina prodaja. Občina lahko samo zaračuna komunalni prispevek za infrastrukturo do industrijske cone. V industrijski coni zgradijo sami investitorji, ker občina ne zmore, ker nima tega denarja. Lastniki komunalno opremljenih zemljišč so pa špekulanti ali kvazi investitorji, ki ceno zemljišča, ki je komunalno opremljeno zaračunajo ne tako kot v tujini, po dejanski rabi, pošteno, ampak 20-krat višje kot je cena dejanske rabe tistega zemljišča. In s komunalnim opremljanjem same cone in potem še primarni komunalni prispevek za infrastrukturo, ki je pripeljana do cone, kar je občina že zgradila, pride cena tega zemljišča preko 100 evrov. SPIRIT je naredil analizo kakšne so te cene v sosednjih državah, predvsem za logistiko, in te cene komunalno opremljene z vsemi stroški so od 28 do 35 evrov. Pri nas pa krepko čez 100 v povprečju. Zato investitorjev ni. Ve pa se v logistiki, ker rabijo velike površine, da cena ali pa za kakršnokoli proizvodnjo ne prenese bistveno preko 40 evrov na kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča. Take so cene v regiji. Pri nas pa, ampak zakaj? Kako pridejo v tujini do te cene? Pridejo tako, da občina odkupi prej zemljišče, ko spremeni dejansko rabo, po pošteni ceni dejanske rabe zemljišče, če je gozd je ena cena, če je travnik je druga, če je njiva je tretja, tako kot je pri nas kupoval Dars za avtoceste. Potem občina sama komunalno opremi, da je čim ceneje in potem to občina prodaja investitorju. Pri nas pa prodajajo špekulanti. Poglejte si lastništva zemljišč okoli mest, okoli Ljubljane, okoli večjih mest tam, kjer so zazidljiva. Kdo je lastnik? Razni espeji, deooji, za njim pa stojijo določeni ljudje, ki so prej vedeli kaj tam bo, preden je bila dejanska raba spremenjena, večina teh zemljišč. In tudi zaradi tega mi danes ne sprejemamo zakonodajo, ki bi to odpravila, zaradi določenih lobijev, pa nosilcev urejanja prostora, ki so kvazi strokovnjaki, delajo pametne in zavlačujejo postopke nekaj let. Magni, kot je sam predstavnik Vlade povedal na odboru, je šlo vse po zakonu, po predpisih in se je dalo vse peljati vse v pol leta. Zakaj drugje ne? Zakaj štiri do osem let? In kaj s tem zakonom sedaj spreminjamo? Ali odpravljamo to? Ali pospešujemo legalizacijo? Delno ja v Zakonu o gradnjah, v tistih prehodnih določbah se veliko tega, samo vprašanje ja, kako se bo sprocesiralo potem s podzakonskimi akti, ali bodo upravne enote zmogle, ne vem, v nekaj letih 300 tisoč objektov legalizirati. Ampak kar se tega tiče smo pa tam, ko smo bili ko smo se osamosvajali. Tudi s tem zakonom ZUreP-2 nismo odpravili največjih težav, jih nismo. Tudi sam postopek, sem na odboru pokazal postopke, primerjave s sosednjimi državami. V sosednjih državah, v Nemčiji, Švedski… Nemčija je postopek sprejemanja OPN največ eno leto, isto Švedska, isto Finska. Eno leto. Pri nas smo dokazali pri Magni, da se da celo v pol leta. Samo zakaj   (nadaljevanje) je potem povprečje 4-8 let? In ta postopek, ki je bil že sedaj predolg, se s tem novim zakonom še podaljšuje. Uradno se še podaljšuje. In to na odboru je povedala tudi predstavnica MOL, ki dela na tem. Ampak nihče noče slišati. Jaz upam, da bomo enkrat tudi pri nas čez kakšno leto ugotavljali, verjetno v drugačni sestavi, kaj je prinesel ta zakon. Jaz vam naprej povem in tisti, ki se ukvarjajo s tem zakonom, največ imajo ali pa edini skoraj s tem zakonom, občine in župani. In kaj pravijo župani? Da ni dober. V stari Avstriji so imeli v parlamentu enega kmeta, ker v glavnem je bila zakonodaja za kmete, ki je dajal veto. Če so profesorji sprejeli nek zakon v parlamentu, ki za kmeta ni bil dober ali pa ga ni zastopil, ni šel v izvedbo. Je bil veto! Pri nas pa tisti, ki zakone uporabljajo, izvršujejo, nimajo pravice glasu, ker so uradniki pripravili ta zakon. Na ta zakon je Zakonodajno-pravna služba imela 38,5 strani pripomb. Koliko členov je bilo amandmiranih na seji odbora na koncu, ko bi bilo treba samo še malo sfrizirati zakon. Kdo se strinja s tem zakonom? Kakšna so stališča posameznih občin in združenj občin? S tem zakonom se ne strinja. Za koga potem pa je ta zakon? Za neko drugo državo? Za neke druge občine ali ljudi? In vi morate seveda odkljukati ta zakon, da ste v mandatu dali skozi, čeprav je bila na začetku mandata to prioriteta. Mogoče je celo zakonodajalec oziroma pripravljavec hotel določene stvari rešiti, z gospodarsko infrastrukturo kot je bilo rečeno notri, da bo v samih conah gospodarske infrastrukture, verjetno tudi je bilo mišljena tista parcela, katera se prodaja, ki je bila komunalno opremljena. Pa je bil amandma in to Desusa, da spremenimo gospodarsko infrastrukturo v javno, v gospodarsko javno infrastrukturo. Zdaj mi pa povejte kakšna je razlika med gospodarsko javno infrastrukturo in komunalno infrastrukturo. Ker tisto, ki je javno, je komunalno. In s tem ste spet, da bi bila možna tista parcela, ki je komunalno opremljena, namenjena strogo po OPPN za neko gospodarsko porabo, za gradnjo gospodarskih objektov, to jaz smatram kot gospodarska infrastruktura, se je s temi amandmaji, ki jih je Desus pač predstavljal, to možnost odpravilo. Ker je samo javno, ve se pa kaj je javno. Javno je tisto kar je občinsko ali pa državno, pa nič drugega! To se pravi, zopet imajo špekulanti vse v rokah. Ni možno, da občina, razen recimo Kočevje, Yaskawa, ki je imela občina zemljišča že prej v lasti, je lahko po taki ceni prodala, da je prišla Yaskawa v Kočevje. »Svaka čast!« Ampak zato, ker je občina. Koliko občin pa ima v lasti parcel toliko, da jih lahko komunali, v komunalni opremi in po sorazmerno ugodni ceni da investitor? Sosednji Avstriji vabijo naše strokovnjake, diplomirane, univerzitetno diplomirane strojne inženirje, jim dajo parcelo na kredit, službo za nedoločen čas, 3 tisoč evrov mesečne neto plače, pa še ugoden kredit, da si v pol leta postavi hišo. Kaj pa pri nas? Pri nas občina spremeni določeno dejansko rabo, namensko rabo iz kmetijskega v stavbno, potem nima denarja za komunalno opremiti, nikjer v proračunu in potem lastniki, ki so po navadi kmetje ali pa špekulanti, ki so prej kupili z namenom, da bodo fino obogateli, prodajo parcele po   (nadaljevanje) 80 evrov kvadratni meter. Poglejte si kakšne so cene. V Avstriji to občina naredi, kupi, opremi ali pa celo gradi, zgradi za, ne vem, kot socialna stanovanja ali pa hiše in jih, da tistim po najnižji možni ceni. Pri nas socialna stanovanja pa gradimo za dva tisoč petsto, tri tisoč evrov po kvadratu, najbolj luksuzna. Čista zmešnjava in nič ne urejamo s tem zakonom. Boste videli kakšni bodo rezultati tega, jaz se bojim, da tudi tista legalizacija, ki je, se bo s podzakonskimi akti tako zakomplicirala, da se ne bo urejalo v doglednem času kar je pa nujno, tudi glede evidenc za sprejetje Zakona o davku na nepremičnine. Vse delamo v smeri, da tega davka ne bo, veste zakaj ga nebo, zato, ker tisti, ki imajo vpliv tudi na zakonodajo, imajo tako bogate nepremičnine, da se bojijo, da bodo mogli preveč davka plačevati. Davek na nepremičnine v tujini je davek na luksuz ali pa bogatijo, pri nas pa plačujemo NUSZ vsi, vsi tako kot Fotovoltaiko plačujejo navadna gospodinjstva, reveži, ne tisti, ki največ elektrike porabijo, tako tudi NUSZ. Po drugi strani pa se govori, da bo davek na nepremičnine, ne bo višji kot je NUSZ ampak je čisto drug davek, tukaj plačujejo NUSZ vsi, stavbna, vsi, ki imajo stavbna zemljišča, davek na nepremičnine pa naj bi bogati plačevali. Zato ga pri nas, ker smo revni ne bomo uvedli. Tukaj je vse nekje v zraku, ko vse delamo v smeri, da ne bi nič spremenili. Kako naj nam gre potem na bolje, vprašajte na SPIRIT, Ministrstvo za gospodarstvo, za vsakega investitorja bomo poseben zakon sprejemali in ljudem grozili, da jih bomo razlastili, če ne bojo po 10 evrov prodali čeprav je zemljišče v Mariboru, je rekel župan 60 evrov po kvadratu, tukaj pa država zažugala, če ne boste po 10, vas bomo pa razlastili. Ali smo pravična država, šlamparija«, da večje ni. In s tem niste naredili nič, s tem zakonom, niti z amandmajem, že tako neke izraze spremenili, jaz imam občutek, da je ta zakon pisal nekdo, ki je z nekega drugega planeta, ki se nikoli ni ukvarjal, ni bil nikoli blizu občin, županstva ali ne vem česa vse, da bi se realno srečeval s to problematiko, nek uradnik je prišel kot mogoče asistent s faksa za državnega sekretarja ali kaj podobnega in se izmišljuje razne predpise, niti dosedanjih izrazov ali pa pojmov ne pozna, ki so bile, ki so dvajset let bili v tej zakonodaji, gospodarska javna infrastruktura. Jaz sem že na odboru rekel naj mi kdo razloži kaj to je. Tako, da v Poslanski skupini Nova Slovenija tega zakona nikakor ne moremo potrditi in vi imate pa srečo, ker je še pol leta do konca mandata.
Besedo ima gospod Danijel Krivec.
Hvala za besedo spoštovani predsednik, lep pozdrav vsem prisotnim, lep pozdrav tudi ministrici. Sicer smo zdaj pri 44. členu in amandmaju k temu členu kar je na nek način dobra iztočnica tudi za razpravo, ta člen namreč govori in amandma k temu členu o zagotavljanju strokovnosti in zakonitosti opravljanja nalog urejanja prostora po tem zakonu, ki jih nalagamo lokalnim skupnostim. Če ste prebrali dopise, ki ste jih dobili včeraj pa danes zjutraj s strani krovnih organizacij SOSA in ZOSA boste razumeli zakaj je to dobra iztočnica. Oni namreč nasprotujejo tako rigoroznim posegom v to, kaj mora posamezen občinski urbanist izpolnjevati.  To govorim zato, ker na drugi strani imamo v zakonu prostor pot dopuščeno, pa, bom rekel, drugemu delu, ki se ukvarja s prostorom, ki izdaja gradbena dovoljenja. Na upravnih enotah izdajajo gradbena dovoljenja uradniki, ki imajo na nek način upravno šolo ali pa neko nestrokovno šolo, ki ni povezana nič nujno z urejanjem prostora, kar navajamo ali pa nalagamo lokalnim skupnostim. Se pravi, upravne enote lahko zaposlijo za izdajo gradbenega dovoljenja kogarkoli, nobenih predpisov ni in ti uradniki nam krojijo kasneje v postopku, bi rekel, pravice in dolžnosti, na drugi strani pa zdaj vsem lokalnim skupnostim, tudi tistim najmanjšim nalagamo, da si zagotovijo urbanista, občinskega urbanista, ki mora izpolnjevati pogoje pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca, v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturo in inženirsko dejavnost. Zdaj, če že prenavljamo zakonodajo, bi bilo treba rešiti obe dve strani, ker največkrat so zapleti na upravnih enotah. Se pravi, nek uradnik zna brati prostorsko zakonodajo, zna brati vse predpise, pa je, ne vem, z izobrazbo, ki niti blizu ni tema dvema zahtevama, ki ju mora izpolnjevati občinski urbanist. Na drugi strani pa lokalnim skupnostim, ki so že tako podhranjene in jim z novimi zakoni predpisujemo vedno nove obremenitve, zahtevamo, da morajo zaposliti inženirja gradbeništva, inženirja arhitekture, ki je vpisan v nek nabor pooblaščenih arhitektov ali inženirjev.  Dajte mi razložiti, nekdo, ki pripravlja nekega dokumente, ki svetuje nekomu, mora imeti neko zelo strokovno in visoko izobrazbo, tisti, ki pa na koncu izdaja neko dovoljenje, pa ni treba da ima neko izobrazbo, ki se pritiče tej stroki. Sami veste, zapleti so takrat, ko se gradbeno dovoljenje izdaja, ne pa nujno v fazi postopka. Tako, da ne vem kako bodo lokalne skupnosti to sprejela, glede na dopise in opozorila, s strani ZOS in SOS, ki smo jih včeraj prejemali po mailu, da se s tem ne strinjajo, niti te obveze ne vidijo, kot potrebne, kajti naloge tega urbanista, zdaj, kdor je bil kdaj v lokalni skupnosti, bo razumel, da je to nekdo pisal, ki nikoli ni bil na službi v lokalni skupnosti ali pa tudi verjetno ne v občinskem svetu, kot svetnik, pa verjetno še manj od tega, kot župan. Zdaj, vzeti je treba ministrico, ki je sicer vse to dala skozi, verjetno pa kaj dosti o tem zakonu se ni posvetovala ali prebrala, ampak je to materijo prinesla zato, ker se pač mandat izteka.  V 3. členu v tem amandmaju govori o tem, da bo ta urbanist imel naloge strokovnega svetovanja županji in ali županu. Zdaj, to je sicer lepo slišati, ampak ko so enkrat plani in dokumenti sprejeti, ne vem, kakšno grozno svetovanje je še potrebno županu, ki ima službe, ki so zadolžene za posamezne segmente v lokalni politiki, ki ima direktorja, ki ima druge ljudi že. Ampak, če bo to obveljalo, bo moral imeti obvezno še nekoga zaposlenega za to zadevo.  »Skrbi za celostno politiko prostorskega razvoja občine.« Spet lepo slišati, ampak to je v fazi sprejemanja nekega OPN ali nekega dokumenta, za katerega mora občina tako ali tako na razpisu poiskati izvajalca, ki mu to naredi, ker v lastni režiji tega ne sme. Se pravi, tudi bolj enkratna zadeva.  »Skrbi za koordinacijo priprave prostorskih aktov med občino in izdelovalcem prostorskega akta.« V primeru, da je to zaposlena oseba na občini, je to še razumljivo, če pa je tu treba nekoga najeti, pa to ni razumljivo, ker koordinacijo med tistim, ki ga izberemo na nekem razpisu za to, da nam pripravi nek prostorski dokument, ki mora jasno izpolnjevati vse pogoje, in občino običajno upravljanja ali direktor uprave ali nekdo iz referata oziroma oddelka, ki se ukvarja s prostorom. In ne rabimo še enega posebnega človeka, ki ga bomo plačevali iz občinskega proračuna za to, da bo to delal. Predvsem v primerih malih občin, ki verjetno urbanista ne bodo imeli zaposlenega.  In v nadaljevanju še »Izvaja naloge v postopkih lokacijske preveritve v skladu s tem zakonom.« Zdaj, kdor ve kaj je lokacijska preveritev, to je lokacijska informacija, ki jo daje občina občanom, ki zaprosijo, to je prepis iz dokumenta, ki se imenuje OPN ali pa OPPN. Za to ne rabimo neke svetovne klase, da bo znala to napisati in mora imeti inženirsko znanje iz arhitekture in gradbeništva. Na drugi strani pa upravnica ali uradnica na upravni enoti, ki mi izda gradbeno dovoljenje je lahko brez kakršnekoli izobrazbe s tega področja. Jaz upam, da razumete, da je tu neko totalno nerazumevanje kaj so naloge posameznih upravnih organov in tudi zadolžitve, ki jih nalagate občinam, ki bodo občinam v bistvu zvišale stroške delovanja, nič pa pripomogle k izboljšanju na tem področju prostorske zakonodaje. Zato mislim, da je to potrebno vzeti v obzir, tudi zato, ker ste dobili vsi dopise lokalnih skupnosti, da tega absolutno ne podpirajo.  Ministrica je rekla, gre v tem primeru za nek pregleden in celovit sistem, ki ga vpeljujemo na novo. Kolega Zorčič je rekel, gre za to, da se zmanjša drobljenje te zakonodaje. Poglejte, v starem sistemu smo imeli dva zakona, ki sta urejala to področje: Zakon o graditvi objektov in Zakon o urejanju prostora. S to spremembo delamo dodaten zakon. Poleg Zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona dajemo še tretji zakon, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki je bil prej vkomponiran v Zakon o graditvi objektov. Se pravi, ne drži to, kar je kolega Zorčič kot predsednik odbora povedal, da se s tem preglednim in celovitim sistemom zmanjšuje število zakonov, ki urejajo to področje. Nasprotno, celo en zakon več je.  Drugič, kolega Zorčič, vas moram tudi jaz opozoriti, da naslednjič, ko obrazlagate razpravo na odboru bi bilo korektno, da tudi poveste zakaj nekdo obstruira sejo, ker v nasprotnem primeru res izgleda tako, kot je kolega Trček omenil, da smo to sejo zapustili zato, ker se nam ne da delati. Ravno nasprotno. Mi smo opozorili, da se v enem dnevu ne da tako obsežne materije pregledati. Že sam zakon je dosti obširen, na 56 straneh. Vi ste pa zadnji dan pred obravnavo na matičnem delovnem telesu prinesli 73 strani amandmajev. In kar je še bolj pomembno v primeru sprejemanja te zakonodaje, s katero se sedaj ukvarjamo, je to, da vsak amandma pri enem zakonu vpliva tudi na ostala dva zakona. In je navzkrižno amandmiranje zelo težko in jaz kot odgovoren poslanec si ne privoščim, da bi delal dobesedno neumnosti, kajti težko je v enem dnevu najprej predelati vse te amandmaje, nato pa spremljati razpravo, kjer se zadeve dopolnjuje, izmenjuje. In v izogib temu, kar je bilo že v preteklosti, ko je nek zakon kasneje dobil veliko nasprotnikov v izvajanju, je včasih moral tudi obstati oziroma je bilo potrebno sprejeti sklep, da se ne izvaja. In je bilo v tistem primeru dostikrat vržena neka, bi rekel, odgovornost tudi na opozicijo, saj ste bili zraven, zakaj pa niste amandmirali, pa bi popravili, pa bi bil boljši zakon. Ravno zaradi tega smo mi pri drugi obravnavi najavili nesodelovanje oziroma obstrukcijo, ker si ne želimo, da bi nekdo rekel, da smo imeli možnost zakon popraviti, kajti zakon, to vam je tudi Zakonodajno-pravna služba povedala, je nemogoče konsistentno spraviti v okvire in bo verjetno v naslednji fazi romal tudi na kakšno od sodišč.  Pri teh zakonih je tudi kar velik problem v tem, da v tej zaključni fazi ni bilo neke javne predstavitve mnenj, ni bilo neke izmenjave. Res je, da so bile v preteklosti. Vendar glede na to, da je to tako pomembna materija in da se dotika vsakega izmed nas je bilo za pričakovati, da bo to vseeno nekoliko prej na klopeh Državnega zbora in da se bomo lahko s tem tudi korektno seznanili in tudi dali svoje pripombe in s tem tudi izboljšali zakon. To, kar se sedaj dogaja je na nek način farsa. Kdor je gledal sejo odbora je ugotovil, da niti ministrstvo ne ve pri določenem členu kaj to pomeni. Iz odgovorov je bilo to jasno razvidno. In za tretjo obravnavo imamo ponovno neko amandmiranje na katerega je veliko pripomb s strani, predvsem lokalnih skupnosti, ki se jih ta zadeva najbolj tiče. Vi ste v uvodnem govoru veliko govorili o regionalnih, razvojnih planih, ki bodo morali biti sprejeti od strateških do drugih. Poglejte, ta zadeva je mrtva črka na papirju. Dokler nimamo pokrajin dokler nimamo regij, je to brezvezno govorjenje. Mi niti na državnem nivoju planov nimamo. Vse obveze, ki jih je ta zakon zdaj vpeljal, gredo na rovaš lokalnih skupnosti. Vse obveznosti ste prevalili s tem zakonom na župane in lokalne skupnosti, ki bodo imele v bistvu bistveno več dela.  Drugi velik problem, ki ste ga naredili s temi zakoni, če bodo obveljali, pa je to, da niste rešili črnih gradenj, kajti vsi postopki bodo stali na upravnih enotah, ker je sam postopek, ki ste ga predvideli, ponovno zakompliciran in birokratko tako izpeljan, da bo po mojem mnenju v 95 % primerih obstal zaradi nesoglasij, ki bodo predvidene skozi proceduro, ki jo imate.  Velik problem je tudi to, da smo ves čas na odboru za infrastrukturo govorili, v redu, ko pridejo zakoni, ampak nujno morajo biti tudi podzakonski akti vsaj v neki »draft« verziji pripravljeni zato, da vidimo kaj bo z uredbami kaj bo s podzakonskimi akti. Tega na žalost nimamo. Imamo tri zelo obširne zakone, ki se navzkrižno amandmirajo. Kdor to prebere, enostavno ne ve več kako bodo postopki v resnici tekli, in če poznamo logiko in delovanje upravnih organov, kjer se zadeva ustavi, če ni jasnega naslednjega koraka, nihče ne bo po neki zdravi kmečki pameti v nadaljevanju odločal, bo to pomenilo, da se bodo vsaj v določenih postopkih zadeve samo kopičile, ne pa pospešile. Na drugi strani bodo imele pa občine zaradi teh sprejetih zakonov bistveno bistveno večje obremenitve, kajti obremenili ste samo lokalne skupnosti z obvezami po posameznih kadrih po nekih novih dokumentih, na drugi strani pa upravne enote in ministrstvo nima nobenih dodatnih obveznosti. Tako da, mi bomo ta zakon jasno zavrnili v tretji obravnavi, tako kot smo opozorili tudi v obravnavi na odboru, da glede na vsa mnenja, ki smo jih imeli na voljo za prebrati, ni mogoče s tako rokohitrskim amandmiranjem pripraviti zakon, ki bo v nadaljevanju lahko operativno pospešil postopke umeščanja v prostor, izdaje gradbenih dovoljenj in odpravo nenazadnje tudi vseh teh črnih gradenj, ki jih imamo v prostoru. Tako da, jaz upam, da boste vseeno razmislili preden potrdimo te zakone. Res je, da vam je zelo malo mar, ker izvajanje teh zakonov, ki jih boste sprejeli, če jih boste, bo izvajala neka druga Vlada, neki drugi uradniki in takrat bo pač težava nastopila, tako kot je že v veliko primerih, ko so bili na mizi praktično tehnični zakoni, nobene politike, ampak vi tega očitno nočete razumeti in se zgodi tako kot pri dimnikarjih, pa še kje drugje, ko vam na koncu uporabniki ali pa tisti, ki izvajajo določene storitve, jasno povedo, da zadeva je nekonsistentna in v praksi povzroča samo težave. V tem primeru gre za isto.
Najprej v izogib ponavljanju ali postopkovnih ali kakršnihkoli drugih zadev. Poročilo samo obsega 91 strani. Te stvari, ki so v postopkovno ali pa vsebinsko pojasnjene, so v samem poročilu, povzetek p, ste vsi povedali svoje in to je to. To moram povedati, da se ne bomo okoli tega lovili.  Zdaj pa očitno je še interes za razpravo, zato prosim, da se prijavite.  Besedo ima gospod Jožef Horvat.
Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovana gospa ministrica, kolegice in kolegi!  V Novi Sloveniji smo veliko pričakovali od tega novega zakona, Zakona o urejanju prostora. Naše razočaranje je neizmerno. Neizmerno, in zato logično, da tega zakona ne bomo podprli. Naš kolega Zvonko Lah je na odboru, in tudi danes tukaj na plenarnem zasedanju povedal samo nekaj zadev, s katerimi se ne strinjamo, povedal je, da ta zakon ne bo in ni izvedljiv. Ta zakon ne bo izvedljiv, ne boste ga mogli izvajati. In če parlament sprejema neizvedljive zakone, potem gorje takšni državi. Gorje takšni državi. Deležniki, ki bi morali biti vključeni pri snovanju tega zakona, škoda, gospa ministrica, da kolega Laha niste povabili, z županskimi in raznoraznimi drugimi izkušnjami, bi vam bil v veliko pomoč. Pa recimo tudi dr. Trčka in še koga, evo, Danijela in še katere, ki ste bili včasih župani in vedo in me gotovo podprejo pri moji izjavi, da ta zakon ne bo izvedljiv.  Imamo pripombe mestnih občin, imamo pripombe skupnosti občin, obžalujem, da je Skupnost občin Slovenije prepozno poslala, torej včeraj, svoje pripombe, preprosto jih ni več mogoče vključiti v obliki amandmajev, ampak gre za tako pomembno materijo, gre za resurs, za vrednoto, ki se ji reče prostor. Ta prostor je omejen. In tesno povezan s prostorom, z upravljanjem, urejanjem prostora pa je seveda tudi čas. No, to je že opozoril kolega Zvonko Lah, kako druge države, napredne države, napredne ekonomije, če hočete, urejajo prostor za interes ljudi, za interes poslovnih subjektov. Imamo narejeno zelo natančno primerjavo z državami, s katerimi se večkrat radi primerjamo, kot že rečeno Nemčija, celoten postopek za pripravo in sprejem osnovnega občinskega prostorskega načrta, traja eno leto. Prav tako na Švedskem, da ne boste rekli, da se vedno na Nemčijo obračam, ker je pač tam vladajoča krščanska demokracija. Zato omenjam Švedsko, prav tako celoten postopek eno leto. Pa Finska, celoten postopek eno leto. Pri nas, iz izkušenj, od 4 do 8 let. In zdaj s tem zakonom se ta postopek še podaljšuje. Natančno imamo razdelane faze, vse faze, torej, zdaj ne morete videti, niti kamera jih ne more videti, ki jih mora občina izvesti in seveda tudi drugi deležniki, pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta po tej novi zakonodaji, po tem novem Zakonu o urejanju prostora.  Nimam časa, da bi vam vse te faze naštel. Dejstvo pa je, 23 faz, če nove dodam, 23 faz, in če vsaka traja 2 meseca in pol, pa smo na 5 letih. In to je tako dokaj optimistično, ker OPN se pri nas sprejema od 5 ali od 4 do 8 let. 5 let je 60 mesecev, če to razdelite s 23 fazami, dobite 2,5 meseca, kar je »razumljivo«, pod narekovaji razumljivo za neko fazo. Torej, ta Zakon o urejanju prostora bo podaljšal sprejemanje občinskega prostorskega načrta. Bo podaljšal. In mi želimo biti konkurenčna država. Čas je danes vendarle izjemno pomemben resurs. Izjemno pomemben, pride investitor, ima neko poslovno idejo, ima poslovni načrt, ima nove proizvode razvite in ima trg in želi jutri, dobesedno jutri s proizvodnjo v neki novi proizvodni hali, gradbinci so danes sposobni narediti, včeraj smo slišali v 12 mesecih tovarno Magna. Pri gradbincih ni problem. Glejte, 12 mesecev se gradi mega tovarna, konkretno Magna, mi pa tukaj od 4 do 8 let papirje prekladamo. A ne? Normalno, da bo vsak investitor, in slovenski in tuji  (nadaljevanje) šel mimo in bo investiral drugje in bo tam zaposloval in bo tam plačeval davke, ne pa v naš proračun. Izjemno sem razočaran, izjemno razočaran. Če je res cilj te koalicije to, da pač naredi še eno kljukico in za plus ena poveča število sprejetih zakonov, potem bodite tudi s tem srečni. Mi smo razočarani in bomo ostro nasprotovali takšnemu urejanju prostora kot je definirano v tem zakonu.  Hvala lepa.
Besedo ima ministrica za okolje in prostor, gospa Irena Majcen.
Irena Majcen
Hvala za besedo. Bi pri tem amandmaju se najprej dotaknila samega besedila člena. Gre za pravzaprav zagotovljeno sodelovanje. Mi vemo, da imamo v Sloveniji 212 občin, da so številne občine s pet in manj tisoč prebivalci in seveda se tega, da občinskega urbanista take občine ne bodo zaposlile, še kako dobro zavedamo. Zavedamo se pa tudi sicer težav teh občin, ko sprejemajo občinske prostorske načrte in so običajno ta posel, to nalogo za njih opravljali pripravljavci, izvajalci občinskega prostorskega načrta. In po našem mnenju to ni dobro, ni sprejemljivo, tako ne za občino kot za njene prebivalce.  To pomeni, da skupne občinske uprave, ki so v prihodnje še kako potrebne za takšne občine, če se jih poslužujejo recimo na ptujskem, pravzaprav sama občina Ptuj in njene sosednje občine, še kako potrebne. In seveda tak občinski urbanist lahko pokriva večje število občin in to strokovno svetovanje župana, županji, županu ni mišljeno, da če ga župan ne potrebuje, da se mu vsiljuje. Marsikateri župan pa ob poteku ne samo sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, tudi v poteku spremljanja občinskih podrobnih prostorskih načrtih bi želel nekoga, da bi mu ustrezno in dobronamerno svetoval.  Dejstvo je, da smo sam zakon usklajevali z vsemi deležniki, še posebej pa s Skupnostjo občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije, 2 leti, mogoče še kakšen mesec dlje. Tudi sama sem se nekajkrat udeležila teh usklajevanj. Zakaj je prišlo to kot nasprotovanje pravzaprav na samem sprejemanju v drugem branju, težko ocenjujem. Politično ne bom ocenjevala, strokovno pa, če v dveh letih smo bili v tej vsebini usklajeni, potem smatram, da po dveh letih in še nekaj usklajevanja strokovnih dilem ni, lahko so pa politične in s tem nimam težav. Zdaj, pri lokacijski preveritvi bi vseeno želela povedati, da to ni lokacijska informacija kot jo danes poznamo in jo seveda uradniki na občini izdajajo. Ta lokacijska preveritev gre v smeri ali pa v možnosti, da se neka začasna raba spremeni, ki je zapisana v občinskem prostorskem načrtu ali pa gre za manjša odstopanja. Če povem drugače, v naši občini smo imeli skupno komisijo s predstavniki upravne enote, kjer smo takšna manjša odstopanja odobravali, ker to delo komisije seveda ni v procesu možno vsepovsod vzpostaviti, posebej kjer so te upravne enote tako velike, da obsegajo veliko število občin, bi takšne manjše stvari lahko izvajal urbanist občine in se mi zdi to še kako nujno in potrebno. Tako da ta amandma oziroma ta vsebina je bila usklajena, je bila sprocesirana in sem prepričana, da bo tistim občinam, ki bodo želele, še posebej privabiti   (nadaljevanje) investitorje in taka manjša odstopanja seveda »skorigirati«, še kako omogočala v nadaljnjih postopkih. Zdaj, če govorim o samih navedbah bi vseeno želela povedati, da pridobitev gradbenega dovoljenja šest let je izjema, ni pravilo. Pravilo pri upravnih enotah za pridobitev gradbenega dovoljenja je znotraj enega leta, to si tudi statistika tako kaže, res je, da statistika kaže, da tudi, ko je vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja popolna je čas za izdajo gradbenega dovoljenja dva meseca oziroma manj. Splošen postopek ocenjevati za prostorske plane osem let je spet, bi rekla, če se govori o prvem sprejemu občinskega prostorskega načrta v neki občini. Mi vemo, da dosedanji akti kjer OPN občine še nimajo sprejetih, so bili sprejeti tam do leta 1980 in so seveda v kategoriji kako so pripravljeni, kaj se je takrat upoštevalo, v mnogo čem močno različni kot so novo sprejetje OPN in se strinjam, ja, ko se gre v sprejem novega občinskega prostorskega načrta občine je treba veliko stvari urediti, narediti. Je pa nenavadno, dve tretjini občin je že to nalogo opravilo, tretjina občin pa ne, imamo celo občino, ki še niti ni sprejela sklepa o pripravi občinskega prostorskega načrta. To kaže tudi na to kar seveda ne boste zadovoljni nekateri, da povem, interes župana, župani vodijo občine, interesi županov so različni. Če govorimo o tem, da pride nek investitor in zahteva OVD od občine je tu nekaj narobe z investitorjem, torej okoljevarstvena dovoljenja ne pridobiva občina, pridobiva jih investitor in sedaj imamo v možnostih, da se postopka izdaje gradbenega dovoljenja in pridobivanja OVD združita, torej smo imeli v mislih, da te stvari izboljšamo.  Jaz se bi še ozrla na to komunalno infrastrukturo in javno gospodarsko infrastrukturo, mislim, da je bilo na samem odboru povedano, torej sama tudi ne vidim razlike med tema dvema izrazoma, je pa ustrezno izrazoslovje bilo uvedeno na podlagi mnenja Zakonodajne službe in prav posebej jaz o tem ne bi več diskutirala. Hočem samo povedati, da, ko se sprašuje kakšna je razlika med tema dvema izrazoma oziroma kaj ta dva izraza v izvajanju pomenita, pomenita isto, upoštevali pa smo pripombe oziroma predlog Zakonodajne službe in uporabili ta izraz.  Kar se tiče razlastitev, seveda z ustreznimi prostorskimi načrti občine se za izvajanje javnega interesa, torej kadar gre za javni interes, razlastitev omogoča. Ker je pri upravnih enotah bilo tudi kar precej govora, bi rekla, da vse obveznosti niso dane samo lokalnim skupnostim, si upam trditi, da lokalne skupnosti imajo takšne obveznosti kot do sedaj, če želijo oziroma sem prepričana, da bodo želele seveda tudi te regionalne prostorske oziroma večje, širšega obsega prostorske akte se bo lahko sprejemalo. Upravne enote imajo nove obveznosti in imajo predvidene tudi nove zaposlitve, prav tako ima nove obveznosti tudi ministrstvo. Če še vzamemo en praktični primer, res je, občina Hoče-Slivnica je spremenila OPN za investicijo katere včeraj je bila položitev temeljnega kamna, v šestih mesecih, angažirala se je občina in vsi nosilci urejanja prostora so ji sledili. Ker pa v tej spremembi ni bila zajeta sprememba za širjenje oziroma za omogočanje razvoja, že gospodarstvenika, ki je v tej občini, je občina Hoče-Slivnica takoj za to spremembo občinskega načrta naredila še eno spremembo, tista je bila »sprocesirana« še manj kot v pol leta. To pomeni, da če ima občina interes se z sprejetimi občinskimi prostorskimi načrti lahko pohitrijo mnogi postopki. Tako, da jaz predlagam, da se ta amandma k 44. členu potrdi.  Hvala.
Besedo ima mag. Dušan Verbič.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Ministrica, kolegice in kolegi, prav lep pozdrav!  Tukaj prosim, predsednik, za malce razumevanja, kljub temu, da imamo zelo jasna postopkovna pravila kar se tiče obravnav, vendar naj bo tudi meni malce dovoljeno, da komentiram, predvsem spoštovane poslance iz opozicijskih vrst, kajti kljub temu, da imamo točko Zakon o urejanju prostora, je bilo marsikaj rečeno in mislim, da je prav, da mi je dovoljeno, da tudi sam malce pokomentiram, absolutno bo pa težišče v nadaljevanju na predmetu tega 44. člena amandmaja. Prvo kar je, uvodoma zelo jasno povem, da ta predlog Zakona o urejanju prostora v celoti podpiram. Glede na to, da so nekateri poslanci pred menoj razpravljali, pa bom vseeno na kratko šel prekomentirati, predvsem zaradi tega, kajti menim, da v njihovi razpravi je predvsem vsebina, ki je zavajajoča in tudi postavlja položaj, če govorim, tudi uradništva v neko situacijo, sploh ko se sedaj tukaj pogovarjamo in se dobi v tis v javnosti, da uradništvo, preprosto tisto nebodigatreba oziroma delajo zelo slabo, ne spoštujejo zakone in podobno. Tukaj moram odločno postaviti se na stran uradništva, predvsem tistega, ki dela na upravnih enotah, kajti vemo, da upravne enote so v izključni pristojnosti, v njihovi pristojnosti je, da izdajo gradbena dovoljenja, predvsem v tistih postopkih kjer niso projekti državnega pomena. Tukaj že takoj se dotikam enega razpravljavca, ki preprosto očitno ni poglobljeno pove, da imamo dve vrsti izdaje tako imenovanih gradbenih dovoljenj. Na upravnih enotah je zaposlenih za izdelavo gradbenih dovoljenj, če govorim zelo na grobo, okoli 100 uradnikov in moram priznati, razen redkih izjem kolikor sem imel priložnost se soočiti, so strokovni. To strokovnost ne ocenjuje politika niti ne člani tega Državnega zbora, vendar o tem odločajo instančni organi, to se pravi, drugostopenjski organ izdaja konkretne odločbe in na koncu tudi Upravno sodišče. Tisti, ki se malce bolj po tej vsebinski plati spoznajo, mislim, da se morajo zavedati in tudi ne govoriti javnosti, da uradniki niso strokovni. V to nas prepričuje tudi zelo malo število odločb Upravnega sodišča, ki tako ali drugače zavračajo ali negirajo odločitve prve stopnje. Dejstvo je, da uradništvo v zvezi z Zakonom o urejanju prostora, sploh pa upravnih enot, praviloma skoraj nima nič in zaradi tega sem se mogel odločno postaviti v njihovo bran, druga stvar je pa gradbeni zakon, vendar to ni točka tega dnevnega reda. Tisto kar zelo zbode je, da se govori, da niso strokovni. Veste, saj v končni fazi, kakšno strokovnost pa imamo mi na posameznih mestih, ki so vodilna mesta v sistemu ožjega ali širšega javnega sektorja, ki so pa praviloma ne glede na to katera Vlada je na oblasti, se postavlja strankarske tako ali drugače posameznike. In nehajmo se potem slepiti, da določen del uradništva in v bistvu tukaj v Državnem zboru zavajamo javnost, da uradništvo ni strokovno.  Naslednja zadeva. Kar se tiče tega Zakona o urejanju prostora. Nobenega še nisem slišal, dobre tri leta je bil ta zakon več ali manj v nekem odprtem postopku z vsemi možnimi aktivnostmi, ki se je tako ali drugače dalo priložnost, da se lahko opredeljuje do Zakona o urejanju prostora. Veste, sklicevanje posameznih poslancev, predvsem opozicijskih, da nima možnost to množico gradiv pregledati, to je pač politična retorika, ki jo poznamo tudi na drugih odborih. O številu amandmajev nič ni novega. Vemo, da tudi na vseh drugih področjih, takrat ko gre v neko fazo zakonodajnega postopka, Zakonodajno-pravna služba zavzema določena stališča in popolnoma logično je, da se temu sledi, v največji možni meri tudi strokovnosti, ne politični, in se z amandmaji odpravljajo neke nedorečenosti, morda tudi kakšne stvari v nerodnosti strokovne presoje in podobno. Tisto, kar pa, moram priznati, in mi je žal, da ni spoštovanega poslanca prisotnega, ki je izjavil, razočaranje je neizmerno v zvezi s tem zakonom o urejanju prostora. Mislim, da si nekako, spoštovani poslanec, glede na vsebino tovrstne izjave praviloma sploh ne bi smel dovoliti. Razumem, daje konkreten predmet zakona lahko za nekatero poslansko, politično stranko nesprejemljiv. Vendar ob tovrstnih izjavah se potem vedno kot poslanci moramo pač postaviti na stališče, ali sledimo nekim usmeritvam politični stranki, potom poslanske skupine, ali pa vseeno sledimo neki smeri stroke. Sam sem prepričan, da ne glede ali ta izvršilna veja oblasti ali spoštovana ministrica, ki sedaj opravlja to mesto ali katerakoli vlada, izvršilna veja oblasti sledi tudi stroki. In tu je sedaj vprašanje, ko se pogovarjamo v političnem državnem zboru ali naj politika dobesedno preprosto z retoriko pohodi tudi stroko. Toliko za uvod.  Sem pa dolžan spoštovanim opozicijskim poslancem dati še naslednji komentar. Na matičnem odboru in tisti, ki lahko, če še niste, pa poglejte, magnetogram tega odbora. Dobesedno je bilo veliko število vabljenih. In vabljenih je bilo skoraj enako število kot članov matičnega odbora. V nadaljevanju se je zgodilo, da nekateri opozicijski poslanci so iz popolnoma razumljivo in legitimnega načina zapustili matični odbor, tako da se je v nadaljevanju ta zakon o urejanju prostora kot tudi ostala dva obravnavalo praktično na nenavaden način, da je bilo vabljenih več, kot pa članov matičnega odbora. Ali je to prav ali ne, prepuščam v razmislek in odločitvam posameznim poslanskim skupinam. Ampak tisto, kar iz magnetograma pa zelo jasno izhaja, da stroka, kljub pomislekom opozicijskih poslancev glede na vsebino Zakona o urejanju prostora je zelo naklonjena. Do sedaj v razpravi sploh od tega ni bilo nič slišati, zaradi tega se zahvaljujem, predsednik, da ste mi dovolil, da se v neki smeri malce širše okoli tega lahko pogovarjam.  Državni svet je zelo jasno, predstavnik Državnega sveta je zelo jasno izpostavil, da v celoti podpirajo ne samo ta zakon, kompleten paket, trojčka. Ampak kdo pa sestavlja Državni svet? Najbrž predstavniki občin, civilnih iniciativ, raznih civilnih institucij in podobno. In jaz ne dvomim v njihovo sporočilo.  Tisto, kar je pa zelo pomenljivo v tem pa samo, če pogledamo kdo od vabljenih, ki je bil prisoten in je v svoji predstavitvi zelo naklonjen bil, nekateri so celo zelo pohvalili, še celo bolj kot koalicijski poslanci glede same vsebine posameznega zakona, in sedaj smo pri stroki in politiki, Skupnost občin Slovenije, predstavnik, potem Inženirska zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor, potem Mestna občina Ljubljana, ki je predstavila tudi Združenje mestnih občin, potem predstavnik Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, nadalje Biotehnična fakulteta oddelek za krajinsko stroko, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, ne bom naprej našteval. V magnetogramu je jasno. In tukaj ta politična retorika v zvezi z zakonom o urejanju prostorov je odraz stališča posameznih poslanskih skupin, ki v neki smeri v tem primeru nimajo interesa, da se naredi bistveni premik na področju urejanja prostora.   (nadaljevanje) Zaključujem v tem delu, moram se pa še vseeno dotakniti zakaj je potreben ta Zakon o urejanju prostora. Predvsem zaradi tega, kajti s tem Zakonom o urejanju prostora se nadomeščajo trije zakoni. Ne bom jih konkretiziral, bi se pa vseeno rad dotaknil ene zadeve, ki pa izhaja iz stroke. In stroka pravi, da je še kako potrebno na tem področju narediti končno nek premik. Sem pa na Zakonu o urejanju prostora. Stroka pravi, da s tem zakonom o urejanju prostora so dobre rešitve in zanimivo, kaj postavljajo na prvo mesto. Na prvo mesto regionalno planiranje. In zakaj? Zaradi tega, kajti to je vmesni člen med državnim in občinskim planiranjem. In tej spoštovani, kakorkoli že, poslanci, ki zagovarjajo popolnoma odklonilno stališče do tega zakona, se sprašujem kje je vrsto let bila politika na tem področju, ki nimamo pokrajin, vendar urejanje prostora in sploh potem v nadaljevanju, ki se bomo dotikali gradbenega zakona, to je nekaj vmesna točka, ki preprosto bi morala biti že pred vrsto let.  Naslednje kar zelo zagovarja stališče je ponovna uvedba tako imenovane gradbene parcele. Ne bom se spuščal v te, kajti tisti poslanci, ki se malce spoznajo na to, zelo dobro vejo kaj to pomeni. Da ne govorim, pa še bi šel preko dve ključni zadevi kar se tiče tega zakona in sicer ena od zelo pomembnih je, da s tem zakonom se dobesedno imenuje ali bo določilo vladno komisijo za prostorski nadzor glede nato, da vemo koliko odmikov, koliko nedopustnih posegov v prostor se desetletje dogaja in drugo, predvsem, da se praktično ustanovi tudi ta tako imenovani strokovni prostorski svet. In na tej točki bi vseeno zaključil in povprašal poslance, ki s politično retoriko tako nasprotujejo temu zakonu. Vendar to so zadeve, ki takrat, ko se posega v prostor ali če sem konkreten, občinski podrobni prostorski načrt ali OPPN, jaz se zavedam, da govorniki pred mano zelo dobro poznajo, sploh pa župani, ki so na posameznih pač županskih mestih imeli v preteklih letih obilico težav, vendar sedaj tako negativno v zvezi s spremembo tega zakona. Ko sem na občinskem prostorskem načrtu, dajmo potem ponovno vzpostaviti tisto kar zelo zagovarjam stališče ministrice, da je potrebno in skrajni čas, da se ta zadeva uredi … Kaj je revizija Računskega sodišča ugotovila v zvezi z OPN? Od lepega števila občin, ki jih imamo v Republiki Sloveniji je nesporna ugotovitev, da je, urejen prostorski načrt ima samo 149 točk. Ali ni to zaskrbljujoče tudi za ta Državni zbor, da je samo tako malo število občin se pristopilo in tudi uredilo praktično podlage. In se potem pogovarjamo o tako imenovani projekt ali zakon Magne in podobno, noben pa se ne izpostavi, ki se že konkretizirajo poslanci v svojih političnih nastopih, primer Akrapović. Zakaj je resnično zgleda vreden podjetnik v Republiki Sloveniji po dolgih letih, ki ni mogel praktično priti do tako imenovanega gradbenega dovoljenja, podlaga je bila ravno neurejenost prostorskih zadev v lokalni občini, moral praktično prestaviti svoj investicijski razvoj popolnoma v drugi konec? Hočem reči, da ta politična retorika se vedno bolj izmika v smeri predvsem interesa raznih poslanskih skupin.  Če OPN ni sprejet, noben se ne vpraša v čem je problem. Najverjetneje občine normalno funkcionirajo, problem pa je, če so župani, ki želijo biti kolikor toliko razvojno usmerjeni in potrebno je biti ali pridobiti zemljišče, ki je zazidljivo in s tem tudi prostorsko urejeno glede namembnosti. Tako, da tukaj ta enoznačnost prikaza, moram priznati, da sem se moral odločno in jasno postaviti na stališče, da potrebujemo po treh letih Zakon o urejanju prostora. Če se za konec dotaknem še amandmaja 44. člena. Vse to, kar je ministrica obrazložila v celoti, sam podpiram, kaj je še kako upravičeno, kajti dejstvo je, da tudi na občinskih nivojih, vsaj kar se tiče urejanja prostora, je potrebno imeti več posluha za stroko, da se ne bomo pogovarjali samo potem ali uradniki delajo dobro ali ne pri izdaji gradbenega dovoljenja. A veste, ena od ključnih zadev uradništva v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja je, če kdo, potem morajo oni dosledno slediti načelu zakonitosti. Uradnik pri izdaji odločbe gradbenega dovoljenja mora upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise. In če tega ni, potem je on v sila nehvaležni vlogi, med nakovalom župana, investitorja, projektanta, arhitekta in vseh tistih, tudi stranskega udeleženca, ki pritiska da se vendar ta zadeva izda. Vendar ta uradnik ni vsemogočen. Dopušča se možnost, da v posameznih primerih bere ali razume kakšno določbo drugače, kot projektant, in če se to zgodi, za to imamo pritožbene postopke. In kot sem uvodoma omenil, zelo malo je pritožb ugodenih na strani upravnih sodišč. Kar se tiče tega člena. jaz bi samo dodal, in hkrati bi prosil tudi ministrici, absolutno, občinski urbanist mora dobiti vso možnost, ne glede na to, tudi če se posamezna občina ne more iz različnih, predvsem finančnih razlogov organizirati, da gre to v neko, recimo povezovalno obliko med občinami, ampak tisto, kar sem tudi v sami razpravi na matičnem odboru izpostavil, mislim, da bi tudi v tem primeru morali slediti ne zgolj samo recimo temu povprečju številu občin, ampak tudi mestnim občinam. Ne da zagovarjam njihov pristop, ampak tudi v Sloveniji se moramo zavedati, da na urejanju prostora in graditve v zelo strnjenih naseljih, je potrebno se zgledovati kako imajo tudi to zadevo urejeno evropske prestolnice. In vse evropske prestolnice, po katerih se velikokrat zgledujemo, imajo na tem področju poseben institut, ki se imenuje mestni arhitekt. In njihova praksa je, da je še kako potrebno, kajti tudi zakonodaja in tudi podzakonski predpisi, ki se sprejemajo, se preprosto pa vsi zavedamo nekaj, da nikoli ne more biti normativno urejeno tako, da ni t.i. pravnih praznin. In ravno čez te institute ali recimo občinskega urbanista v postopku priprave prostorskih aktov ali pa v nadaljevanju, kot sem omenil evropske prestolnice, mestni arhitekt, se z nekimi pooblastili pridobi možnost, da se odpravijo, vsaj tisti, ki so kakorkoli povezani z gradbeništvom, običajno uporabljajo ime t.i. škrbina, da se to odpravi. Do zdaj ne moreš na nivoju organov državne uprave, se pravi t.i. upravnih enot, ne resornega ministrstva, ne preko lokalnih skupnosti od župana in mestnega sveta. Te pristojnosti so preverjene in v bodoče, ali pa morda s kakšnim podzakonskim aktom, da se dopusti možnost, kajti menim, da vsi tukaj prisotni imamo interes, da se na urejanju prostora, sploh v urbanih naseljih naredi bistveno večji del.  O hitrosti postopka, se pa strinjam z vsemi razpravljavci, da je treba na tem področju, se pravi, hitrosti postopka, soglasij in podobno, pa bistveni premik narediti, kajti zanemarja se pomen investitorja, naj si bo to domačega ali tujega. Hvala lepa.
Replika. Republika, gospod Danijel Krivec.
Hvala za besedo. Spoštovanem kolegu Verbiču, mislim, da sva se narobe razumela.  Jaz sem govoril o strokovnosti na nivoju upravnih enot, v kontekstu tega amandmaja k 44. členu, kjer predpisujemo   (nadaljevanje) neke obveznosti za urbanista na lokalnem nivoju, na drugi strani pa imamo upravni organ, upravno enoto, ki izdaja gradbena dovoljenja. Zdaj vi ste lepo povedal, da tam so strokovni, ja, v smislu izvajanja ZUPA definitivno, imajo vso podlago, z vidika gradbene stroke pa nimajo in zdaj vi pravite oni odločajo samo na osnovi zakonske materije, ja ampak odločajo tudi na podlagi podzakonskih aktov in določenih pravilnikov, ki nastopajo pri gradbeni zakonodaji. Pa bom samo omenil spremembe, ki so bile recimo v zadnjem obdobju, recimo EUROKOD, ki je predpisal določene statične popravke na objektih zaradi po potresne pa PURES, ki govori o tem kako morajo stavbe z vidika, bi rekel, varčnosti in tako naprej izgledati. Zdaj, kako bo nek upravni organ v takih primerih, glede na to, da ni strokovnjak res korektno obravnaval neko vlogo, zdaj to govorim čisto iz prakse, ker podobni primeri so se dogajali, zato sem jaz naredil to paralelo, da ministrstvo, na eni strani za lokalne skupnosti predpisuje zelo visok nivo, uradniku, ki morajo neke naloge upravljati, na drugi strani na upravnih enotah je pač upravni delavec, ki ne potrebuje nekih znanj, bi jih pa moral imeti, ker v primeru izdaje gradbenega dovoljenja se ne presoja samo zakonitost v smislu upravnega postopka ampak so tudi druge stvari, ki pridejo in ravno tam prihaja največkrat tudi do težav, ne samo zaradi umeščanja v prostor in urbanizma kot takega, pa tudi iz tistega področja niso uradniki izobraženi, največkrat ni iz te stroke, na to sem želel opozoriti. Rekli ste regionalno planiranje je napisano, saj, jaz to vem, na žalost sem že dolgo časa v tem Državnem zboru pa tudi v preteklosti kot, bom rekel, funkcionar na lokalnem nivoju, saj v zakonih marsikaj piše, ampak to ne bo v praksi funkcioniralo, v tem je problem in je škoda pisati neke stvari pa še dinamiko kako bo moral občinski prostorski načrt slediti smernicam, na drugi strani pa mi regionalnih prostorskih strateških dokumentov ne bomo imeli, kaj bo v tem primeru, na kaj se bo skliceval občinski prostorski načrt, na nič, na zrak. Tudi državnih prostorskih načrtov nimamo valoriziranih, imamo v bistvu stare smernice, ki jih dobimo in tako naprej, tako, da ni problem o tem kar je zapisano, mi to nekako akceptiramo, ampak vemo, da v praksi to ne funkcionira in zato govorimo o tem, da je ta zakon slabo napisan. In, da ne bo funkcioniral in, da je zato brez potrebe, da ga sprejemamo. Sami ste ugotovili, dve tretjini občin ima, bom zaključil, dve tretjini občin ima sprejete OPN, se pravi, da zakonodaja na nek način funkcionira in to na nek način ni problem, vedno je problem v izvajanju in še enkrat poudarjamo, mi imamo problem s tem, da vemo, glede na izkušnje iz preteklosti, da ta zadeva v praksi zaradi postopkov, ki niso dorečeni pač ne bo funkcionirala.
Besedo ima gospod Ljubo Žnidar.
Spoštovani predsedujoči, spoštovana ministrica, kolegice in kolegi. Pa bom kar na začetku uporabil besede gospoda Verbiča, ki je dejal, da gradbeni trojček, to se pravi, ti trije zakoni pomenijo bistveni premik. Do tukaj sem se s kolegom absolutno strinjam, jaz bom pa rekel, da pomenijo bistveni premik v podaljšanje postopkov in v večanje administrativnih zadev pa bom to utemeljil v nadaljevanju. Najprej drobljenje, če iz dveh zakonov naredimo tri, nismo to zadevo skrajšali ampak smo podaljšali, to se pravi smo šli v drobljenje v osnovi iz dveh zakonov na tri zakone. Potem v nadaljevanju, ustanavljamo nove službe, nove inštitute in tako naprej, to pomeni podaljševanje in večanje postopkov, pa bom konkreten. Uvaja se nov inštitut regionalnega prostorskega plana, zelo lepo, se fino sliši, nimamo niti regij, imamo neka statistična področja v Republiki Sloveniji, mi ne znamo niti opredeliti hierarhijo občinskega OPN projekta za OPPN projektom, kjer se mora, bi rekel, vključevati Upravno sodišče in dejansko tudi ta zakonodaja ne razmeji skladnosti s prostorsko-izvedbenimi pogoji OPN kateri morajo biti skladni kateri pa ne. Že to ne znamo razmejiti. Zdaj tukaj pa uvajamo novi regionalni prostorski inštitut, pa ne mi zdaj govoriti, da bomo s tem zdaj skrajšali postopke, ker imamo še en nivo prostorskega urejanja. Jaz prvim, da bi bilo to zelo dobrodošlo in zelo škoda je, da nismo uvedli regij že takrat, ko je minister Žagar to poskušal narediti. To je velika škoda. Pa bi danes, če bi takrat uvedli regije, bi danes regionalni prostorski akt morali imeti in bi bil zelo dobrodošel in zelo racionalen za Republiko Slovenijo. To je ena zadeva.  Potem, v nadaljevanju tudi na področju ministrstva, novo ustanovljen prostorski svet na Ministrstvu za okolje in prostor. To se pravi, ustanavlja se novi svet oziroma še ena inštitucija. Ne zdaj govoriti, da bo zdaj novoustanovljena inštitucija skrajšala postopek. Ali bo imela kakšno nalogo pa kakšno delo ali ne bo? Po mojem bo, če ste jo ustanovili. To se pravi, zopet en element podaljšanja postopka in potem se na ministrstvu vzpostavlja dodatne naloge glede državnega prostorskega reda. Ali do zdaj tega nismo upravljali ali smo? Zdaj mislim, da ne, če se zdaj to na novo vzpostavlja. To se pravi, zopet ena instanca, dodatna, ki bo skrbela na področju državnega reda, prostorskega reda. Tako, da to je, to so konkretni dodatni postopki, ki jih dejansko doslej ni bilo in potem ne govoriti, da s to gradbeno zakonodajo skrajšujemo postopke.  Seveda zdaj, da se vrnem nazaj na te očitke, na sodelovanje opozicije pri sprejemanju teh predlogov amandmajev, itn. Poglejte, amandmajev je okrog 250 strani je amandmajev. Pa ne, da so prišli v enem zamahu ali pa v enem pogledu, štirje krogi dodatkov so bili. Včeraj, poglejte, še včeraj za vse tri zakone ca 25 strani. Še včeraj. Ca 25 strani. To se pravi, amandmajev je več kolikor je samega zakona, pa prej nas je predsednik Državnega zbora podučil, 93 strani poročila, da ne bo kakšnih postopkov in da ne bo potem dilem. To je jasen signal, kako, kakšen je bil postopek, kakšna je bila priprava spremembe te gradbene zakonodaje. Kriminalno slaba, če je amandmajev trikrat več kolikor je pa samega zakona. Kriminalno slaba. In na to smo opozarjali in jaz verjamem, ko je bilo rečeno, pohvalno je bilo to, deležnikov na odboru za infrastrukturo je bilo dvakrat več kolikor pa je bilo poslancev tam. Seveda, tisti del, tam sta bili dve zvrsti teh gostov. Glavnina so bili tisti, ki so bili nezadovoljni s sprejemanjem te zakonodaje, to je bila glavnina.   (nadaljevanje) Drugi del je bil pa tisti, ki so v tej zakonodaji, pa vsej tej zmedi, pa vseh dodatkov, ki so iskali svoj vrtiček za svoj poklic, ali je bil krajinar, ali je bil ta prostorski del ali tako naprej. Iskali so še, bi rekel tisto zadnjo možnost, da pridejo na sejo, pa izpostavijo en del inženirskega poklica, kje se bo ta našel v zakonu in kako bo tisti resor omejen, da ja ne bi kakšen drug gradbeni inženir posegel v njegov vrtiček. To so bili ti dve zvrsti vabljenih, ki so prevladovali na seji. Tako da toliko o tem. Potem je pa zelo zanimiva tale zadeva, kjer piše ugotavljanje finančnih posledic predloga zakona. In tu lepo piše, ja, da obravnavani zakon ima negativne finančne posledice v višini nad 40 tisoč evrov. Ali je to 41 tisoč evrov ali je to 400 tisoč evrov ali je to 4 milijone? To je nad 40 tisoč evrov ampak jaz verjamem, da ne znate natančno izračunati in tudi zapis je temu primeren. Ne znate natančno izračunati. Veste kdo bo pa znal natančno izračunati? 210 občin v Sloveniji, katero najbolj udarite s to zakonodajo. Občine so tiste. In jaz ne vem, jaz mislim, da je tudi predsednik Državnega zbora, da je to eno vprašanje, katerega bo potrebno rešiti, čemu ima sploh smisel pisati notri finančne posledice zakona? Kako boste občinam, ali boste to pri Zakonu o financiranju občin upoštevali ta predlog nove vaše zakonodaje, ki finančno obremenjuje občine. A se to upošteva pri financiranju občin? In boste dodatno zagotovili ta sredstva? Čemu ima sploh to dikcijo … Čemu ima to pomen sploh pisati v zakon? Ali se samo zapiše, ja ima finančne posledice, občine bomo obremenili. To je treba jasno povedati. Poglejte si te obremenitve. Občinski urbanist, potem inšpekcijske službe, določene predpise, spremembe in tako naprej.  Tako da to je mislim, da prav za eno dodatno posebno razpravo čemu vse to v predlogih zakonov to piše? Ali je to samo ugotovitev, da ima finančne posledice, ni pa važno za koga, ni pa važno koga se pa to obremeni. Jaz pa mislim, da je to bistvenega pomena, koga bo zakon finančno obremenil. To je bistvenega pomena. Če si vse to preberemo, je odgovor jasen. Finančno obremenjujemo občine. To je dejstvo. Pa dobro, ministrstvo, ki bo še ustanovilo dodatne inštitute, pa dodatnih pet služb še s tega področja, pa tudi ministrstva. Ampak dobro, ministrstvo je tako sestavni del državnega proračuna, seveda tudi občine so ampak občine teh sredstev, dodatnih, ki jih tukaj obremenjujete, ne bodo videle. Ali boste podrobno ugotavljali katera občina je dodatno obremenjena in za koliko bo ta zakon dodatno obremenil občine.  Skratka pripomb, saj ste videli, s strani deležnikov prej je bilo koliko je zadovoljnih deležnikov ampak ta zadovoljstva, poglejte, teh pripomb od Skupnost občin Slovenije, tudi Fakultete za gradbeništvo, neusklajenost ampak dobro, tisto bomo potem pri inženirski dejavnosti med samimi poklici, ni usklajeno (?) in tako naprej, tako da skratka zakon je celoten trojček izjemno slab tako, da seveda takšnega zakona absolutno pri poznavanju tega področja absolutno, absolutno ne morem podpreti.
Replika mag. Dušan Verbič.
Hvala lepa za besedo predsednik.  (nadaljevanje) Samo na kratko spoštovanemu kolegu Žnidarju. Kar se tiče zadovoljstva, v tem primeru govorim Zakon o urejanju prostora. Izhajam iz vsebine matičnega odbora, na katerem so predstavniki, ki sem jih prej navedel in je zelo podrobno razvidno tudi iz magnetograma kateri so bili, ki so predstavljali stroko. Izhajam zgolj iz tega in ne izhajam iz obilico vseh mogočih fazah pred, predno je prišla ta zadeva na matični odbor, kajti meni je bilo ključno na tem matičnem odboru predvsem pridobiti njihovo sporočilo ali so naklonjeni oziroma ali pozitivno ocenjujejo ta predlog o urejanju prostora. In nesporno iz magnetograma izhaja, da tej prisotni niso zagovarjali politike ampak so zagovarjali stroke. Tudi sam nisem komentiral, da jih je bilo dvakrat več, moj komentar je bil samo, da je bilo več vabljenih kot pa članov odbora.  Tisto, ki je govora bilo tudi v zvezi z regionalnim planiranjem, moram priznati, spoštovani kolega, da v kolikor razumem in ocenjujem stroko v zvezi s potrebo po regionalnem planiranju, je izredno veliko z njihovih strani sporočilo, da se to regionalno planiranje, v bistvu je slabost desetletja v slovenskem prostoru in da je to resnično manjkajoči člen, to kar je tudi spoštovani kolega povedal iz Nove Slovenije, ker ni pokrajin in dejstvo je, da na področju urejanja prostora sistem mora delovati. In zaradi tega vidim zelo pozitivno tudi s strani stroke, da pozdravljajo predlog ali pobudo, ki je bila dana v tem zakonu, da se ta zadeva uredi sedaj na način,d a je to vez med državnim in občinskim, če temu lahko tako rečem, interesom.  Za konec, glede na to, da je bil komentar o tako imenovanem drobljenju, moram priznati, da sem presenečen, kajti Zakon o urejanju prostora ravno združuje, kajti Zakon o urejanju prostora je sedaj kot krovni akt, ki nadomesti tri veljavne zakone in sicer Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o urejanju prostora ter Zakon o umeščanju prostorskih ureditev v sam prostor. Tako jaz pač to razumem. Hvala lepa.
Besedo ima dr. Franc Trček.
Hvala za besedo, predsedujoči. Užitek je bilo poslušati vse skupaj in z veliko večino se strinjam, ampak ker sem navsezadnje vseeno še malo profesor, bom začel malo profesorsko tudi zaradi tega, ker imamo krasne mlade fante na balkonu. A je kakšna dama med njimi? Se opravičujem, če nisem opazil, vsaj gospa tovarišica verjetno.  Glejte, zakaj. Verjetno mi vsi vemo, pa pozabljamo na to, da smo bitja, ki živimo v prostoru, času. Ves čas. Samo dva agregatna stanja sta, ko nismo v tem. Tri. Ko smo zadeti od bolečine, ko smo zadeti od kakšnih substanc in ko smo na vrhuncu orgazma. Pika. Ne bo to spolna vzgoja, ampak to je dejstvo. Kant bi rekel, prostor in čas sta apriorni kategoriji duha. Mi ne znamo živeti, ne znamo misliti izven prostora in časa. In v tem kontekstu je škandalozno, da se četrt stoletja v tej bajti na to pozablja. V tem kontekstu je škandalozno, da je bil ta resor nekako, ko se izbere in tipa za resore, resor na katerega težkokategorniki niso hoteli iti.  Jaz zdaj ne bom omenjal nekega gospoda iz Desusa, ki je bil najprej predviden, pa ni hotel, edino Karl Erjavec je bil edini težkokategornik v slovenski politiki, ki je šel na ta resor, njemu se pa skoraj ne more zgoditi, da mu ne »rata« kakšna afera, da mu kakšna kanta kam ne pade, ampak dobro, tak pač je, pa ne bi zdaj bil žaljiv, ker ta debata, moram reči, zelo v redu poteka. In bom rekel, na tej intimni ravni se meni gospa smisli, že od prvega dne, že od takrat, ko sva se rešetala na hearingu, čeprav gospa Majcen pogosto reče, ko ji zmanjka argumentov, ja kaj bodo pa ljudje mislili, gospod Trček, da smo na Štajerskem vsi tak - nismo, smo pač v nekih teh pozicijah na katerih smo in poskušamo profesionalno delovati in seveda gre za težko materijo,   (nadaljevanje) ker vsi živimo v času in prostoru, seveda vsi interesi tukaj trčijo. In Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je v bistvu odbor kjer vsaj opozicija, bom rekel, najbolj konstruktivno deluje pa sem iz relativno majhne Poslanske skupine, moram pokrivati pol Vlade po odborih, ki jih pokrivam pa še drugo polovico, ko skačem not. In, če bi zdaj rekel za resno delo parlamenta bi potrebovali še 30 več Poslancev pa me bojo sedaj časopisi in ljudje raztrgali, zakaj? Ker v resnih parlamentih Poslanec pokriva dva odbora pa še nekaj, če bi približno hoteli ta zakon »poštimati«, ZUReP, ne trojček, bi jaz moral do konca mandata se ukvarjati samo s tem pa še kakega »strokovca« imeti, razen mojega Vladota, ki si je zdaj nogo zlomil pa ga trenutno ni. Mi smo tudi ljudje in tudi jaz poskušam in se veselim kar je kolega Verbič povedal, jaz poskušam ne stopiti čez rob, ne biti osebno žaljiv, ne žaljiv, mi pogosto žalimo številne stroke, tukaj bolj desnica izstopa, včasih SMC, ko ga tako preveč, preveč potisnemo, to je edino na odboru, ko se mi ne strinjamo, ker imam jaz seveda drugačna stališča, potem običajno desnica začne s profesorji pa da jaz filozofiram pa tako naprej. Ampak mi pozabljamo na to, da v bistvu, zakaj imamo vse te zastoje pa dolgotrajne postopke, ker imamo na eni strani »pregarane« ljudi pa, ker sočasno smo, ste v tem bevskanju v parlamentu, Janša, anti Janša, prišli do tega, da mi ne znamo več misliti, da zadev ne znamo odpreti in jih resno pogledati kje so sistemske težave. In potem kaj se v praksi zgodi, v praksi se zgodi to, da se najde tistega reveža, v jeziku moje matere se temu reče »šutiranje« mačke, v slovenščini se reče brcanje v mrtvega konja, ki ga pol v medijih damo na »pranger«. Recimo zdaj mi je v glavi nek primer, Ministrstvo za kmetijstvo tisti moj del proti Ormožu, ko je dobesedno en birokrat pregorel in ni mogel do časa speljati kaj so bili neki postopki, ali bodo kmetje nazaj dobili razpis. Mi na to pozabljamo, mogoče se komu zdi, da grem preširoko pri tej temi pa ne grem, in mi resno te zakonodaje v tem mandatu ne bomo uredili. V naslednjih dveh mandatih in srčno upam, da bo Levica notri, ker drugače ne bojo samo moji otroci iz Slovenije pobegnili in bi bilo dobro, da naslednja dva mandata ima ista ekipa, bomo resno morali urejati ta trojček, reformo lokalne samouprave, ki je povezana s tem, vključno z regijami. Jaz kot strokovnjak rečem, to je skoraj edina zadeva, ki se RKC strinjam, toliko kot je škofij, nadškofij v bistvu ena manj, če sem iskren. Zakonodajo o investicijah, kaj zdaj Magna govori nam, Magna nam govori to, glejte, če imate dovolj »penez«, če ste globalna korporacija bomo »poštimali«, če bi pa jaz pa recimo, ne vem, kolega Lah pa kolega Kranjc pa Marko dragi Ferluga hoteli neki skupni »biznis« iti, nas bojo pa zagrabili za »cojones« pa iz tega ne bo nič. In seveda infrastrukturo, človek je neavtentično, je v bistvu nedonošenček in je zelo entropično bitje, kaj to pomeni, »nucamo« dosti energije pa se ne ukvarjamo s vprašanjem energetske oskrbe, energetske revščine, energetske učinkovitosti kjer Slovenijo zelo šepa in proizvajamo smeti. In to sta ena od dva ključnih lobijev, ki jih je Milan našteval, ko prvič SMC prijeli malo in, ko SMC svoje nove politike ni odigral. In navsezadnje, v energetiki imate 42 % povprečne plače. To so neke zadeve, ki se jih bo potrebno lotiti, ne zdaj konkretno, če grem k tej zakonodaji, jaz imam eno gospo Meto, ki spremlja te naše seje pa mi vsak dan pošlje tako enih 10, 12 »mailov« pa včasih ji odgovorim, včasih ne, pozdravljam gospo Meto in si kot Poslanec nekako ne znam več predstavljati življenja brez gospe Mete, zelo imam rad, ko mi tudi čez vikend pošlje kak »mail«, ker vidim, da nisem edina oseba, ki ves čas razmišlja o dobrobiti Slovenije. Danes mi je rekla, da bi iskreno pohvalil, najprej koga bi pohvalil, najprej vse, ki v tej razpravi sodelujemo, ker mislim, da nekako z vso resnostjo, brez nekih žalitev se dotikamo zelo, zalo pomembne materije. Seveda bi pohvalil tudi neke smeri, ki so nakazane. Združevati zakonodajo v neke krovne zakone, po nekih ključnih področjih. Jaz ko sem kot sociolog padel v parlament sem se najprej moral naučiti branja prava. Moja pot je šla malo drugače, kot Milanova na postdiplomski stopnji. In so me na kaj opozorili? Opozorili so me, da smo mi seveda številne sektorje, to so pomembne teme, ki se dotikajo tega, pa mladi poslušajo, upam, da bo nekdo od njih tukaj sedel, da ne bomo mi vetrili, kot Janša in Pahor 30 let v politi. 3 mandati je dovolj po 5 let, kot v Avstriji, tri leta in pol resna vlada dela. Pa tudi koalicija. Opozorili so me na - kaj - se bom potem še dvakrat oglašal. Opozorili so me na to, da smo številna pomembna področja razbili na 2, 3 zakone, podzakonske akte, pravilnike, in seveda tukaj večja kaluža, kjer potem se lahko interesi prečijo in se krade naš skupni denar in naša skupna prihodnost. In v tej smeri to pozdravljam, ampak pozdravljam tudi s tem, opominjam kolego iz SDS, ali to pomeni, da rečemo, zdaj bomo pa to združili v en zakon, potem pa bomo tiste 2, 3 zakone ugasnili. Jaz bi bil najbolj srečen, da bi bil v sklicu Državnega zbora, ki bi zmanjšal število zakonov, dajmo reči za eno desetino. Na takšen način, in zdi se mi, da bi to v bistvu morali narediti.  Preseči sektorski pristop. Absolutno se strinjam, sektorski pristop je pristop, če gledamo razvojne modele med obema vojnama. Država, kot Slovenija, to pa je ena redkih zadev, ki mi je všeč v švicarskem sistemu, bi si lahko privoščila in potrebovala ta premislek. 7 ministrstev »u vrh glave«, ki prečijo horizontale, a seveda, to potem, da bo manj ministrskih mest, bo pa več odgovornih sekretarskih mest. To bi v bistvu mi potrebovali, in tudi to bi morali v dveh naslednjih mandatih, izvesti politična ekipa, ki bo tukaj noter sedela. In seveda tudi višje plače, dajmo biti odkriti, ministrom, državnim sekretarjem, podsekretarjem, ker že resni poslanec nima nobenega življenja, ti ljudje pa ga imajo še manj. Pa že za mano pljuva vsak, ki ima 3 sekunde časa, njih pa seveda napiči vsak, ki ima nanosekundo časa. Ampak, to tudi govori o nas, tukaj ni dosti razlike med tem, ko je Maribor včeraj izgubil in kako se tuli po Facebooku pa kje drugje, pa odnosom do politike. Takšni smo in to predavanjem imam zaradi vas, mladi ljudje, gor ker bi rad, da »ratate« drugačni. Ker, če bomo takšni še naprej, boste tisti, ki lahko pobegnete ven, pobegnili, tisti, ki pa ne, boste v Sloveniji ostali. In to ni smešno, to je tragično in to tragedijo ste neki zakuhali v 25-letih. In včeraj sem šel gledati Iztrebljevalca, in moja vloga v parlamentu je, da takšno politiko in takšne ljudi iztrebim. V dobrobit vas, ki ste gor na balkonu. Zdaj, koliko imam še časa pri tej točki. Grem dalje. Stroški. Logično, da občine gledajo to čez stroške. Zdaj, tukaj desnica se nekako kaže ob meni, ki je edina, ki se s tem ukvarja, ampak jaz že cel mandat tulim, neuspešno, ministru, ki ima itak preveč vsebin, stroški občin. Mi se nikoli tega resno ne nočemo lotiti. Nikjer v resnem svetu nimajo občine uravnilovko, kot imajo pri nas. To župani neradi slišijo, in tudi v to bom moral dregniti. Vse občine ne morejo imeti istega obsega obveznih nalog in dobiti tudi istih penez. Manjše občine bodo imele manjši obseg obveznih nalog, na prvo žogo bodo dobile res manj penez, ampak to je v bistvu izravnava pozitivne diskriminacije, ker bodo v osnovi na manjši obseg obveznih nalog dobili več penez, denarja.  Zdaj, druga zgodba. Jaz bi si seveda želel, ker sem predaval prostorske zadeve o prečenju vseh teh strok, da bi na Upravnih enotah in na lokalni ravni in na ministrstvu končno spustili noter mlade ljudi, ki imajo znanja. Mi smo družba in država, kjer ljudje pod 40 let ne obstajajo. Nimamo nobene resne politike o tem in me noben ne bo prepričal, da jo imamo.   (nadaljevanje) V 9,5 milijardah proračuna najdemo tam neko »fliko« 1,5 milijona, ki tisti, ki zaseda nek resor partijskemu podmladku pa odvodom civilno-družbenim pogosto te »peneze« »potala«. Tudi tukaj se moramo nekako resno prijeti in premisliti.  Planiranje na občinski ravni je, bom povedal v ljudskem jeziku »bedastoča«. Zakaj? Še drevo, ki vam raste ob občinski meji, pa je zaščiteno kot naravni spomenik, ima lahko par dolgih vej v naslednji občini. Potok se vam ne ustavi na občinski meji verjetno. Razen, če dve občini nista tako skregani, pa se bo v Sloveniji zgodilo kot je kaj, Firence pa Siena hoteli reke premikati, pa kdo bo koga na ta način potem premagal. In iz te logike bi morali dejansko izhajati. Ja, planiranje se dogaja na regionalni ravni in mi dejanskega planiranja urbanizma, od kdaj obstaja samostojna Slovenija, nismo imeli. Edini oziroma edine, ki imajo še največ tega znanja pa so se s tem ukvarjale, zakaj govorim v ženskem spolu, so v glavnem krajinske arhitektke, ki se jih hoče tukaj malo povoziti. Če bi bil malo ciničen, bi rekel, da nekdo hoče malo Janši pa Kučanu nagajati, ker imata in en in drug hči, ki sta v tujini vrhunsko šolani krajinski arhitektki. Ampak to se tudi kaže na nek naš odnos ali ne odnos do strok. Tukaj pridemo do Jeffersona, federalističnih spisov. Milan bo vedel o čem govorim. Da večina ne povozi manjšino. Imate seveda neko manjšo stroko, ki se je nekako v tem prečenju poskuša povoziti.  Mi regij nimamo, seveda, moramo jih narediti, ampak ne na način kot si bo predstavljala večina politike, dajmo tako računati, dajmo to ubogo kokoško tako razrezati, da bodo moji dobili več, da bo ta regija iz naših kvot, pa da bo spet nekdo, kot je rekel en vidni Desusa, prišel v nebesa. Na ta način seveda ne.  Industrijske cone, …/ znak za konec razprave/… kar se nam lepo kaže na primeru Magne, mi imamo ogromno nekih deindustrializiranih območij, ker se moramo ukvarjati tudi z onesnaženo prstjo in podobno. A ste šli reševati te zadeve, vi, ki zdaj tako pametujete pa ste 20 let v politiki? Ne! Seveda je rajši vsaka občina, ki je lahko, gradila novo svojo industrijsko-obrtno cono, da so lahko župani in prijatelji služili. Tudi tukaj potrebujemo …/ znak za konec razprave/… iztrebljevalca, ki bo iztrebil tovrstne prakse.  Bom nadaljeval v naslednjih treh javljanjih. N Hvala.
Še kakšna potreba po razpravi glede te točke? Aha, pardon, pardon. Tako dolgo je govoril, da sem pozabil, da imam še enega na vrsti.  Postopkovno najprej gospod Jan Škoberne.
Najlepša hvala spoštovani predsednik.  Sem počakal najprej v upanju na vašo reakcijo. Cenjeni dr. Trček je v svojem izvajanju med drugim povedal, da svoje poslanstvo in vlogo razume tudi v iztrebljanju neke skupine ljudi. Zdaj se mi zdi pomembno, da tovrstne izjave jasno poveste, da ne sodijo ne v ta prostor, ne v katerikoli javni diskurz in spoštovani predsednik, predlagam, da omogočite dr. Trčku, da se opraviči za izrečeno, ker nazadnje, ko je družba tolerirala diskurz iztrebiti neko družbeno skupino, katerokoli že, tudi, če je skušal to metaforično povedati, vemo kam je to pripeljalo. Če želite, imate to možnost, lahko prekinete sejo zbora, dobimo magnetogram, v vsakem primeru mislim, da je šlo preko meje ob vsem kar dr. Trček zna povedati in kar mu je tu tolerirano. Tovrstni diskurz je nesprejemljiv za ta zbor, za to družbo.  Hvala lepa.
Najprej bom dal postopkovno, preden bom povedal do konca.  Postopkovno dr. Franc Trček.
Ja hvala za besedo.  Mislim, kolega Škoberne je eden mojih boljših študentov, to sem že večkrat povedal. Ja kaj? Če je dejstvo. Zakaj ga ne bi pohvalil. Jaz se v bistvu, dobro starejši moramo večkrat kaj slišati, ker ne jemo Persen (?). jaz se lahko opravičim, ampak spoštovani kolega Škoberne, seveda ste vi to malo zlorabili, ker ste zelo dobro poslušal, moram v bistvu Milana gledati, da jaz navajam naslov nekega filma, ki ga je nekdo tako prevedel. Prevedel ga je pa relativno nerodno. Ja, in jaz se bom še naprej trudil iztrebljati tovrstne politike, ker jih dejansko moram, ker drugače tvoj, pa moj otrok, otroci ne bodo imeli za penzije. Hvala.
Sedaj moja presoja je taka, da te besede ne vežem na takšne kontekste, ki bi v bistvu, ta je bila metaforična, ni bila nikakor mišljena drugače, ker tudi drugače ne more biti. Vse kar je odvisno in kar je v politiki odvisno od tega, kako nas ljudje izvolijo. Ali nas izvolijo ali ne in od tega je odvisna usoda kogarkoli. Na kakršenkoli drug način pa tega nisem videl. Mislim, da je to delno opravičilo, ki ga je sedaj kolega Trček dal zadostno na tej točki. Sem pa tudi sam zelo natančno poslušal, ker je ravno predaval in da ne bi predaval preveč.  Kakorkoli, besedo ima sedaj mag. Bojan Krajnc.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Hvala, da ste opazili, da sem na vrsti za razpravo.
Se še enkrat opravičujem, ker…
Opravičilo sprejeto. Prav tako pa lahko razumem tudi razpravo vstajniškega kolega iz Maribora, kolega Trčka, njegovo metaforo v povezavi s filmom. Sam nikakor nisem razumel, da bi kolega Trček hotel iztrebiti mene, SMC, kolega Škoberneta ali SD, nenazadnje je že večkrat napovedal, da si želi sodelovati v prihodnji koaliciji.  Preden ta razprava pobegne v neresno smer moram vseeno začeti nekoliko Trčkovsko, če se izrazim po Kafkovsko. Kolega Trček je govoril o stanjih v katerih se ne zavedamo prostora in časa. Še nekaj takih stanj je, med njimi tudi sanje. In meni se danes pravzaprav nič ne sanja o tem, kaj ste govorili o tem, kaj se je dogajalo na odboru. Sprašujem se, kdo je takrat ob pol enih zjutraj, pa še proti polnoči tam delal in razpravljal o členih in amandmajih. Vi, ki ste govorili o tem, kako je razprava na odboru potekala in jedro razprave, kako je ta Državni zbor in njegovo delo organizirano, se opravi na odboru. Ker vas tam ni bilo, prav gotovo ne veste kaj se je tam dogajalo. Očitno iz tega, kar ste danes tukaj povedali. Jaz lahko razumem legitimne politične razloge za obstrukcijo Levice in SDS na odboru. Povezani so s tem, na kakšen način so bili vložni amandmaji. Odkrito lahko povem, da tudi v SMC nismo bili zadovoljni z načinom, kako so amandmaji prihajali. Bili smo zelo zadovoljni pa z načinom usklajevanja s koalicijo in z Ministrstvom za okolje in prostor, zato smo seveda na koncu tolerirali tak način dela odbora. Nenazadnje pa smo pri delu odbora tudi sodelovali, med tem ko tisti, ki ste sejo obstruirali niste. In resno politično misliti pomeni izkoristiti vse možnosti za delo v Državnem zboru. Govoriti sedaj za nazaj, da niste imeli možnosti delati in sodelovati pri razpravi ni resno. Nenazadnje, koleg Trček ni resno tudi to, da v 15 minutah nisi besede spregovoril o svojem amandmaju oziroma o amandmaju Levice, ki ste ga vložili. Zato verjetno ne pričakujete, da ga bomo podprli. Poleg tega da ne obstajajo vsebinski razlogi, čeprav sedaj ne teče razprava o amandmaju k 63. členu, kjer je Levica vložila amandma, ampak o 44. Ampak glede na prakso govorim pač o vsem. Poleg tega, da vsebinsko je ta materija čisto dovolj dobro v zakonu urejena, kar smo tudi slišali na odboru, pa seveda kolega Trček te ni bilo.  Za začetek je vseeno treba odgovoriti še na argument, ki se je v zvezi z obstrukcijo na odboru pojavlja. In to je neko hitenje. Kasneje se je iz izvajanja vseh vabljenih o katerih se sedaj tu nekateri prepirate koliko jih je bilo, pa sploh ni pomembno, ampak pomembno je to, kaj so povedali, izkazalo, da hitenja pri sprejemanju celega paketa, ne samo tega zakona, sploh ni bilo. Več let, so povedali vabljeni, so trajala usklajevanja. Od 2012 celo pri zasnovi idejni, recimo temu, spremembe te zakonodaje, zato ker se je v praksi pokazalo, da dosedanja zakonodaja, ki je bila preveč razdrobljena, nerazumljiva, povzročala ogromno konfliktov v času in prostoru,   (nadaljevanje) kot bi rekel kolega Trček, ni bila ustrezna, zato imamo pri ZUreP redukcijo iz treh zakonov na enega in tudi sam bi si želel seveda, da bi nam to uspelo pri kakšnih drugih zakonih, da ne bi imeli jih 7 tisoč, pa ne vem koliko, 20 tisoč podzakonskih aktov, ampak tudi število podzakonskih aktov se tu zmanjšuje z 12 na 4 in od tega sta dva že sprejeta. Vse to bi lahko slišali na odboru. In Senka Šlifkovič Vrbica, ki je na seji odbora predstavljala Mrežo za prostor in Plan B za Slovenijo, je govorila, citiram: »Nadstandardna izvedba participativnega postopka.« Jaz kaj takega še nisem slišal na nobenem odboru, prav tako na nobenem odboru nisem še slišal toliko pritrjevanja k sprejemu tega paketa in še posebej ZUreP. Seveda so bila opozorila tako s strani, predvsem največ dela je bilo v Zakonodajno-pravno službo, pa tudi s strani občin in nekaterih posameznikov, predvsem tistega gospoda, ki je takrat govoril o panojih v povezavi s spremenjeno določbo o gospodarski javni infrastrukturi in mu je bilo seveda pojasnjeno, da to nikakor, da je njegova bojazen odveč. Zato je seveda to zelo pomembno pri tem, da smo tudi zaradi tega pristali na način dela na odboru z amandmaji odbora in predstavniki Ministrstva za prostor, gospa ministrica, gospod Luka Ivanič, gospa Teja Baloh so natančno pojasnjevali vse stvari in zato smo delali do pol enih zjutraj, medtem ko so nekateri verjetno že sanjali, če se vrnem na začetek.  Zdaj, kaj smo, kaj bistvenega smo upoštevali? Naslednji amandma je k 58. členu sodno varstvo. Tukaj je bila dilema ali pustiti sodno varstvo tako kot je bilo do zdaj urejeno, torej samo po zakonu o pravnem postopku, pa glede sporov po Zakonu o upravnem sporu in drugih materialnih določbah glede sporov tja do Ustavnega sodišča, ali ga urediti tako kot se temu pritiče glede na opozorila Evropske komisije ali pa celo mislim, da tožbe v zvezi s tem, da pravno varstvo v zvezi s tem ni dobro urejeno.  Potem, v zvezi s pripombami občin, komunalni prispevek z amandmaji smo uskladili materialne določbe v zvezi s z gradbenim zakonikom in seveda v razpravi pri naslednji točki podrobneje pojasnjujemo kako točno in kdaj ga je treba plačati v povezavi z izdajo gradbenega dovoljenja, torej da obstaja to pogoj. Številne nevladne organizacije smo pri tem upoštevali. Ponovno ponavljam, vrsta jih je sedala na odboru, vsi so pritrjevali zakonu in sprejemu tega in sodelovanju pri tem v preteklih letih. nenazadnje se je tudi koalicija v tem zakonu usklajevala več kot eno leto.  Kar se tiče občinskega urbanista in to pa je zdaj povezano tudi s tem 44. členom, njegovo strokovnostjo. Cela intenca zakona je taka, da se v ranih fazah načrtovanja in urejanja prostora zagotovi strokovnost in tu so tudi občine same, predstavnica MOL in ZMOS opozarjala na primanjkljaj v strokovnosti na občinski ravni, seveda v povezavi s strokovnostjo uradnikov, ki se z urejanjem prostora ukvarjajo na državni ravni, pa vendarle, pogoji ki smo jih v tem členu zapisali za občinskega urbanista, odgovarjajo na to strokovno vprašanje, torej kako strokovni morajo biti urbanisti na občinski ravni poleg tega, da z amandmajem seveda občinam ne zategujemo vratu ampak jim dajemo dve leti možnosti, da izpolnijo pogoje za občinskega urbanizma, da se veda ne govorim o tem, da bodo lahko občinskega urbanista zagotovili ne na različne načine, ne samo s tem, da ga bodo zaposlili v upravi.  Nazadnje pa glede tega kar sta kolega Lah in kolega Horvat govorila o tem, da zakon ne skrajšuje postopkov ampak jih pravzaprav podaljšuje in sta to utemeljevala s številom novih faz. Bila je neka pavšalna ocena, da če vsaka faza traja, ne vem koliko je rekel kolega Horvat, dva in pol meseca, da pride na 5 let, kar seveda sploh ne drži, mimogrede, in da je to spet nek poizkus manipulacij, ki smo jih sicer vajeni od kolega Horvata iz nekih drugih bolj številskih, se pravi, finančnega odbora v zvezi s tem kako se kakšni učinki računajo. Bolj bistveno tukaj pa je, da število novih faz ne pomeni avtomatsko podaljševanje postopka zato, ker nove faze pripomorejo k odpravljanju problema, ki sem ga prej omenil, da dosedanja zakonodajna ni bila dovolj jasna, pregledna in razumljiva in to pomeni, da z novimi fazami sedaj je in seveda lahko o pogoju strokovnosti vseh sodelujočih, tudi občinskih urbanistov, ki sem jih prej omenjal, te faze, ki jih je sicer več, tečejo bistveno hitreje.  Gospod Luka Ivanič je na odboru natančno pojasnjeval to primerjavo s tujino, občinskimi prostorskimi načrti in občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti kjer ste vi skušali vzpostaviti nek videz, da drugje to vse hitreje teče in vse bolj gladko in seveda je razložil razliko med tem kaj pravzaprav primerjamo ali je bolj primerno s tujino primerjati naše OPN ali OPPN, plus tega, da seveda je razložil, da so v tujini za primerljive predpise postavljeni celo daljši roki kot pri nas. Torej je prav vprašanje, zakaj pri nas stvari tako dolgo trajajo in smo spet pri strokovnosti in pri tem kako jasna in razumljiva je za uporabo in izvrševanje zakonodaja in te nove faze temu služijo. Medaforo, kolega Lah, vam povem, če kupite kos pohištva, pa dobite zraven samo dve sliki, na začetku samo vijake pa orodje, ki ga potrebujete, pa končno sliko, boste potrebovali več časa za sestavljanje te omare, kot če dobite natančen načrt po fazah kam morate kakšen vijak priviti pa kaj sestaviti, pa bi vi rekli, oh tole bo pa zelo dolgo trajalo, pa ni res. Natančno se vodi cel postopek urejanja prostora in hierarhija o katerih je bilo tudi s strani SDS rečeno, da ni znana, je seveda znana. Tako da, v SMC ne bi ponavljal tega kar je bilo že rečeno s strani ministrstva in kar smo tudi sami v predstavitvi stališča po splošni razpravi navajali v zvezi z nameni, rešitvami in cilji zakona, ker si to lahko vsak preveri. Skratka, tudi sam in SMC v celoti bomo zakon podprli, amandmaja Levice, o katerem sploh ni bilo govora s strani predlagatelja, amandmajev Nove Slovenije pa ne.  Hvala lepa.
Postopkovno in kasneje imamo še repliko.  Postopkovno dr. Franc Trček. Izvolite.
Hvala za besedo.  Poglejte, moram se oglasiti, da ne bi ta debata, ki je bila v redu, zdrsnila nekam. In seveda moj postopkovni predlog je, da se mi bo kolega opravičil. Moram razložiti v bistvu zakaj.  On je sicer nastavil neko všečno retorično figuro, ki pa v bistvu ne pije vode iz več razlogov. Prva je ta, da sem jaz na seji bil, dokler niso vsi vabljeni povedali svoje. Druga je ta, ker jaz vedno rečem študentom, nikoli ne sklepaj iz sebe na populacijo. Kaj to pomeni? To pomeni tudi, ko jaz obstruiram sejo, grem v pisarno in poslušam kaj vi govorite. Jaz moram pogosto celo moje strokovke in strokovce domov naganjati pozno zvečer, pojdite. Če že jaz nimam nič od družine, pojdite, sam bom oddelal zadevo.  Tretja zgodba. To, da ste vi delali do enih zjutraj. Jaz sem sedel v pisarni pa sem vam rekel naslednji dan, če bi jaz bil tam, bi ta seja traja tri dni. Enkrat vam bom to naredil, upoštevaje ves Poslovnik, ampak veste, število ur ni ključno. Ključno je ali mi pridemo do dobre zakonodaje ali ne, kar pa pogostokrat ne pridemo. Enkrat ste se kao nekaj malo pretegnili, pa še to ne kaj pretirano, ker niti, evo, kolega Bane, kolega Rajić, arhitekt, urbanist z dobre beogradske šole urbanizma z magisterijem, niti njegovih amandmajev, član vaše stranke niste sprejeli. Skratka, ne mi prosim lepo bučke kotaliti in ne resno debato usmerjati stran, kar ste zdaj hoteli, vstajniški kolega. SMC, ker se ga pritisne ob zid, z argumenti se običajno začnete vesti na način, ki ga največkrat v tem Državnem zboru uporablja SDS, pa včasih kolega Laha še malo zanese,    (nadaljevanje) dobronamerno sem ti tisto včeraj rekel, ker se navsezadnje tudi zaradi tega prekopavanja kosti iz SDS izstopil. Pa da ne bom zdaj zlorabljal to, jaz bi rad, da se debata vrne tam kjer se mora. Se pa v mojem, tako imenovanem predavanju, tudi obrazložil amandma, ki bi ga lahko kolega slišal, če bi pozorno poslušal. Govoril sem seveda o krajinskih arhitektkah. To. Pričakujem opravičilo in upam, da bo debata o vseh treh zakonih šla naprej tako kot je šla do sedaj. So pa kolegi v bistvu že povedali, da gre za tako perpleksno materijo, ker se vam ta amandmiranj tako lomijo, …/ znak za konec razprave/… čez različne zadeve, da bom zaključil metaforo, ki jo bo kolega strojnik razumel. Ta zakon, kot se ga pelje naprej, je tista najslabša Ikea omarica, kjer vam bo manjkal imbus pa tretjina tistega v bistvu kar rabite za »našraubat« in to je v bistvu problem, če ljudje to poslušajo na katerega vas cela opozicija opozarja. Me pa žalosti, da od Desusa noben ust ne odpre. Navsezadnje bi pričakoval, da vsaj vi malo svojo ministrico argumentirano branite. Pričakujem opravičilo. …/ znak za konec razprave/…  Hvala.
Bom razumel ta vaš postopkovni kot želja po razpravi. Izkoristile ste tri minute, seveda z željo, da se vam mag. Krajnc opraviči. Sama verjamem, da se bosta pogovorila. Je pa mogoče ta nauk zgodbe, da je treba biti racionalen s časom, zato, da se ga izkorišča in izkoristi za razpravo zaradi katere danes tukaj sedimo.  Repliko je želel gospod Lah.  Izvolite, imate besedo.
Kolega Bojan, iz tega kar si zdaj na zadnje razpravljal, je razvidno, da se nisi nikoli ukvarjal s to problematiko. Ravno tisto ko si ti povedal, da je treba vse skupaj, zato je več postopkov, da bodo in vijaki in stranice in ne vem kaj še vse prišlo na enkrat, ravno na to mi opozarjamo, ker tukaj je treba nosilce urejanja prostora trikrat vprašati. To se pravi, da ti dobiš najprej samo deske, potem pa moraš poklicati, da rabiš še vijake, pa ti pošljejo še vijake, potem ti manjkajo še ključi, pokličeš še enkrat, da dobiš še ključe. To je ta postopek. In tudi naši amandmaji gredo, čeprav je zakon slab, v to smer, da na začetku že pri sklepu, da takrat tisti, ki hočejo spremeniti prostorski akt, pove kaj bi rad spremenil dosti natančno in da nosilci urejanja prostora enkrat rečejo tako, tako, tako, ne pa trikrat potem še spraševati pa te nategujejo še, oprostite izrazu, ne vem kolikokrat in to potem pride v letih. Sam gospod Ivanič je povedal, da je Magna, da je prostorski akt bil postopek po predpisih. Vse po predpisih je šlo v pol leta skozi. Zakaj pa pri vseh ostalih občinah 4 do 8 let? Kje je zdaj to? Gospod Verbič je govoril prej pa o ne vem kakšnih dobrih uradnikih. Kje? Glejte, upravne enote v razvitem zahodnem svetu je sploh ne poznate, ne poznajo upravnih enot. Vi ste bil pa načelnik. Če jih pri nas ne bi imeli, ne bi imeli službe. V tem je problem, da vse preveč kompliciramo in da je vse na uradnikih, vse ga je treba trikrat vprašati. Dajmo poenostaviti, združiti to vse. Enkrat naj pove to rabimo in pika. In tisto, kar sem govoril okoli cest, tukaj imamo amandma pri gradbenem zakonu, da niso potrebne služnosti za dostop do parcel, ker drugače legalizacij ne bomo rešili. Potrjujete tisto kar sem govoril v poslanskem vprašanju pa kar bom še danes. Kar nekaj govorimo v tri dni.
Razumem, da obstaja še želja po razpravi. Vas vabim … Replika želite? Gospod Horvat ima repliko.  Jožef Horvat, izvolite.
Hvala lepa gospod podpredsednik.  Seveda ravno to kar ste rekli. Tukaj mora biti argumentirana razprava. Jaz nimam težav, če me moji spoštovani kolega Krajnc, dragi Bojan, ocenjuje, da sem manipuliral, da govorim s številkami. Ja, ponavljam številke. Ponavljam. 18 faz je bilo do sedaj. To so številke, to je diagram poteka sprejemanja OPN. Enega sem dal skozi, ne vem koliko ste vi in do sedaj 18, zdaj pa je prišlo novih 5. Koliko je potem to skupaj? 18 plus 5 je 23 novih faz. To je podaljšanje, kolega Krajnc ne se tam skrivati, pridite na mesto kjer vam je mesto in to je zdaj vaša manipulacija in vam zdaj gotovo gospod Krajnc ploska vseh 212 slovenskih županov.
Kolegice, kolegi, želi še kdo razpravljati o 44. členu? Vidim, da ja, vseeno vas vabim, da se prijavite k razpravi. Prijava poteka. Izvolite prosim. Besedo ima mag. Dušan Verbič, izvolite.
Hvala lepa za besedo podpredsednik. Moram priznati, da ta razprava nekako se v nekem delu kar odmika od same vsebine in sicer Zakona o urejanju prostora. Zaradi tega sem nekako tudi dolžan, da se odzovem na kakšen komentar. Glede na to, da sem tudi sam se v uvodni razpravi dotaknil predvsem v večjem delu zaščito uradništva, ki dela na področju okolja in prostora, se pravi izdaja gradbenih dovoljenj in tako imenovanih uporabnih dovoljenj in, ki je bilo zdajle govora iz strani spoštovanega predhodnika, da ni vse tako kot bi moralo biti, se jaz tudi sam strinjam. 58 upravnih enot katere so izključno pristojne za odločanje na prvi stopnji, te upravne enote so bile ustanovljene davnega leta 1994. In je moje ključno vprašanje, kje so vsi tisti, ki v, če lahko temu tako rečem, ki tudi danes nekako kar malce zlorabljajo vsebino tega zakona, tudi na kritiko tovrstnega uradništva. Poudarjam še enkrat, od teh stotih uradnikov na prvi stopnji, prav gotovo je določen odstotek, ki praviloma ne bi smeli biti na teh mestih, ne pogovarjamo se o tem, ali so strokovno usposobljeni ali ne. Moje skromno mnenje je, da so strokovno usposobljeni, ampak dejstvo je, da je to na plečih odgovornih v tem primeru tistih, ki vodijo ali upravne enote ali višji nivo, da to selekcionirajo. Res je, da se v posameznih primerih, predvsem pri zahtevnih gradbenih dovoljenjih pojavljajo primeri, ki niso v ponos, ampak ne moremo govoriti pa o vseh. Menim, da je ravno tudi ta, sprejetje tega zakona, en od elementov, ki se absolutno tesno povezuje tudi z naslednjim zakonom, Zakon o graditvi objektov pa orodje, instrument, ki bo v procesih izdaje gradbenega dovoljenja prinesel nek napredek. Zaradi tega se ne morem strinjati z negacijo ali kakorkoli nasprotovanjem potrebnih sprememb, ki ga prenaša konkretni ta zakon. Tudi v razpravi spoštovanih Poslancev, ki je bilo ponovno izpostavljeno zakaj se z Zakonom o urejanju prostora pojavlja sedaj neki novi organi, skupine, komisije in podobno. Pa bom ponovno izpostavil, v ta tako imenovani ustanovljeni prostorski svet in ta tako imenovana komisija za prostorski nadzor, čemu je to namenjeno, ne zaradi tega, da se birokracija množi po nepotrebnem, ampak zaradi tega, da bo stroka imela večji vpliv in sam si razlagam tovrstno spremembo predvsem v smeri, da tisto, ki je bilo tudi malce skepse v razpravi nekaterih Poslancev, ta tako imenovano regionalno planiranje. Jaz sem prepričan, da si marsikdo slepi, da danes ni potrebno ali nujnost po regionalnem planiranju. Velikokrat je v tem Državnem zboru in tudi matičnih odborih izrečeno, ena od slabosti, da se po tolikih desetletjih samostojnosti Slovenije še vedno ni uresničila ustavna kategorija pokrajin. Ampak, ko se pogovarjamo o prostorih pa mislim, da moramo prisluhniti stroki, ki pritiska na ministrstvo ali na ministrico, da naj se ta tako imenovan regionalni vidik resneje loti in se zapiše tudi v ta zakon. In jaz verjamem, da tukaj skoraj ni politike, je pa interes, predvsem lokalnih skupnosti, da se končno tako imenovani občinski prostorski načrti, kaj šele občinski podrobni prostorski načrti že čim bolj približajo po eni strani interesom lokalnih skupnosti, županom, občinam, njihovim občinskim svetom. Tisto, kar pa nas še kako močno mora zanimati pa investitorjem, kajti za vsakega investitorja resnično moramo biti zelo veseli.  Za konec, ko je govora, kar se tiče teh občinskih prostorskih načrtov. Dejstvo je, da z zakonom o urejanju prostora se dobesedno s tem zakonom izloči ta tako imenovani strateški del. In kaj posledično ta zakon ravno s tega del prinese dobro? Predvsem to, da bo občinski podrobni prostorski načrt postal izvedbeni akt. Tukaj bi jaz na tej točki končal. Ne rečem, da je zakon idealen, da ni morda v posameznih zadevah potreben še nadgradnje. Če v treh letih ni bilo toliko strokovne in politične volje, da bi se ta premik ali zasuk na bolje naredil, potem je skrajni čas, da imamo zakon o urejanju prostora tukaj sedaj na mizi in da se ga sprejme. Preprosto v nadaljevanju pa prepustiti stroki in tudi lokalnim skupnostim, da bodo sledili in po potrebi tudi nadgrajevali to vsebino. Kateri zakon pa je tako idealen, da lahko rečemo, da je tako sestavljen, da že v samem začetku zadovolji vse deležnike. Ni to primer ne v Sloveniji, ne v katerikoli državi, ki se resno ukvarja z demokracijo. Hvala lepa.
Besedo ima gospod Bojan Podkrajšek. Ne. Besedo ima gospod Igor Zorčič.
Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Pred nami je ena zelo pomembna sprememba zakonodaje, prostorsko urejanje. Jaz opažam, da že v teku priprave tega zakona in pri usklajevanju, pri odločanju o posameznih amandmajih prihaja do zelo različnih mnenj in stališč o načinu ureditve posameznih vprašanj, ki se tičejo urejanja prostora. Ne dvomim, da do tega prihaja tudi v praksi, sploh ko se sprejemajo občinski prostorski načrti in drugi izvedbeni dokumenti. Več kot očitno je, da ta zakonodaja, ki je sedaj obstoječa, ki je trenutno veljavna, da potrebuje neko nadgradnjo in da ta nadgradnja mora vsebovati tudi določene mehanizme, da se vsa ta nasprotujoča mnenja usklajujejo.  Na sami seji odbora smo bili priča nekim stališčem vabljenih, ki so sodelovali pri nastanku te zakonodaje. In jaz mislim, da, mene je njihovo stališče, da je ta zakonodaja v osnovi dobra prepričalo. Seveda je vsak od njih povedal kje so posamezne točke, ki so problematične, po njihovem stališču, pa vendarle je Ministrstvo za okolje in prostor dalo v teh pomislekih ali pa na te pomisleke argumentirana mnenja zaradi česar ocenjujem, da zakon takšen kot je, je primeren za to, da se tudi sprejme v tem državnem zboru.  Jaz ne želim prejudicirati izvedbe tega zakona v prihodnje. Jaz sem prepričan, da bo seveda tudi prišlo do odprtih vprašanj, sploh dokler se ne ustali praksa pri odločanju, recimo, o posameznih zadevah v sprejemanju občinskih prostorskem načrtu, praksa glede pravnih sredstev in podobno. Zato verjamem, da bo tudi takrat prišlo do določenih manipulacij, pa kazanja s prsti in podobno. Pa vendarle glede na tista mnenja, ki smo jih bili deležni na odboru, ocenjujem, da ta zakon ni tako slab, da bi ga morali zavrniti.  Seveda se pa tu strinjam s kolegom Verbičem, ki je, pa tudi ostalimi, ki so izpostavili, da je to ogromno število amandmajev, ki smo jim bili priča, da je to precej problematično in da bo na relaciji ministrstvo Državni zbor, predvsem Zakonodajno-pravna služba pa služba za zakonodajo Vlade potrebno narediti nek napor, da se neke smernice sprejmejo glede nomotehničnih vprašanj pri sprejemanju zakona. Včasih imam občutek, da ti dve službi enostavno tekmujeta med seboj katera ima bolj prav, na koncu pa pravzaprav vso težo teh neskladij nosimo poslanci.  Danes je bilo slišati veliko kritik s strani nekaterih opozicijskih poslancev. Mene to seveda ne preseneča. Preseneča me pa res toliko v tem delu, da se oglašajo tisti, ki so sejo obstruirali. Slišal sem celo nekakšne pripombe na poročilo oziroma povzetek poročila, ki sem ga prebral kot predsednik odbora in lahko samo napotim vse, ki se strinjajo s tem, da si pač preberejo poročilo na spletni strani Državnega zbora. Jaz razumem ali pa ne, da nekateri niso imeli časa prebrati amandmajev na seji odbora, ne razumem pa, da si ne preberete tega poročila kjer se tudi omenja zakaj vas ni bilo.  Ampak, če sem bil izzvan v tem delu, lahko tudi to preberem. Na primer, bom citiral kolega Trčka, preden je napovedal obstrukcijo, kaj je povedal na delovnem telesu. Citiram iz magnetograma:  »Dajmo iti resno z dvema zakonoma naprej, ki jih lahko kolikor toliko solidno speljemo, ampak seveda na način, da se nam da vsaj štirinajst dni časa, da se prebijemo čez vse amandmaje, in da imamo, jaz bi celo predlagal vsak zakon posebej na seji v nekem prostoru, kjer lahko vsi dihamo, ker jaz sem že čisto pred tem, da se bom šel preobleči v trenirko, po domače povedano. Določen spekter trnirk ne mara, ampak tukaj, ampak ker drugače, če boste to danes gnali, poglejte, jaz bom potem sejo obtstruiral.« Skratka, evo, če ste želeli, jaz sem povedal zakaj kolega Trček, zakaj je obstruiral. Navajal je še tudi to, da potrebuje pravico do dneva, do dneva privatnega življenja čez vikend in podobno. Danijel Krivec, povedal je, da bomo ta predlog podprli, enako predlagamo za vse tri zakone, a ha, govorili smo o proceduralnem predlogu, da se zadevo prestavi. Dokaz temu, da je zadeva neusklajena je tudi to, kar je kolega Trček opozoril, amandmaji prihajajo na klop, jaz vem, da je to po Poslovniku sicer možno, vendar za tako pomembno zadevo, ki je povezana - to kar sem prej povedal - amandma v enakem zakonu vpliva tudi na ostala dva zakona in takega primera amandmiranja tako pomembne zakonodaje nismo vajeni. Do sedaj tega še ni bilo, zato v primeru, da pač zakonov ne prestavimo na eno od naslednjih sej, da imamo možnost pregledati vso to goro amandmajev, tudi v naši poslanski skupini napovedujemo obstrukcijo.  Skratka, evo to so ti razlogi. Če želite, vam jih bom lahko prebral še enkrat. Pri poročilu o naslednjih dveh zakonih, ker ste pač obstruirali enkrat za vse tri zakone, mislim pa, da iz pisnega poročila, da je več kot jasno zakaj in kako.  Kar se tiče očitkov, ki smo jih bili danes deležni, bi mogoče še izpostavil to. Zdaj, ponekod je slišati, slišal sem celo očitek kolegu Bojanu Krajncu, v smislu vidi se, da nisi nikoli ukvarjal s to problematiko. To so zelo problematične besede, če jih omenja ali pa govori nekdo, ki se je ukvarjal s to problematiko, s prostorsko zakonodajo, če je delal na občini, pa je bil potem poslanec, pa ni nič naredil niti kot poslanec, sedaj pa drugim, ki sprejemajo novo zakonodajo očita, ti se pa nisi s tem ukvarjal, se mi zdi, da je to malo neresno in neodgovorno. Jaz mislim, da tisti, ki so bili zadolženi za pripravo te zakonodaje na ministrstvu, so bili tudi prisotni na sami seji odbora, da so dali toliko argumentirane odgovore na vse pomisleke, tudi tistim, ki se ukvarjajo ali pa so se ukvarjali s to problematiko. Tako, da zdaj to manipuliranje s tem kdo se je ukvarjal s tem ali pa ne, mislim, da ni na mestu.  Govorilo se je tudi o problematiki o Magni in podobno, skratka kakšne probleme in kako se da v primeru Magne. Seveda je res, ampak poglejte, tudi pri Magni smo imeli ta problem, da je del politike vstal proti temu projektu in našel cel kup izgovorov.  (nadaljevanje) Poslanska skupina SDS, na primer. Da bi bilo neprimerno. Opozarjali so na škodljive posledice za okolje in podobno. Tako, da ni ga zakona, ki lahko prepreči neke take manipulacije in podobne stvari, skratka še posebej ne, če gre za neke cilje, ki so čisto povsem dnevno politične narave. Jaz verjamem, da bo v teku od začetka izvajanja tega zakona, pa potem v, ne vem, roku enega leta prišlo do pomembnih pripomb s strani tistih, ki zakon uporabljajo, da bo verjetno tudi v kakšnem delu potrebno karkoli amandmirati, ampak da vseeno v grobem pa je to ta pot, ki jo moramo nadaljevati. Hvala lepa.
Postopkovno dr. Franc Trček.  Izvolite.
Hvala za besedo. Seveda bom pričakoval opravičilo, moram pa par zadev vsebinsko povedati, kar sem že enkrat povedal. Jaz sem se zadnjič normalno z Mirom Cerarjem pogovarjal na tisti dan, ko je predsednik Vlade Republike Slovenije. Skupaj smo bili na pogovoru Luka Mesec, Miro Cerar in moja malenkost. Miru Cerarju sem dobesedno predlagal, da v delitvi odborov da Odbor za infrastrukturo Levici. Zakaj? Zato, ker smo bili edini v teh infrastrukturnih, okolju, prostorskih zadevah neomadeževani. Miro Cerar je rekel, tega ti ne bom naredil, ker me bo SD drugače preveč nabijal in posledico imamo gospoda Zorčiča, ki je zdaj lepo demonstriral, da ni primeren za vodenje tega odbora. jaz sem podpredsednik tega odbora, večkrat kaj svetujem, kar je moja dolžnost po Poslovniku, nikoli to ne upošteva. Mi imamo tudi problem objemanja odborov v tem Državnem zboru, da podpredsedniki niti ne dobimo informacij. Informacijo dobimo, če je treba na kakšno službeno pot iti, ko kdo noče. Recimo, zelo nerado se hodi v Bruselj, ker potem jaz grem reševati občasno čast Slovenije.  Zdaj, gospod Zorčič ne pove nekega bistva. Kot predsednik odbora je videl, da pride ogromna skupina civilne družbe, strokovne javnosti, pa nas je »nabutal« tam in to bi bila tudi tvoja dolžnost, v neki mali prostor, kjer res skoraj nismo mogli dihati, kar lahko ljudje potrdijo. Ampak to je seveda zamolčal. In v bistvu SDS … Ne SDS, SMC, vi ste dosti bolj vehementni kot je bil SDS kadarkoli, to moram reči. Vi ste nadgradili to njihovo zadevo, ko se vas pritisne ob zid. Mislim, v treh letih politike se bi lahko kaj naučili, zlasti vi, kolega Zorčič, ki ste »fasali« tisti lex Zorčič, ampak vam očitno ni treba in boste to vehemenco gnali naprej in v bistvu hočete zdaj to resno debato izničiti. Pa še nekaj! Zelo radi govorite, joj, kako so prišli, kaj so vsi povedali, civilna družba je podprla ta zakon. Dajmo biti odkriti, moj »strokovec« z zlomljeno nogo me je zdaj opozoril. Velika večina njih teh amandmajev ni prebrala, ker tudi one imajo pravico do vikenda, ker tudi niso gledali tistih amandmajev o katerih naj bi na odboru odločali, drugič … Pljuvam na pol, se opravičujem. Zelo pogosto mi civilno družbeniki rečejo, ne smem biti preveč kritičen, ker potem ne bom dobil penez. To je tudi dejstvo tega. Dajmo se potem resno o tem pogovarjati, ne pa reči, ja, saj so nas vsi podprli. Niso vas vsi podprli! Če ste resno poslušali, je bilo ogromno, ogromno, ogromno nekih pomislekov, predlogov, pa če bi imeli Poslovnik malo drugačen, da bi vabljenim pustili več vključevanja tudi med samo debato, bi jih bilo še obilno več.  Pričakujem opravičilo.
Dr. Trček, priča smo, z vsem dolžnim spoštovanjem, o zlorabi tega instituta, kajti že v drugo zapored razpravljate. Imate dve možnosti, ali najavite več časa ali pa poskušate izkoristiti čas, ki vam je namenjen, koristneje zato, da lahko v nadaljevanju razpravljate s sodelavci, kolegi poslanci in poslankami. Imamo dve repliki. Prva je gospod Lah, druga pa gospod Zorčič. Želeli ste postopkovno, gospod Zorčič? Postopkovno, se opravičujem gospod Lah, ima prednost gospod Zorčič. Imate postopkovno.
Ja, hvala za besedo. Zdaj jaz bi, gospod podpredsednik, samo predlagal, da kolegu Trčku položite na dušo naj si pogleda vsaj posnetek tega odbora, če ga že ni bilo tam. Mi smo se preselili v drug prostor in ravno zaradi takih zavajanj, pa tudi zaradi tega, ker obstruirate seje, se mi ne zdite vi nič boljši kandidat za vodenje   (nadaljevanje) tega odbora.  Hvala.
Postopkovno dr. Franc Trček.  Izvolite.
Spoštovani kolega Zorčič, zdaj pa lažete kot pes teče. Ko sem jaz tisto izjavil, smo bili še v tisti luknji, kar je preverljivo tudi verjetno v magnetogramu. A bom moral zdaj zahtevati postopkovno, da pride »strokovka«, ki je tam sedela, da bo to potrdila? Odrastite. To, da primerjate vas pa mene glede tega vodenja odbora, je pa žalitev že trojanskih krofov. Zdaj pa mi lahko daste opomin.  Hvala in upam, da bo ta debata zdaj šla resno, mogoče ne bi bilo slabo, da resni del SMC zahteva neko pavzo, da gospoda Zorčiča umirite.
Jaz pa predlagam, da nadaljujemo z delom. Jaz verjamem, da se oba zavedata, da je to najpomembnejše danes zaradi dogodkov, ki so se ravnokar odvili, upam, da bomo v prihodnje bolj konstruktivni.  Gospod Zvonko Lah, želite repliko?  Izvolite, imate besedo.
Ja glejte, to ne morem gospod Zorčič sprejeti, ko ste očital, da tisti, ki smo že dlje časa v tem parlamentu nismo o tej problematiki razpravljali ali pa zahtevali, da se to reši v vseh teh letih. To ni res. Res, da jim je, vam je veliko odpuščeno z moje strani, da tako vodite sejo odbora, ker ste priletel kot z lune v Odbor za infrastrukturo, jaz sem pa ves čas lahko v arhivu preverite, ves čas sem temu odboru, ves čas od kar sem v parlamentu in ves čas sem se zavzemal za rešitev te problematike. Še prej! Preden sem prišel v parlamentu sem preko združenja občin se zavzemal za rešitev te problematike, lahko pa gospod Ivanič pove, da sem bil preko združenja občin tudi na ministrstvu, ko smo na nek način poskušali nek zakon spraviti o umeščanju o projektu državnega pomena v prostor. Ves čas. Na zadnje, kar sem naredil, sem v ponedeljek na poslanskem vprašanju ministrici nesel mojo rešitev problematike občinskih kategorizacij občinskih cest iz marca meseca 2015, ko je Državni svet sklical velik sestanek, kjer so bili vse deležniki od Računskega sodišča, Ustavnega sodišča, pa nismo od takrat naredili nič, sedja pa oni vlagajo zakon za rešitev tega problema, ker ga v tem ZUREP ne rešujemo. Ne take stvari govoriti. Ves čas se določeni prizadevamo, ker smo kot župani bili dostikrat omejeni z delovanjem občin na škodo investitorjev na škodo občanov, ker ta problematika ni bila tako urejena kot imajo v sosednjih državah. Ali sem vam … Glede tega vam še povem, da se je veliko tistih vabljenih strinjalo s tem. Tisti vabljeni so v glavnem lobiji, tisti, ki so »zlobirali« ta zakon, da je na mesto 18 točk 2343 in da imajo še dodatni čas. Zato, ker boo imeli več dela in bodo lahko upravičevali svoj obstoj. Tisti so bili na, pa poglejte na magnetogramu za koga so se predstavljali. Na magnetogramu. Tisti so vam kimali. Seveda, ker bodo postopki …/ znak za konec razprave/… daljši in bodo imeli več dela. In ker bodo imeli več dela, bodo postopki še bistveno daljši za občine. Če pa je zakon tako dober, dajmo pa čez pol leta preveriti koliko občin je sprejelo po tem zakonu v pol leta OPN od zdaj naprej, ko je zakon sprejeti. In bomo ugotovili preden bodo volitve, da nič, nobena po tem zakonu. To bi šel staviti.
Kolegice in kolegi, sprašujem ali želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.  Imamo kar eno kopico amandmajev, zato vas prosim, v kolikor želite razpravljati, da jasno nakažete z dvigom roke.  V razpravo dajem 50. člen ter amandma Poslanske skupine SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato zaključujem razpravo.  V razpravo dajem 63. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato zaključujem razpravo.  V razpravo dajem 83. člen ter amandma Poslanske skupine SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. V razpravo dajem 108. člen ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 111. člen ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 114. člen ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 131. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 165. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 173. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Nihče ne želi razpravljati, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 182. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 194. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 106.(?) člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 120.(?) člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Opravičujem se, 220. člen. Ugotavljam, da nihče ne želi razpravljati, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 149. člen, 249. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 250. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. Amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD k prvemu poglavju prehodnih in končnih določb in amandma istega predlagatelja, za novi 265.a člen sta vsebinsko povezana, zato bomo o njiju razpravljali skupaj. V razpravo torej dajem amandmaja poslanskih skupin SMC, Desus in SD k prvemu poglavju prehodnih in končnih določb za novi 265.a člen. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 285. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 287. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 289. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Ugotavljam, da nihče ne želi razpravljati, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 294. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. Ker sta amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD k novemu poglavju Končna določba za 298. člen nom(?) in amandma istega predlagatelja k 17. Poglavju - Končna določba vsebinsko povezana, bomo o njiju razpravljali skupaj. Torej, v razpravo dajem navedena amandmaja poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo dajem 299. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 15. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA GRADBENEGA ZAKONA, v okviru rednega postopka. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade in sicer ministrici za okolje in prostor gospe Ireni Majcen. Izvolite.
Irena Majcen
Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci. Namen Gradbenega zakona je zaščita javnega interesa pri graditvi objektov. V prvi vrsti varnost objektov, da se zavaruje zdravje in življenje ljudi, pa tudi varovanje okolja, narave, kulturne dediščine, videz naselij in krajine  (nadaljevanje) in drugih varovanih vrednot prostorov. Ta namen se v zakonu uresničuje skozi predpisane pravice in obveznosti udeležencev pri graditvi objektov, ob upoštevanju vodila, da se predpišejo takšne minimalne administrativne zahteve, ki so nujno potrebne za doseganje namena gradbenega zakona. Prav zato se ob vsakokratnem spreminjanju zakonodaje na področju graditve objektov stremi k izboljševanju in racionalizaciji teh administrativnih zahtev in predlog gradbenega zakona v tem smislu prinaša kar nekaj poenostavitev z vidika investitorja kot so, opuščanje zahteve po pridobitvi gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov, manjše rekonstrukcije in začasne objekte, integracije gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja v en sam postopek, prekvalifikacija soglasij in mnenja in njihova popolna integracija v gradbeno dovoljenje, krčenje dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, skrajšan postopek, poenostavljen postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja z ukinitvijo tehničnih pregledov, možnost legalizacije že zgrajenih neproblematičnih objektov in informatizacija upravnih postopkov. Statistični podatki kažejo, da je za izdajo gradbenega dovoljenja v Republiki Sloveniji v povprečju potrebnih 21 dni, pri čemer je potrebno poudariti, da je rok za izdajo gradbenega dovoljenja s pričetkom poteka z, začne teči z dnem popolnosti zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Mi pa slišimo o dolgotrajnih postopkih, saj v subjektivno oceno časa potrebnega za izdajo gradbenega dovoljenja prištevamo tudi čas potreben za morebitno spremembo prostorskega akta, čas za dopolnjevanje nepopolne projektne dokumentacije in čas potreben za pridobitev predpisanih soglasij ter usklajevanje soglasodajalcev.  Predlog paketa nove prostorske gradbene zakonodaje omogoča premik tudi na teh treh področjih, ZUReP-2 omogoča individualizirane postopke spreminjanja izvedbenega prostorskega akta z lokacijsko preveritvijo in prinaša olajšanje zakonske prostorske izvedbene pogoje v primeru spreminjanja obstoječih objektov. Poleg tega je z instrumenti kot je Komisija Vlade za prostorski razvoj, občinsko prostorsko načrtovanje vnašamo pospešen postopek pri odločanju in s tem krajše postopke sprejemanja in spreminjanja prostorskih aktov. Poleg gradbenega zakona uvajamo obvezno svetovanje investitorjev, še pred začetkom upravnega postopka kar bo posledično izboljšalo pripravljenost dokumentacije in vlog za pridobitev dovoljenj in posredno hitreje zaključene upravne postopke. Prav tako predlog gradbenega zakona naslavlja problematiko soglasij in sicer tako, da jih prekvalificira v mnenja in s tem omogoči usklajevanje in možnost predrugačenja mnenja v samem postopku izdaje gradbenega dovoljenja ter celo njihovega nadomeščanja v primeru molka pristojnega mnenjodajalca. Zakonodajni proceduri je predlog zakona s sprejetimi amandmaji na matičnem odboru doživel številne izboljšave in spremembe, ki so bile posledica tako strokovnih kot tudi političnih odločitev. Med najpomembnejšimi odločitvami je tako odločitev, da se komunalni prispevek predpiše kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja in ne šteje kot pogoj za začetek gradnje in odločitve, da se starost objekta kot pogoj za legalizacijo objekta daljšega obstoja fiksira na dan 1. 1. 1998, tako, da ta datum ni več drseč. V drugi obravnavi je k dopolnjenemu predlogu zakona vloženih tudi nekaj amandmajev koalicije, ki prinašajo dodatne olajšave pri sanaciji obstoječih objektov, naslavljajo pa tudi problematiko gradenj na obstoječih objektih v zvezi z vstopom dejavnih cest v zasebni lasti. Na kar je bilo večkrat opozorjeno v dosedanjih razprav. Ker je vloženih amandmajev na drugi obravnavi manj kot k desetini členov dopolnjenega predloga zakona predlagamo, da se na isti seji opravi tudi tretja obravnava zakona.  Hvala.
Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo njenemu predsedniku gospodu Igorju Zorčiču. Prosim.
Hvala za besedo. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 33. seji dne 3. 10. 2017 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona, gradbenega zakona, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada.  Državni zbor je na podlagi 122. člena Poslovnika Državnega zbora na 31. seji dne 22. 6. 2017 opravil splošno razpravo o predlogu zakona in sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Levica, SDS, poslanca Branislava Rajića, poslanskih skupin koalicije, ki so bili potem umaknjeni, na seji pa so bili še članicam in članom odbora predložena sprememba predloga za amandma odbora k 107. in 113. členu poslanskih skupin Desus in SMC z dne 3. 10. 2017 in predlog za amandma odbora, in sicer na podlagi predloga predstavnika Linea Media, d. o. o.. O vseh predlogih je odbor tudi glasoval. Sprejeti amandmaji so razvidni iz pisnega poročila. Seja je potekala, tudi ta seja te točke je potekala brez navzočnosti poslancev poslanskih skupin SDS in Levice, kateri sta že pri obravnavi predloga zakona o urejanju prostora napovedali obstrukcijo tudi pri tej točki dnevnega reda in sicer zaradi prejema velike količine predlog za amandmaje odbora v kratkem roku pred sejo odbora.  V uvodni dopolnilni obrazložitvi je ministrica za okolje in prostor pojasnil, da so temeljni cilji predlaganega zakona zmanjševanje investicijskega tveganja, večja pravna varnost, investicijske namere, integracija postopkov, omogočanje usklajevanja varstvenih in razvojnih interesov, informatizacija postopkov, krepitev odgovornosti udeležencev pri graditvi, odprava administrativnih ovir in legalizacija neproblematičnih objektov. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izpostavila nekatere pripombe iz pisnega mnenja službe glede pravic in obveznosti posameznih udeležencev gradnje glede sankcij v zvezi z gradnjo v lastni režiji in v zvezi dovoljenjem za objekt daljšega obstoja. V zaključku je poudarjala, da je večina pripomb službe upoštevanih s predlogi za amandmaje odbora glede ostalih pripomb pa je ministrstvo podalo pojasnila. Predstavnik Državnega sveta je pojasnil, da Državni svet predlagani zakon podpira in pozitivno ocenjuje upoštevanje deležnikov s strani predlagatelja pri iskanju ustreznih rešitev. V nadaljevanju bi opozoril tudi na nekatere obstoječe dileme in pripombe glede predlaganih rešitev. Na seji je sodeloval tudi predstavnik Obrtno-podjetniške zbornice, ki je pojasnil, da je bila pri pripravi zakona upoštevana večina predlogov in pripomb zbornice in poudaril, da zbornica predlagani zakon podpira.  V nadaljevanju sta na seji sodelujoča predstavnica inženirske zbornice Slovenije, predstavnik zbornice za arhitekturo in prostor pojasnila, da zbornici podirata predlagane spremembe. Zbornici predlagata nekatere dodatne spremembe v želji po izboljšavi predlaganih rešitev. Te predloge je v vloženih amandmajih povzel kolega poslanec Branislav Rajić. Predstavnica inženirske zbornice je podala tudi pripombo glede sistema projekten dokumentacije. Oba predstavnika sta izrazila nasprotovanje vsebini 50. člena glede legalizacije in podprla predlog za amandma odbora. Obrtno-podjetniška zbornica je nasprotovala tudi sprejetju amandmaja k 11. točki 3. člena zakona, ki govori o tem, da investitor lahko za lastne potrebe gradnjo izvaja sam. Predstavnik Združenja za inženiring in Združenja za svetovanje / nerazumljivo/ pri Gospodarski zbornici Slovenije pozdravil sodelovanje s predlagateljem v okviru katerega so bili nekateri njihovi predlogi upoštevani. V nadaljevanju je predstavil posamezne predloge dopolnitev predlaganih rešitev. Na seji sta sodelovala tudi predstavnika podjetja Line Media, d. o. o., ki sta izrazila nasprotovanje prenosov pristojnosti nadzora enostavnih objektov na pristojnost občin, v pristojnost občin. V nadaljevanju je eden od njiju podal predlog za amandma odbora k 8.členu, ki pa ni bil sprejet.  V krajši razpravi je bila izražena podpora predlaganemu zakonu in izraženo zadovoljstvo, da sodelujoči deležniki niso izkazali nenaklonjenosti do predlaganih rešitev. Izražena je bila potreba po zagotovitvi večje odgovornosti deležnikov, zlasti gradbenikov in projektantov ter večje odzivnosti akterjev na vloženo vlogo investitorja v celotnem procesu gradnje.  Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih na koncu sprejel.  Hvala lepa.
Zbor je na 31. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.  Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki ju bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 17. 10. 2017.     (nadaljevanje) V razpravo torej dajem 3. Člen ter amandma Poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato zaključujem razpravo.  V razpravo dajem 43. člen ter amandma Poslanske skupine SMC, Desus in SD.  Gospod Danijel Krivec izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo.  Javil sem se k amandmaju k 43. členu, pa bi prosil za pojasnilo ali koalicije pa ministrico, predvsem pa tudi ministrico ali podpira ta amandma, ker v čistopisu poročila teh amandmajev pač ni notri. Vi dodajate nov 4. in 5. Odstavek, zanima pa me, tukaj je govora o tem, da se doda nov odstavek, ki se glasi: »Če gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo objekta poškodovanega v naravni ali drugi nesreči, na način, da se vzpostavi prejšnje stanje, pa ne gre za ukrepe iz drugega odstavka 1. člena tega zakona,« se pravi za tiste nujne sanacijska dela, »se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pogoj iz tretje točke prvega odstavka tega člena ne preverjajo.« Zdaj, ko sem šel gledati čistopis, tretja alineja tega prvega odstavka 43. člena govori: »je nameravana gradnja skladno s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj.« Se pravi tega se ne upošteva. Upošteva se pa vse ostalo. Ker v prvi alineji pa govori: »je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov in z določbami predpisov urejanja prostora.« Zdaj me sam zanima ali prav berem ta amandma ali je bilo tako mišljeno? Ker je zelo pomembno. Ker če se ne upošteva tretja točka iz tega prvega sklopa, se pravi prvega odstavka tega člena, se samo ta del ne preverja, potem v bistvu nismo nič naredili, če se še vedno, če so v veljavi še vedno vsi ostali členi. Če je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, kar govori prva alineja.  Zdaj vam bom pa čisto praktično povedal zakaj. Zato, ker v primeru nadomestne gradnje, v primeru neke naravne nesreče, je potrebno odmisliti tudi odmike, ker v primeru, da greste sanacijske projekte delati, kar je bila vaša intenca v tem amandmaju, zato, da olajšate nadomestno gradnjo v primeru nekih naravnih nesreč, v primeru nekih naravnih nesreč, je potrebno odmisliti tudi pogoj odmikov, ker so to ključne stvari v takih situacijah. Ker v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da nikoli ne morete tega objekta postaviti. Zdaj, če ste šli na prakso popotresne obnove, tam je to tako veljalo. Postopki se zaključujejo na parcelni meji v primeru nadomestne gradnje takega objekta, ker v nasprotnem primeru pide do postopka soglasij sosednjih parcel, kar je lahko neizvedljivo in v bistvu zaustavi nadomestno gradnjo v primeru naravne nesreče. Zgodi se lahko, da je, ne vem, sosed pač s sosedom skregan in ne bo dovolil nadomestne gradnje, čeprav bi bila v skladu z naravno nesrečo nujna.  Tako da jaz bi rad za pojasnilo, ker razumem intenco tega vašega amandmaja, če jo pa beremo bi rekel z ostalim delom tega člena 43, ki govori o pogojih, pa zadeva v praksi ne bo funkcionirala. To vam povem iz prve roke. in zato bi želel, da slišim komentar ministrice pa mogoče tudi predlagatelja, kajti to je do neke mere zelo pomemben člen, ker očitno želite v tej zakonodaji rešiti tudi primere naravnih nesreč, kar je prav, vendar mora biti potem člen tudi v praksi izvedljiv, ne pa da v bistvu blokira situacijo.
Besedo ima gospa ministrica, ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen, potem pa je za besedo zaprosil še gospod Trček.  Izvolite gospa ministrica.
Irena Majcen
Hvala.  Če se dotaknem obrazložitve četrte in pete alineje k 43. členu, bo povedala, da vsi ukrepi iz drugega odstavka prvega člena niso takšne narave, da bi bilo zaradi nastanka naravne ali druge nesreče nemudoma potrebno izvesti zaradi odvračanja nevarnosti  (nadaljevanje) in povzročitve nadaljnje škode ob neposredni ogroženosti in tudi ne gre za zaščitne ukrepe med izrednim ali vojnim stanjem. Za te, ki izpolnjujejo takšne pogoje namreč zakon sploh ne velja, kar pomeni, da ni potrebno niti gradbeno niti uporabno dovoljenje. Ni potrebna skladnost s prostorskimi akti, niti z gradbenimi predpisi, prav tako ni nujno sodelovanje kvalificiranih strokovnjakov, saj gre za nujne ukrepe. Da bi se omogočilo, da se v naravni in drugi nesreči, na primer v požaru poškodovani objekt zaradi izjemnih okoliščin in potrebe po čimprejšnji vzpostavitvi prejšnjega stanja sanirajo, je predlagana določba s katero se omogoči obiti preverjanja skladnosti nameravane sanacije objekta z mnenji, kadar se vzpostavlja enako stanje kot je bilo pred nastankom nesreče.  Torej, za objekt, ki bo ostal na istem mestu in enakih gabaritih ter enakega zunanjega videza. Izjema so objekti z obvezno presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti. V novem 20. členu ZUreP pa pravimo v peti alineji, na obstoječih zakonito zgrajenih objektih, na stavbnih zemljiščih je ne glede na določbe prostorsko izvedbenih aktov dovoljenje in potem imamo v tretji, ne, četrti alineji … Ne, v tretji, se opravičujem. Nadomestna gradnja, ki glede lege gabarite oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa od obstoječega objekta, če gre za nadomestno gradnjo zaradi naravne ali druge nesreče v skladu z Zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora biti Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena v petih letih od nastanka naravne ali druge nesreče.  Hvala.
Dr. Franc Trček, želeli ste besedo, ali replika gospod Danijel Krivec? Replika gospod Danijel Krivec, izvolite, imate besedo.
Saj me bo kolega Trček potem dopolnil. Jaz sem pozorno poslušal. Saj to kar ste vi govorila drži, ker to gre najprej za to izjemo v primeru nujnih gradenj, vendar vi govorite v tem členu o pogojih za izdajo gradbenega dovoljenja in nato amdndmirate z neko izjemo, ki izključuje samo mnenja, samo tretjo alinejo. V prvi alineji pa govorite, da v primeru izdaje gradbenega dovoljenja mora biti gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta. To kar ste zdaj povedala nič ne rešuje. Jaz sem vas samo na to opozoril, da če vi ne izključite še tega dela v primerih naravnih nesreč, boste imeli velike, velike probleme, ker morate izključiti tudi soglasja mejašev, ker v nasprotnem primeru se zadeva v praksi ne izide, ker to smo pač, moramo na žalost povedati, na konkretnih primerih na popotresni obnovi preverili in vam povem, da je zadeva pomembna in dajte to prebrati tako kot imate napisano in tako tudi stoji in tako je treba tudi brati, ker člene berejo uradniki. Zdaj, vaše tolmačenje zdaj ne stoji, ker vi niti prve, niti druge alineje kjer govori o prostorskih aktih, ne izločate v tem primeru nujne gradnje za nadomestno gradnjo v primeru naravne nesreče in bo povzročalo to neoperativnost v praksi. Samo na to opozarjam, tako da hvala, če boste poslušali.
Dr. Franc Trček izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo. Glejte, tu je Danijel izhajajoč iz svojih izkušenj župana, ki se je moral ukvarjati s popotresno obnovo, zelo lepo pokazal zakaj bi to zakonodajo morali dosti bolj premišljeno spreminjati, sprejemati, ne pa, da se potem hvali nekdo, mi smo pa do enih zjutraj tu sedeli. Pa ni nujno, da gre na tem konkretnem primeru samo za neko popotresno obnovo. Vsak, ki »rata« resorni minister, če prej ne ve, mu povejo, da je tretjina Slovenije plazovita. Vsak, ki »rata« minister, če prej ne ve, mu povejo, da je Savinja izrazito poplavna, pa ne bom šel zdaj z zgodbo Laško in gor in dol. Tu sploh ni nujno, da se zgodi plaz, to kar je Danijel razlagal. Mislim, ljudje, nekateri vseeno upam, da to poslušajo, pa upam, da je SMC izčrpal tisto dozo cinizma, da razumejo nekako v praksi. Dovolj je že nek, ne vem, plaz, »plazek« srednjega ranga, pa boste imeli tam, ne vem, boste hoteli z drežniško kozo se ukvarjati, pa vam bo nek, ki bi rekli v Kranjski Gori svizec podrl, pa boste imeli že problem. Jaz razumem, da je ministrica utrujena, pa da mogoče nekako ni razumela tega.  Glejte, problem vsega tega trojčka, vam bom razložil z neko metaforo. Jaz zelo rad gledam hokej, rad imam hokej. Hokej je hitra kolektivna igra, kjer imate leteče menjave. Mi pa sprejemamo neko ključno pomembno zakonodajo, ki jo je seveda treba premisliti in sprejeti na način letečih menjav. Ti amandmaji letajo noter, ven, da to živ bog več ne dohaja. A veste, vsak odbor, vsako matično delovno telo ima nek premajhen del strokovcev, ki niso politični. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ima dobrega sekretarja, kapo dol. Ampak, jaz dvomim, da on to dohaja vse, kar se zdaj dogaja okrog te zakonodaje, pa ga zelo spoštujem. Verjetno niti on ne. Tudi gospod Zorčič ne, tudi jaz, kot podpredsednik ne, tudi drugi zelo za tematiko zainteresirani poslanke in poslanci. Že na tej osnovni ravni, kaj šele to, kar smo nekateri omenjali neko prečenje zakonov, kako nekaj trči v nekem drugem zakonu pa prek nekega člena v nekem tretjem zakonu. In da kljub temu po tem gospa ministrica predlagate, da imamo drugo in tretjo obravnavo na isti seji, jaz se opravičujem, ampak jaz sem po osnovni izobrazbi naravoslovno-matematični tehnik, smer uporabna matematika, meni tukaj logika odpove.  Zdaj se bom pri tej točki ustavil, da bom tisti naš amandma razlagal, ampak recimo, to je bil prav lep šolski primer, kako nekdo, ki ima izkušnje iz prakse, pokaže, da mi spet pakiramo nek na ta način, ko to toče naprej, nek nov problem. Potem bodo še kakšni podzakonski akti, ko se še kaj »zašušmo« pa kdo pride, še kakšen interesni lobi noter, jaz ne vem, ministre vozijo z avti, jaz se vozim z javnim prevozom, pa me ljudje za vse živo napičijo, a veste, dajmo biti resni, prosim.
Gospod Verbič, mag. Dušan Verbič, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo, podpredsednik. Glede na to, da smo zdaj pri drugem zakonu, Zakonu o graditvi objektov, sigurno sem postopkovno vezan na ta člen, ki ga je spoštovani kolega Krivic izpostavil, pa se bom prav gotovo dotaknil v nadaljevanju, ampak kljub vsemu moram par besed nameniti samemu zakonu.  Tako gradbena zakonodaja, kot tudi ta prostorska v predhodni točki, bi ob tej priložnosti, nekako povzel nek naslov v medijih, ki je v tistih obdobjih, ko se je ta gradbena zakonodaja, recimo paket gradbene zakonodaje sprejemal in ta naslov je bil za moje pojme zelo zanimiv, in sicer, prostorska in gradbena zakonodaja, sta v neki smeri kot kuharska knjiga. Zakaj? Zaradi tega, kajti odlični recepti še ne pomenijo odlično jed, odvisno je pač od tistega, ki kuha.  Kar se tiče prostorske in gradbene zakonodaje, je pa ravno v navezni okoliščini s prejšnjo razpravo, resnično vse, vse težišče na tistih javnih uslužbencih, ki pač te postopke vodijo. Dejstvo je, da prej sem se mogoče malce preveč zadržal za zaščito javnih uslužbencev, ki izdajajo gradbeno dovoljenje, v tem postopku pa moram priznati, da sem pa kar zelo kritičen. Predvsem zaradi tega, kajti takrat ko se neposredno uporablja gradbeni zakon, kot materialni predpis, se strinjam s kolegi, ki so v prejšnji razpravi nakazovali, da vsak uradnik lahko nekoliko drugače bere, presodi, kaj šele v razmerju do investitorja, do projektanta, do arhitekta, ki v nekako pač implementirajo uporabniško sam zakon. In tukaj lahko rečem, da sem kritičen, kajti to, kar je bilo rečeno, 58 upravnih enot,   (nadaljevanje) je nekoliko razlika med njimi. Neka zelo poenotena praksa ni se trudi na tem področju ampak tisto kar je za investitorja ali pa za tistega sploh, ki gradi, nekako je marsikdaj razočaran. Tisto kar je kritika tudi za tel uradništva, je pa predvsem zaradi dolgotrajnosti postopkov, ki so vezani predvsem na razna soglasja. In sicer imamo spomeniško, imamo vodno, okoljsko pa še bi se našlo in tukaj tudi sam menim, da na tem segmentu bo potrebno v tem delu uradništva neke premike na bolje, kajti s tem Zakonom o graditvi objektov, če lahko samo zaključim ta malce splošni del, zelo pozdravljam to kar je tudi ministrica v uvodni predstavitvi predstavila in ocenjujem, da je ena boljših zadev tega zakona je, da se komunalni prispevek plača pred izdajo gradbenega dovoljenja. Mislim, da je to zelo velik napredek, ki gre v korist lokalnim skupnostim. Kajti ravno v tem segmentu se dogaja marsikatere zlorabe, kajti tisti, ki govorijo saj za to so upravni postopki, izvršbe in podobno, vemo, da to je črka zakona odlično zapisana, v sami izvedbi so pa to neizterljive zadeve. V marsikaterem primeru. Res je, da je to pri individualnih gradnjah relativno, relativno ne tako velik znesek. V kompleksnejših zadevah pa gre v stotine, da ne bom govoril tisoče evrov. Zato je to zelo dobra napotnica, predvsem v smeri za zaščito lokalnih interesov.  Druga stvar, ki gremo tudi nasproti investitorjev s tem zakonom, je tudi, da se posega v tako imenovan postopek uporabnega dovoljenja, kajti ne samo s tem postopkom, da se nekoliko prihrani strošek investitorjem, je tudi časovnica. Kajti namen tega zakona ali spremembe gre v smeri, da od začetka pridobitve ali vložitve vloge gradbenega dovoljenja pa do uporabe samega prostora, naj si bo to stanovanjski, poslovni ali kakorkoli že, moramo gledati in skrbeti, da je to čim krajši čas. In en del tega za investitorja ni samo prihranek na sredstvih ampak je tudi ta časovnik.  Tisto kar je sedaj govora v zvezi s tem 43. členom in amandmajem. Sam moram priznati, da sem zelo na stališču spoštovanega kolega, ki je izpostavil to vprašanje, da je namen tega amandmaja, da se v primeru, ko se postavijo višja sila, potresi in podobno, da se preprosto vzpostavi stanje takšno kot je bilo. Moramo razumeti resnično, da določeni objekti, ki so desetletja ali stoletja že na neki lokaciji, se srečamo s tem, da v tako imenovanih nepriljubljenih sosedskih odnosih je razmerje ali razdalja med objekti pod tistim zakonskim, ki se običajno za novo gradnjo velja. In prav gotovo je, da se tistemu, ki se po neki naravni nesreči zgodi tako ali drugače, da se njegov dom ali poslovni prostor zruši, da ima možnost postaviti na identični lokaciji. Tako razumem tudi ta amandma. Upam pa in tudi želim, če se uradništvo bo v določenih primerih zavzelo drugačno stališče, da bo potem »inštančni« organ, v tem primeru resorno ministrstvo, sledilo temu hotenju ali namenu takega amandmaja. In mislim, da tukaj ne bi smel biti problem, kajti takrat, ko »instančni« organ, v tem primeru resorno ministrstvo zavzame stališče, bi praviloma moralo veljati kot judikat za vseh 58 upravnih enot. Mislim, da bomo poslanci temu zelo sledili in tudi pričakovali potem od resornega ministrstva poenotenje nekih stališč pri izdaji ali reševanju gradbenih zadev.  Tisto kar pa je spoštovanega kolega mogoče zmotilo, je pa pač treba priznati nekaj, da spoštovani poslanec dr. Trček nas velikokrat opozarja, da v tovrstni zadevah je potrebno slediti času čas in upoštevati   (nadaljevanje) tudi neke spremembe, ki so vpliv na okolje in podobno. In ta drugi del, ki je zapisan pa je zame popolnoma razumljivo, da predvsem pri novih gradenj, ki niso v tem kontekstu kot je bilo prej govora, da mora upravni organ resnično bistveno drugače slediti in uporabljati te tako imenovane okoljske standarde, tako jaz razumem ta amandma. Hvala lepa. Seveda ga pa podpiram.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Danijel Krivec, beseda je vaša.
Ja, hvala še enkrat za besedo. Hvala za neko razumevanje vendar bi jaz želel slišati pojasnilo ministrstva, še enkrat, pač glede na to, da smo v Državnem zboru, da sprejemamo nek zakon, ki bo potem veljal v praksi in jaz sicer spoštujem kolega Verbiča in njegovo razmišljanje, da bo pač nek nadležni organ dal neko tolmačenje ampak, če vidimo, da v zakonu ni prav zapisano, je prav, da v zakonu to rešimo. In zdaj, glejte, še enkrat vam bom prebral, 43. člen govori o pogojih za izdajo gradbenega dovoljenja, nato pa vi z amandmajem olajšujete zadeve v primeru nadomestnih gradenj, v primeru višje sile, kar je korektno vendar izključujete samo tretjo alinejo oziroma tretji pogoj kjer pravi, je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj. Da s tem nič ne rešujemo, v 1. členu tega stavka pa je, da je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov in z določbami in predpisi o urejanju prostora. Zdaj, za stanovanjske objekte, ki so v nekem gručastem, gručasti poselitvi boste v takem primeru absolutno naleteli na to, da kar je že spoštovani kolega Verbič ugotovil, da odmiki sigurno ne bojo ustrezni. In v tem primeru se zadeva zaustavi in ni nadomestne gradnje takrat, ko jo boste najbolj želeli in, ko bo nekdo želel pomagati nekomu, ki je prizadet z neko naravno nesrečo, tako ali drugačno. In ne čakati, da bo en »case« tako kot je bilo rečeno in bo nekdo to z neko, z nekim navodilom upravnim organom oziroma ministrstvo bo navodilo dalo neki upravni enoti kako naj v takem primeru. Mislim, da moramo v zakonu, če že delamo neko izjemo za katero se strinjam, da je prav, da je vpeljana glede na to, da govorimo oziroma govorite o tem, da se stvari rešujejo na boljši način, potem je treba tudi zakon tako napisati, da je smiseln in, da ima, bi rekel, nek začetek in konec in, da je v praksi izvedljiv. Tako, da jaz predlagam, da tukaj koalicija mogoče do tretjega branja dopolni to alinejo in izključi tudi ta pogoje iz prve točke, ker v nasprotnem primeru je to neizvedljivo za upravni organ. Zdaj druga stvar, ki je bila rečena, da je prednost tega zakona, da se plača pred izdajo gradbenega dovoljenja tudi prispevek, to je bilo v obstoječem zakonu enako in jaz sem vesel, da je koalicija to tudi dojela in, da je ta rešitev ponovno tudi v tej novelaciji. Me pa čudi in to sem na nek način tudi zaskrbljen, da ste poenotili oziroma kar izključili gradbeno dovoljenje za r