35. redna seja

Državni zbor

Začetek seje: 13. 11. 2017
Podatki osveženi: 28. 11. 2017

Besede, ki so zaznamovale sejo

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  (nadaljevanje) Začenjam nadaljevanje 35. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Primož Hainz od 17. do 20. ure, Branko Zorman, mag. Matej Tonin, Ljudmila Novak od 14.30 do 19. ure, Iva Dimic od 17. ure dalje, dr. Mitja Horvat od 18.30 dalje, Ivan Škodnik do 10.30 in od 17. do 21. ure, Vojka Šergan od 17. do 21. ure, Irena Grošelj Košnik, Erika Dekleva do 15. ure, Danilo Anton Ranc od 17. do 21. ure, mag. Branislav Rajić do 14.30, dr. Simona Kustec Lipicer od 18.30 dalje, dr. Milan Brglez od 18.30 do 20.30, mag. Aleksander Kavčič in Janja Sluga. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na 3. IN 4. TOČKO DNEVNEGA REDA.  Državni zbor bo v okviru 3. in 4. točke dnevnega reda opravil skupne uvodne predstavitve o PREDLOGU SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018 IN DOPOLNJENEM PREDLOGU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019.   Predlog sprememb proračuna in dopolnjen predlog proračuna je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev obeh predlogov aktov dajem najprej besedo predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, državljanke in državljani! V preteklih tednih so delovna telesa Državnega zbora obravnavala Predlog sprememb proračuna za leto 2018 in Predlog proračuna za leto 2019, ki sta predmet današnje obravnave. V procesu obravnave obeh predlogov proračunov so bile opravljene dragocene in kvalitetne vsebinske razprave, vloženih pa je bilo tudi več amandmajev, ki so posegali na različna področja ukrepanja. Vlada je predloge preučila, vendar pa amandmajev v okviru danih javnih finančnih možnosti in glede na zastavljene prioritete ter zakonske obveznosti ne more podpreti.  Predlog sprememb proračuna za leto 2018 upošteva dane makroekonomske okvire ter postopno približevanje srednjeročnemu fiskalnemu cilju, kot ga zahteva ustavna in zakonska ureditev v Republiki Sloveniji in ureditev na ravni Evropske unije. Za zagotovitev pogojev za dolgoročno vzdržnost javnih financ so kratkoročni ukrepi ekonomske in socialne politike naravnani tako, da hkrati sledijo tudi srednjeročnim in dolgoročnim ciljem. Vlada zato vztraja na začrtani poti, da bo strukturni saldo sektorja država uravnotežen konec leta 2020, kar od nas zahteva Zakon o fiskalnem pravilu. To je tudi razlog za previdno in postopno sproščanje varčevalnih ukrepov, ki se, kjer je le možno, urejajo dolgoročno in sistemsko ter z upoštevanjem aktualnih gospodarskih razmer in celovitim vplivom na položaj posameznika. Skladno z javnofinančnimi možnostmi in ob upoštevanju dolgoročne javnofinančne stabilnosti Vlada v Predlogu sprememb proračuna za leto 2018 načrtuje odhodke tako, da so prilagojeni aktualnim gospodarskim razmeram. Predlog proračuna za prihodnje leto je pripravljen v razmerah krepitve gospodarske aktivnosti, ki smo ji priče v letošnjem letu, in ob pozitivnih makroekonomskih obetih za prihodnje in naslednja leta. Nominalna rast BDP, kot jo ocenjuje Umar, bo v letu 2018 dosegla 5,9 %, kar pa se ne odraža neposredno v višjih davčnih prihodkih državnega proračuna, ki se zvišujejo počasneje, to je, le za 3,8 %. Višji prihodki državnega proračuna za leto 2018, ki so načrtovani v višini 9,7 milijarde evrov, bodo omogočili doseganje presežka državnega proračuna v višini 51 milijonov evrov, hkrati pa bo več sredstev namenjenih tudi prioritetam, investicijam na državni in lokalni   (nadaljevanje) ravni ter financiranju področij, ki so bila v preteklosti omejena z ukrepi. To je za odpravo anomalij pri plačah v javnem sektorju, za usklajevanje pokojnin in letni dodatek upokojencem ter za družinske in socialne prejemke. Skladno z zavezami do Nata se načrtuje povečuje obrambnih izdatkov. Več sredstev pa se namenja tudi nekaterim drugim področjem kot so zdravstvo, visoko šolstvo in znanost, za katero se namenja 275 milijonov evrov. Vsi odhodki skupaj so v predlogu sprememb proračuna za leto 2018 načrtovani v višini 9,6 milijard evrov. Dopolnjen predlog proračuna za leto 2019 je pripravljen v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu, ki predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov proračun od države dokler ne dosežemo cilja, ki pa je srednjeročno uravnoteženost prihodkov in izdatkov v proračunu države brez zadolževanja.  Prihodki državnega proračuna za leto 2019 so načrtovani v višini 9,8 milijard evrov in bodo omogočili doseganje presežka državnega proračuna v višini 54 milijonov evrov. Višji prihodki hkrati tudi v tem letu omogočajo, da se lahko več sredstev namenja prioritetam, investicijam na državni in lokalni ravni ter financiranju drugih področjih, na katerih se je v preteklosti, zaradi javnofinančne situacije omejevalo rast izdatkov. Skladno z zavezami do Nato se tudi v letu 2019 načrtuje povečanje obrambnih izdatkov. Več denarja je namenjenega izboljšanju javnega zdravja, kakovosti zdravstvenih storitev in njihove dostopnosti, krajšanje čakalnih dob in učinkovitejšemu upravljanju zdravstvenih zavodov. Več sredstev se namenja tudi nekaterim drugim področjem kot sta visoko šolstvo in znanost. Tako bo na primer 321 milijonov evrov namenjeno za raziskovalno opremo in projekte ter raziskovalno infrastrukturo. To bo krepilo razvoj znanstvenih kadrov in mladih raziskovalcev ter znanstvenega raziskovanja s ciljem podpore inovacijam ter bazičnim in aplikativnim raziskovanjem, ki bodo prispevali k ustvarjanju visoke dodane vrednosti.  Vsi odhodki skupaj so v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2019 načrtovani v višini 9,7 milijard evrov. Na dopolnjen predlog proračuna za leto 2019 so bili vloženi amandmaji v skupni višini 217,5 milijonov evrov, ki jih Vlada žal ni mogla podpreti. Vlada tako predlaga le eno dopolnitev in sicer za leto 2019 za dodatno zagotovljenimi sredstvi za investicije v osnovne šole pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in sicer v višini 3 milijone evrov, zaradi česar so se hkrati v istem znesku znižala sredstva za odškodnine pri Ministrstvu za finance.  Spoštovani! Prepričan sem, da sta predlog sprememb proračuna za leto 2018 in dopolnjen predlog proračuna za leto 2019 dobra podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje javnih storitev in zato predlagam Državnemu zboru, da ju sprejme.  Hvala lepa.
Hvala.  Za dopolnilno obrazložite obeh predlogov aktov dajem besedo še ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman.
Mateja Vraničar Erman
Spoštovani gospod predsednik! Spoštovani gospod predsednik Vlade! Spoštovane poslanke in poslanci! Državni zbor je proračun za leto 2018 sprejel novembra lani. Makroekonomske okoliščine so se od lanske jeseni občutno spremenile. Dejanska gospodarska rast leta 2016 je bila višja kot smo ocenjevali lani. Letos pričakujemo, da bo prav tako višja gospodarska rast in ne samo letos tudi za naslednji dve leti. Krepi se domača potrošnja, zaposlenost raste. Vse te okoliščine vplivajo na spremembo tako prihodkovne kot odhodkovne strani proračunov. Dovolite mi, da ponovno spomnim na bistvene spremembe proračuna za leto 2018 in glavne značilnosti proračuna za leto 2019.  V predlogu sprememb proračuna za 2018 se povečujejo tako prihodki in odhodki, pri čemer se prihodki povečujejo hitreje. Višji bodo za 409 milijonov evrov, odhodki pa za 53 milijonov glede na lani sprejeti proračun.   (nadaljevanje) Namesto primanjkljaja, ki je bil načrtovan lani, se sedaj v Predlogu sprememb proračuna za leto 2018 načrtuje presežek v višini skoraj 51 milijonov evrov. Tako se prihodki načrtujejo v skupni višini 9 milijard 676 milijonov evrov, odhodki pa v višini 9 milijard 625 milijonov evrov. Višji prihodki so posledica tako spremenjene dinamike črpanja evropskih sredstev, nove perspektive kot tudi krepitve domačih prihodkov državnega proračuna, kar je posledica spremenjenih makroekonomskih okoliščin, pa tudi učinka sprejetih ukrepov za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja. Naj spomnim, da smo že lani na prihodkovni strani proračuna za leto 2018 načrtovali prihodek iz naslova poplačila zadržanih kohezijskih sredstev stare finančne perspektive v višini 205 milijonov evrov. Zdaj je že jasno, da se bodo do konca letošnjega leta zaključili vsi postopki nadzora glede pravilnosti njihove porabe in utemeljeno pričakujemo priliv v prvi polovici leta 2018.  Na odhodkovni strani bodo v prihodnjem letu poleg področij, ki jih je že prej predstavil predsednik, ključnega pomena vlaganja v nadgradnjo in posodobitev železniške infrastrukture, v cestne povezave, v razvoj javnega prevoza, v obnovljive vire energije, v reorganizacijo državne informatike. Skupaj bo za to infrastrukturo namenjenih 822 milijonov evrov, kar bo prispevalo tudi k enakomernejšemu razvoju regij. Za zagotavljanje varnosti bo od skupno 1,3 milijarde evrov več sredstev namenjenih razvoju obrambnega sistema, tehnični opremljenosti policije, povečanju učinkovitosti in kakovosti delovanja pravosodnih organov in, nenazadnje, tudi povečanju poplavne varnosti. Več denarja se namenja izboljšanju javnega zdravja, kakovosti zdravstvenih storitev in njihove dostopnosti, krajšanju čakalnih dob in učinkovitejšemu upravljanju zdravstvenih zavodov. Zagotavljajo se sredstva za dokončanje investicij v zdravstvu. Skupaj se za zdravstvo iz državnega proračuna namenja 170 milijonov evrov, zaradi popolne slike glede financiranja javnega zdravja pa je treba omeniti še financiranje iz zdravstvene blagajne v višini 2,8 milijarde evrov. Za pokojnine bo skupaj z uskladitvami namenjenih 4,5 milijarde evrov, od tega iz državnega proračuna 1,2 milijarde evrov, preostanek pa iz pokojninske blagajne, ki se financira iz zbranih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To seveda ne predstavlja vseh odhodkov pokojninske blagajne, ki jih načrtujemo v višini ca 5,3 milijarde evrov. Ena milijarda evrov bo namenjena za transferje nezaposlenim, družinske prejemke in starševska nadomestila, očetovski dopust, denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, varstvo vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, regresiranje prevozov v šolo, študentsko prehrano, štipendije in oskrbo v domovih za starejše. Z aktivno politiko zaposlovanja, ki obsega spodbude za zaposlovanje, vključevanje brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe, javna dela, usposabljanje in izobraževanje, je načrtovanih 95,7 milijona evrov. To bo prispevalo h krepitvi zaposlovanja in nadaljnjemu zniževanju brezposelnosti.  Spodbujanju podjetništva, konkurenčnosti, tujih investicij, trženje, razvoj turizma in za sanacijo podjetij in podporo tehnološkemu razvoju bo namenjenih 144 milijonov evrov. Izvajali se bodo finančni instrumenti iz evropskih sredstev za bolj tvegane naložbe podjetij s ciljem povečanja dodane vrednosti.  Vlada je tudi na področju financiranja občin zagotovila postopno sproščanje omejitev, saj je občinam predlagala za leto 2018 povprečnino v višini 551 evrov, kar je 15 evrov več, kot je veljavna zdaj. V prihodnjih letih za sofinanciranje investicij občin iz državnega proračuna zagotavljamo 6 % skupne primerne porabe, 3 % za povratna sredstva in 3 % za nepovratna. Med odhodki, ki se znižujejo,  (nadaljevanje) je v prvi vrsti treba omeniti odhodke za servisiranje javnega dolga, ki se znižujejo tako glede na oceno realizacije za letošnje leto, kot tudi glede na sprejeti proračun za leto 2018. To znižanje je posledica dobrega aktivnega upravljanja z dolgom državnega proračuna, s katerim zasledujemo dva cilja. Zniževanje odhodkov za obresti s predčasnimi zamenjavami dolga in podaljševanje ročnosti dolga, kar pripomore k stabilnejšemu načrtovanju odhodkov za te namene v prihodnjih letih.  Predlog sprememb b bilance odraža predvsem dejstvo, da je prišlo do časovnega zamika pri uveljavitvi zakona o izgradnji drugega tira, zato za letos predvidene dokapitalizacije družbe 2 TDK ne bo mogoče izvesti v celoti in je treba sredstva za to predvideti v prihodnjem letu. V predlogu c bilance pa izkazujemo obseg zadolževanja in poplačila kreditov. V letu 2018 ocenjujemo, da lahko glede na spremenjeni položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, znižamo tako imenovano likvidnostno rezervo sredstev na računih in s tem še dodatno pripomoremo k znižanju obsega zadolžitve državnega proračuna. Spoštovani, naj na kratko orišem še glavne značilnosti proračuna za leto 2019. V dopolnjenem predlogu proračuna so prihodki načrtovani v višini 9 milijard 751 milijonov evrov, odhodki pa v višini 9 milijard 697 milijonov. V letu 2019 to pomeni, da bo v globalu za 75 milijonov evrov več prihodkov kot se ocenjujejo za leto 2018, medtem ko se odhodki v primerjavi z letom 2018 povečujejo za 72 milijonov evrov. Pri oceni prihodkov je treba še enkrat spomniti, da v letu 2018 načrtujemo enkratni priliv iz naslova izplačila zadržanih sredstev v višini 205 milijonov evrov, kar pomeni, da je prihodkov v letu 2019 dejansko več za 280 milijonov.  V dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2019 se tako načrtuje nominalni presežek v višini 53,8 milijona evrov. S takšnim načrtovanjem odhodkov in prihodkov se zagotavlja nadaljnja javnofinančna konsolidacija, katere cilj je doseči strukturno uravnotežene javne finance do konca leta 2020.  Tudi v letu 2019 ostajajo ključne usmeritve pri načrtovanju proračuna spodbujanje gospodarske rasti in konsolidacija javnih financ. Prav tako ohranjamo prednostne naloge: vlaganje v infrastrukturo za večjo kakovost življenja in dela, vlaganje v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje in povečanje varnosti v najširšem pomenu besede.  Več sredstev se v letu 2019 namenja tudi za znanost in informacijsko družbo, ki prispevata k povečanju konkurenčnosti in dodatne vrednosti gospodarstva preko ukrepov za spodbujanje inovativnosti in tehnološko naprednih proizvodnih storitev.  Obrambni proračun se povečuje zaradi spremenjenih varnostnih razmer, ki zahtevajo ustreznejše obrambne zmogljivosti proti varnostnim grožnjam, izboljšanje pripravljenosti in vzdržljivosti slovenske vojske ter uresničevanje skupnih ciljev in zavez v okviru Evropske unije in NATA.  Nadaljujemo s politiko okrepljenega financiranja na področju zdravstva, prometne infrastrukture, aktivne politike zaposlovanja in drugih prioritetnih ciljev.  Struktura odhodkov dopolnjenega predloga proračuna poleg navedenih prednostnih nalog in izpostavljenih področij pomembnih za enakomeren razvoj zagotavlja tudi nemoteno izvajanje javnih storitev, izpolnjevanje zakonskih obveznosti ter drugih nalog države, pri čemer še enkrat opozarjam, zasledujemo tudi srednjeročni fiskalni cilj glede uravnoteženosti javnih financ.  S tako sestavljenimi politikami in predlagano strukturo izdatkov državnega proračuna zasledujemo uravnotežen razvoj, ki hkrati   (nadaljevanje) upošteva socialen in ekonomski položaj posameznika ter celoviti vpliv na rast in razvoj slovenske ekonomije.  Spoštovani! Oba danes predstavljena proračuna sta pripravljena z upoštevanjem ugodnih ekonomskih razmer pa tudi z mislijo, da je treba državne javne finance pripraviti na naslednji obrat v ekonomskem ciklu. Predvsem je potrebno dvoje. Zagotoviti premišljeno rast odhodkov, ki naj prispevajo k ohranjanju vzdržne gospodarske rasti in ustvarjanje ustreznega fiskalnega prostora, ki bo državi ob naslednjem obratu v ekonomskem ciklu omogočil ustrezno ukrepanje in blažitev takrat nastalih negativnih posledic. Slednje je mogoče doseči predvsem z dvema ukrepoma: z hitrejšim zniževanjem deficita in hitrejšim zniževanjem dolga državnega proračuna in sektorja države kot celote na eni strani in z izvedbo sprememb, ki naj zagotovijo dolgoročno vzdržne javno finančne odhodke skladne z ekonomsko močjo države. Za to je čas ugodnih gospodarskih razmer in ni čas za počitek, ampak za usmeritev zagotavljanja dolgoročno vzdržnih javnih financ. Če smo v preteklih letih v času krize proračunsko razpravo praviloma opremili z opozorili, da je treba zagotoviti ukrepe, ki bodo kratkoročno omejili rast javnofinančnih odhodkov moram danes usmeriti pogled odločneje naprej v ukrepe, reforme z dolgoročnimi učinki. Tudi že v tem času, ko se že čuti vpliv bližajočih se parlamentarnih volitev ali pa prav, zato je treba ob proračunski razpravi opozoriti tudi na to dimenzijo naše skupne odgovornosti.  Želim vam konstruktivno razpravo o obeh proračunih.  Hvala lepa.
Hvala.  Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2019 je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo.  Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora gospe Urški Ban.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo.  Spoštovani predsednik Vlade, ministri s sodelavci, kolegi in kolegice! Odbora za finance in monetarno politiko je na svoji 83. in 84. nujni seji 10. 11. in 11. 11. 2017 kot matično delovno telo obravnaval dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2019 in predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018. Oba predloga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odbor se je poleg obeh predlogov proračuna seznanil še z dopisom zagovornika načela enakosti, dvema odgovoroma Ministrstva za finance na dopis zagovornika načela enakosti, gradivom zagovornika načela enakosti, ki je bilo članom razdeljeno na seji, mnenjem Državnega sveta, mnenjem Sodnega sveta in dopisom Sodnega sveta s predlogom za amandma in dopisom Občine Šentjur pri Celju.  Odboru je bilo posredovanih 34 amandmajem k predlogu proračuna za leto 2019 in 43 amandmajev k predlogu sprememb proračuna za leto 2018. Od tega je bil eden amandma nepravilno vložen in eden amandma umaknjen. Amandmaje k obema predlogoma so vložile Poslanska skupina Levica, Poslanska skupina SDS, Poslanska skupina Nepovezanih poslancev in Poslanska skupina NSi. Na sejah odbora so sodelovali predstavniki Vlada, Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter zagovornik načela enakosti. Uvodno obrazložitev o predlogu sprememb proračuna za leto 2018 je na seji odbora podala ministrica, ki je predstavila bistvene spremembe. Ob tem je poudarila izboljšanje makroekonomskih okoliščin ter predstavila prioritete predloga proračuna na odhodkovni strani in sicer investicija na splošno in v infrastrukturo, v znanost in zaposlovanje, v kakovost zdravstvenih storitev ter varnost v najširšem pomenu. Povedala je, da bo v letu 2018 za približno 50 milijonov evrov presežka, kar omogoča nadaljevanje pospešene javnofinančne konsolidacije in zasledovanje cilja, strukturne uravnoteženosti javnih financ.   (nadaljevanje) V nadaljevanju je predstavila še črpanje evropskih sredstev ter povedala, da bodo občine prejel 54 % pobrane dohodnine in povečan delež nepovratnega investicijskega transferja na področju financiranja investicij. V nadaljevanju je predstavila še uspešno servisiranje javnega dolga.  Predstavljeno je bilo mnenje zainteresiranega delovnega telesa, in sicer Odbora za zunanjo politiko, kjer je bilo opozorjeno na zmanjšanje sredstev za Ministrstvo za zunanje zadeve in problematiko članarine OECD, ki je na proračunski postavki gospodarske diplomacije.  Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj ni imel dodatnih pripomb na že dano predstavitev ob obravnavi Predloga proračuna za leto 2019, glede na dejstvo, da ni večjih sprememb v gospodarskih gibanjih, tako v Sloveniji kot v mednarodnem okolju.  Uvodoma je predstavnik Državnega sveta predstavil pisno poročilo Državnega sveta, ki Predloga sprememb proračuna za leto 2018 ne podpira, in ob tem tudi navedel razloge ter izpostavil predvsem probleme na lokalni ravni, kot je vprašanje višine povprečnine ter investicije v občinah.  Zagovornik načela enakosti je v uvodu predstavil delovanje institucije, njene naloge ter trenutno finančno situacijo, s katero se kljub zvišanju proračunskih sredstev ne strinja, saj naj bi zagotavljala le polovico potrebnih sredstev za delovanje te institucije, ki je urejeno v posebnem zakonu.  V razpravi so članice in člani odbora izpostavili kot problematično strukturo predloga proračuna, kjer ni razvidna njegova vizija in cilji. Vprašali so glede prodaje NLB in vpliva različnih scenarijev na Predlog sprememb proračuna za leto 2018 ter opozorili na dejstvo, da Slovenija še nima dokumenta, kot je strategija razvoja. Izpostavljena je bila problematika črpanja evropskih kohezijskih sredstev ter zagotavljanje sredstev za Triglavski narodni park, ki so predvidena v zakonu. Posebej je bilo izpostavljeno zaposlovanje mladih ter reševanje prvega stanovanjskega problema in študentsko delo kot tudi oskrba starejših ter domovi za ostarele. Postavljeno je bilo vprašanje glede dogovora o plačah v javnem sektorju in glede financiranja občin. Kot problematična je bila izpostavljena premoženjska politika, saj Slovenija še nima uvedenega davka na premoženje in na nepremičnine kot tudi ne davka na kapital. V razpravi so nekatere članice in člani tudi povedali, da je Predlog sprememb proračuna za leto 2018 razvojno naravnan, saj gre za projekten način sestave predloga proračuna, in poudarili, da gre za pomembne prioritete, kot so vlaganja v infrastrukturo, znanost, varnost in zdravstvo, seveda vse v okviru danih možnosti. Spodbudno je, da raste tako povprečna plača kot tudi zaposlenost in se zmanjšujejo socialni transferji kot posledica gospodarske rasti. Prav tako bodo pravico do otroškega dodatka dobili tisti starši, ki glede na dohodek spadajo v sedmi in osmi dohodninski razred.  Med razpravo in ob koncu razprave sta ministrica za finance in državni sekretar podala dodatna pojasnila na vprašanja poslancev.  Odbor je na koncu razprave razpravljal tudi o vloženih amandmajih, ki jih ni podprl.  Po razpravi je odbor sprejel sklep, da se je seznanil s Predlogom sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in ga podprl. Uvodno predstavitev k Dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2019 je državna sekretarka Ministrstva za finance predstavila predvsem spremembe dopolnjenega predloga, in sicer se ta sprememba nanaša na dodatno zagotovljena sredstva za investicije v osnovne šole pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v višini 3 milijonov evrov.  Tudi na tej seji je sodeloval Zagovornik načela enakosti, ki je menil, da so sredstva, ki so mu namenjena, prenizka in ne zadostujejo za delovanje neodvisnega in samostojnega organa.  V razpravi so bile nekatere članice in člani odbora do obravnavanega dokumenta kritični, in sicer je bilo izraženo mnenje, da so proračunski dokumenti nesolidarni ter da je preveč sredstev namenjenih področju obrambe, zvezi Nato in Evropski uniji. Menili so, da je premalo sredstev namenjenih zlasti Zagovorniku načela enakosti, sociali, zdravstvu, dolgotrajni oskrbi, pokojninam, šolstvu, vključno z nujnim povezovanjem z gospodarstvom. Omenjena izpostavljena področja so se odrazila tudi v vsebini vloženih amandmajev k Dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2019.  V okviru razprave je bil podan tudi predlog za spremembo strukture proračunskih dokumentov v prihodnosti, ki bi omogočala bolj natančen elektronski vpogled po posameznih proračunskih postavkah.   (nadaljevanje) Državna sekretarka je v razpravi podala izčrpno pojasnilo, neizpostavljene dileme in postavljena vprašanja razpravljavcev.  Po zaključeni razpravi se je odbor opredelil do amandmajev in jih ni podprl. Po končani razpravi je odbor sprejel sklep, da podpira dopolnjen predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2019.  Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo mag. Alenka Bratušek.
Hvala za besedo.  Predsednik, ministrica, ministri lep pozdrav! Kaj nam je predsednik povedal o današnjem oziroma o dokumentih, ki jih imamo danes pred seboj o proračunu za leto 2018 in 2019? Pravzaprav samo eno razliko, da si je od sobote do danes premislil in da bo koalicija podprla amandma v višini 3 milijone, ki bodo zagotoviti dodatna sredstva za športno infrastrukturo. Lepo, ampak mogoče bi bilo prav povedati pod kakšnimi pritiski je od sobote, ko je koalicija glasovala proti do danes to, od petka do danes to uspel narediti. Ampak kakorkoli, razen tega, da nam je Vlada enkrat povedala, da bomo leta 2050 vsi srečni nam ni povedala kako do te sreče priti. Jaz sem pričakovala, da bodo v proračunih za leto 2018 in 2019 koraki do te dolgoročne sreče pa na žalost ni tako. V teh obeh dokumentih še vedno pogrešam cilje, po posameznih programih vizijo kaj z denarjem doseči. Še vedno se pogovarjamo samo o indeksih, samo o milijonskih povečanjih čeprav je bila velika napoved te koalicije, da bo na programskem proračunu narejeno veliko oziroma da bomo programskim proračun spravili v življenje pa na žalost ni tako. To sta zadnja dva proračuna te Vlade in zato bi še toliko bolj pričakovala neki optimizem, neko napoved kaj v naši državi lahko pričakujemo.  Dejstvo je, da je situacija dobra. Dejstvo je, da gospodarstvo raste po napovedih več kot 4 % in zato bi Vlada morala biti bolj optimistična, zato ker razpolaga z veliko veliko več denarja kot v preteklosti, na drugi strani je veliko veliko manj potreb, ampak iz teh dveh proračunov to ni videti.  Da ne bom samo pri besedah. Kar nam ljudje velikokrat očitajo, da z besedami lahko zganjamo populizem, z številkami se pač ne da, zato bom svoje trditve podkrepila tudi z besedami. V naši poslanski skupini smo se odločili, da proračunov podprli ne bomo. Ni pa to nobena redkost, konec koncev je Vlada in koalicija tista, ki mora poskrbeti za to, da država proračun ima.  Želim pa takoj na začetku povedati, da so največji poraženci teh dveh proračunov sprememb za leto 2018, ki jih imamo na mizi in za leto 2019 upokojenci. Zakaj? Zato, ker jim Vlada še vedno ne da vsega oziroma ne sprosti vseh varčevalnih ukrepov. Za upokojence še vedno veljajo omejitve. 80 milijonov evrov namenjenih za pokojnine in upokojence v sprejetem proračunu Vlada jemlje to je dejstvo. 80 letos, 80 v letu 2018 to skupaj pomeni 160 milijonov oziroma približno 300 evrov na upokojenca in zato so, po mojem mnenju, upokojenci največji poraženci proračuna, ki ga imamo v tem trenutku na mizi.  Ampak gremo lepo po vrsti. Kot sem že povedala situacija v državi je bistveno drugačna. Danes beležimo visoko gospodarsko   (nadaljevanje) rast, zato je tudi logično, da imamo veliko prilivov. V državnem proračunu se v letih 2016, 2017, 2018 in 2019 nateče vsako leto približno milijardo evrov več denarja kot v tistih kriznih časih leta 2013 oziroma 2014. Če pogledamo primerjavo leta 2014 in 2018, vidimo, da je danes v proračunu milijarda 400 več davčnih prihodkov. Milijarda 400! To je toliko, kot da državni proračun za pokojnine. To je toliko, kot da državni proračun za šolstvo. To je toliko več, kot da državni proračun za vse socialne transferje. Milijarda 400! In kaj ste vi s to milijardo 400 uspeli narediti? Uspeli ste dvigniti sredstva, namenjena za plače, uspeli ste dvigniti sredstva, namenjena za izdatke za blago in storitve oziroma materialne stroške, in uspeli znižati sredstva za obresti, kar je dobro. Sredstva za investicije, kar je v teh dobrih gospodarskih časih lahko tudi pametno, in največje znižanje ste uspeli zagotoviti upokojencem - 330 milijonov manj se bo v letu 2018 dalo iz državnega proračuna slovenskim upokojencem v primerjavi z letom 2014. To so številke, ki so vključene v vladne dokumente. Tri kategorije, ki so doživele največje znižanje: investicije, obresti in daleč največje, 330 milijonov, pokojnine. / oglašanje iz dvorane/ Tudi štirikrat, če bo treba.  Prihodkov imate za milijardo 400 več. Odhodke ste znižali na teh treh velikih kategorijah - investicije, obresti in pokojnine - za skoraj 800 milijonov evrov. In, ja, znižali ste proračunski primanjkljaj, kar ob teh številkah sploh ni problem, ampak še vedno vam je ostalo v primerjavi z letom 2014 skoraj 900 milijonov evrov. Skoraj 900 milijonov evrov! Kaj ste s temi 900 milijoni evrov dosegli - ja, 10 milijonov tam, 10 milijonov tam, 50 milijonov tam, povišanja, ampak cilja, kaj bomo z dodatnim denarjem, ki ste ga razdelili, naredili, pa preprosto ni. Ja, dve veliki kategoriji, še enkrat, povišali ste plače oziroma izdatke za plače in povišali ste izdatke za materialne stroške. Če še to upoštevam, je 500 milijonov razdeljenih v proračunu kar tako, brez nekih velikih ciljev.  Če pogledamo, koliko državni proračun da za pokojnine - in s pokojninami se namerno ukvarjam toliko zato, ker se veliko govori, koliko je kdo tem našim, slovenskim upokojencem v preteklih letih zagotovil. Kakorkoli obrnemo, v deležu davčnih prihodkov, v deležu bruto domačega proizvoda, je to, kar državni proračun danes namenja za pokojnine, 330 milijonov manj. Četrtino davčnih prihodkov je morala Vlada leta 2014 dati za pokojnine zato, da se pokojnine niso zniževale. Ni bilo lahko, ampak, ja, smo naredili. Danes v odlični gospodarski situaciji, z veliko več denarja, Vlada ne najde borih 20 milijonov evrov za to, da končno nehamo z varčevalnimi ukrepi pri upokojencih. Še več, že zagotovljen denar za pokojnine jemlje, tako leta 2017 80 milijonov kot v sprejetem proračunu, če ga potrdite, boste denar, ki je že bil zagotovljen pokojninam in upokojencem, znižali - 80 milijonov evrov.   (nadaljevanje) In ob tem upate še vedno na upokojencih izvajati protikrizne ukrepe, čeprav krize že dolgo ni več. Kot sem rekla, kakorkoli pogledamo naj gre za delež v davčnih prihodkih, ki so nek stabilen vir proračuna, naj gre za delež v bruto domačem proizvodu, kakorkoli obrnemo se sredstva iz državnega proračuna namenjena upokojencem znižujejo. Ja, situacija je danes bistveno boljša. Prihodki ZPIZ-a so bistveno višji, ja, zato je treba manj denarja. Vse to drži, ampak na koncu bi lahko rekli, da je krize konec, protikrizni ukrepi morajo nehati veljati za vse. Tudi za upokojence.  Vlada Mira Cerarja še kar nekaj teh kriznih ukrepov vleče naprej tudi v letu 2018 in 2019. Za leto 2020 pa napovedujejo v nekaterih dokumentih, da pač teh ukrepov ne bo več. Kot sem rekla kakorkoli obrnemo se vidi drastično znižanje sredstev namenjenih za upokojence in pokojnine tako iz državnega proračuna, če pa pogledamo celotno ZPIZ-ovsko blagajno pa tudi kot delež v BDP-ju. Manj damo danes za upokojence, če pogledamo podatke v bruto domačem proizvodu kot je država dala v tistih najbolj kriznih časih leta 2013 in leta 2014.  Še enkrat želim jasno pokazati kateri upokojenci bodo s tem proračunom in s tem zakonom o izvrševanju proračuna prikrajšani. ZPIZ-ov zakon določa, da se regres – letni dodatek – izplačuje v dveh višinah. Višina se vsako leto določi v zakonu o izvrševanju proračuna. Tudi tukaj bi bilo mogoče prav, da se ta višina v procentu od najnižje pokojninske osnove ali pa kakorkoli drugače določi kar v sistemskem zakonu, ker potem ne bi mogel nihče govoriti kaj je upokojencem dal oziroma kaj jim je zagotovil. Ampak Vlada še vedno predlaga ta letni dodatek v petih višinah. Mi smo seveda vložili amandma, ki je bil zavrnjen. Tudi z glasovi DeSUS-a je bil zavrnjen. Na tej sliki se jasno vidi, da upokojenci, ki imajo pokojnine 550 evrov ali višje dobijo manj kot so dobili pred krizo in manj kot je naš predlog. Če je upokojenec s 550 evri bogat upokojenec, je zato socialno pravično kot so me nekateri prepričevali, potem je to misel nekoga drugega. Sama sem prepričana, da ljudje s 550 evri pokojnine daleč od tega, da so bogati in daleč od tega, da bi v teh časih še vedno morali veljati protikrizni ukrepi.  Upokojenci so razdeljeni na pet kategorij v zakonu o izvrševanju proračuna od najvišje do najnižje in vsi upokojenci, ki imajo pokojnino 780 evrov in več bodo prikrajšani z vladnim predlogom za 170 evrov, vsi do 650 do 700 evrov bodo prikrajšani za 120 evrov in vsi od 550 do 650 bodo prikrajšani za 60 evrov letnega dodatka. Zato mogoče še enkrat apel, da glede na vse povedano in glede na res dobro gospodarsko situacijo, ki smo jo lahko veseli, strnemo vrste in zagotovimo, da se pri upokojencih preneha varčevati. V naši poslanski skupini smo vložili kar nekaj amandmajev. Na odborih so bili vsi zavrnjeni, ampak ne glede na to, tudi danes bomo še enkrat glasovali o vseh. Apeliram na vas, da še enkrat premislite kako in kaj in prav pri upokojencih vas želim spomniti, da denar v sprejetem proračunu je zagotovljen, zato in še več, to so dejstva. Kot sem povedala že na začetku, s tem proračunom v naši poslanski skupini nismo zadovoljni, ga ne bomo podprli, ampak tudi to ni nobena novost, Vlada, koalicija bo proračun podprla in speljala tako kot misli, da je prav. Si pa želim, da Slovenija v naslednjem mandatu dobi Vlado z več ambicij, boljšo vizijo, ki bo znala postaviti prave cilje.
Hvala lepa.  Dr. László Göncz bo predstavil stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.  Izvolite.  DR. LÁZLÓ GÖNCZ (IMNS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim! Ocenjujemo, da sta predlog spremembe proračuna za leto 2018 in dopolnjen predlog proračuna za leto 2019, celovito gledano sprejemljiva, zato bosta deležna najine podpore. Treba je priznati, da so bili praviloma pozitivno naravnani ukrepi, ki so bili sprejeti v preteklih letih na področju saniranja javnih financ, čeprav se o tem danes manj govori, velja omeniti, da je trenutnemu stanju, torej nekoliko boljšem stanju nedvomni pripomoglo tudi sprejetje fiskalnega pravila. Je pa jasno, da je predvsem na današnje razmere pozitivno so vplivale ugodne gospodarske razmere ali pa rezultati v zadnjem obdobju, kar je prvenstveno posledica pravih in zdravih pristopov ter marljivosti naših gospodarstvenikov, delavcev, obrtnikov, turističnih delavcev, proizvajalcev v agrarnih in drugih sferah. Je pa tudi dejstvo, da je dogovarjanje vlade s socialnimi partnerji o plačah v javnem sektorju je bilo na nekaterih področjih uspešno, kljub temu, da je še vedno odprt in nekaj perečih zadev. Brez naštevanja konkretnih primerov želim izpostaviti zgolj potrebo po nadaljnjem iskanju boljših rešitev za najbolj ogrožene sloje prebivalstva, čeprav to morda ni neposredno vprašanje v okviru proračunske razprave, je pa na to vsekakor potrebno vedno opozarjati. Ker smo pred volilnim letom, je toliko težje napovedati v kolikšni meri bosta predlagana proračuna zdržna. Več je potencialnih neznank glede leta 2019, med tem, ko bi lahko bil popravljen proračun za prihodnje leto morda bolj stabilen. Z nepredvidljivimi domačimi in mednarodnimi okoliščinami se je v tem trenutku manj optimalno ubadati, morebitne spremembe oziroma težave glede tega, če bodo imele vpliv na državni proračun, bo potrebno reševati sproti. Z vidika narodnih skupnosti sta predlagana proračuna korektna. Konkretna sredstva na postavkah ter podpostavkah dejavnosti, ki so primarni za obstoj in razvoj omenjeni skupnosti, so približno na nivoju letošnje realizacije. V nekaterih primerih so omenjene postavke za simbolni odtenek višje. Menimo, da je Vlada držala obljubo in je predlagana raven sredstev v zadovoljivem obsegu, kar pa pomeni zgolj to, da se sredstva niso zmanjšala, vendar pa je potrebno tudi z vso resnostjo opozoriti na problem, da je na področju narodnosti in medijev in kulturne dejavnosti stanje kljub temu postalo zaskrbljujoče, ker sedanji obseg sredstev objektivno ne omogoča razvojne naravnanosti. Že tretje leto ponavljam ugotovitve, da se od začetka finančno-gospodarske krize denarna sredstva za potrebe narodne skupnosti niso spreminjala, ponekod, na primer na področju kulture pa je v najbolj kriznem obdobju celo prišlo do občutnega zmanjšanja. Pri tem poudarjamo, da zgolj z zagotavljanjem sedanje ravni omenjene težave ni mogoče popraviti. Naj še poudarim, da je potrebno pozdraviti pristop Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pri fleksibilnem pristopu na področju zagotavljanja podpore za gospodarsko osnovo avtohtonih narodnih skupnosti ter zelo korekten odnos Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pri iskanju kvantitativnih in kvalitativnih rešitev nadgradnje obstoječih šolskih modelov, predvsem z vidika izboljšave nivoja jezikovnih kompetenc pedagoškega kadra, ki poučuje v narodnostnem oziroma dvojezičnem šolstvu.  Na koncu naj omenim, da smo na Komisiji za narodni skupnosti ugotovili, da bo potrebno vprašanju razvoja avtohtonih narodnih skupnosti v bližnji prihodnosti posvetiti večjo pozornost tudi z vidika finančne podpore v kolikor je skrb glede nadaljnjega obstoja in razvoja narodnih skupnosti iskrena. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa Urška Ban bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra. Izvolite.
Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Še enkrat lep pozdrav tudi z moje strani.  Danes sta pred nami dva proračunska predloga za naslednji dve leti ali bolj točno, predlog sprememb proračuna za leto 2018 in predlog proračuna za leto 2019. Sama proračunska razprava v Državnem zboru praktično teče že od začetka oktobra naprej, ko sta nas predsednik Vlade in ministrica za finance seznanila s proračunskim memorandumom. Proračunski paket je bil tako v dveh mesecih deležen veliko pozornosti delovnih teles v Državnem zboru in seveda tudi širše javnosti. Pomembno je namreč opozoriti na vse vidike, tako na dobre kot na slabe strani, pa ne samo z vidika političnih, včasih precej populističnih predlogov in razprav. V mislih je potrebno imeti predvsem odgovorna in realna dejanja, ki bodo imele za posledico izboljšanje materialnega položaja državljank in državljanov. To je bila namreč naša zaveza, ki smo jo dali ob nastopu tega mandata in se odraža tudi v obeh proračunskih predlogih. Zato je bilo naše vodilo tudi pri pripravi tokratnih proračunskih dokumentih zagotavljanje nadaljnje stabilnosti javnih financ, ki je lahko edina prava podlaga za stabilen ekonomski in socialen razvoj države, kar pa je nekaj mesecev pred volitvami še dodaten izziv. Kljub velikim željam, ki so bile spodbujene tudi zaradi ugodnih dejanskih in napovedanih makroekonomskih razmer je ključno, da ohranimo skupni obseg javne porabe v okvirih, ki ga lahko glede na ekonomsko moč naše države tudi vzdržno financiramo. Zavedati se moramo tudi dejstva, da javnofinančna konsolidacija še ni zaključena. Zapisali smo si cilj, da bomo strukturno uravnoteženje dosegli do leta 2020, torej cilj bomo dosegli postopoma, kar nam zagotavlja ravnotežje na eni strani med javnofinančno konsolidacijo in podporo nadaljnjemu gospodarskemu razvoju. Hitrejša javnofinančna konsolidacija, se pravi ostrejše omejevanje odhodkov državnega proračuna bi lahko vodilo v krčenje gospodarske aktivnosti, čemur smo že bili priča v preteklosti. Zato ocenjujemo, da kombinacija ukrepov, ki na eni strani spodbujajo gospodarsko aktivnost in na drugi strani omejujejo javnofinančne odhodke dajejo tisto pravo ravnotežje. Da je ta pot prava kažejo tudi rezultati. Veseli nas, da imamo danes po desetletju rdečih številk na mizi prva dva proračuna, ki beležita proračunski presežek v obeh letih. To je odraz odgovornega dela naše Vlade, ki rezultira tudi v številkah. Dolg sektorja država se bo iz dobrih 80 % BDP, kot je znašal v letu 2014, znižal na dobrih 71 % BDP v letu 2018, ker je posledica bistveno manjšega proračunskega primanjkljaja in odprava le-tega v letu 2018. Na podlagi zadnje napovedi Evropske komisije iz novembra 2017 bo ta dolg celo nižji od povprečna evroobmočja. Zakaj je temu tako? Vlada višje prihodke, ki so načrtovani v letih 2018 in 2019 usmerja v hitrejše zmanjševanje deficita in zgolj manjši del v povečanju odhodkov. Splošna raven integralnih odhodkov ostaja praktično enaka, spreminja se njihova struktura.   (nadaljevanje) S pospešenim zniževanjem deficita in s pospešenim zniževanjem dolga sektorja država, pa tudi dolga proračuna ustvarjamo pogoje, da bomo bolj pripravljeni pričakali tudi naslednjo krizo.  Skladno z zniževanjem primanjkljaja in ustvarjanjem proračunskega presežka v letih 2018 in 2019 se proračunski odhodki v deležu bruto domačega proizvoda znižujejo na raven, nižjo od ravni leta 2008, ko so znašali 22 % BDP. Od leta 2013, ko so bili odhodki v deležu BDP na ravni 26 %, se v letu 2018 znižujejo na 21 % BDP in na 20 % v letu 2019.  To je vsekakor rezultat preudarne politike ciljnih ukrepov Vlade in nenazadnje tudi ugodnih makroekonomskih razmer. Zato naš cilj še naprej ostaja, da tudi skozi proračunske dokumente ustrezno finančno podpremo programske in razvojne vsebine ter ukrepe, ki spodbujajo nadaljnjo rast ter zagon gospodarskega in investicijskega potenciala ter konkurenčnosti na eni strani in na drugi ohranjanje pravičnega socialnega ravnovesja. Izhajajoč iz povedanega, so prednostne naloge vlaganje v infrastrukturo, za večjo kakovost življenja in dela, vlaganje v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje, povečanje varnosti v najširšem pomenu. Za vsa ta prioritetna področja v obeh letih skupaj namenjamo 5,4 milijarde evrov, torej več denarja kot do sedaj. Temeljne vizije oziroma temeljni cilji, ki jih Vlada zagotavlja ob javnofinančni konsolidaciji, ki je podlaga za stabilen ekonomski in socialni razvoj države, so razvidni iz področij, v katere je usmerjena glavnina dodatnih sredstev, ki so na razpolago.  Dovolite mi, da se zdaj kratko vsebinsko dotaknem prioritet, ki so zajete v obeh proračunskih dokumentih.  Prva in še vedno prioriteta je izvajanje zdravstvene reforme tudi v letih 2018 in 2019. Ob sprejetju Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov je Vlada sprejela sklep, da bo pripravila predlog ukrepov, ki bodo omogočili dvig cen zdravstvenih storitev v letu 2018, kar bo pozitivno vplivalo na poslovanje javnih zdravstvenih zavodov tudi na dolgi rok. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za sprejetje novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki prinaša pomembne strukturne spremembe na področju upravljanja sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja. Spremembe med drugim posegajo na področje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zakonsko ureditev pravic in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer pa se košarica pravic in standard pravic, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, ne bosta zmanjšala. Ureja status Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nov način dogovarjanja z izvajalci in ureditev nadzora izvajanja obveznega zavarovanja. Pomemben del sprememb se nanaša na načine in vire financiranja. Tu velja poudariti, da se za zdravje namenja več sredstev tudi iz državnega proračuna, kar izhaja iz sprejete zakonodaje v tem mandatu, ki določa, da državni proračun postopno prevzame financiranje določenih storitev, ki v osnovi niso zdravstvene storitve, trenutno pa se financirajo iz zdravstvene blagajne. Gre za financiranje pripravništva, specializacij in po poteku prehodnega obdobja tudi raziskav na področju zdravstva. Zdravstvena blagajna je v času krize namreč pokazala določene svoje slabosti, to je velika odvisnost od gospodarskih gibanj, od obsega prihodkov iz naslova prispevkov za socialno varnost, ki so odvisni od višine dohodkov posameznih zavarovancev in od stopnje zaposlenosti. In da se ta nihanja zmanjšajo, je Vlada sprejela odločitev, da se določeni stroški, ki niso stroški izvajanja zdravstvenih storitev, prenesejo v državni proračun. Državni proračun bo zato v letu 2018 namenil 40 milijonov evrov, v letu 2019 pa 60 milijonov evrov. Za skrajšanje čakalnih vrst bo državni proračun v letu 2018 namenil predvidoma 18 milijonov evrov, zaradi tega bodo sredstva v zdravstveno varstvo v letih 2018 in 2019 precej višja od sredstev v proračunih prejšnjih let, in sicer v letu 2018 v višini skoraj 170 milijonov in v letu 2019 161 milijonov evrov.   (nadaljevanje) Torej so sredstva za zdravstveno varstvo več kot podvojena glede na realizacijo v letu 2016 ter glede na prejšnja leta.  Nadalje po programskih področjih se največ sredstev načrtuje v prometu in prometni infrastrukturi, ki je eden od ključnih pogojev za enakomeren razvoj Slovenije, saj omogoča primerno oskrbo gospodarstva ter mobilnost prebivalstva. Zato je ena izmed večjih prioritet pri načrtovanju proračuna nadgradnja in posodobitev železniške infrastrukture ter cestnih povezav, ki zagotavlja enakomeren razvoj regij in prispevajo k večji kakovosti življenja in dela. Eden največjih načrtovanih investicijskih projektov, ki se bo izvajal v prihodnjih dveh letih, je seveda nova železniška povezava Divača-Koper. Sredstva za promet in prometno infrastrukturo so z izjemo leta 2015 najvišja v zadnjih desetih letih. V letu 2018 v višini 773 milijonov, v letu 2019 758 milijonov. Projekti, ki se bodo kot državne prioritete v prihodnjih dveh letih skupaj intenzivno financirali s proračunskimi sredstvi so, če naštejem zgolj tri, nadgradnja železniškega odseka Zidani most – Celje druga faza v višini 110 milijonov evrov, gradnja drugega tira Maribor – Šentilj druga faza v višini 74 milijonov evrov in rekonstrukcija železniške postaje Pragersko v višini 62 milijonov evrov. Razvojne naravnanosti proračunov za leti 2018 in 2019 potrjujejo tudi sredstva namenjena za investicije. Za investicijske odhodke in transferje je glede na leti 2016 in 2017 namenjenih več sredstev. V primerjavi z oceno realizacije letošnjega leta se investicije in investicijski transferji v prihodnjem letu pomembno povečujejo. V času mandata te Vlade se je tudi prvič zgodilo, da se namenska sredstva na področju prometne infrastrukture zagotavljajo zgolj za investicije in da pokrivamo tekoče vzdrževanje prometne infrastrukture iz integralnih sredstev.  Proračun je razvojno naravnan tudi z vlaganji visoke ravni sredstev za znanost in informacijsko družbo. Z ukrepi za spodbujanje inovativnosti in tehnološko naprednih proizvodov in storitev želimo namreč prispevati k povečanju konkurenčnosti in dodane vrednosti gospodarstva. Evropska kohezijska sredstva na področju vlaganja v znanost in informacijsko družbo bodo tako usmerjena v krepitev raziskovalne infrastrukture in spodbujanje naložb javnih raziskovalnih organizacij ter podjetij v raziskave in razvoj in centrom odličnosti. Namen financiranja teh področij je predvsem izboljšati mednarodno konkurenčnost in odličnost raziskav, boljša izraba in razvoj raziskovalne infrastrukture, izboljšanje raziskovalnih kapacitet, spodbujanje izvajanja raziskovalnih programov, financiranje raziskovalcev na začetku kariere in učinkovito vključevanje v mednarodne raziskovalne programe, vključno s programom Obzorje 2020. Posledično bo prišlo do večjega izkoristka izrabe raziskovalnega potenciala raziskovalcev in njihove mednarodne mobilnosti ter mobilnosti med akademsko in podjetniško sfero. Večje bo tudi povezovanje na področjih znanosti, kulturnih in kreativnih industrij ter gospodarstva. Integralna sredstva za področje znanosti se namenjajo temeljnemu sistemu financiranja. Sredstva za to področje so najvišja v zadnjih šestih letih v višini 276 milijonov evrov v letu 2018 in 321 milijonov v letu 2019. Sredstva za področje znanosti in informacijske družbo so tako celo nominalno višje od leta 2008.  Na politiki izobraževanj in športa bo Vlada v letih 2018 in 2019 zasledovala cilj zagotavljanja dostopne in kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse. Krepilo se bo visoko šolstvo in z njim povezano znanstveno raziskovanje. Prav tako se bo sledilo cilju celostne rasti in razvoja športa za vse. Za politiko izobraževanja in športa bo tako v proračunu za 2018 in 2019 zagotovljenih po 1,7 milijarde evrov. Višina sredstev za leto 2019 upošteva dopolnjen proračun za leto 2019, ki povečuje sredstva za investicije v osnovne šole za dodatno 3 milijone evrov. Raven teh sredstev je ena najvišjih   (nadaljevanje) v zadnjih 6 letih. Na področju spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti se zasleduje cilj ohranjanja in povečanja gospodarske rasti in konkurenčnosti, z razvijanjem kompetenc in zmogljivosti podjetja in z odzivom na družbene izzive. Poleg tega je njen cilj pospešiti ustanavljanje, rast in razvoj ter izboljšati mednarodno konkurenčnost podjetij, posebej malih in srednje velikih, ustvariti privlačno poslovno okolje za ustanavljanje in delovanje podjetij ter za naložbe za razvoj gospodarstva, dvigniti podjetniško kulturo in zavest o pomenu ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, razvoj notranjega trga, povečanje zunanje trgovine, internacionalizacije, spodbujanja razvoja turizma, povezovanje kulture in naravne dediščine s turizmom in razvoj kreativnih industrij. Sredstva za to področje so do leta 2013 na najvišji ravni. Tako bo v letu 2018 teh sredstev v višini 144 milijonov in v letu 2019 v višini 145 milijonov evrov. Največji porast sredstev je na programih spodbude za rast in razvoj podjetij, podpora malim in srednje velikim podjetjem in za spodbudo za novonastala podjetja in njihovo rast. Omeniti je treba še povečanje sredstev za gospodarsko infrastrukturo in razvojne centre. Vsekakor je za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti ključno poslovno okolje za spodbujanje domačih in tujih investicij in Slovenija z že znanimi investicijami v zadnjem času postaja zdaj zgodba o uspehu, tudi s pridobivanjem prvih greenfield investicij.  Gospodarska situacija v Sloveniji se torej izboljšuje, z leti se znižuje tudi število brezposelnih. Tako se je v oktobru 2017 zmanjšalo število brezposelnih na slabih 83 tisoč brezposelnih. Seveda se tu pojavljajo očitki, da se je veliko ljudi iz Slovenije izselilo, vendar je treba pogledati koliko ljudi se je tudi priselilo v Slovenijo. V celotnem obdobju od leta 2007 do 2016 je bilo več priseljenih, kot je bilo odseljenih iz Slovenije. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji bo na podlagi zadnjih napovedi Evropske komisije iz letošnjega novembra v letu 2018 in 2019 bistveno nižja od povprečja evroobmočja. Tako bo v letu 2018 stopnja brezposelnosti v Sloveniji 5,9 %, v evroobmočjo 8,5 % in v letu 2019 v Sloveniji 5,2 % v evroobmočju pa 7,9 %. Glede na to, da seje število brezposelnih zmanjšalo je zaradi tega vsako leto potrebnim manj sredstev za področje trga dela in delovnih pogojev. Kljub temu pa v letu 2018 in 2019 ostajajo precej višje od predkrizne ravni.  Ukrepi na trgu dela so s ciljem povečanja zaposlenosti in dvigom stopnje delovne aktivnosti prebivalstva, usmerjeni so v povečanje zaposlenosti, s poudarkom, predvsem na tem, da so ciljani na posebej ranljive skupine na trgu dela, dolgotrajno brezposelne, med katerimi prevladujejo starejši brezposelni in nižje izobraženi.  Glede ravni socialne varnosti je treba poudariti, da ta državni proračun ohranja visoko raven socialne varnosti, ki je višja od sredstev iz predkriznega obdobja in višja od sredstev v letih 2013 do 2015. Največje povečanje sredstev s spremembami proračuna za leto 2018 je zaslediti na programu družinski prejemki in starševska nadomestila. Z januarjem 2018 bo namreč sproščen en od varčevalnih ukrepov, in sicer se vračata otroški dodatek za 7. in 8. dohodkovni razred. In če počasi zaključim, slabo stanje javnih financ s proračunsko luknjo, ki je ni uspela zakrpati ne vlada Alenke Bratušek, ne Vlada pred njo, se torej izteka. Z izjemnimi fiskalnimi napori, ki ga je vložila Vlada Mira Cerarja, zaključujemo mandat s sprejetjem proračunov, ki bosta omogočila proračunski presežek, tako v letu 2018 kot tudi v letu 2019.  Proračuna torej zaključujeta obdobje našega uspešnega dela, ki se odraža v vseh sprejetih ukrepih, ki sledijo smeri javnofinančne konsolidacije. Končna bilanca Vlade Mira Cerarja sta državna proračuna, ki sta danes pred nami. V Poslanski skupini Stranke modernega centra verjamemo, da predloga obravnavanega proračuna, tako za 2018, kot za 2019 predstavljata ustrezno finančno podlago   (nadaljevanje za vse programske usmeritve naše države, ki smo si jih zadali, zato ga bomo podprli.  Hvala.
Hvala lepa. Mag. Marko Pogačnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Izvolite.
Spoštovani predsedujoči, spoštovana ministrica za finance, kolegice in kolegi! Zdaj, pred nami je Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in pa Predlog dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Uvodoma je potrebno povedati, da v Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli ne Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in enako tudi ne bomo podprli Dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Ne bomo ga podprli iz več razlogov, več bom povedal v nadaljevanju, predvsem smo pa prepričani, da Predlog sprememb proračuna za leto 2018 in pa Dopolnjeni predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2019 nista takšni zgodbi o uspehu kot ga na nekakšen način poskuša predstaviti tako predsednik Vlade kot ministrica za finance in pa ne nazadnje tudi v stališčih predvsem koalicije, Stranke modernega centra, Socialnih demokratov in pa Desus. Nato utemeljujemo predvsem tudi glede na razpravo, ki so jo koalicijske poslanke in poslanci izvajali na Odboru za finance in pa na ostalih odborih, zainteresiranih za Predlog sprememb proračuna za leto 2018 in pa leto 2019.  Vsaj uvodoma bi radi povedali, da zadeva ni takšna zgodba o uspehu že pri Fiskalnem svetu. Fiskalni svet Republike Slovenije je podal svoje mnenje in Fiskalni svet po pregledu makroekonomskih napovedi in napovedi javnofinančnih gibanj ocenjuje, da so predloženi proračunski dokumenti le deloma skladni s fiskalnimi pravili, ki veljajo v obdobju v katerem Slovenija še ne dosega srednjeročnega fiskalnega cilja. Torej, ne samo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, ampak tud v Fiskalnem svetu se ocenjuje, da so predloženi proračunski dokumenti le deloma skladni s fiskalnimi pravili. In pa Fiskalni svet seveda tudi ocenjuje, da strukturni napor tako za leto 2017 in pa leto 2019 po trenutnih podatkih ni zadosten. Zdaj, potrebno je povedati, da slovensko gospodarstvo raste že četrto leto zapored in da s tem seveda posledično z njim rastejo tudi prihodki države. Potrebno je povedati, da vlada Mira Cerarja in pa koalicija, Stranka modernega centra, Socialni demokrati in pa Desus delujejo v bistveno boljših pogojih kot recimo je bilo to za Vlado recimo v letu 2012, 2013 in ne nazadnje tudi za Vlado, ki je delovala v letu 2014. Ta Vlada in pa ta koalicija razpolagajo z več kot eno milijardo evrov višjimi proračunskimi prihodki, več kot eno milijardo evrov višjimi proračunskimi prihodki in če vemo, da je približno, so prihodki letno v proračunu Republike Slovenije nekaj več kot 9 milijard evrov si lahko predstavljamo, da to predstavlja že dejansko več kot 10 % v strukturi kompletnih prihodkov več in to so pa že številke, katere bi se morale, bi rekel, poznati tudi nekje drugje, ne samo, bi rekel, v sami strukturi odhodkov. Zdaj, v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je, bi rekel, pozitivni podatek, da imamo gospodarsko rast, vendar v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi morali boljše gospodarske razmere čutiti tudi državljani in pa državljanke   (nadaljevanje) Republike Slovenije v svojih denarnicah. Tega pa po našem vedenju seveda ni. V nadaljevanju bomo tudi videli na kakšen način se je ta Vlada in pa ta koalicija pripravila Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in pa v letu 2019. Da ta zgodba, ne moremo govoriti zgodba o uspehu tega proračuna in pa, da ta razcvet ni tako bleščeč kot se zdi bi v nadaljevanju še navedel, da bi čim več ustvarjenega prej porabili. Velja opozoriti na nekaj podatkov. In sicer, da slovenski bruto domači proizvod lani po realni vrednosti, če obračunamo inflacijo še vedno ni dosegel ravni izpred kriznega leta 2008. Ne kaže pozabiti tudi, da je zadolženost države še vedno nad maastrichtskimi merili čeprav pa je potrebno poudariti, da se je pa začel zmanjševati vsaj njen delež v bruto domačem proizvodu. Medtem, ko je realna vrednost slovenskega bruto domačega proizvoda še vedno skoraj približno 2 % nižja kot v pred kriznem letu 2018 je evrsko območje v tem obdobju dosegel 3-odstotno rast. Vsa osemindvajseterica držav Evropske unije pa celo 5,1-odstotna rast. To lahko pomeni, da nas nekatere države iz vzhoda dohitevajo, predvsem imamo tukaj v mislih Poljsko, Slovaško, Bolgarijo, Romunijo, Češko in Estonijo. Mnoge države, zahodne države pa povečuje svojo prednost pred nami.  Potrebno je povedati, da v štirih letih vladanja Mira Cerarja so se davčni prihodki povečali približno za eno petino in da bo to komaj zadoščalo za izravnan proračun v letu 2018. Tukaj je potrebno poudariti, da smo danes bi rekel tako s strani predsednika Vlade kot ministrice za finance večkrat slišali predvsem zgodbo o uspehu, da po letu 2008, ko je Slovenija imela prvič proračunski presežek in potrebno je poudariti, da je bilo to v času vlade Janeza Janše in da bo sedaj v letu 2018 ta predlog sprememb predvideva presežek. Vendar je potrebno poudariti nekaj, da ta presežek v višini približno 51 milijonov evrov gre izključno, zaradi ene zadeve in izključno, zaradi enkratnega dogodka priliva s strani sredstev Evropske unije v višini več kot 200 milijonov evrov. To pomeni, da zgodba o uspehu proračunskega presežka ni bi rekel predvsem delo te Vlade, ampak, da šlo predvsem za enkratni dogodek - črpanja evropskih sredstev v višini več kot 200 milijonov evrov. Potrebno je še nekaj poudariti. Da tukaj govorimo o predlogu sprememb proračuna za leto 2018 in da nikjer ni garancije, da ta proračun bo dejansko imel presežek. Nenazadnje, kar lahko povemo, Republika Slovenija je v proračunu do sedaj imela samo enkrat presežek in to je bilo v letu 2008 v času vlade Janeza Janše.  V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da pa glede na gospodarsko okolje in gospodarske razmere, ki trenutno vladajo tako v Sloveniji kot v Evropski uniji kot v Evropi in pač svetu bi bilo za pričakovati, da bi vlada Mira Cerarja in pa koalicija svoj presežek v proračunu lahko izkazovala že v letu 2017.  Prepričani smo, da makroekonomsko kot mikroekonomsko okolje in pa seveda tudi posledično rasti gospodarstva peljejo na to, da bi proračun moral imeti presežek še v letu 2017, vendar pod pogojem, da bi ta Vlada v teh svojih tri in pol letnem delovanju izpeljala bi rekel vsaj katero izmed reform na področju zdravstva, davčne reforme, šolstva. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da v primeru, da bi se upoštevali predlogi in pa predlogi sprememb zakonov, ki smo jih v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke   (nadaljevanje) vlagali v tem mandatu, in če bi bili s strani Vlade sprejeti, bi verjetno ob koncu tega leta lahko govorili že o proračunskem presežku za leto 2017. Vendar, žal, ta Vlada se je ukvarjala predvsem z drugimi zadevami in ne z reformami in dejansko lahko pričakujemo primanjkljaj v letu 2017, kar pa vsekakor ni v skladu z ekonomskim okoljem, ki trenutno vlada tako v Sloveniji, Evropski uniji in Evropi.  Radi bi opozorili tudi na to, da velikokrat slišimo, da smo že na konju, da je Slovenija izšla iz te krize, vendar če bi to res bilo tako, sprašujemo tako ministrico za finance kot koalicijo, ali potem ni prišel čas, da se pa določene davčne obremenitve, ki so doletele tako gospodarstvo kot državljanke in državljane Republike Slovenije, začno v času te Vlade tudi zmanjševati. Vendar ne, Vlada Mira Cerarja in koalicija Stranke modernega centra, Socialnih demokratov in Desusa tako gospodarstvo kot državljanke in državljane Republike Slovenije kljub rasti prihodkov v proračunu še vedno dodatno obremenjuje in se dodatno zadolžuje. Mi smo že na začetku mandata poudarili, da ta Vlada bo nadaljevala politiko prejšnjih vlad, in sicer politiko dodatnega obremenjevanja gospodarstva in zadolževanja; nekaj več podrobnosti o tem v nadaljevanju.  V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so s to Vlado javne finance namenjene predvsem izplačilu javnih plač, pokojnin in plačilu obresti, za večino ostalega pa s to Vlado zmanjkuje denarja. Predvsem smo prepričani, da je Vlada dala prednost pri proračunskih odhodkih predvsem svojemu ugodju in ugodju drugih odvisnikov od proračuna. Stroški plač državnih uradnikov bodo tako prihodnje leto za šestino višji, kot so bili v letu 2014, še bolj, kar za 17 %, so se v štirih letih vladanja Mira Cerarja povečali transferji v javne zavode, tudi iz teh nakazil gre večina denarja za plače zaposlenih. Medtem ko je šlo za plače državnih uradnikov in uslužbencev v javnih zavodih leta 2014 okoli 23 % vseh izdatkov državnega proračuna, bo prihodnje leto delež plač že dosegel 28 % vseh proračunskih odhodkov.  V Slovenski demokratski stranki si upamo trditi, da vse tisto, kar je ustvarilo gospodarstvo v teh letih, v tem kriznem obdobju, dejansko ta Vlada poje in popije. Struktura odhodkov proračuna je bistveno drugačna, kot je bila leta 2014. Ob tem pa je treba povedati tudi to, da je višina odhodkov zelo podobna, kot je bila v letu 2014, to pomeni približno 9,6 milijarde evrov. Ob tem bi se v Slovenski demokratski stranki radi zahvalili celotnemu gospodarstvu in vsem tistim, ki so zaposleni v gospodarstvu, kajti izključno gospodarstvo je odgovorno in zaslužno, da Slovenija danes razpolaga z več kot milijardo višjimi prihodki. Vendar, žal, ta Vlada te presežke v prilivih ali pa te prilive, ki so bistveno višji, kot so bili v letih 2012, 2013 in 2014, porabi predvsem za svoje ugodje.  Velikokrat smo slišali tudi, da bi lahko pričakovali, da se bo državni dolg glede na bistveno višje prihodke, ki jih imamo v proračunu, zmanjševal. Vendar, žal, ta dolg se v času Vlade Mira Cerarja ne znižuje,   (nadaljevanje) ampak se celo povečuje. Potrebno je poudariti res, da bodo prihodnje leto približno za eno petino nižji stroški za obresti, vendar pri tem je potrebno poudariti, da je država v zadnjih štirih letih dokaj refinancirala lep dolg dolgov in, ker so zahtevani donosi zdaj manjši kot v času izdaje obveznic, to pomeni na koncu tudi višjo ceno obveznic. Zdaj, če malo bolj plastično to povemo, da se je država odločila, da bo zdaj plačevala manj obresti, a na koncu bo potrebno vrniti manj dolga. Zdaj, če je bil državni dolg ob koncu leta 2014 26 milijard, se je do sredine letošnjega leta povzpel na približno 29 milijard evrov. Zdaj ministrica je že na Odboru za finance povedala, da je državi v tem vmesnem obdobju uspelo približno za milijardo in pol še znižati ta dolg, vendar, ko potem številke seštejemo se vidi, da je od leta 2014 do sedaj država, bi rekel, svoj dolg še povečala, ni ga pa, bi rekel, zmanjšala. In ministrica tudi ni dala, bi rekel, stoodstotnega zagotovila, da se do konca tega leta država ne bo več zadolževala. In državni dolg nekako ob koncu leta naj bi znašal približno 28,8 milijarde evrov. To je tudi glavnina javnega dolga, ni pa to vse, javni dolg sestavljajo še dolg občin, državni DUTB in pa SDH ter druge javne ustanove in skupni javni dolg bo kot kaže presegel, bi rekel, 33 milijard evrov. Res, da se je delež v bruto domačem proizvodu nekoliko zmanjšal, a na glavo prebivalcu se je ta povečal za približno več kot 400 evrov.  To smo že prej povedali, če bi izločili vpliv evropskih sredstev za leto 2018 bi bil proračun Republike Slovenije v minusu. In potrebno je tudi poudarjati, da se naložbe v času te Vlade in pa te koalicije bistveno znižujejo. Predvsem problematično kar se tudi zdi za Slovensko demokratsko stranko je, da se, bi rekel, izredno slabo črpanje evropskih sredstev in, da je tukaj, bi rekel, še velik potencial za Republiko Slovenijo in, da kot smo s strani tako ministrov in ministric velikokrat slišali, da naj bi bil razlog za slabše črpanje evropskih sredstev predvsem težava v informacijskem sistemu, vendar v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da temu ne more biti tako in, da je slabše črpanje evropskih sredstev predvsem posledica slabega delovanja te Vlade in pa te koalicije. V Slovenski demokratski strani smo prepričani, da problematično postaja tudi vzdržnost in pa stabilnost pokojninske blagajne, samega pokojninskega sistema, zdaj Vlada in pa ta koalicija namenja bistveno manj denarja za pokojninsko blagajno kot leta 2014, recimo leta 2014 je bilo iz naslova proračuna v pokojninsko blagajno izplačano več kot 1,65 milijarde evrov, zdaj je ta številka približno za 400 milijonov manjša. Zdaj po eni strani v Slovenski demokratski stranki razumemo, da glede na gospodarsko rast, na višje število zaposlenih niso potrebna več tako visoka sredstva kot so bila v letu 2014, vendar je pa potrebno nekaj tudi poudariti na drugačen način. Nikjer pa ne piše, da Vlada ali pa ta koalicija ne more dati več v pokojninsko blagajno. Zdaj predvsem tukaj na tiste branitelje in pa zagovornike pokojninskih, upokojencev in pa pokojnin stranke Desusa, lahko govorimo, da tukaj ni nekih ovir, da bi pa namenili več denarja za pokojnine. Lep primer bi izpostavil tudi recimo nas upokojenci in ostali pošiljajo elektronsko pošto in opozarjajo in prav v času Odbora za finance   (nadaljevanje) je ena izmed upokojenk poslala dajte povedati slovenski javnosti. Leta 2014 sem imela 722 evrov penzije, danes jo imam za 17 evrov več. Poglejte spoštovana koalicija, pri več kot eni milijardi evrov večih prihodkih v proračun so se pokojnine bi rekel res minimalno povečale. Žalostno je, da se recimo pokojnine usklajujejo za dve kepice sladoleda. Predvsem pa je bila pa ta Vlada, značilnost te Vlade, da gre tukaj za dodatno obremenjevanje in pa zviševanje davkov. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi lahko davek na dodano vrednost znižali na predkrizno raven. Potrebno je povedati, da je ta Vlada začasni ukrepi, ki je bil izdan to pomeni povišanje davka na dodano vrednost spremenila v trajni ukrep. Ministrica za zdravje Milojka Kolar v uradni postopek je spravila novo zdravstveno dajatev in nadomestilo za dolgotrajno oskrbo, kar bo ponovno prizadelo in pa obremenilo državljanke in državljane Republike Slovenije. Lahko bi dejali, da dejansko ta Vlada in pa ta koalicija v svojem celotnem mandatu slovi predvsem po tem, da dejansko vsak mesec ali pa na vsake dva meseca poskuša izumljati neki novi davek, s katerim bi dodatno obremenili tako gospodarstvo kot državljanke in državljane Republike Slovenije. Recimo minister za kulturo Tone Peršak bo obdavčil naložbe državnih podjetij, ki jih morajo ob vsaki naložbi kupiti še umetniška dela. Da ne navajamo najprej ali pa ne moremo spregledati poizkusa dodatnega povišanja obvezne RTV naročnine s strani te Vlade in te koalicije.  Potrebno je poudariti tudi bi rekel predvsem veliko inovativnost pri izumljanju novih davkov s strani infrastrukturnega ministra gospoda Petra Gašperšiča kot je bilo v preteklosti kako bi krpal dejansko slovenske ceste bi rekel na račun dodatne centa pri ceni naftnih derivatov. Potem, na kakšen način bi ponovno državljanke in državljani Republike Slovenije reševali / nerazumljivo/ naložbo v TEŠ 6 z dodatnim obremenjevanjem ponovno na neki način naftnih derivatov ali pri položnici za elektriko. Nenazadnje sedaj lahko poslušamo tudi s strani gospodarskega ministra, na kakšen način bo pa dvignil tako imenovane neke zelene davke oziroma povišal turistične takse. Potrebno je tudi povedati, da je ta Vlada povečala in pa dvignila davčne stopnje od dohodka davka na dohodek pravnih oseb iz 17 na 19 % in da so, potem bistveno višji prelivi.  V Slovenski demokratski stranki seveda ne moremo mimo tega, da opozarjamo to, kar smo opozarjali že večkrat, kar opozarjamo tudi na odborih. In sicer, nesprejemljivost trošarinske politike s strani te Vlade. Danes lahko vidimo, da je cena enega litra nafte v Sloveniji nekako približno 20 centov višja kot najcenejši liter nafte v sosednji državi Avstriji. V Slovenski demokratski stranki ne razumemo, da tisoč litrov kurilnega okolja v Celovcu stane 150 evrov manj kot stane tisoč litrov kurilnega okolja ali v Ljubljani ali v Mariboru ali v Murski Soboti. Trošarinska politika je neustrezna, je previsoka. Nenazadnje tudi še nismo dobili odgovora ne s strani Vlade, ne s strani ministrstva zakaj se je Ministrstvo za gospodarstvo odločilo, da s svoje spletne strani umakne zgodovino strukture cene naftnih derivatov in da ne moremo več pogledati katere dajatve so dodatno obremenjene in na kakšen način   (nadaljevanje) je ta Vlada, recimo, dvigovala svojo trošarino v posameznih mesecih.  Glede na to, da so pred nami proračuni za leti 2018 in 2019, se absolutno ne moremo strinjati s tezo, ki jo je povedala ministrica za finance na odboru, in sicer, da dogodki v zvezi z Novo Ljubljansko banko ne bodo imeli vpliva na proračun za leti 2018 in 2019. Še enkrat pozivamo - danes imamo kar dva dneva časa tako pri proračunu za leto 2018 kot za leto 2019 -, da spoštovana ministrica pove, kakšni so plani z Novo Ljubljansko banko. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bo vsaka odločitev v zvezi z Novo Ljubljansko banko imela vpliv na proračun za leti 2018 in 2019. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da se je ta Vlada že zdavnaj odločila, da Nove Ljubljanske banke ne bo prodala. To je razvidno iz planiranih sredstev iz naslova dividend tako za leto 2018 kot za leto 2019. Treba je poudariti, da Vlada planira prihodke s strani dividend za leto 2018 v višini 241 milijonov, za leto 2019 pa malo več kot 230 milijonov evrov. Ob tem je treba poudariti, da smo iz naslova dividend s strani Nove Ljubljanske banke v letu 2017 zabeležili približno 43 milijonov evrov prihodkov, ob tem da je Nova Ljubljanska banka ustvarila bilančnega dobička za nekaj več kot 125 milijonov evrov. In tu se vidi, da Vlada planira dejansko približno enake prihodke s strani dividend. Danes bomo imeli možnost razprave in smo prepričani, da bo spoštovana ministrica za finance povedala poslankam in poslancem, pa tudi širši javnosti, kakšni so plani z Novo Ljubljansko banko. Kajti v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da vsaka odločitev v zvezi z Novo Ljubljansko banko bo imela vpliv na proračun Republike Slovenije, s strani dividend ali celo - kar bi bilo za nas škandalozno, da pri vseh teh dokapitalizacijah, ki smo jih imeli, ki so bile dane s strani davkoplačevalskega denarja -, da Vlada v Bruselj hodi s ponudbo, da bi celo plačali kazen v višini, ne vem, 340 milijonov evrov, zato da bi lahko obdržali še vedno vpliv v Novi Ljubljanski banki. 340 milijonov naj bi bila ta Vlada pripravljena plačati za kazen Nove Ljubljanske banke, spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije, pri tem pa ta Vlada ne najde prepotrebnega denarja za kolaps zdravstvenega sistema.  V Slovenski demokratski stranki smo opozorili tudi na možnost velikega bremena, ki bi lahko Slovenijo zadelo v letih 2018 in 2019, in sicer v zvezi z izbrisom podjetij brez likvidacij. Dejstvo je, da je Evropske sodišče za človekove pravice odločilo, da to zadevo da na veliki senat, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost, da bo Slovenijo doletela nova velika obremenitev. Tudi sam minister za pravosodje je že pred časom povedal, da v primeru negativne odločitve za Republiko Slovenijo lahko to pomeni več kot milijardo evrov obveznosti v naslednjih letih. Iz odgovorov s strani ministrice za finance pa smo lahko slišali, da rezervacije v primeru tožb, ki doletijo Republiko Slovenijo, za leti 2018 in 2019 predstavljajo zgolj približno 100 milijonov evrov.  V nadaljevanju današnje razprave bomo v Slovenski demokratski stranki opozorili še na določene probleme, ki se dotikajo posameznih ministrstev. Tu imamo v mislih predvsem Ministrstvo za zdravje in stanje na področju zdravstva v Sloveniji. Na podlagi današnjih izjav ministrice za finance v zvezi z uspešnostjo zdravstvenega sistema, ki smo jih lahko poslušali danes v njenem uvodnem nagovoru, se mi zdi, da gre za norčevanje iz državljank in državljanov Republike Slovenije.  (nadaljevanje) Spoštovana ministrica je uvodoma razlagala kako je ta Vlada s sredstvi, ki jih je vložila v zdravstveni sistem, izboljšala učinkovitost zdravstvenega sistema in pa zmanjšala čakalne vrste. Spoštovana ministrica, jaz zdaj ne vem ali, bi rekel, zavajate močno tako parlament kot širšo javnost ali pa, bi rekel, ne veste kakšno je dejansko stanje in potrebno je povedati, da je bil narejen, bi rekel interventni zakon, ki je reševal vse javne zdravstvene zavode v višini več kot 125 milijonov evrov predvsem zaradi neučinkovitega vodenja teh sistemov. In neučinkovito vodenje je ključni problem zdravstva tudi po oceni Slovenske demokratske stranke. Ministrica za finance pa v uvodnem govoru pove, bi rekel, o učinkovitosti zdravstvenega sistema pri vodenju in pa v zmanjševanju čakalnih vrst. Torej, mi smo prepričani, da ta Vlada deluje totalno napačno, predvsem problematično tudi ministrica za finance. Dvakrat smo poskušali z njeno interpelacijo, vendar predvsem koalicija, Socialni demokrati in pa Desus, je ministrico za zdravstvo zaščitilo. Danes imamo pa kolaps sistema.  Ob zaključki bi rad povedal, da v Slovenski demokratski stranki smo vložili 42 amandmajev, 42 amandmajev k proračunu za leto 2018 in pa za leto 2019. Tej amandmaji predvsem smo prepričani, da bi pripomogli k boljšemu, učinkovitejšemu upravljanju, večjim investicijam, večjim naložbam, predvsem pa, da bi zagotovili prepotrebna sredstva, bi rekel, tako na področju obrambe kot, bi rekel, reševanja za gasilci, za policijo in pa dejansko smo prepričani, da te predloge, ki smo jih dali, ne porušijo same strukture proračuna oziroma smo dali prelive sredstev iz predpostavk proračuna, ki zagotavljajo, bi rekel, še naprej trajnostni razvoj. Zdaj, v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da proračun, ki ga je pripravila ta Vlada, hvala bogu, da je to zadnji proračun v času, v mandatu te Vlade, tako za leto 2018 kot za leto 2019, ki ga bo obravnaval ta Državni zbor, da je daleč od tega, da bi bil silno usmerjen ali da bi bil razvojno usmerjen. Prepričani smo, da predvsem ne glede na gospodarsko rast, da je problem, da te gospodarske rasti ne občutijo, bi rekel, državljani in državljanke Republike Slovenije v svojih denarnicah. Ne nazadnje je negativno oceno oziroma ne čisto pozitivno oceno k temu predlogu proračuna podal tudi Fiskalni svet, predvsem je pa zaskrbljujoče, da ta Vlada, bi rekel, znižuje nekako predvsem to naložbeno politiko, razvojno politiko in da dejansko vse tisto kar je ustvarilo gospodarstvo v celem letu, ta Vlada, bi rekel, porabi predvsem za svoje ugodje.  Zdaj, glede na to, da je bilo na Odboru za finance, so bili s strani koalicije zavrnjeni vsi amandmaji opozicije sem jaz prepričan, da bo prvič v zgodovini, da ta Vlada in pa ta koalicija v celotnem obdobju svojega mandata ne boste upoštevali oziroma potrdili niti enega amandmaja, ki ga je predlagala opozicija. Niti enega amandmaja s strani opozicije. Glejte, spoštovana Vlada, spoštovana ministrica, spoštovani poslanke in poslanci Stranke modernega centra, Desusa in pa Socialnih demokratov, žalostno je, da pozivate opozicijo skozi štiriletno obdobje tega mandata vedno k nekemu sodelovanju, ampak vi boste Vlada in pa koalicija, prva v zgodovini Slovenije, ki v celotnem svojem mandatu, štiriletnem, ne boste potrdili niti enega amandmaja opozicije k predlogu proračuna. Niti enega. In to dovolj govori, bi rekel, v vaši politiki, v dejansko v vaših obrazih. Zdaj jaz še enkrat, Slovenska demokratska stranka, poslanska skupina, ne bomo podprli ne proračuna za leto 2018, ne za leto 2019. Prepričan sem, da smo v svojem uvodnem nagovoru, stališču, povedali dovolj razlogov, zakaj te naše podpore ne bo v nadaljevanju današnje razprave in pa jutrišnje razprave, ki je predvidena za proračun za leto 2018 in pa za leto 2019 pa pričakujem predvsem s strani ministrice za finance še dodatna pojasnila.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Uroš Prikl bo predstavil stališče Poslanske skupine Desus.  Izvolite.
Hvala lepa spoštovani kolega Hainz, spoštovana ministrica, državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi!  Če uvodoma izpostavim tisto staro pravilo oziroma dejstvo ob razpravah in sprejemanju proračunov, da noben proračun ni idealen, nisem pravzaprav povedal nič novega. Seveda to gre tudi za leto, torej za predlog spremembe Proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in dopolnjen predlog proračuna za naslednje leto ali leto 2019. Pa vendar, omenjena proračuna sta ob letošnji bistveno večji gospodarski rasti ponudila nekoliko več tako imenovanega manevrskega prostora pri razdelitvi sredstev za posamezna področja. Koliko izkupička je izpogajal vsak minister oziroma ministrica za svoj resor, pa je tudi stvar pogajalske moči posameznika ter sposobnosti načrtovanja in določanja posameznih prioritet znotraj finančnega okvira s katerim razpolaga posamezni resor oziroma ministrstvo. Želje posameznikov, seveda tudi nas poslancev pa so praviloma večje kot je na koncu prostora za doseganje tega v proračunu in seveda na koncu je potrebno doseči nek še sprejemljiv kompromis.  V naši poslanski skupini imamo jasno zastavljene prioritete pri sprejemanju proračunov, ki se iz mandata v mandat posebej in bistveno ne razlikujejo. V prvi vrsti je to seveda skrb za kakovostno in dostojno življenje upokojencev. V naši poslanski skupini smo prepričani, da na tem področju ni veliko koristi od parcialnih ukrepov in leporečenja, ki se vsako leto čarobno pojavijo samo takrat, ko se pri mnogih prebudi občutek za socialno pravičnost in pa seveda politična aritmetika. Letos je vzdušje ob sprejemanju proračunov še toliko bolj socialno obarvano, saj smo praktično v ciljni ravnini trajanja tega mandata in nekateri res ne izbirate sredstev oziroma načinov, kako in kateri družbeni skupini bi bolj pihali na dušo zgolj z namenom, da bi si pridobili kakšen parcialni glas na volitvah. V Desusu smo že navajeni na očitke, kako v vseh teh letih nismo naredili nič oziroma naredili premalo za upokojence, standardna je že zgodba o nižjem državnem transferu iz proračuna v pokojninsko blagajno, letos pa smo bili soočeni še z dodatnim zahtevkom po še večjem znesku za letni dodatek upokojencev, kljub temu, poudarjam kljub temu, da je slednji letos po dolgem času ponovno pripadal vsem brez izjem.  Spoštovani! Ni od več še enkrat ponoviti nekaj dejstev, ki jih nekateri namenoma preslišite, preslišijo, pri tem pa se grobo zavaja državljane in državljanke. Letos smo začeli z redno uskladitvijo pokojnin v višini 1,15 %, kar je več kot pa bi se pokojnine uskladile po določbah veljavnega ZPIZ-2. Trend višanja pokojnin bomo nadaljevali tudi v prihodnje, tudi v prihodnjem letu in to dvakrat, januarja ob redni in aprila ob izredni uskladitvi pokojnin. Naj povem, da bodo tudi odstotki usklajevanj nekoliko večji kot je to bilo zadnjih par let. Dejstvo je tudi to, da smo v tem mandatu v / nerazumljivo/ petih letih, ko ni bilo usklajevanj, pričeli z usklajevanji pokojnin. Predvsem pa je pomembno izpostaviti dejstvo, da se je v tem mandatu ustavilo realno padanje vrednosti pokojnin tako z nominalnim kot seveda tudi z realnim višanjem pokojnin bomo in trdno smo odločeni in trdno prepričani v to, nadaljevali tudi v prihodnje in tukaj nas lahko držite za besedo. Upokojenci bodo prejeli tudi višje zneske letnega dodatka, regresa, če hočete. Doslednega pa so poslej upravičeni, kot rečeno, vsi upokojenci ne glede na višino njihove pokojnine. Letos smo tudi zvišali minimalno pokojnino za polno delovno dobo in tudi to je šele začetek dokončnega cilja, da bo vsak upokojenec za svoje minulo delo, odrekanje in njegov prispevek k izgradnje te družbe, prejemal pokojnino, ki mu bo omogočala dostojno življenje. Nižji državni transferi v pokojninsko blagajno pa so seveda znak, da smo na dobri poti, saj je že čutiti posledice gospodarskega okrevanja, višje zaposlenosti, posledično višjih prihodkov iz naslova plačanih prispevkov. Prav tako pa je tudi pokojninska reforma izpred nekaj let   (nadaljevanje) ta, ki že prinaša določene in pričakovane učinke.  Drži, da je naš fokus bolj usmerjen na tisto skupino upokojencev, ki prejemajo nižje pokojnine in je bolj potrebna naše pomoči, da lahko dostojno preživijo. Ampak to se nam ne zdi nič kaj spornega. Nasprotno. Saj še vedno nismo povsem ustrezno odgovorili na najalarmantnejše probleme kot je recimo revščina med starejšo populacijo. Probleme kot je recimo revščina med starejšo generacijo jih je potrebno reševati v najkrajšem možnem času in čimbolj učinkovito. Podobno lahko rečemo za stanje na področju sociale in zdravstva. Zgolj finančne inekcije brez sistemskih rešitev pa niso dovolj, saj bodo samo začasno prilepile obliž na svežo rano. Dolgoročno se bomo morali soočati s čedalje višjimi izdatki za starejše. Starajoče se družba ni samo primer v Republiki Sloveniji, ampak je to izziv celotne Evrope. Pomembnejše ključno vprašanje pa je na kakšen način je država – s tem bom tudi zaključil – sposobna pravočasno odreagirati in ponuditi ustrezne rešitve, ki bodo v praksi izpostavile medgeneracijsko sožitje, ob tem pa ne bodo ogrozile javnofinančnega ravnovesja.  V Poslanski skupini DeSUS smo trdno prepričani, da morajo biti ključni odgovori na ta vprašanja in izzivi ponujeni v zakonu o demografskem skladu, ki si ga v Poslanski skupini DeSUS trdno prizadevamo realizirati že od začetka mandata.  Kot rečeno glede na to, da ta proračun odgovarja na ključna vprašanja je zadosti optimistično naravnan in ga bomo v Poslanski skupini DeSUS tudi podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Matjaž Han bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, ministrica! Smo pred obravnavno menim najpomembnejših in za to Vlado sklepnih finančnih dokumentov Proračun za leto 2018 in 2019. Zakaj najpomembnejših? Ker se brez nekih nepotrebnih političnih potenc treba prav pri sprejemanju proračuna zavedati, da tu besede, pričakovanja, namere ali neke floskule žal ali pa hvala bogu odpadejo, ker gre za denar, gre za številke in gre za eksaktne okvirje.  Od teh ne bo, ali od teh bo ali pa ne bo uresničen programski okvir te Vlade, še več od njih so bolj, kot si lahko predstavljamo, odvisna kvaliteta življenja naših državljank in državljanov. Pričakovanja teh so ob napovedi gospodarske rasti opravičeno visoka in ta pričakovanja, ne da moramo, temveč jih dolžni opravičiti, če vemo, da so ravno proračuni kriznih sušnih let zategovali tam, kjer so to občutili ljudje.  Cilja te Vlade ob nastopu mandata sta bila dva: stabilnost, politična in finančna, ter spodbujanje gospodarske rasti. V tem je bila do sedaj relativno uspešna. Tudi s tem predlogom proračuna, kot je jasno razvidno iz proračunskega memoranduma vztraja pri fiskalni konsolidaciji in pri spodbujanju gospodarske rasti. Vlada je torej uspešna pri dveh ciljih, ki si jih je zastavila.  Večina se bo strinjala, da brez trdnih financ in zdrave gospodarske rasti ostalo tudi ni mogoče. To, verjemite mi, da drži. Če država ne obvladuje svojih finančnih virov in izdatkov, nima orodja tudi za delovanje. Če ne vlaga tako, da bi gospodarstvo se lahko krepilo, rastlo in se razvijalo, zanemarja svoje temeljno poslanstvo. Ko pa je ta temeljni red vzpostavljen, imamo pravico in dolžnost pogledati tudi dlje od naslednjih volitev in razmišljati tudi izven okvirov bruseljske birokratske mantre o stabilnosti in rasti. Zdi se, da vsa Evropa razmišlja o tem dvojnem in samo o tem dvojnem. Da je zanjo pripravljena žrtvovati marsikaj. Seveda sta stabilnost in gospodarska rast pomembni, ker sta na nek način predpogoj. Pozablja pa se na vprašanje, za moje pojme in za našo stranko ključno, čemu služi ta stabilnost in rast. Sta to končna cilja kot menijo finančni trgi, evropska komisija, mednarodni bančniki ali kapitalske elite, ali pa gre za sredstva, ki morajo biti uporabljena v korist ljudi.   (nadaljevanje) Socialni demokrati verjamemo predvsem v drugo možnost, zato bomo vedno poudarjali pomen stabilnosti in rasti, a bomo hkrati vedno opozarjali - rast in stabilnost potrebujemo zaradi ljudi in ne obratno.  Finančna stabilnost za nas pomeni, da ima država zadostne vire za izvajanje svojih nalog, da ne-le obstaja, temveč tudi ukrepa, da lahko sprejema odločitve, suvereno in brez diktata predvsem iz Evrope. Država tudi s tem proračunom znižuje svoj dolg in po dolgih letih ustvarja celo presežek, a ne smemo pozabiti zakaj je tako. Ker smo morali sprejeti stroge omejitve fiskalnega pravila, ki od države terjajo, da vse podredi izravnalnemu proračunu in nizkemu državnemu dolgu. To so okoliščine, mimo katerih ne moremo. Zato za ta proračun, kot tudi za naslednje leto velja, če bi želeli, da se od tega predloga bistveno razlikuje, bo treba spreminjati način kako država deluje in kako država dosega svoje cilje. Kdorkoli želi bistveno drugačen proračun, mora predlagati enostavno izvedljiv način kako naj to dosežemo. Rast gospodarske aktivnosti in ustvarjenega je seveda pomembna. Zato za Socialne demokrate ni samo pomembna le, če gospodarska rast oziroma kolikšna bo ta rast, še pomembneje je, kolikšna bo ta rast in kako bodo od te rasti imeli največ ljudje. Če se del gospodarske rasti kaže v rasti cen stanovanj, navadni ljudje pa jih ne moremo kupiti, jih ne morejo kupiti, potem to ni zdrava rast. Če morajo ljudje plačevati drage zdravstvene storitve zasebnikom, medtem ko javno zdravstvo se duši v dolgovih, in čakalnih vrstah, se to seveda pozna na BDP. A težko bi kdorkoli trdil, da je to dobro za državo in njene ljudi. To so trendi, ki jih moramo vsi skupaj opazovati, in zato lahko jih je prezreti, če se odloči opazovati samo cilje, ne pa tudi poti. Seveda to ne pomeni, da gospodarska rast ni nepomembna. Prav nasprotno, vsaj dva razloga sta za to, da mora njeno spodbujanje ostati ena najvišjih prioritet te in tudi bodočih vlad. Prvi je dejstvo, da je bil krizni upad gospodarske aktivnosti tako velik, da se šele v tem času približujemo gospodarski aktivnosti iz leta 2008. Drugi je bilo dejstvo, da je gospodarska rast, torej na rast bruto domačega produkta, vezanih vrsta omejitev in zategovanje, ki so bile uvedene kot protikrizni ukrepi. Mnogi od njih so močno prizadeli ljudi, za nekatere od njih se je treba tudi pošteno vprašati ali je bila njihova uvedba smiselna, ali uzakonjeni so bili pravi zakoni.  Vendar, jaz verjamem, da ima gospodarstvo, ki je seveda glavni motor države na nek način še dovolj prostora še za višji razvoj. Prihaja pa obdobje, in to nas nekateri tudi opozarjajo, ko bodo Vlade deležne izjemnih pritiskov, da začnejo omejevati rast, predvsem tam, kjer ta ni zdrava in predstavlja tveganje, napihovanje novih protikriznih balonov. A ne slepimo se, dragi moji. Tistim, ki živijo v balonih, ni v interesu, da ti baloni počijo, tistim, ki bi se radi okoristili, prav tako ni interes. Velik izziv za prihodnost torej ostaja, kako ohraniti stabilnosti in spodbujati rast, a pri tem ne pozabiti dvojega. Stabilnost služi temu, da se lahko v miru dogovorimo o potrebnih spremembah in sprejemamo suverene odločitve, ki so dobre za to našo državo.  Socialni demokrati menimo, da je proračun v skladu s cilji vlade in stabilnosti in rasti. Pozdravljamo napor ministrice, da na skoraj vseh proračunskih področjih se sredstva povečujejo, predvsem se povečujejo na znanosti, vendar bi tam seveda želeli še višjo rast, na varnosti, na zdravju, na infrastrukturi bo tudi deležno več sredstev za ključne projekte, od katerih so   (nadaljevanje) mnogi vezani na ljudi in tudi v javnem sektorju bo več sredstev zato, da bomo lahko vendarle sprostili nekatere zadeve in na novo zaposlovali, ker v uradniškem delu potrebujemo mlade ljudi z neko novo vizijo. Prav tako smo zadovoljni, da smo Socialni demokrati si uspeli izboriti odpravo nekaterih proti kriznih ukrepov in omejitev, med njimi prav gotovo vrnitev stroškov dodatkov za 45 tisoč družin v sedmem in osmem dohodkovnem razredu, namreč Socialni demokrati smo prepričani, da kljub temu, da govorimo o proračunu Vlade mora posamičen minister sprejeti odgovornost in znotraj svojega resorja poiskati rešitve v okviru danih omejitev. Kaj nam še obeta proračun? V prihodnjih letih bo poleg redne uskladitve pokojnin izvedena tudi izredna v višini 1,1 %, prav tako bodo vsi upokojenci prejeli letni dodatek, morda nekoliko prezrto, a izjemno pomembno je dejstvo, da se postopno odpravlja splošna prepoved, to kar sem že rekel, v javnem sektorju in mislim, da so to trendi, ki nakazujejo, da bo tej državi bolje. Ne smemo pozabiti tudi na občine, v letih 2018 in 2019 je določena povprečnina v višini 551 evrov oziroma 558 evrov, vem, da to ni dovolj, vem, da je zakonska podlaga druga, vendar, ko režeš pač kolač proračuna ga režeš tako, da imajo od tega kolača vsi. Povečuje se delež povratnih sredstev države za investicijske projekte občin in v glavnem sredstva za občine se povečujejo in jaz mislim, da je to dobro. Če ne smemo pozabiti, občine, njihovi župani, občinski svetniki so takrat, ko je bilo v tej državi najtežje bili glavni generator gospodarske rasti, investicij v letih 2008 in 2012, ko država je, bom rekel, varčevala na vseh področjih. Seveda smo tudi Socialni demokrati lahko kritični do proračuna, do partnerjev v naši koaliciji, seveda tudi sebe, da ne bo nobene pomote. Mislimo, da bi bilo potrebno bistveno več denarja dati za to, da bi revščina v tej državi hitreje odpravljala, bistveno denarja bi bilo potrebno dati v investicije v šolstvu, vi veste, da zaostajamo z obnovami, bom rekel, osnovnih šol, da se prepočasi gradijo novi oddelki v vrtcih, da ne govorim, da imamo premalo denarja v sociali za investicije, domovi upokojencev in lahko bi še našteval, vendar kot sem že prej rekel, vse želje in vse potrebe žal ne moremo v treh, štirih letih narediti. Jaz sem eden tistih poslancev, ki sem že kar nekaj časa, spremljam te proračune in moram reči, da je ministrica se izredno trudila, naredila relativno dober proračun, govorim zakaj relativno dober, zaradi tega, ker vsak minister, vsak poslanec, vsi župani in ne vem kdo še vse, imajo veliko želja, vendar je potrebno tudi takrat, ko je malo denarja več znati manevrirati med temi željami in to, da imamo presežek proračuna mislim, da je zadeva dobra in gre v tem pomenu največ zaslug seveda zato ministrici Vraničarjevi. Tako mislim, da je danes naša naloga, naloga poslank in poslancev ter celotne Vlade, da pogostokrat ozko gleda dojemanje proračuna kot nekega eksaktnega popisa prihodkov in stroškov in razširimo v to zmožnost videnja proračuna kot najpomembnejšega, ne samo političnega, tudi razvojnega akta. Mi v Socialnih demokratih bomo ta proračun sprejeli in s tem, ko zaključujemo mandat te Vlade   (nadaljevanje) mislim, da smo naredili relativno solidne temelje za to, da bo lahko naslednja Vlada naredila še kakšen korak naprej, predvsem v smislu, da bodo od vseh silnih prihodkov in od vseh spreminjanj te zakonodaje imeli največ koristi prav ljudje in zaradi tega smo tudi poslanci vsakodnevno v službah.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani državni sekretarki, drage kolegice in kolegi! Proračunski dokumenti so pomemben pokazatelj politične usmeritve vsakokratne Vlade in koalicije. V proračunu se pokaže kakšne so vladne prioritete, kaj je Vladi pomembno in kaj ji ni pomembno. Iz proračunskih postavk je mogoče razbrati katera področja želi Vlada okrepiti in katerih pomen želi zmanjšati. Poleg tega pa nam predlog proračuna kaže tudi splošno ekonomsko usmeritev Vlade, ekonomsko politiko Vlade, kar v predlogu proračuna za leto 2019 in v predlogu sprememb proračuna za leto 2018 odpira številne pomisleke o ekonomskemu delu, ki ga zagovarja aktualna Vlada.  Glede na to, da so letošnji proračunski dokumenti zadnji tovrstni dokumenti aktualne Vlade nam je v Novi Sloveniji že povsem jasno kakšna je splošna ekonomska usmeritev te Vlade, kakšne so vladne prioritete, kaj je Vladi pomembno in kaj ji ni pomembno. Obžalujemo, da Vlada ne zagovarja socialno-tržnega modela gospodarstva, ki je preverjen in to v najmočnejših gospodarskih državah Evrope. Ključno vprašanje pri obravnavi proračunskih dokumentov je kakšno Slovenijo si želimo. Imamo dokument, imamo Vizijo, z naslovom, Slovenija 2050, kjer se sprašujemo v kakšni Sloveniji želimo živeti in trdimo, da je naša prihodnost preveč pomembna, da bi jo prepustili naključju. Za boljši jutri je odgovoren vsak od nas. Lepe besede, kajne? Ne znamo pa od lepih besed h konkretnim dejanjem. Dejanjem politike, dejanjem izvršilne veje oblasti, dejanjem Vlade, da bi nam ljudje zaupali. Zaupanje je tukaj ključno vprašanje. Proračunski dokumenti, ki so na mizi ne dajejo upanja za več zaupanja v politiko. Vprašajte ljudi na ulici. Mi nimamo strateških usmeritev razvoja naše države in družbe, nimamo strategije razvoja Slovenije za naslednjih 10, 20 let, zato je očitno za našo Vlado, za našo državo, za našo barko na morju vsak veter dober – ni važna smer, samo da je veter. Takšno sliko si lahko vsak zelo hitro ustvari.  Rebalans proračuna za leto 2018 in predlog proračuna za leto 2019 zaznamuje višji nivo proračunskih prihodkov, kar je seveda povezano z gospodarsko rastjo. Gospodarska rast je leta 2016 po podatkih SURS dosegla 3,1 %, Umar pa gospodarsko rast napoveduje tudi v naslednjih letih. V letu 2017 4,4-odstotno, v letu 2018 3,9-odstotno in v letu 2019 3,2-odstotno. Krščanski demokrati opozarjamo, da rast temelji predvsem na slovenskih izvoznih podjetjih, saj se je izvoz v letu 2016 povečal kar za 6,4 %. Umar ob tem napoveduje, da bo realna rast izvoza proizvodov in storitev v letu 2017 znašala kar 8,8 %, v letu 2018 7,5 % ter v letu 2019 6,1 %.  Odgovorna politika mora imeti odgovor na vprašanje kaj imajo od te rasti ljudje, tisti na robu, tisti na robu družbe in tisti na robu države. Kot lahko vidimo, se zaradi izboljšane situacije na naših izvoznih trgih in seveda po zaslugi in izključno zaslugi slovenskih podjetnikov proračunski prihodki povečujejo in so presegli pričakovanja. Lahko samo simuliramo koliko višji bi bili proračunski prihodki, če bi, prvič, Vlada vsaj malo prisluhnila predlogom zakonov in priporočilom  (nadaljevanje) opozicijske Nove Slovenije za izboljšanje konkurenčnosti in izboljšanje poslovnega okolja. In drugič. Če Vlada ne bi z nepremišljenimi in zgolj računovodskimi ter kozmetičnimi zakonskimi rešitvami gospodarstvo svobodo in posledično gospodarsko rast celo dušila. Ne gre pa samo za gospodarsko rast. Gre tudi za boljšo socialno državo, gospe in gospodje. Danes se vse pametne politike zavedajo, da je najboljša socialna politika tista politika, ki omogoča gospodarsko svobodo, gospodarsko rast in nove zaposlitve še posebej mladih, strokovno usposobljenih kadrov. Prihodki v Predlogu spremembe proračuna za leto 2018 znašajo 9,68 milijard evrov in se glede na lani sprejet proračun za leto 2018 povečujejo za 409 milijonov evrov, kar predstavlja 4,4-odstotno povečanje. Prihodki v predlogu proračuna za leto 2019 pa so ocenjeni na 9,75 milijarde evrov in se glede na rebalans povečujejo še za slab odstotek.  Vlada predvideva proračunski presežek v višini nekaj več kot 50 milijonov evrov. Vsekakor je dobra novica, da slovensko gospodarstvo kljub vsem obremenitvam dosega rezultate, ki omogočajo tako napoved. Glede na te okoliščine bi pričakovali, da bo Vlada z znižanjem davkov končno razbremenila tiste, ki vsako leto poskrbijo, da lahko proračunsko vrečo sploh napolnimo. Tukaj so seveda podjetniki in njihovi zaposleni. Vladna koalicija pa žal te rasti za izboljšanje poslovnega okolja ne zna dobro izkoristiti, saj proračunski odhodke vztrajno povečuje. Prav tako je zaskrbljujoč podatek, da Vlada še vedno načrtuje zadolžitev v višini 3,26 milijarde evrov. Ob enem pa v letu 2019 na primer za več kot 38 milijonov evrov povečuje sredstva za plače javnega sektorja ter nakup blaga in storitev.  V Novi Sloveniji opozarjamo na dejstvo, da gre pri rahlem proračunskem presežku le za nominalni presežek. Še vedno nas pesti problem strukturnega primanjkljaja. To je seveda jasno, saj se Vlada v svojem mandatu ni resno lotila praktično nobene reforme. Opozorila Fiskalnega sveta so jasna. Vlada jih je preslišala. Krščanski demokrati ob tem opozarjamo, da lahko slovenski proračun ob morebitnem znižanju napovedane gospodarske rasti kmalu spet pristane v nominalnem primanjkljaju. Ta meč bo visel nad nami vse dokler ne bomo izvedli nujnih reform in znižali našega strukturnega primanjkljaja, zato je pa potrebno trdo delo in modernizacija slovenskega poslovnega okolja v najširšem smislu. Ker je mandata te Vlade konec bo to ena prvih nalog naslednje Vlade. Povečana prihodkovna stran proračuna daje Vladi veliko manevrskega prostora pri iskanju in uveljavljanju novega ekonomskega modela, ki bi ji prinesel normalizacijo davčnega ter splošnega poslovnega okolja. Vlada se žal za to ni odločila, posledično s svojimi predlogi ohranja status quo slovenskega gospodarskega sistema. Za leto 2018 pričakujemo 409 milijonov evrov več proračunskih prihodkov kot smo jih za isto leto pričakovali lani. Ta sredstva bi lahko unovčili bolj koristno kot le za povečevanje proračunskih prihodkov.  V Republiki Sloveniji imamo pri obravnavi proračunskih dokumentov za leti 2018 in 2019 dobro priložnost, da v večji meri uredimo tako naše javne finance kot tud naše poslovno okolje, ki se načrtuje v proračunskih dokumentih. Vlada ravna tukaj zelo negospodarno. V primerjavi z letom 2017 želi Vlada v letu 2018 za plače v javnem sektorju uporabiti kar 42 milijonov več, v letu 2019 pa skoraj 60 milijonov več kot v letu 2017. Pri izdatkih za blago in storitev Vlada načrtuje, da bo v letu 2019 zapravilo skoraj 18 milijonov več kot v letu 2017. Zneski za subvencije strmo rastejo. Znesek za subvencije v letu 2019 znaša dobrih 526 milijonov evrov,   (nadaljevanje) kar je 59 milijonov evrov več, kot v letu 2018 ter 131 milijonov več, kot v letu 2017. V Novi Sloveniji namesto povečanja subvencij Vladi predlagamo zmanjšanje davčnih obremenitev za vse, za vse poslovne subjekte in za vse državljanke in državljane. Vedno obstaja sum, gospe in gospodje, da se pol milijarde evrov subvencij razdeli političnim pajdašem vlade. Slovensko gospodarstvo rabi predvsem kisik, ne pa miloščine v obliki selektivnih subvencij, ki so velikokrat na robu dovoljene državne pomoči. Potrebujemo pravično davčno okolje, v katerem bo omogočena poštena konkurenca. To je poroko za uspeh naših podjetij in rast novih delovnih mest. Nova delovna mesta so najboljša proračunska politika, pa tudi najboljša socialna politika. To v Novi Sloveniji ponavljamo že kar nekaj časa. Našim ljudem moramo dati priložnost, da z uresničitvijo svojih sposobnosti ustvarjajo, preživljajo sebe in svoje družine ter plačujejo razumno odmerjene davke. To je en od glavnih ciljev za katere se borimo Krščanski demokrati. »Vsak je odgovoren za boljšo prihodnost Slovenije«, ste zapisali v Viziji Slovenija 2050, a žal le zapisali, ne dajete možnosti posamezniku. Žal se levosredinska koalicija s proračunskimi dokumenti od tega odmika, kar v Novi Sloveniji obžalujemo. Sprejemanje proračuna je neposredno povezano z načrtovano vladno davčno politiko. Poročila svetovnega gospodarskega foruma za leti 2016 in 2017 ugotavlja, da je slovensko davčno okolje, da slovensko davčno okolje ne spodbuja niti k investiranju niti k delu, torej, svetovni gospodarski forum ugotavlja, da slovensko davčno okolje ne spodbuja niti k investiranju niti k delu. Ocena spodbudnosti davčnega okolja za investiranje kaže, da je Slovenija med primerljivimi državami na zadnjem mestu, prav tako isto poročilo ocenjuje, da je Slovenija na področju spodbudnosti davčnega okolja za delo s še nekoliko slabšo oceno med primerljivimi državami pristala za Avstrijo, za Poljsko, za Slovaško, za Nemčijo, za Češko, za Madžarsko. Preveliko davčno breme je v nasprotju s krščansko demokratskim načelom subsidiarnosti, po katerem naj bi se vsi družbeni procesi, pri katerih je to mogoče, opravili na najosnovnejši družbeni ravni. Država naj v te procese vstopi le takrat, ko se na nižji ravni ne bi mogli več optimalno izvajati. Krščanski demokrati verjamemo, da je posameznik pri ravnanju s finančnimi sredstvi veliko bolj odgovoren in racionalen kot država, zato naj se na državo preko davkov prenese le omejen obseg sredstev, ki so nujno potrebna za delovanje njenih sistemov. Na drugi strani pa naj državljani obdržijo večji delež sredstev, ki so jih sami ustvarili s svojimi sposobnostmi in svojim delom. Mačehovska politika financiranja občin in centralizacija države je bistvena razvojna cokla Republike Slovenije. Krščanski demokrati podpiramo davčno politiko, ki je oblikovana z namenom zagotavljanja potrebnih javnih dobrin in storitev, racionalne socialne države ter za delovanje potrebnih državnih mehanizmov. Ko govorim o racionalni socialni državi, mislim na nujnost prevetritve smotrnosti socialnih transferov, na kar opozarja Državni svet in se z opozorilom celo strinja vlada in ministrstvo, pristojno za socialo. Pa se nič ne zgodi. Obenem pa Nova Slovenija nasprotuje davčni politiki, katere namen in posledice so neutemeljene prerazdeljevanje, zagotavljanje prihodkov izbranim interesnim skupinam, zmanjšanje motiviranosti in produktivnosti, zmanjšanje motiviranosti za produktivnost, nerazumna širitev sistema javne uprave, nerazumna, vpletanje države v gospodarstvo in popačenje trga. Politika visokih davkov izkazuje veliko nezaupanje do sposobnosti državljanov za upravljanje z denarjem, ki ga sami zaslužijo. Na eni strani je cilj socialistične   (nadaljevanje) davčne politike zbiranje čim večjega obsega sredstev za financiranje socialnih transferjev, na drugi strani pa je cilj davčne politike Krščanskih demokratov ustvariti davčni sistem, ki bo na eni strani zagotovil zadostna sredstva za normalno delovanje države, ob enem pa bo poslovno okolje obremenil le v taki meri, da bo gospodarskim subjektom omogočalo konkurenčno okolje za ugodno poslovanje ter posledično razvoj delovnih mest. Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, ki ga poganjajo visoko kvalificirani posamezniki ter podjetja, če bo Slovenija s svojo davčno politiko te ljudi podila k uresničevanju njihovih sposobnosti in idej v tujih državah, ne bomo nikoli med najuspešnejšimi državami ter bomo celo nazadovali, saj nas bodo drugi še naprej prehitevali. Sposobni posamezniki so največ kar Slovenija ima, mi želimo tudi za te posameznike ustvariti bolj prijazno okolje za razvoj njihovih idej ter njihovo poslovno delovanje. Zato pa potrebujemo ugodnejši davčni okvir, kar poleg splošnega nižanja davčnih obremenitev vključuje tudi zmanjšanje smotrnosti progresivne obdavčitve ter omejitev strme rasti obsega plačevanja socialnih prispevkov. Država, ki z davčnim sistemom zatira najbolj produktivne in ustvarjalne posameznike s tem zatira tudi svoj lasten razvoj ter svojo lastno prihodnost. Davčna obremenitev je ena izmed prioritet oziroma davčna razbremenitev, davčna razbremenitev je ena od osnovnih prioritet politike Nove Slovenije, zato smo že dvakrat vložili novelo Zakona o dohodnini, s tem predlogom smo želeli povišati splošno dohodninsko olajšavo na 7 tisoč evrov. S tem predlogom zakona bi se povečale tudi neto plače zaposlenih, ob sprejetju predloga zakona bi lahko razmislili tudi o zmanjšanju mase plač za javne uslužbence, saj bi v tem primeru njihova neto plača bila višja in bi se zato lahko zmanjšala bruto plača. Žal Vlada v danes obravnavani proračunskih dokumentih počne ravno nasprotno, povečuje izdatke za plače namesto, da bi zmanjšala obremenitev davkov, Vlada ignorira sporočila in zahteve Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice. Povišanje splošne olajšave, ki smo jo predlagali bi med drugim rešilo tudi težavo delavcev migrantov, saj povišana splošna olajšava odpravlja potrebo po doplačevanju visokih razlik pri dohodnini v Sloveniji. Žal je bila na matičnem delovnem telesu naša novela Zakona o dohodnini zavrnjena. Davčno razbremenitev smo z amandmaji poskušali uveljaviti v postopkih obravnave novele Zakona o davku na dodano vrednost, ko smo predlagali znižanje obeh davčnih stopenj davka na dodano vrednost na nemško raven, žal smo bili zopet zavrnjeni. Zanimivo, levo sredinska Vlada je torej ustoličila povišanje davka na dodano vrednost, tega najbolj asocialnega davka pa naj razume kdor more. V Novi Sloveniji smo v preteklih letih predlagali tudi davčno razbremenitev dela, pripravili in vložili smo predlog novele Zakona o prispevkih za socialno varnost, ker smo predlagali uveljavitev tako imenovane razvojne kapice, to pomeni, da smo pri štirih bruto minimalnih plačah predlagali zgornjo mejo zneska prispevkov za socialno varnost za delodajalce. Ob tem pa smo predlagali tudi uvedbo tako imenovanega socialnega copatka, to pomeni, da bi določili spodnjo mejo dohodka od katerega se prispevkov ne bi plačevalo. Z novelo smo predlagali tudi, da se izplačilo božičnice z vidika plačila prispevkov obravnava enako kot regres, kar pomeni oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost v višini 70 % povprečne mesečne plače. Koalicija je za naše predloga, za predloge razbremenitev obdavčitve dela, ki je ena najvišjih v Evropi ostala brez posluha, ker pa se bliža predvolilni čas, se je vladna koalicija premislila in državljanom v obravnavani noveli Zakona o dohodnini ponudila povišanje neobdavčenega dela božičnice do višine povprečne plače. Ko je zmanjšanje davčne obremenitve božičnice že dvakrat predlagala Nova Slovenija je koalicija predlog ne, da bi  (nadaljevanje) trenila z očesom, zavrnila. Ko se bližajo volitve, pa se koaliciji mudi deliti še svoje zadnja božična darilca. Očitno se v predvolilnem času malce spremeni tudi pogled levih strank na davčno politiko. No, malo pa ste nas le poslušali - bilo bi dobro, da bi nas poslušali več.  Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, mi smo vložili tudi nekaj amandmajev, s katerimi smo želeli izboljšati proračunske dokumente. Na matičnem delovnem telesu, žal, niso dobili podpore.  Vsled vsega navedenega in tudi tistega, česar še nisem povedal in bom, je namreč povsem jasno, da Poslanska skupina Nove Slovenije predlogov proračunov ne bo podprla.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levice.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Uvodoma bom povedal, da v Levici proračuna ne bomo podprli, in sicer iz dveh poglavitnih razlogov: na strani prihodkov je neupravičen, na strani odhodkov ima napačne prioritete. Bom poskušal razdelati vsako stran posebej. Če se najprej ozrem na prihodke. Dejstvo je, da davki v tej državi še vedno bistveno bolj obremenjujejo povprečnega državljana kot pa lastnike kapitala ali lastnike premoženja velikih vrednosti. Davki na kapital so med najnižjimi v Evropi. V Sloveniji efektivna stopnja obdavčitve dosega 11,2 %, kar se tiče kapitala, v proračun zberemo iz naslova kapitala približno 10 % davkov, nekatere države Evrope in Evropske unije jih zberejo 30 %, se pravi, trikrat več kot mi. Zato nas ne sme čuditi, da se na evropskih lestvicah znajdemo ponavadi nekje na predzadnjem mestu, za nami je samo še kakšna Estonija, sodeč po davkih na kapital, in ne bom pretiraval, če rečem, da smo glede na te obdavčitve de facto davčna oaza. Podobno je s premoženjem velikih vrednosti. Recimo, Francija iz naslova davkov na premoženje zbere 4,5 % svojega BDP, mi zberemo 0,6 %. Zato nas ne sme presenečati, da Umar ugotavlja, da si 10 % najpremožnejših ljudi v tej državi lasti že skoraj polovico premoženja, 47 %. Na drugi strani imamo spodnjih 20 % prebivalstva, spodnjih 20 % najrevnejših, ki si lastijo samo pol odstotka vsega premoženja v tej državi. Tudi to je rezultat neefektivne obdavčitve premoženja velikih vrednosti in nepravičnega razporejanja davkov. Poudarjam še enkrat, davki v tej državi bistveno bolj obremenjujejo povprečnega državljana kot pa lastnika kapitala ali lastnika premoženja velikih vrednosti. Posledica tega je tudi tole: če pogledamo, koliko davkov celokupno zberemo, bomo ugotovili, da Slovenija na letni ravni (to so podatki od lani) zbere v svoj proračun približno 37 % BDP, primerljivo s tem Avstrija zbere 44 %. Se pravi, naše javne finance so revnejše od držav, po katerih se radi zgledujemo. Ključni problem pa so, kar sem poudaril, prenizki davki na premoženje in kapital. To govorim uvodoma zato, da ne bomo poslušali, da denarja v tej državi ni ali pa da si sociale, stanovanj, boljšega javnega prevoza in tako naprej ne moremo privoščiti. To enostavno ni res, v Levici že celoten mandat opozarjamo, kje rezerve so, in zdaj sem jih še enkrat opisal. Če grem zdaj na odhodkovno stran. Tu so, kot sem uvodoma povedal, napačne prioritete. Po eni strani imamo veliko neupravičene porabe, po drugi strani pa imamo sive lise v tem proračunu. Ko govorim o neupravičeni porabi, najbolj v oči bode   (nadaljevanje) zaveza Vlade, da bo do leta 2025 namenila kar 1,2 milijarde evrov za oborožitev dveh vojaških bataljonov za zvezo Nato. 1,2 milijarde, to je tisoč 200 milijonov. Je to smotrno? Je to nujno? Je Slovenija vojaško ogrožena? Ko sem zadnjič pogledal na zemljevid so jo obkrožale same prijateljske države, vse članice Evropske unije. Se lahko Slovenija izvzame iz misij Nata? Lahko, to ji dovoljuje Severnoatlantska listina. Bi lahko zamrznila svoje članstvo v Natu ali pa iz njega izstopila? Lahko. Naša severna soseda ni članica Nata, je nevtralna in za vojsko namenja bistveno manj in ni siljena v nobene zaveze kot je tale, kot ni siljena, da recimo v Združenih narodih nasprotuje jedrski razorožitvi v svetu, kar je nazadnje naredila Slovenija z argumentom, da smo članica zveze Nato in da to moramo storiti, ker smo članica zveze Nato. Torej, 1,2 milijardi do leta 2025 je investiranih popolnoma brez veze za namen, ki je v nasprotju z našimi zunanjepolitičnimi cilji. Kje pa denarja manjka? Bom poskušal strniti samo v pet točk in to so stanovanja, javni prevoz, domovi za starejše, zdravstvo in sociala.  Stanovanja. Kot smo ugotavljali včeraj med poslanskimi vprašanji, ta država že četrt stoletja nima nobene smiselne stanovanjske politike. Posledice poznate. Stanovanja, cene stanovanj, najemnine stanovanj, predvsem v urbanih okoljih rastejo v nebo. Vsi tisti, ki med privatizacijo in z Jazbinškovim zakonom niso prišli do premoženja, imajo danes velike težave z dostopanjem do stanovanj. Praktično celotna moja generacija je siljena v to, da če se želi namestiti v nekem urbanem središču, se bo verjetno morala zadolžiti za praktično pol življenja ali pa pristati na oderuške najemnine, ki bodo znašale pol plače ali več. Stanovanjski sklad, ki ga ima država se ob tem obnaša kot nepremičninska agencija. Namesto, da bi služil kot korektiv, zniževal cene stanovanj na trgu, se zavzemal za neprofitne najemnine, cene na trgu efektivno zvišuje. Projekti kot so Zeleni gaj in Brdo se prodajajo po tržnih cenah stanovanj, tri tisoč 300 evrov na kvadrat. To pomeni, da se recimo garsonjera na Brdu, ki jo je zgradil nacionalni Stanovanjski sklad, ki naj bi bil korektiv, se proda za 140 tisoč evrov, velika pa je 38 kvadratnih metrov. V Brdu imamo primer vrstne hiše, ki jo Stanovanjski sklad prodaja za 820 tisoč evrov. To je cena, ki je nihče v tej dvorani, vključno s predsednikom Vlade ne more plačati zato, da bi se tja vselil. To je stanovanjska politika te države. In kaj je naredila ta Vlada? V postavki stanovanja boste našli ubornih 790 tisoč evrov. To je cena s katero si lahko trenutno v Ljubljani privoščite tri garsonjere. Zakaj ne bi vsaj dela tiste milijarde, ki jo bomo investirali v Nato, investirali v stanovanja? Koliko mladih bi s tem rešilo, da se jim ne bo treba zakreditirati za pol življenja? Koliko ljudi, ki so siljeni v plačevanje oderuških najemnin bi bilo razbremenjenih? To so vprašanja za to Vlado.  Če grem dalje, na javni prevoz. Če pogledamo potniški prevoz Slovenskih železnic, je ta v slabšem stanju kot je bil pred četrt stoletjem. Danes je v Sloveniji praktično nemogoče živeti v bližnjem Mariboru ali pa Kopru in se prevažati na delo z javnim prevozom v Ljubljano. Nemogoče, ker vam bo pot vzela 2 uri in neskončno živcev. V primerljivih državah, lahko spet greste pogledati v kakšno bližnjo, se lahko iz enega urbanega središča v drugo prevažate z javnim prevozom na zelo udoben način brez stresa, ki ga morajo naši ljudje doživljati na avtocestah vsako jutro in brez nepotrebnih stroškov za nakupe avtomobilov, goriva, cestnin in tako dalje.    (nadaljevanje) Za posodobitev železniških prog Vlada zopet odmerja samo drobiž in bo investirala samo v nekaj več ali manj tovornih projektov. Zakaj ne bi vsaj dela tiste milijarde, ki jo bomo investirali v NATO, investirali raje v posodobitev slovenskih železnic in njenega potniškega prometa? Zakaj si ne bi predstavljali države kjer se lahko iz Maribora v Ljubljano človek pripelje v tri četrt ure, je to nemogoče? Tehnika nam to omogoča, potrebna je pa politična volja in izbiranje prioritet. Dalje, domovi za starejše občane, smo starajoče se družba, javne mreže domov za starejše ni, vse je več ali manj podvrženo koncesionarjem, posledice ste lahko spremljali v zadnjih tednih na televizijskih programih, visoke cene, slaba oskrba, slaba kakovost, dobesedno se ti domovi za starejše v nekih ozirih spominjajo na hiralnice. Investicij vanje praktično ni predvidenih, zakaj država ne investira v izgradnjo javne mreže domov za starejše? To sprašujemo tudi koalicijski Desus, če se zavzemate za pokojnine in dostojno starost, kje so investicije v domove za starejše? Zakaj tega ni v proračunu?  Dalje, zdravstvo, če se sprehodite okrog Ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra boste tam ugotovili, da je marsikatera klinika v prostorih starejših od 100 let, ki so bili zgrajeni še za časa Avstro-Ogrske. Koliko bo Vlada namenila za investicije v zdravstvo? Borih 26 milijonov evrov, investicije se kljub naraščajočim potrebam po modernizaciji slovenskega zdravstva zmanjšujejo, 26 milijonov evrov. Na drugi strani imamo projekt Brdo, torej protokolarne prostore, ki so bili obnovljeni pred desetimi leti, Vlada bo vanje investirala 21 milijonov evrov za obnovo. Kakšne prioritete so to? Zakaj ne investiramo v modernizacijo zdravstva pa veš čas vsi govorimo o nevzdržnih razmerah tam, o čakalnih vrstah, o zastareli opremi, zastarelih prostorih, slabi kakovosti namestitev, Vlada pa v isti sapi zmanjšuje investicije v zdravstvo.  In, če zdaj nazadnje pridem do socialnih pomoči, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je 27. oktobra letos končno izračunalo nov preračun minimalnih življenjskih stroškov, ugotovilo je, da za samsko odraslo osebo z manj kot 613 evrov na mesec v tej državi ni mogoče preživeti. Če od njegovih potreb odštejemo sredstva za rekreacijo, kulturne dejavnosti, zavarovanja stanovanja pridemo na goli eksistenčni minimum, ki znaša 442 evrov. Ampak minimalne socialne pomoči pa bodo znašale 75 % tega, se pravi 331 evrov, torej približno polovico tega kar so po izračunih ministrstva minimalni življenjski stroški. Že na matičnem odboru sem ministrstvo spraševal zakaj je temu tako in dobil odgovor, da morajo biti socialne pomoči tako nizke, saj bi se sicer pojavila nevarnost oziroma past neaktivnosti kot so jo poimenovali, se pravi, če bi bile socialne pomoči višje naj ljudje ne bi bili pripravljeni delati, ker je potem razlika do minimalne plače premajhna. Ministrstvo te teze na noben način ni dokazalo, ampak, če misli, da je to resen problem ga lahko rešujemo samo na en način. V času, ko so presežki v Sloveniji taki kot so, ko imamo konjunkturo, več 2 milijarde presežka v trgovini s tujino je edino civilizacijsko vzdržno, da zagotovimo eksistenčni minimum vsem in, da se hkrati zavzamemo za dvig minimalne plače. V Levici smo že vložili predlog za dvig minimalne plače na 700 evrov in tiste z ministrstva in z Vlade, ki govorijo, da ne morem zvišati socialnih pomoči, ker so minimalne plače premajhne vabimo, da ta naš predlog podprejo, ko pride v obravnavo v Državni zbor čez par tednov. Upam, da ne bom spet poslušal, da si tega ne moremo privoščiti ali pa, da denarja ni. Kot sem pokazal v uvodni predstavitvi, so presežki ogromni, rezerve poznamo. Precej je še prostora za prerazporejanje prioritet v tem proračunu.  Če zaključim s pozivom, čas bi bil, da ustvarimo državo za vse. Hvala.
Hvala lepa.  Končali smo skupno uvodno predstavitvijo ter predstavitev stališč poslanskih skupin predlogu sprememb proračuna in k dopolnjenemu predlogu proračuna.  Prehajamo na razpravo o vsakem predlogu akta posebej. Torej prehajamo na splošni del predloga sprememb proračuna. Se opravičujem.  Torej nadaljujemo s 3. točko dnevnega reda - Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018. Prehajamo na razpravo o predlogu sprememb proračuna. Razpravljali bomo o posameznih delih predloga sprememb proračun in vloženih amandmajih. Kot posamezni del se šteje, prvič, splošni del, drugič posebni del in tretjič načrt razvoja programov.  Prehajamo na splošni del predloga sprememb proračuna. Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Najprej dam besedo ministrica za finance, mag. Mateji Vraničar Erman.  Izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa gospod predsedujoči.  Dovolite mi, da se na začetku razprave na kratko odzovem na nekatere trditve, ki smo jih slišali v dosedanji razpravi, in da podam tudi splošno opredelitev Vlade do vloženih amandmajev na predlog proračuna za leto 2018.  V uvodni razpravi smo slišali, da ta Vlada razpolaga z znatno višjimi prihodki, in da so potrebe nižje. Dejstvo je, da se ugodne gospodarske razmere in pa ukrepi, ki so bili doslej sprejeti, odražajo tudi v višjih javnofinančnih prihodkih, predvsem v tako imenovanih integralnih prihodkih, vendar pa ne pomeni, izhod iz krize ne pomeni, da je potreb manj. Smo še vedno v obdobju postopnega zmanjševanja oziroma postopnega odpravljanja omejevalnih ukrepov in v letu 2018 bodo odpravljeni v celoti omejevalni ukrepi, ki so za čas krize veljali na področju pokojninskega varstva. Deloma ostajajo še v veljavi ukrepi na področju plač v javnem sektorju in na področju transferov posameznikom in gospodinjstvom. Nekatere ukrepe smo nadomestili s trajnimi ukrepi s katerimi postajajo javne finance bolj vzdržne, vendar je tisto kar je treba poudariti, da je v bistvu prva prioriteta tudi državnega proračuna, da se zagotovijo sredstva za vse zakonske obveznosti, za vse potrebe, ki so izkazane za različne skupine deležnikov. Večkrat so bili danes v razpravi omenjeni upokojenci. Zagotovljeno je financiranje vseh zakonskih pravic, brez kakršnihkoli omejitev. In ja, odhodni državnega proračuna v pokojninsko blagajno so nižji, ampak skupni obseg pokojninske blagajne raste na prihodkovni in odhodkovni strani in za pravilno oceno koliko država namenja za javni del pokojninskega varstva, je treba upoštevati tako državni proračun kot tudi pokojninsko blagajno. Očitano nam je bilo, da večino dodatnih prihodkov usmerjamo v plače ljudi v javnem sektorju in pa v poplačilo materialnih stroškov. Materialni stroški v letu 2018 in 2019 se res povečujejo, vendar ne zaradi obsežnega trošenja ali   (nadaljevanje) potratnosti državnih organov, ampak zaradi tega, ker se nova sredstva, nove finančne perspektive, evropska sredstva ne usmerjajo zgolj v klasične investicije, temveč tudi v ljudi oziroma v zagotavljanje tako imenovanih človeških virov, ki pa se izkazujejo na postavkah materialnih stroškov.  Marsikatere pripombe so bile pravzaprav med seboj nasprotujoče. Ni nobena skrivnost, da se je BDP od leta 2008 dalje gibal v drugačnih smereh kot v nam primerljivih državah. In prav tako ni nobena skrivnost in nikdar nismo trdili drugače, da je raven BDP šele v lanskem letu dosegla raven BDP iz leta 2008. Ampak prav tako smo ves čas opozarjali, da na raven BDP in predvsem na hitrost rasti bruto domačega proizvoda lahko vplivamo tudi s politiko javnofinančnih odhodkov. Kam pripelje zelo restriktivna politika javnofinančnih odhodkov in brezkompromisni ostri rezi v javno porabo, smo občutili v letu 2012 z eno najvišjih negativnih rasti BDP. Zaradi tega ves čas poudarjam, da je treba iskati pravo ravnotežje med hitrostjo javnofinančne konsolidacije in zagotavljanjem nadaljnje stabilne javnofinančne konsolidacije.  V več razpravah je bilo omenjeno, da je čas za znižanje javnofinančnih obremenitev, vendar hkrati predlagatelji ne ponudijo tudi znižanja javnofinančnih odhodkov. Enega brez drugega, če želimo in če resno mislimo z javnofinančno konsolidacijo, preprosto ne more biti. In če nismo pripravljeni na spremembe na javnofinančnih odhodkih in hkrati pozivamo, da so posamezni javnofinančni odhodki še vedno podhranjeni, ne moremo hkrati zahtevati, da se davčni prihodki znižujejo. Dejstvo je, da se struktura izdatkov v državnem proračunu spreminja, odraža stanje v ekonomiji. In ravno tako je tudi s posameznimi konkretnimi rešitvami. Predlog proračunov odraža zakonske rešitve, kakor so v tem trenutku v veljavi ali v postopku spreminjanja. Zaradi tega nekaterih negotovih dejstev, ki se bodo ali se bodo mogoče zgodila v prihodnosti, v predlogu proračuna ni mogoče upoštevati. V ta namen imamo na razpolago druge mehanizme, ki jih ponuja javnofinančna politika.  Izrecno sem bila pozvana, da odgovorim na vprašanje, kakšen vpliv bo postopek prodaje oziroma privatizacije Nove Ljubljanske banke imel na proračune za leti 2018 in 2019. Že na Odboru za finance in monetarno politiko v soboto sem poudarila, da predlogi, o katerih v tem trenutku tečejo pogovori z Evropsko komisijo, nimajo neposrednega vpliva na proračunske prihodke oziroma odhodke. In ta Vlada nikdar ni Evropski komisiji predlagala plačila kakršnekoli kazni, to je napačno povzemanje tega, kar je bilo dejansko dogovorjeno oziroma dogovarjano v odnosu do Evropske komisije. V državnem proračunu so na prihodkovni strani načrtovani prihodki iz naslova dividend za vsa podjetja v državni lasti,  (nadaljevanje) v skladu s pričakovanji glede uspešnosti poslovanja državnih podjetij, v skladu z dividendno politiko, kot je zasnovana v temelju v strategiji upravljanja z državnim premoženjem in v letnem oziroma v predlogu letnega načrta upravljanja z državnim premoženjem s strani SDH. Dividendna politika upošteva na eni strani potrebe, da državna podjetja prispevajo v javno blagajno v skladu s svojim uspehom, hkrati pa upošteva tudi, da pojdeta potrebujejo določena sredstva za lasten razvoj in za nadaljnje trdno poslovanje. In v skladu s povedanim, se načrtujejo tudi prihodki iz posameznih, oziroma se določajo prihodki od posameznega državnega podjetja, glede pač na specifične cilje, ki so posameznemu podjetju postavljeni.  Ko bodo postopki privatizacije zaključeni, bodo novi principi veljali za NLB ali za katerokoli drugo državno podjetje v naslednjih letih. Zato tudi nekoliko nižji načrt prihodkov iz naslova dividend za leto 2019. Vendar pa v tovrstnih prodajnih postopkih vedno velja oziroma je smotrno, da se prodajalec izpogaja, da prihodki oziroma dividende od uspeha podjetja v letu, ko si bil še sam lastnik, v bistvu pripadajo tebi kot prodajalcu.  Kar se tiče zadolževanja, ja seveda, se je bilo treba dodatno zadolžiti, tudi v tem mandatu. Za pokrivanje deficitov in za nadomeščanje oziroma za pokrivanje poplačil glavnic dolga, ki je bil v preteklosti najet z visokimi obrestnimi merami in te smo v zadnjem obdobju uspeli znatno znižati. In tudi v nadaljevanju se bo treba še zadolževati zaradi refinanciranja obstoječega dolga, vendar pričakujemo, da vsako leto v nekoliko manjšem obsegu oziroma predvsem v odvisnosti tega, od tega kako visoka je obveznost poplačila glavnic v posameznem letu.  Skratka, še enkrat bi rada poudarila, da predloga proračunov upoštevata neko ravnotežje med različnimi cilji in politikami, ki jih zasleduje Vlada, predvsem pa predstavljata ustrezno ravnotežje med potrebo po hitri javnofinančni konsolidaciji, po tem da izkoristimo ugodne gospodarske razmere, da javne finance pripravimo na prihodni obrat v gospodarskem ciklu in da hkrati naslovimo tudi posamezna vprašanje oziroma posamezne potrebe po financiranju, ki jih je treba nasloviti v sedanjem času.  V zvezi z amandmaji pa bi rada še enkrat opozorila, da je pri amandmajih treba vedno upoštevati tako politiko oziroma program, kateremu sredstva želimo dodati, kot tudi politiko in program, kateremu sredstva želimo odvzeti. In vlada je dolžna presoditi ustreznost amandmajev, tako z ene kot tudi druge strani. Ugotavljam, da posamezni predlagatelji predlagajo, da se praktično v celoti sredstva vzamejo Finančni upravi, torej očigledno ocenjujejo, da pobiranje javnofinančnih prihodkov za javne namene sploh ni več potrebno.  Nadalje se predlaga znatno zniževanje obveznosti države do evropskega proračuna, torej se predlaga zniževanje obveznosti, ki so dogovorjene z mednarodnimi pogodbami, ali pa se predlaga poseganje v namenske odhodke oziroma v namenska   (nadaljevanje) sredstva, ki jih državni proračun zagotavlja. Tudi iz teh razlogov se Vlada ni mogla podpreti posameznega predloga, še enkrat pa poudarjam, da je nujno treba upoštevati ravnotežje med zagotavljanjem sredstev za različne politike oziroma namene in ocenjujem, da jih predlagana proračuna naslavljata ustrezno. Hvala lepa.
Besedo ima gospa Suzana Lep Šimenko, izvolite.
Najlepša hvala predsedujoči za besedo, spoštovane poslanke, poslanci, ministrica in ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Današnji dan bomo obravnavali seveda spremembo proračuna za leto 2018 in pa proračun za leto 2019, ampak dajmo se najprej posvetiti prvi točki, to je sprememba proračuna za leto 2018. Zdaj minilo je že več kot tri leta od kar je trenutna vladna ekipa prevzela svojo izvršilno vejo oblasti in seveda običajno je tako, da tiste ta glavne, ta večje, ta težje spremembe se naredijo v samem začetku mandata, žal pri tej Vladi tega nismo bili deležni in več kot očitno tudi ne nazadnje glede na spremembe, ki jih imamo v proračunu za prihodnje leto tega ne bomo deležni tudi v letu 2018 oziroma v zadnjih mesecih te Vlade. O čem govorim, ni bilo narejen ustrezne in pa prepotrebne sanacije našega zdravstvenega sistema, ravno nasprotno, čakalne dobe so se v mandatu te Vlade in te ministrice bistveno podaljšale, ne skrajšale in ne nazadnje tudi vse več zdravnikov, zlasti mladih zdravnikov odhaja v tujino. Ni bilo spremembe sistema izobraževanja, pokojninskega sistema, pravosodja, ni bilo razbremenitve gospodarstva, ravno nasprotno, za tisto minimalno, za tisto minimalno razbremenitev plač je seveda gospodarstvo dobilo večji davek od dohodka pravnih oseb. Zdaj seveda na drugi strani pa smo priča temu, da se pač država ponekod tudi za vsako ceno ne želi umakniti iz gospodarstva pa čeprav vemo, da več kot očitno država ni dober lastnik. Podjetja, ki so v državni lasti ne delujejo najbolje, nekatera so pozitivna, ampak, če bi jih primerjali z konkurenčnimi podjetji v Evropi bi videli, da imajo še veliko potenciala, jih pa seveda Vlada drži v svojih rokah in jih seveda izkorišča, ne nazadnje tudi za razna politična zaposlovanja, za razne svetovalne pogodbe, PR pogodbe in ne nazadnje tudi za sponzoriranje nekaterih medijev. Če pogledamo same napovedi gospodarske rasti smo seveda lahko veseli, za prihodnja leta se nam napoveduje gospodarska rast, UMAR jo je napovedal v višini 4,4 % za leto 2018, vemo pa, da so naši glavni motor, glavni poganjalec tudi naše gospodarske rasti izvozniki. In moram biti tudi veseli tega, da imamo dejansko v Evropi obdobje konjunkture, da gre našim glavnim trgovskim partnericam dobro in posledično seveda imajo naša podjetja, ki delajo na tujih trgih tudi boljše možnosti. Na drugi strani pa so se ne nazadnje v zasebnem sektorju za razliko od javnega sektorja v obdobju krize tudi ustrezno temu prilagodili in se tudi ne nazadnje stroškovno in pa ne nazadnje tudi z, glede na število zaposlenih, prilagodili trenutnim razmeram na trgu, da so lahko danes tudi konkurenčni. Se pa po zaslugi dobrega poslovanja naših podjetij tudi počasi zmanjšuje naš razvojni zaostanek, kar je seveda spodbudno, me pa ne glede na to skrbijo besede direktorja UMARJA ob razglasitvi jesenke napovedi, ki je dejal, da kljub visoki stopnji rasti bo trajalo še nekaj let ali desetletje, da bomo dosegli to kar smo pred izbruhom krize že imeli in to je pa seveda tisto kar bi nas moralo skrbeti in več kot očitno razvojnega zaostanka še zdaleč nismo dosegli.  Zdaj pa, če pogledamo nekaj številk v rebalansu proračuna za leto 2018. Skupno naj bi v proračun prejeli 9,67 milijard evrov prihodkov. To pomeni približno 400 milijonov več kot je bilo prvotno planirano. Največ teh prihodkov bomo prejeli iz naslova davkov na dohodek in dobiček, te spremembe davkov na blago in storitve in pa prihodkov od udeležbe na dobičku. Večji del dodatnih prihodkov bomo tako prejeli tudi po zaslugo dobro delujočih podjetij v Sloveniji, vendar po logiki te Vlade pač delujete na način, da ravno te, čeprav naredijo največ za Slovenijo, tudi najbolj kaznujete. In naj spomnim besede ministrice, ko smo sprejemali dvig davka od dohodkih pravnih oseb iz 17 na 19 %, ko je povedala, da se ta davek v bistvu ne bo dotikal vseh, da se bo dotikal zgolj tistih podjetij, ki ustvarjajo dobiček. Ja seveda. In ravno tiste, ki ustvarjajo dobiček, je seveda na drugi strani potrebno kaznovati.  Zdaj skupno naj bi v proračun iz naslova davkov na dohodek in dobiček prejeli okoli 2 milijardi evrov. Iz naslova davkov na blago in storitev pa kar 5,8 milijarde evrov, od tega kar 3,6 milijarde evrov iz naslova davka na dodano vrednost in 1,6 milijarde evrov iz naslova trošarin. Tukaj naj spomnim, da je v letu 2015 Vlada Mira Cerarja zabetonirala višjo stopnjo davka na dodano vrednost, pa kakorkoli vi trdite drugače. V času vlade Alenke Bratušek je bila sprememba stopnje davka na dodano vrednost uvedena v tako imenovanem Zakonu o izvrševanju proračuna, ampak ta Vlada je pa povišane te stopnje zabetonirala v zakonu o davku na dodano vrednost. Seveda, saj kako ne, če vidimo koliko denarja se steče iz tega naslova in seveda najlažje povečaš prihodke tako, da dvigneš ta davek, zavedati se je pa potrebno, da gre tukaj za davek, ki dejansko prizadene največje število ljudi oziroma kar popolnoma vse državljanke in državljane Republike Slovenije, ki v Sloveniji kaj denarja tudi trošijo.   Če Pogledamo še prihodkovno stran proračuna vidimo, da bi se naj za 1,11 milijard evrov prihodkov steklo iz naslova sredstev Evropske unije. Je to realno ali ne, seveda to vedo na ministrstvu. Ne morem pa tukaj mimo katastrofalno slabega črpanja evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020. Vemo, na voljo imamo 3,2 milijardi evrov sredstev, ki jih lahko počrpamo. Do sedaj je za 1,29 milijard evrov podpisanih pogodb, izplačil iz državnega proračuna je bilo za 240 milijonov evrov, povračil iz proračuna Evropske unije v proračun Slovenije, pa je bilo zgolj 69 milijonov evrov, kar pomeni zgolj 2 % tega kar dejansko lahko počrpamo in to je tisto kar na koncu šteje, koliko od tega mi dejansko dobimo v slovenski, od teh 3,2 milijarde dobimo v Slovenski proračun. Kje naj bi bili razlogi za to? Zapleti pri novi informacijski podpori, zamude pri vpisovanju v informacijski sistem. Se pa seveda sprašujem, kdo je za to tukaj odgovoren? Verjetno ministrstva in resnično ne razumem, zakaj na tem področju ne ukrepate. To so dejansko naša, skoraj da edina razvojna sredstva, ki jih v državi imamo.  Zdaj pa, če na drugi strani še malo pogledamo odhodke. Skupno naj bi jih bilo v letu 2018 za 9,6 milijard evrov. Za 52 milijonov je to več kot je bilo prvotno planirano. Za obresti bomo od tega namenili kar 850 milijonov evrov. Zakaj plačujejo take obresti? Seveda zaradi bistveno prevelike zadolženosti države in verjetno si niti ne znate predstavljati kaj bi s temi 850. milijoni evri lahko storili bodisi na področju infrastrukture bodisi na področju pokojnin bodisi, ne vem, na področju skladnega regionalnega razvoja v   (nadaljevanje) Republiki Sloveniji.  Zdaj, veliko je govora tudi okoli tega, koliko dejansko zapravimo za plače javnih uslužbencev, gre za 1,2 milijardi evrov. Tekočih transferov pa imamo v skupni višini kar 5,25 milijard evrov. Od tega jih damo posameznikom in gospodinjstvom 1,2 milijardi evrov in 1,3 milijarde evrov v sklade socialnega zavarovanja. Seveda je tukaj morda popolnoma na mestu, da ponovno vprašam, kje je tista nova pokojninska reforma, o kateri se je govorilo, ampak več kot očitno, v mandatu te vlade ne bo pripravljena.  Za javne zavode damo 1,93 milijarde evrov. Za investicijskih odhodkov, tu pa lahko nenazadnje, potem pa ne govorimo več v milijardah, ampak lahko preidemo na milijone, jih je za nekaj čez 500 milijonov evrov in investicijskih transferov za 385 milijonov evrov. Res je, ko pogledamo na koncu, proračun beleži presežek v višini 50 milijonov evrov, kar je seveda zelo spodbudno, vemo pa, da je večji del zasluga za to, dobro črpanje iz stare finančne perspektive 2017-2013(?) zaradi česar bomo seveda s strani Evropske unije prejeli dodatnih 205 milijonov evrov.  Zdaj, naj izrazim veliko razočaranje, čeprav bi že nekako po vseh teh letih se tega tukaj v Državnem zboru morala navaditi, ampak praksa preteklih vlad ni bila takšna. Na matičnem odboru za finance, ne v petek, ne v soboto ni bil sprejet niti en opozicijski amandma. Zdaj, v kolikor bi ta koalicija imela nek namen pa bi želeli res resnično narediti en proračun, ki bi, s katerim bi se bolj ali manj strinjali vsi, bi verjetno stopila nasproti tudi opoziciji. V preteklosti je bilo tako, to vedo povedati tisti, ki so bili poslanci že pretekle mandate, ampak pri tej vladi žal se najde 1001 razlog zakaj naši amandmaji niso dovolj dobri in seveda jih ta koalicija ne podpre in tako jih niste sprejeli tudi ne na matičnem odboru. Jaz si seveda želim, da bi zdaj s temi razpravami danes tukaj v Državnem zboru in jutri in potem še tudi v četrtek ob glasovanju vas uspeli prepričati, pa bi podprli vsaj kakšen naš dober amandma. Glede na pretekle izkušnje, pa seveda tukaj ne morem biti pretirano optimistična. Predloga sprememba proračuna za leto 2018 ne nameravam podpreti. Zakaj ne? Zato, ker se mi zdi, da je bistveno premalo sredstev namenjeno za investicije, da ne vključuje tistih nujno potrebnih sprememb, ki jih za razvoj Slovenije potrebujemo in ker nenazadnje ne nakazuje razbremenitve gospodarstva, ki so, hočete ali nočete, srce in hrbtenica razvoja Slovenije. Seveda se je treba zavedati, da je v dobro delujočega gospodarstva potem v nadaljevanju tudi odvisen razvoj države, od dobro delujočega zasebnega sektorja je odvisno kako bodo, kaj v državi si bomo dejansko sploh lahko privoščili. In seveda, moralo bi biti tako, da bi bil javni sektor en resnično dober servis našim državljankam in državljanom, in seveda dober servis tudi našemu gospodarstvu. Ampak, v zadnjih letih temu žal ni tako.  Če pogledamo še nekatere ključne in zelo pomembne podatke, Slovenija bistveno odstopa navzgor pri obremenitvi dela. Tega vem, da se zavda nenazadnje tudi ministrica za finance, na to smo bili opozorjeni že velikokrat. Če pogledamo obremenitev slovenskih plač s povprečjem OECD, slovenska plača je obremenjena z 42,7 %, medtem ko je povprečje OECD pri 36 %.  Žal, ne glede na to, da smo bili na to opozorjeni, se na tem področju ni naredilo nič. Kje pa so tiste ključne težave? Težave so v previsokih prispevkih za socialno varnost. To je nekaj, kar bi dejansko morali nujno zagristi in nenazadnje potem bi lahko imeli tudi, bomo rekli, razbremenjene plače in seveda večje neto prejemke za vse zaposlene. To je seveda ključno, saj bi se pa, ne vem, po drugi poti nazaj stekle v proračun, preko, ne vem, davka na dodano vrednost.   (nadaljevanje) Ljudje bi več trošili, saj tega denarja ne bi zadrževali pri sebi. Žal pač posledično kot država nismo tako konkurenčni, v sosednjih državah za enakovredno bruto plačo dobi zaposleni bistveno več in to je tudi razlog zakaj se številni, zlasti mlajši, ki, ne vem, živijo nekje v bližini meje, na delo odpravljajo večinoma v sosednjo Avstrijo kjer seveda dobi bistveno večje plačilo, žal pa so potem tej dnevni migranti, tako jim pač pravijo, ker dnevno odhajajo na delo v Avstrijo, še potem kaznovani in dobijo s strani Fursa zelo visoke položnice, da nadoknadijo vse tisto kar je pač pri nas že v startu preveč plačano, vsi preveč plačujemo prispevkov za socialno varstvo. In namesto, da bi država dejansko razbremenila te stopnje in bi tudi nas pustila nekoliko nižje, tako pač kaznuje tiste, ki so se bili primorani znajti drugače. Je pa tako, da se za to pa tudi marsikdo odloči in Slovenijo zapusti in se tudi z družino raje odseli v tujino, predvsem v sosednjo Avstrijo. Če pogledamo kaj se je recimo v zadnjem obdobju ali pa tudi ne nazadnje glede na plan proračuna zgodilo na področju skladnega regionalnega razvoja vidimo, da ni tukaj nobenih sprememb, kvečjemu ravno obratno. Beležimo zgolj še večjo centralizacijo države in tega seveda ne moremo podpirati. Nekega … Zgolj dva, do danes sta bila podpisana zgolj dva dogovora za razvoj regij, čeprav se o tem govori že tri leta. Evropska sredstva so prvenstveno namenjena območjem, ki so podpovprečno razvita glede na evropsko povprečje in to je zlasti naša vzhodna Slovenija in pa vsa obmejna območja. Žal mi tega denarja ne trošimo v te namene. Vsa območja ob meji bistveno zaostajajo za slovenskim povprečjem in še toliko bolj za evropskim povprečjem. Ampak tudi takrat, ko se je pogajalo za evropska sredstva te obstoječe finančne perspektive smo ravno zaradi manj razvitega vzhodnega dela Slovenije prejeli toliko več evropskih sredstev in prav bi bilo, da bi vsaj zaradi tega bistveno več sredstev namenjali tem območjem.  Ne nazadnje si je verjetno težko predstavljati tukaj v Ljubljani, da marsikje ne morejo imeti telefona, da marsikje ne deluje internet, ker imamo še številne bele lise po Sloveniji, veliko se je govorilo o tem kako se bodo te stvari uredile, a do danes se niso, nobenih sprememb. Uvedli ste davčne blagajne brez, da bi se najprej naredila osnovna infrastruktura in podpora, da bi dejansko te davčne blagajne lahko kjerkoli v Sloveniji katerikoli podjetnik tudi uporabljal. Saj ste bili primorani poiskati ustrezno rešitev in ste jo z vezano knjigo računov, ampak kakorkoli, najprej bi morali narediti več, da zagotovimo ustrezno infrastrukturo. Sama sem predlagala, kot že vsa leta prej, amandmaje za območje Haloz kjer smo si bili enotni, da to območje potrebuje eno posebno podporo, da ima velik potencial, ampak brez tega, da območju zagotovimo posebna sredstva, nekako ne moremo pričakovati večjega napredka, ampak žal, kot pretekla leta, na odboru tudi ta amandma ni bil sprejet in več o tem amandmaju seveda v nadaljevanju.  Zdi se mi tudi pomembno, da je dejansko sistem v državi pravičen za vse. Danes pa na terenu vse prepogostokrat slišim, da nekdo, ki je nezaposlen dobiva zgolj socialne transfere, dobi suma sumarum malenkost, malenkost manj kot tisti, ki, ne vem, dela za minimalno plačo, če seveda tukaj upoštevamo potem, ne vem, koliko še plačuje za vrtec, za prehrano v šoli in podobno. In seveda takšen sistem ni spodbuden. Takšen sistem ni spodbuden za mlade in tudi to je razlog, da številni raje odidejo v tujino. In seveda, tukaj se ne vprašamo kaj mi s tem kot država izgubimo. Vlagali smo v njih skozi celotno obdobje, od vrtca, osnovne šole, srednje šole, fakultete. Na koncu, ko postanejo delovno aktivni in ki bi leta, desetletja dejansko prispevali v proračun nam pa odidejo. Danes je bilo tukaj s strani kolegice   (nadaljevanje) iz SMC v predstavitvi stališč rečeno, da imamo pozitivni selitveni prirast, da več ljudi v Slovenijo prihaja kot odhaja, ja, to drži, saj sem si šla malo pogledati podatke statističnega urada, res je pozitiven, v letu 2016 se je v Slovenijo priselilo 16 tisoč 623 prebivalcev, odselilo se jih je pa 15 tisoč 572, ampak veste odseli se bistveno več slovenskih državljanov kot se pa priseli slovenskih državljanov, v letu 2016 se jih je priselilo zgolj 2 tisoč 900 slovenskih državljanov in pa 13 tisoč 800 tujih. Odselilo iz države pa se jih je 8 tisoč 800 slovenskih državljan in pa 6 800 tujih državljanov in zdaj, če pogledamo iz katerih držav največ prihajajo k nam, kar 35 % jih prihaja iz Bosne, ostalo so seveda tukaj večinsko bivše države Jugoslavije. Največ slovenskih državljanov pa odhaja v sosednjo Avstrijo, tudi iz razlogov, ki sem jih danes že navedla, kar 27 % je bilo v letu 2016 takšnih, sledijo potem seveda države kot so Nemčija, Švica in tako naprej. Zdaj, če bi pogledali zgolj slovenske državljane, tiste v katere smo mi največ vlagali vidimo pa, da imamo zelo negativen prirast, 6 tisoč več slovenskih državljanov je Slovenijo v letu 2016 zapustilo in to je tisto kar bi nas dejansko tukaj v Državnem zboru moralo skrbeti, če bi pa pogledali še druge podatke, kaj pomenijo vsi ti, ki so v državo prišli, koliko dejansko državi doprinesejo in koliko državo stanejo in pa potem še drugo stran pa verjamem, da bi bila slika pa še precej, precej drugačna. Kot rečeno proračuna, spremembe proračuna za leto 2018 ne nameravam podpreti, pričakovala bi, da bi morda vsaj po parih letih nekako vsaj v kakšnem delu stopili bližje tudi opoziciji in podprli naš amandma zato bom ponovno apelirala na vas, razmislite, saj so predlogi zelo dobri, namenjeni našim državljanom in pa ne vem, resnično težko razumem zakaj takšna drža in kaj vas vodi, namreč vse pretekle Vlade in pa koalicije v preteklih mandatih so ravnale ravno obratno. Hvala za besedo.
Gospod Saša Tabaković, izvolite.
Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovano ministrstvo oziroma predstavniki Vlade, kolegice, kolegi. Zdaj za razliko glede na pomisleke kolegice Lep Šimenko bi jaz dejal, da splošno gledano je proračun pripravljen tako, da po mojem mnenju nekako primerno nagovarja različne družbene aspekte življenja od nekega osnovnega pojmovanja javnega interesa, ki se zagotovo dotika tudi zdravstva, ki je bilo po moje v tem mandatu deležno tudi glede financ posebne pozornosti, no na drugi strani recimo tudi neke ekonomske politike oziroma razvoja gospodarstva, ampak to so seveda tudi neke teme, ki jih bojo potem v nadaljevanju zagotovo obravnavali bolj natančno tudi moji kolegi iz Poslanske skupine SMC, zato se bom sam v svoji razpravi predvsem opredelil glede politike oziroma predloga proračuna za področje šolstva.  Zdaj, ko se pogovarjamo o šolski politiki skozi razumevanje financiranja, potem seveda ne moremo mimo dejstva, da je slovenski šolski prostor v preteklih letih pred sklicem, pred tem sklicem Državnega zbora, torej pred letom 2014 zagotovo utrpel velike finančne izgube, gre seveda za posledice zloglasnega ZUJFA, ki je odškrnil marsikatero plačo, odškrnil marsikatero investicijo v vzgojo in izobraževanja in odškrnil tudi marsikatere programe s področja vzgoje in izobraževanja, seveda so bili ti rezi utemeljeni takrat na finančni krizi in takratni gospodarski neuspešnosti države. Zdaj vprašanje, ki se zastavlja je ali so bili, ali je bilo s tem varčevanjem tudi posledično povzročen določen upad doseganja standarda znanja državljanov, kaj se je pravzaprav dogajalo z razvojem znanosti in kakšne so te finančne posledice oziroma ti finančni vezi imeli za sam torej razvoj znanosti, družbeni napredek in seveda posledično tudi razvoj gospodarstva.   (nadaljevanje) In če pogledamo statistiko pred letom 2014 in po letu 2014, kjer so se finančna sredstva na področju vzgoje in izobraževanja vsakokrat, z vsakim letom povečevala, lahko pogledamo tudi, da se je statistika splošnega kazalnika uspešnega učnega in znanstvenega okolja izboljšala. To pomeni, da ne gre samo za to, koliko so profesorji, vzgojitelji, torej vsi, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja pripravljeni vlagati v nove generacije, ampak da je to posledično povezano tudi z določenimi finančnimi sredstvi.  Jaz seveda za razliko od nekaterih kolegov, ne samo iz koalicije, ampak tudi iz opozicije ne bom v popolnosti demoniziral takratnega ZUJF, kar si želim pa, je to, da politika nekoč v prihodnosti, kljub nekim gospodarskim nihanjem, da bo vedno zelo pazljiva in zadržana kadar se bo spraševala ali so sredstva na področju šolstva in javne službe, ki jo šolstvo izvaja, tista, ki bi jih v nekem trenutku rezala. In mislim, da se je v letih pred 2014 pokazalo, da takšna politika ne obrodi pravih sadov, in si tudi želim, da bi bila oziroma da so bila v letih pred 2014 zadnjič sprejemljiva. Zato sem, ko gledam proračunsko sliko za leto 2018 in potem tudi naprej za leto 2019 na področju šolstva na nek način zadovoljen, ker so se sredstva na področju šolstva povečala za slabih, v resnici, nekih 110 milijonov evrov, kar pomeni, da bo ministrstvo za šolstvo lahko zasledovalo cilje zagotavljanja dostopne in kakovostne vzgoje in izobraževanja za vse, da bo lahko tudi z lanskoletno novelo ZViS zagotavljalo neko okrepljeno in stabilno financiranje visokošolske politike, povezano tudi z znanstvenim raziskovanjem in da bo seveda lahko tudi na nek način spodbujalo celostni razvoj oziroma rast otrok in mladostnikov z razvojem politike športa za vse. Gre enostavno tudi za prioritete šolske politike, ki so bile zapisane v koalicijski pogodbi in ki tudi nekako sledijo smernicam, samim programskim smernicam tudi Stranke modernega centra, in imajo tudi v tem proračunu, torej v proračunu za leto 2018, kasneje tudi za 2019 tudi neke otipljive rezultate. Zdaj, če pogledamo področje predšolske vzgoje, torej če pogledamo politiko financiranja po različnih ravninah šolskega sistema, lahko vidimo, da na področju predšolske vzgoje se največ dodatnih sredstev namenja za subvencije plačil staršem, in sicer 70 % cene programa, ki bi jo starši morali plačati za drugega otroka in 100 % za tretjega oziroma naslednje otroke, seveda je to plačilo vezano na samo dohodkovno sposobnost staršev. Pa vseeno, v finančnem letu 2018 se načrtuje da bo približno 15 tisoč otrok iz tega naslova prejemalo subvencijo v povprečni višini slabih 90 evrov na mesec. Prav tako se v letu 2018 dodatno subvencionira ranljive skupine, gre za otroke v dvojezičnih oddelkih in tudi za subvencioniranje programov predšolske vzgoje otrok Romov, gre torej za nek program same integracijske politike, ki je kot vemo v preteklih letih malo zaspal. Letos pa se temu programu namenjajo, torej skupaj z otroci v dvojezičnih oddelkih se tem programom namenja sredstva v višini 680 tisoč evrov. Tukaj bi še poudaril tudi sofinanciranje bolnišničnih oddelkov po Sloveniji, ki jim nekako država odreže kolač v višini 765 tisoč evrov, kar ni malo. Kot veste, od septembra 2018 se bo na predšolski vzgoji uvedel nov program z naslovom financiranja krajših programov za otroke, ki niso v vrtcu in so stari 5 let. To je seveda, to je bilo sprejelo tudi z novelo zakona o vrtcih, predvsem je bila ta sprememba vezana na boljšo socializacijo otrok pred vstopom v šolo in sredstva za ta namen so planirana v višini 600 tisoč evrov v letu 2018, zdi se mi da v letu 2019 okoli slabih   (nadaljevanje) 2 milijona evrov.  Kar se tiče področja osnovnošolskega izobraževanja, temu namenjamo skoraj 44 % vseh proračunskih sredstev, v letu 2018 je to slabih 800 milijonov evrov, in s temi sredstvi se še naprej zasleduje cilje zagotavljanja optimalnih pogojev za vzgojo otrok tako na primarnih vzgojno-izobraževalnih programih kot na programih otrok s posebnimi potrebami. Še posebej pa se s tem načinom financiranja zagotavlja regijsko bolj enakomeren delež vključitve otrok v javno glasbeno šolo. So pa na področju financiranja osnovnošolskega izobraževanja pred nami tudi izzivi, ki jih prinašajo naraščajoče generacije učencev; namreč, do leta 2019 bo v sistemu osnovnošolskega izobraževanja po številu učencev skoraj ena generacija več otrok kot v preteklosti. To so pa seveda neka odprta vprašanja, kjer jih bo morala država skupaj z lokalno skupnostjo v prihodnje ugrizniti v ta v resnici sladki sadež osnovnošolske politike, če se ta dotika nekih dobrih demografskih trendov na Slovenskem. Bi pa tu še posebej poudaril, da smo z zagotovljenimi sredstvi v letu 2018 in potem naprej končno uredili sredstva, ki se dotikajo učbeniških skladov; kot veste, so bila ta dolga leta rana osnovnošolskega izobraževanja.  Na področju srednješolskega izobraževanja v letu 2018 le-to zajema 306 milijonov evrov oziroma 16 % vseh sredstev. Z njimi vzpostavljamo, če želite, bolj kompetentno naravnano izobraževanje, govorim predvsem o programskih spremembah, ki zagotavljajo tesnejšo povezanost izobraževanja s potrebami trga dela, to pomeni, da govorimo o proračunskih zahtevah, ki se dotikajo spremembe zakona, ki se dotika področja vajeništva oziroma uvedbe vajeništva in drugih oblik povezovanja izobraževanja z gospodarstvom. Zagotovo pa se z dodatnimi sredstvi na področju srednjega šolstva spodbuja razvoj regijskih šolskih centrov, predvsem v tistih okoljih, ki so bolj vpeta v medpodjetniško izobraževalno sodelovanje, dodatno pa se financira tudi delovanje 18 medpodjetniških izobraževalnih centrov na srednjih šolah in dveh na višjih šolah. To omenjam še posebej zato, ker smo vedno govorili, da je prioriteta tudi te Vlade spodbujanje povezovanja med izobraževanjem in gospodarstvom.  Na področju visokega šolstva, kot sem že dejal, smo marsikaj uredili z novelo ZVIS. Me pa veseli, da se pravzaprav tudi na področju visokega šolstva povečujejo sredstva za investicijska vlaganja, ki so predvsem namenjena reševanju prostorske problematike umetniških akademij. To omenjam zato, ker so umetniške akademije vsako leto pripravile tudi noč akademij oziroma tako imenovano triado, kjer so opozarjale na prostorsko stisko. In če pogledamo proračun, lahko vidimo, da so vsem trem akademijam, tako Akademiji za glasbo, Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo kot Akademiji za likovno umetnost, zagotovljena dodatna sredstva. Še posebej so sredstva povečana na področju Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, to pa zato, ker so bili prostori akademije, torej prostori AGRFT, denacionalizirani. Kot veste, so bili vrnjeni redu Frančiškanov, gre za prostore, ki so se nahajali v Ljubljani med Čopovo in Nazorjevo ulico in je AGRFT skupaj z Ministrstvom za šolstvo ter Ministrstvom za finance to stisko poskušal urediti s prostori na Trubarjevi ulici, kar se kaže tudi v proračunu za leto 2018, kjer se namenja več kot 6 milijonov evrov za ureditev njihove prostorske stiske.  Kar se tiče področja športa, v letu 2018 znašajo sredstva za šport dobrih 20 milijonov evrov, od tega za športno infrastrukturo 2,8 milijona evrov. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da se v letih 2018 in 2019 podpira razvoj profesionalnega športa preko sofinanciranja priprav ekip in posameznikov na največja mednarodna tekmovanja. Tu bi še posebej izpostavil sofinanciranje programov športa invalidov,   (nadaljevanje) športa starejših in pilotske programe povezovanja športnih, invalidskih in dobrodelnih organizacij.  Znanost. Znanost kot veste smo imeli v Državnem zboru tudi tematsko sejo, ki se je dotikala financiranja znanosti, ki je bilo v preteklih letih zmanjšano predvsem pa nekako postavljeno na stran predvsem zato, ker je bilo vsakokrat nekako vezano na razpise s strani evropske kohezijske politike, zato sem pravzaprav zadovoljen, da so se v letu 2018 zagotovila dodatna sredstva v višini 20 milijonov evrov iz integralnega proračuna, kar pomeni, da je to zagotovo v določeni meri neka rešitev kako pravzaprav v prihodnje razumeti financiranje znanosti iz integralnega proračuna torej iz politike nekako iz javnofinančne politike. Jaz vem, da je shod za znanost zahteval višja sredstva, sami so zahtevali 40 milijonov evrov. Vendar glede na zmožnosti v tem trenutku in glede na vse obveznosti, ki jih država mora pokriti se mi zdi, da je to zagotovo neko določen oziroma pomemben premik za v naprej.  Na splošno lahko rečem, da je področje financiranja vzgoja in izobraževanja tudi v smeri neke bolj perspektivnejše politike oziroma razvoja samega področja skozi financiranje proračuna v 2018 in tudi kasneje do 2019 utemeljeno tako, da seveda ga lahko tudi mirne vesti ta proračun podprem.  Hvala lepa.
Naslednja je gospa Nada Brinovšek.  Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa za besedo.  Lep pozdrav vsem! Jaz sem delala prej na občini v Mozirju in nehote primerjam sprejemanje proračuna, občinskega proračuna in pa našega proračuna. Naš proračun oziroma občinski proračun smo sprejemali z javnimi cilji, z jasno strategijo na podlagi zakonsko določenih dokumentov in pa seveda vsekakor smo upoštevali tako predloge oziroma amandmaje opozicije kot koalicije. Nobenih amandmajev nismo priori zavračali. Moram reči, da ko to primerjam, da smo na občini bili pravi profesionalci tukaj smo pa amaterji, žal, taka je moja ugotovitev.  Zakaj to trdim? Ko smo sprejemali že lansko leto ali pa obravnavali proračun za leti 2017-2018 je ministrica na seji odbora v uvodu povedala, bom citirala, prebrala iz magnetograma: »Kakršnokoli spreminjanje teh postavk lahko postavi pod vprašaj oziroma želimo vztrajati z obsegom odhodkov in prihodkom tega proračuna.«, kar po domače pomeni, nobeden amandma ne bo sprejet, proračun mora iti skozi tak kot je. Enako se je zgodilo pri sprejemanju proračuna na odboru v letošnjem letu. Tudi tu je ministrica v soboto rekla, bom tudi citirala: »Večina predlaganih amandmajev ruši pripravljen proračun, zato jih ne podpiram.«, zaradi tega tudi ni bil s strani koalicije podprt nobeden naš amandma oziroma se opravičujem kolega Janko Veber je podprl dva naša amandmaja. Jaz bi še razumela, da vi, spoštovani kolegi iz koalicije ne bi podprli enega amandmaja, ki se tiče, ne vem, se ne spomnim sedaj, ampak ne zastopim pa tega, da niste podprli amandmajev, ki se tičejo na primer področja infrastrukture ali pa natančneje kakšno rekonstrukcijo cest iz vašega območja. Jaz ne vem kako boste kolegi, ko vas bodo vaši krajani malo pocukali za rokav in rekli: »Kaj pa ta naša cesta, kako si pa ti glasoval v Državnem zboru, zakaj si bil proti?« Še bolj hecno se mi pa zdi, verjetno bo kolegica Jelka še v nadaljevanju omenila, da pa niste podprli njenega amandmaja to je šlo za rekonstrukcijo ceste v Šentjurju. Poglejte, od tam prihaja vaš predsednik. Vaš predsednik je oznanil, mislim, da to ni nič kaj, tudi ni nič kaj slabega ali pa ne želim v tem tonu povedati, veliko zahajajo v Šentjur. Mislim, da ga ne bodo Šentjurčani prijazno gledali.  Pa poglejmo kakšne so prioritete te Vlade v letu 2018. Vlaganje v infrastrukturo, znanost, varnost in pa zdravje. Jaz se bojim, da bodo vse te vaše prioritete za leto 2018 zvodenele, tako kot so zvodenele prioritete, vaše prioritete za leto 2017. Poglejte, v 2017 je bila vaša prioriteta, to smo poslušali letos celo leto, zdravstvo in kaj smo kaj ste naredili na zdravstvu. Čakalne dobe. Čakalne vrste. Vemo, da se je dvakrat vložilo oziroma 15 milijonov mislim, da je šlo nekega dodatnega programa seveda brez razpisov, itn., ampak čakalne dobe, zanimivo, so se povečale na prvi ambulantni pregled za 5,3 % ali pa čakajoči nad dopustno dolgo dobo 11,3 %. Ali je to vaša prioriteta? Potem, Vlada je na podlagi teh dodatnih sredstev, ki ste jih dali v proračun, sama priznala, da ti ukrepi niso prinesli zadovoljivih učinkov. Poglejte, povečale so se izgube javnih zdravstvenih zavodov iz 20 milijonov na 126 milijonov. Spomnite se sprejema, mislim tole je interventni zakon. Korupcija v zdravstvu cveti, bi rekla. Mladi zdravniki odhajajo v tujino. Zdaj, upam da bomo končno dobili nek podatek, koliko mladih zdravnikov odhaja letno v tujino. In da pa tukaj sploh ne omenjam, na področju zdravstva, sprejemanje škodljive zakonodaje. Ali so to bile oziroma so prioritete v letu 2017. Mislim, da te vaše prioritete na področju zdravstva so prinesle velik kaos in pa kolaps slovenskega zdravstva. In nenazadnje zdaj ministrica / nerazumljivo/ je tako rada kadrovala, vemo, zdajle dve leti, ministrico je / nerazumljivo/ še pri tem kadrovanju. To imam v mislih UKC Ljubljana. Dejstvo je, da ta Vlada, pa poglejte konec mandata je, pa še nimate jasnih ciljev pa še nimate nobene jasne strategije. Oziroma kot je rekla v stališču kolegica Alenka Bratušek, ta Vlada ima neko vizijo in ta vizija govori, da naj bi bili leta 2050 vsi ljudje srečni. Ampak poglejte, če želimo biti leta 2050 oziroma če želite to, boste morali še več sredstev nameniti za zdravstvo, da bomo lahko državljani hodili k raznoraznim psihoterapevtom ali pa k psihiatrom, da nas bodo ti prepričali, da smo srečni, drugače na podlagi take strategije taka dela kot ga poznamo, verjemite, ne bomo srečni. Poglejte, zavedati se moramo, da ta proračun, to niso samo številke. V tem proračunu so določene vsebine in pa s tem proračunom moramo vedeti, da so ljudje. In če pogledamo 290 tisoč državljanov je še vedno pod pragom revščine. Ta prag, če bi ga primerjala z letom 2012, mislim da se je povečal za 20 tisoč državljanov.  Predsednik je včeraj, predsednik Vlade je včeraj navajal, da smo imeli leta 2014 - 130 tisoč brezposelnih, danes jih imamo 85 tisoč brezposelnih. Verjamem, statistika je taka, ampak poglejte, statistika pa po drugi stani govori, da 8 tisoč naših državljanov letno gre v tujino s trebuhom za kruhom, in če damo štiri krat osem, je to 32 tisoč manj na Zavodu za zaposlovanje, pa če še to dodamo tistih 3 tisoč, ki jih je ta Vlada zaposlila na novo v javnem sektorju, pa pridemo z razliko na nulo. In prav zanimivo, jaz upam, da bomo, da nam bo uspelo pridobiti enkrat tudi podatek,   (nadaljevanje) koliko se je pri nas zaposlilo brezposelnih, prijavljenih na zavodu, ne samo koliko jih je brisalo iz evidence in tako naprej. Jaz verjamem, prepričana sem, da tu ne bi prišli do številke 45 tisoč. 45 tisoč naših državljanov se v teh treh letih ni na novo zaposlilo, vsaj ne v Sloveniji.  Zdaj, če že grem pa potem še na sam ta proračun, kot sem že rekla, vsako leto določate neke prioritete brez jasnega cilja, brez strategije. Poglejte, še na svojo koalicijsko pogodbo ste pozabili. Če se ustavim pri koalicijski pogodbi, na področju zdravstva, 7 ukrepov imate zapisanih, 7 ukrepov. Koliko je izkupiček? Ni enega. Niti enega ukrepa niste uresničili, mandata te Vlade pa bo »glih« zdaj konec. Zdaj, ministrica za finance, vi ste na seji odbora tudi povedali, da še ni točno znano koliko bo šlo letos za plače v javnem sektorju. Se še pogovarja ministrica, Vlada se še usklajuje. Zdaj, jaz bi se po mojem vprašala ali to potem kar tako malo za hec malo sprejemamo te številke, pa ta proračun. Jaz vam rečem, pri občinskem proračunu, mi smo mogli imeti točno določene postavke v proračunu, usklajene z vsemi javnimi zavodi oziroma tistimi, ki smo jih pač financirali iz občinskega proračuna. Jaz upam, da ne bo komu prišlo z Ministrstva za finance ali pa z Vlade na pamet, da bo rekel, da pač te plače, sredstva za plače niso usklajene zaradi naših gasilcev. Zdaj, dejstvo je, da se z gasilci Vlada še ni uspela dogovoriti oziroma mislim, da je bilo danes zjutraj po medijih, da se bo pač predsednik Vlade danes še usklajeval, ampak jaz bi rekla temu, da je žalostno. Žalostno je, da plačujemo ne kot pri gasilcih, ki »reskirajo«, bom rekla, v prvi vrsti svoje zdravje, hvala bogu, saj zdajle se ne spomnim podatka, da bi kdo tudi svoje življenje. Ampak poglejte, med prioritete ste dali za leto 2018 tudi varnost. Zdaj, gasilci posredno, neposredno ne skrbijo za našo varnost. Poglejte, vsaka ujma, ko je nesreča ali poplave, požar, vsakršnekoli nesreče, ko se zgodi, so gasilci v prvi vrsti na kraju nesreče, pa kar je pri tem še izredno pomembno, to so prostovoljni gasilci, eno »ščepico« imamo pa teh gasilcev, ki so zaposleni, ampak še s temi gasilci se nekako ne da doseči nekega sporazuma. In jaz ne vem, jaz upam, da bo vsaj danes predsedniku Vlade se uspelo dogovoriti in gasilce ustrezno z nekim dogovorom ustrezno razporediti v plačne razrede. Jaz vem, da to ni, plače gasilcev ne grejo iz državnega proračuna, grejo iz proračuna lokalnih skupnosti, ampak se pravi, prerazporeditev, razporeditev gasilcev v plačne razrede pa upam, da ne bo, vsaj za predsednika tak problem ne bi smel biti, no.  Glejte, če še malo ostanem pri zaposlenih, plačah in tako naprej. Jaz se spomnim ministra Koprivnikarja 2014 je na hearingu to s takim entuziazmom povedal, da se bori in da bomo dobili neko vitko javno upravo. Jaz sem si to predstavljala res, to bo pa nekaj vitkega, nekaj, ne vem, verjetno si vsak zdajle za sebe predstavlja kaj je to vitka javna uprava, ampak ta vitka javna uprava nas je v zadnjih oziroma v mandatu te Vlade »koštala« 300 milijonov in pa 3 tisoč novih zaposlenih.   (nadaljevanje) Ali pa če povem drugače, 2014 smo za plače javnih uslužbencev uporabili eno milijardo 70 milijonov, 2018 pa imamo milijardo 227 se pravi 250 milijonov. To je vitka javna uprava.  Če pa še pogledam naprej transfere v javne zavode. V letu 2014 milijardo 654, v letu 2018 milijardo 815 kar 115 milijonov več. To je vitka javna uprava. Da tukaj sploh ne govorim o agencijah in institutih koliko več jih je kot pa v letu 2014. Vse ta zadnjo pa se ustavljamo in pa se nekako ustavi pri gasilcih, ki jih je treba prerazporediti in nekako uskladiti samo v ustrezne plačne razrede. Isto smo imeli mislim, da leta 2016, ko smo se tukaj pogovarjali o policistih. Tudi tukaj je bil ne vem kakšen problem. Zanimivo je pa, da ni problem ustanoviti nekega instituta, določiti lepe plače itd…  Izobraževanje, če se še malo tukaj ustavim. Izobraževanje, kolega pred menoj je govoril kako je pomembno bla bla in tako naprej, ampak nehote sem se sedaj spomnila. Letošnje leto smo bili vsi - mislim da ga ni tukaj med nami, ki ne bi bil vesel, da so naši košarkarji dosegli, da so evropski prvaki -, zelo smo bili tega veseli. Moram reči vsaj tako so me tudi naši sokrajani, naši državljani opozarjali in rekli: »Nada, ali te ni bilo sram, ko na sprejemu v Ljubljani ministrica tem košarkarjem izročila bon za 50 tisoč evrov«. Naši košarkarji so ponesli ime Slovenije v svet. 50 tisoč evrov. Če malo pomislimo koliko to pride na enega, recimo, pet plus pet je deset pa še strokovni delavci itd… 2 tisoč, 2 tisoč 500 evrov maksimalno. Po drugi strani se pa vprašam koliko je pa koštalo, koliko je šlo iz našega proračuna, ko so naši predstavniki šli dol, si ogledali to tekmo, koliko so zapravili? Verjetno smo tudi na posameznika tam blizu 2 tisoč 500, vemo, da so karte zelo drage. Dvomim, če so jih dobili gratis. Prioritete, ki jih navajate v letu 2018 kot sem že prej rekla so zdravstvo. Dolge čakalne vrste vemo, da so velik problem. 18 milijonov. Lani 15 milijonov za odpravo dolgih čakalnih vrst pa vidimo, da so se povečali v bistvu pa vidimo oziroma ministrica je sama povedala, da niso prinesli ti dodatni programi želenih učinkov. Govora je bilo tudi o prenosu za izobraževanje mladih zdravnikov iz zdravstvene blagajne na proračunu, 40 milijonov je za leto 2018. Jaz se bojim tukaj sicer je prehodno obdobje itd., ampak jaz se bojim tukaj, da gre za nekako zamegljevanje oziroma za neko haranje denarja med zdravstveno blagajno, državnim proračunom in nazadnje se bojim tudi to, da po koncu prehodnega obdobja bo ostalo oziroma nikakor ne bo zadosti denarja za naše mlade zdravnike, ki pa že tako ali tako vemo, da odhajajo in zaradi plače in zaradi neurejenih odnosov oziroma slabih odnosov v tujino. O dolgotrajni oskrbi so nas polna usta. Osnutek zakona je pripravljen, mislim, da je že šel v javno razpravo, na to nas opozarja tudi Evropa, da je potrebno sprejeti. Ta zakon smo v Evropi, sodimo med prve oziroma smo prvi po tem, da se zelo hitro staramo, ampak celo ministrica na seji odbora mislim, da je kolega Horvat vprašal če so sredstva   (nadaljevanje) za dolgotrajno oskrbo zagotovljena v proračunu, je rekla v proračunu ni posebej, dolgotrajna oskrba v proračunu ni posebej obremenjena. Se opravičujem kolega Prikl, ti si verjetno to vprašal ja. Kaj se pol mi z to dolgotrajno oskrbo, ali se hecamo ali kaj? Zgleda. Poglejte, še vedno ni, v naši poslanski skupini ministrica vedno opozarjamo, še vedno ni urejeno financiranje nujne medicinske pomoči, posledično temu so tudi izgube javnih zdravstvenih zavodov, da tu pediatrije in tako naprej, da se tega sploh ne dotikam znotraj nujne medicinske pomoči. Paliativa, paliativo imate zapisano tukaj pod četrti ukrep vaše koalicijske pogodbe, niti tolarčka ni zaslediti v tem proračunu. Izgube javnih zdravstvenih zavodov, zdaj to ste predvideli, da v letu 2018 jih ne bo več, jaz bom čestitala ne vem komu, vsem vam poslancem iz koalicije, če se bo to res zgodilo, ampak verjetno temu ne bo tako oziroma prepričana sem, da ne bo tako. Poglejte, nič ni kakšnih dodatnih programov v proračunu za, bom rekla, odpravo ali preprečevanje samomora, petsto ljudi na leto, približno mislim, da je malo manjša številka, mogoče 470, naših državljanov iz obupa pa čeprav se v Sloveniji cedita med in mleko, naredi samomor. Na področje cestnega prometa in prav je, vemo, da so številke tam okrog 170 letno namenjamo ogromno denarja in prav je tako, jaz hočem povedati samo to, da pa na področju samomorov, preprečevanja samomorov ne naredimo nič. Še te psihiatre, klinične psihiatre in še tu je velika dilema in vprašanje, ko ne vejo kam sodijo in kako se financirajo, da pa ne omenjam tudi dolgih čakalnih vrst. Zdaj kot prioriteta jaz pravim, da bojim pa se, da boste nadaljevali zelo škodljivo zakonodajo, ki jo zdajle v tem letu sprejemamo tule v Državnem zboru, no mi smo tako pri vsakem zakonu, ki je bil sprejet in smo ocenili, da je škodljiv, smo bili proti, ampak jaz se še bojim, da vam bo uspelo še sprejeti oziroma spraviti kak zakon, Zakon o varstvu in zdravstvenem zavarovanju v tem mandatu skozi, ampak zdaj kakor smo pri sprejemu Zakona o zdravniški službi, Zakon o zdravstveni dejavnosti pa tudi, če se malo še navežem na interpelacijo ministrice videli, da koalicija vi boste potrdili vse kar bo predložila ta ministrica v tale Državni zbor za ceno lastnega obstoja in tu se ne sprejemajo več zakoni na podlagi stroke, ampak politično. Zdaj, včeraj je na odgovor enega poslanca, mislim, da iz strani opozicije, predsednik Vlade tudi rekel, odpiramo, odpirajo se nova delovna mesta, dela je dovolj in vse lažje izboljšuje se življenjski standard, a res? Kdo od nas temu verjame? 290 tisoč ljudi pod pragom revščine in zelo zanimivo bi bilo slišati kakšen je podatek koliko ljudi je na podlagi teh pozitivnih zgodb, koliko se jih je zaposlilo, koliko jih je dobilo neko varnost na podlagi tega, da se odpirajo nova delovna mesta in, da je dela dovolj, aha, še 85 tisoč ljudi čaka na Zavodu za zaposlovanje. In, ko smo že pri teh investicijah, zdaj, dobro jaz vem, da se vse investicije ne financirajo iz državnega proračuna, ampak poglejte, če je to neka prednost, 2014 smo namenili milijardo 25 za investicije, 2018 944 milijonov, 100 milijonov manj.  (nadaljevanje) Potem je pa to neka prioriteta.  Že uvodoma sem rekla, da se občinski proračun sprejema na podlagi zakonsko določenih aktov in tako naprej. Naj se tu ustavim pri načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem. To je akt, ki sodi v proračunske dokumente in ga je treba skupaj s proračunom sprejeti. Ampak, poglejte, dve leti že ugotavljamo, da so ti odloki samo neke pobožne želje, realizacija je slaba, 3,6 od 5 %, in dajmo se nehat hecati s takimi zadevami. Vsak akt, ki je proračunski, priloga k proračunskemu dokumentu, se dela, ne na podlagi nekih želja, pač pa na podlagi realnosti, koliko denarja imamo, koliko bomo kupili, kaj želimo prodati v naslednjem ali določenem obdobju in koliko želimo za to imeti. Realizacija na koncu leta, ja pričakujem, da bi bila vsaj več kot 70 %, ne pa 3,6 ali pa 5,6. Dejstvo je, da država slabo gospodari s svojo lastnino. Tudi Računsko sodišče je opozorilo - vsaj podatka ni -, da država sploh nima evidence, koliko ima svojega premoženja. Lansko leto smo slišali, da se te evidence nekako delajo, da se izpopolnjujejo, ampak nesprejemljivo je, da država ne ve, kaj je njena last.  Navezala se bom še na včerajšnjo izjavo predsednika Vlade, ko je rekel, da delajo za vse dovolj in tako naprej, pa zdravo poslovno okolje in tako naprej. Jaz pa sprašujem, ali mislite, da so zdravo poslovno okolje višji davki. Da so tisti davki, ki smo jih sprejeli v letu 2012, pa se še niso odmrznili, da je to zdravo poslovno okolje? Da so administrativne ovire zdravo poslovno okolje? Kopica zakonov, ki bremenijo naše podjetnike? In nenazadnje, če hočete, tudi korupcija. Korupcija ni samo v zdravstvu, korupcija je močno prepletena na vseh področjih.  Rada bi opozorila še na nekaj točk, ki jih je v svojem mnenju izrazil oziroma napisal Državni svet, ki tudi ne podpira tega proračuna. Državni svet je opozoril oziroma bom rekla tako, poglejte, 11. člen Zakona o financiranju občin določa, da pred predložitvijo državnega proračuna v Državni zbor Vlada sklene z reprezentativnimi združenji dogovor o povprečnini za naslednje proračunsko leto in leto, ki temu sledi. Ampak dogovora ni - dogovora ni. Nekaj sta se Vlada in Združenje občin pogovarjala o povprečnini 551, 558 evrov in tako naprej, ampak dogovora na koncu niso sklenili, kajti predstavniki občin tega vladnega predloga niso sprejeli. Tule sem se zdajle nehote spomnila, zadnjič mi je župan sosednje občine povedal, da je bil na obisku pri eni izmed občin na Hrvaškem. Hrvaška je spremenila način financiranja občin in ta župan sosednje občine mi pravi, »veš, v tej občini,« to je občina blizu Varaždina, »mi je župan rekel ves vesel, nekako je država spregledala pomembnost lokalne samouprave in delo znotraj lokalnih skupnosti in občina dobi za leto 2018 50 % več sredstev.« 50 % več sredstev! Mi pa omejujemo te svoje občine, ko vemo, da so generator razvoja Slovenije, obremenjujemo jih s tem, da jim dajemo vedno manj oziroma jim ne damo toliko sredstev, kolikor bi za svoje delovanje potrebovale, pa še z dodatnimi, novimi nalogami, ki jih z zakonom določimo, da jih morajo občine izvajati.   (nadaljevanje)Zdaj, Državni svet tudi opozarja, da še vedno ne razpolagamo z osnovnim dokumentom, ki bi določal prioritete razvoja Slovenije, to sme že prej tudi omenila, nisem govorila kar tako na pamet, da pač ta Vlada nima strategije. Zdaj, Vlada sicer pravi, da je nek strateški dokument v pripravi, pa naj bi bil sprejet decembra, se pravi naslednji mesec. Prav zanima me ali bo sprejet in kakšen bo ta dokument. Jaz bi tule rada koalicijo in pa seveda Vlado opozorila, ne bom pretiravala kaj dosti, če bom rekla, konec mandata je.  Zdaj, Državni zbor tudi ugotavlja, da ni sistemskih spodbud za prijaznejše gospodarsko okolje. Prej sem naštevala kaj bi naj bile prijaznejše … Kaj naj ne bi bile prijazne spodbude. Ampak vse to se pri nas dogaja. Zdaj, poglejte, Ministrstvo za gospodarski razvoj se trudi zagotoviti spodbudno in pa predvidljivo okolje za investicije. Pripravljajo zakon, ki bo izenačil spodbujanje domačih in pa tujih investicij. Jaz moram reči, da tule se zelo bojim, da bomo tistih tujih bolj obkrožili kot pa domačih investicij. Upam, da se oziroma vesela bi bila, če se motim.  Državni svet tudi pravi, da pogreša pravičnejšo razporeditev davčnih bremen. Doseči davčno obremenitev dela je sicer ena izmed prioritet, ampak mislim, da uspeha kaj dosti pač ni. Seveda po podatkih Evropske komisije Slovenija odstopa oziroma Slovenija od povprečja evropskih držav močno odstopa oziroma je v samem vrhu zaradi nadpovprečne obremenitve dela s prispevki in pa s prispevki dela in pa s prispevki za socialno varnost. Jaz mislim, da to bi moralo našo Vlado zelo skrbeti. Zdaj, Državni svet naprej še opozarja na izjavo Vlade, ki ocenjuje, da je prav celovita prenova bančne zakonodaje skupaj z uspešno izvedeno seveda sanacijo bančnega sistema prispevala k povečanju zaupanja prebivalcev v bančni sistem. A mi kdo to verjame? Prav zanimiva bi bila anketa zaupanja državljanov v naše banke, zato ne omenjam raznorazne afere in tako naprej.  Zdaj, ministrstvo, če se ustavim pri Ministrstvu za delo, sicer navaja, da je pač naročilo neko analizo nove socialne zakonodaje in pa, da je treba preveriti smotrnost socialnih transferov in na podlagi teh seveda potem pač pristopiti k določenim spremembam. Jaz bom rekla, tega, spoštovani kolegi oziroma Ministrstvo za delo, prepozno ste se lotili in pa naročali to analizo.  In za konec bom rekla, prepozno, prekmalu, ampak skrajni čas je, da bo konec tega mandata. Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Franc Jurša.  Izvolite.
Podpredsednik, hvala za besedo. Glede na to, da obravnavamo proračun moram sam v začetku vseeno povedati dejstvo, da je vsak proračun, ali ga sprejemaš na lokalni ravni ali na državni, zelo pomemben dokument za vladanje tako na lokalni, kakor tudi na državni ravni. Bi pa v samem začetku rekel, da enostavno in preprosto nisem najbolj zadovoljen s samim postopkom sprejemanja državnih proračunov, pa seveda tudi s tem dejanjem, ki se odvija danes v naši dvorani. Meni je na nek način žal, da je odnos izvršne veje oblasti do Državnega zbora takšen kakršen je, s prisotnostjo treh državnih sekretark, v končni fazi pa res je, da se verjetno bo ministrica za finance v kratkem tudi vrnila.  Pa če se obrnem tudi v te klopi, poslanske, lahko ugotavljam, da ni prevelikega interesa. Zakaj? Zaradi tega, ker enostavno in preprosto bi morali proračune sprejemati na drugačen način. Predstavnik ljudstva, poslanec, več ali manj vedno govori pred javnostjo, ljudje ga slišijo. Slišijo ga kaj pove. Na drugi strani izvršna veja oblasti zaseda v vladni sejni sobi kjer ni prisotnih kamer in prsti se vedno vperjajo v nas poslance, a mi nekega ključnega pomena vloge pri odločanju v bistvu nimamo. Res je to kar govorijo opozicijski poslanci, da vladajoča koalicija ne posluša in ne sprejema njihovih predlogov. Ko pa je nekdo drug v tem položaju, pa se dogaja isto. Veste, jaz sem sedel v koalicijah tudi na drugi strani in poznam zadeve. Meni je to z lokalnimi proračunu pa z državnimi, 14., 15 proračun, ki ga v svojem obdobju političnega delovanja tudi sosprejema in sem bil tudi v nekaterih primerih na lokalni ravni nosilec sprejema občinskega proračuna.  Veste, jaz se bom normalno osredotočil in bom razpravljal v zvezi s pokojninami. Jaz ne bom govoril tja v en dan o vseh področjih, ker tudi vseh področij tako temeljito ne poznam. Veste, pa nekako poslušam tudi strokovnjake, ki govorijo, če ima nekdo nekje govor, ga običajno poslušalci poslušajo minuto 25 sekund, potem pa je odsotnost vseh tistih, ki sodelujejo, poslušajo, zdaleč nekje že stran. Poglejte, vseeno sem na nek način zadovoljen s tem, da smo v tem mandatu redno usklajevali pokojnine, tudi izredno smo jih usklajevali, dvignili smo starostno pokojnino na 500 evrov, upokojenci so dobili letos tudi vsi regres, tudi naslednje leto ga bodo dobili. Ampak še zdaleč s tem jaz pa tudi Poslanska skupina v kateri sem, ni zadovoljna in verjemite mi, s prizadevanji na tem področju bomo nadaljevali. Ne bomo se tukaj ustavili.  Poglejte, glede na to, da sem temeljito poslušal razprave oziroma bom rekel konkretno, stališča poslanskih skupin, in seveda v dveh primerih smo bili izpostavljeni kot taki. V enem primeru se je govorilo o tem koliko bi se še moralo, pa se ponavlja štirikrat, petkrat, šestkrat ponavljalo, na drugi strani pa je nekdo rekel, da smo pokojnine usklajevali v višini ene kepice sladoleda. Drži. To je res. Ampak moram pa povedati, da smo enkrat pokojnine usklajevali, ko še zdaleč niti za kornet v katerega se da kepica, niso upokojenci dobili. To je bilo leta 2013, 0,1 %. Ampak smo pa usklajevali. No, glede na to, da sem malo prej omenil zadevo povezano z usklajevanjem in kako bi morali zagotoviti sredstva, drži da bi jih morali, ampak tudi v preteklosti bi morali, kljub temu, da je nekdo rekel, da so bile težke gospodarske, ekonomske razmere v državi. Tudi to drži, da so bile. Ampak dragi moji, za časa vladanja razpravljavke Alenke Bratušek oziroma, ona je predstavila stališče poslanske skupine, katero zastopa oziroma v kateri je, Nepovezanih poslancev. To je od 20. 3. 2013 do 18. 9. 2014 so se pokojnine usklajevale toliko. To je nula. Alenka Bratušek ima za to sigurno odgovor, ampak jaz jo vseeno moram na nekaj opozoriti. Veste, v tistem času smo z velikimi lopatami vsi na veliko metali denar v brezno bank. 3 milijarde 200 milijonov smo imeli za sanacijo bank. Ali je to bilo dovolj ali je to bilo premalo ali pa preveč, danes ocenjujejo strokovnjaki in večina strokovnjakov govori, da smo zlopatali preveč. Vložili smo tudi 310 milijonov v slabo banko. V Novo kreditno banko v Mariboru smo vložili 870 milijonov davkoplačevalskega denarja. Ljubi bog, prodali smo jo za 250 milijonov. 15 podjetij nam je takratna vlada nanizala katere moramo prodati. Poslanci smo bili dejansko postavljeni pred dejstvo, ker se je reklo, če ne bomo tega naredili, da pride v Slovenijo trojka. In seveda smo to potem tudi naredili. Poglejte, med njimi je podjetje Helios, ki so ga prodali zelo na hitro za 145 milijonov Avstrijcem. Ni poteklo dve leti za tistim, ko so ti Avstrijci prodali Japoncem za 572 milijonov. Če bi mi imeli vsaj del tega denarja, kolikor sem ga malo prej omenjal, spoštovani in spoštovane, bi tudi mi lahko pokojnine usklajevali na neki višini, ne pa z nulo.  In še enkrat ponavljam, v banke smo zlopatali 3,2 milijarde evrov. 210 v slabo banko. V Novo kreditno banko Maribor smo vložili 870 milijonov, prodali smo jo za 250. Prodali smo Helios za 145 milijonov Avstrijcem, Avstrijci pa so ga Japoncem prodali za 572 milijonov. Pa sedaj kolegico Alenko sprašujem, ali ne bi takrat del teh sredstev lahko dali tudi za pokojnine? Lahko bi, če bi seveda bil nek določen interes izkazan tudi s strani najbolj odgovorne, to je bila predsednica Vlade. Res je, da bo v naslednjem letu v pokojninsko blagajno s strani državnega proračuna potrebno dati manj 80 milijonov evrov, tako da bo v blagajno s strani državnega proračuna namenjenih nekaj okoli milijardo 200 milijonov. To pa ne pomeni, da bodo upokojenci dobili nižje pokojnine. Res pa tudi je, da bi ta del kolikor bodo dali iz proračuna manj oziroma bomo dali iz proračuna manj, bi bilo zelo korektno, da bi to dobili tudi upokojenci, ne pa da ostaja to v globalnem proračunu.  Na tem mestu ni odveč še enkrat opozoriti, da manjši državni / nerazumljivo/ ne bo, kot sem že rekel, vplival na nižje pokojnine, ampak bodo dejansko na to vplivali večji prispevki od več ljudi, ki so se zaposlili v zadnjem obdobju.  In ker obravnava proračun vsako leto povzroči poplavo različnih razprav in seveda velikih zagovornikov upokojencev, jaz jih povabim, da sodelujejo pri tem, tvorno sodelujejo in jih že danes vabim, ko bomo v naši poslanski skupini pa v naši stranki o teh problemih govorili, pa ne smejo pozabiti, če bodo tudi na oblasti, da bodo potem tako radodarni kot sedaj, ko se v opoziciji, ko se lahko z besedami deli, drugače pa je malo težje, ko je treba realno to zadevo tudi izpeljati.   (nadaljevanje) Glede na to, da sem rekel, da običajno tisti, ki sodelujejo v razpravi poslušajo govorca minuto 25 sekund, bom počasi to mojo razpravo zaključeval, bom pa še eno stvar povedal, jaz se zavedam koliko Slovenk in Slovencev živi pod pragom revščine in se zavedam tudi, da je med temi ogromno upokojencev, tudi tega se dobro zavedam, ampak vseeno pa želim še poudariti eno zadevo, da je od leta 1992 pa do lanskega leta se pokojnina povprečna, starostna pokojnina dvignila, ne boste verjeli, za 400 evrov. Želim si, da bi uspešno skupno nadaljevali trend rasti pokojnin, da bi naši upokojenci lahko temu primerno preživeli zadnji del svojega življenja, zato vas stvarno vabim, da pri tej zadevi vsi skupaj sodelujete.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj, izvolite.
Ja, hvala lepa spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovana ministrica, državna sekretarka, kolegice in kolegi. Zdaj, danes obravnavamo proračuna za leto, za leti 2018 in leto 2019. Ta proračun za leto 2018 predstavlja finančni del, ampak za temi številkami se skriva marsikaj, skriva se na eni strani seveda cilj tega proračuna, skriva se vizija, če je vizija, če imamo vizijo, skrivajo se seveda tudi vsi prejemniki tega proračuna in skrivajo se vsi tisti, ki bodo zagotovili, da bodo prejemniki proračuna dobili ta denar, to so najširše rečeno davkoplačevalci. Tako naj bi seveda bilo poenostavljeno rečeno in s tega zornega kota, bom rekel, je lahko vsak proračun lahko zelo dober, lahko pa tudi zelo slab. In vprašanje je tukaj ali je dober ali je slab, so merila, to se pravi merila kaj pomeni dober proračun in kaj pomeni slab proračun. Dva cilja je ministrica za finance povedala v svoji uvodni obrazložitvi proračuna in sicer, to je, da bomo znižali dolg in primanjkljaj in, da bomo imeli usmeritev, da bo ta Vlada imela usmeritev v dolgoročnost, dolgoročno vzdržnost javnih financ, to sta dva makroekonomska cilja. Dva makroekonomska cilja seveda tukaj nista težava, nista problematična, vprašanje pa je, ali so to, ali sta to prava cilja, ali morda ni še kaj drugih ciljev v tem pogledu. Predvsem zaradi tega, ker ne nazadnje je vloga države v tem proračunu okoli 44 %, 44 % javnih financ, če poenostavim, če dam zraven seveda še blagajne in občinske proračune, država upravlja s 44 % bruto družbenega proizvoda in to smo nekje na sredini v Evropi glede te številke. Ampak ali je cilj res vzdržnost javnih financ in kaj pravzaprav to pomeni, jaz mislim, da je cilj vsakega proračuna bi moral biti, da bodo enostavno ljudje boljše živeli in kaj bo ta proračun za leto 2018 naredil zato, da bodo ljudje boljše živel. Jaz tukaj ne bom rekel tako kot je kolegica Bratušek parafrazirala Vlado oziroma citirala Vlado, ki napoveduje srečnejše življenje do leta 2050 po njenih besedah. Jaz mislim, da ta proračun in noben proračun ne bo povečal sreče ljudi, lahko jim pa zagotovi boljše življenje in tega tukaj ni.   (nadaljevanje) Tega tukaj ni tudi zaradi tega ne, ker je enostavno tudi ministrica omenila, da moramo plačati oziroma s tem proračunom se bo plačalo tisto kar je enostavno že uzakonjeno, za kar že obstajajo zakoni. Ja, ampak mi tukaj in Vlada je tista, ki predlaga spremembe teh zakonov in tukaj ni seveda nobenih težav, proračun niso samo številke, proračun je dejansko nek element, ki naj bi zagotavljal ljudem boljše življenje. Tega iz tega proračuna dejansko ni videti, vprašanje je koliko bo šlo seveda za en projekt, drug projekt, tretji projekt, četrti projekt, ampak koliko bodo ljudje dejansko od tega imeli. In seveda, če pogledamo številke potem lahko ugotovimo, da ta proračun je bogat s številkami, bogat s prihodki, predvsem zaradi tega, ker imamo danes takšno svetovno gospodarsko situacijo kjer je veliko prihodkov, kjer je veliko trošenja, kjer je visoka gospodarska rast, preko 4 % napovedana tudi za Slovenijo, ampak seveda to še ne pomeni, da bo ljudje boljše živeli. To je seveda vse res, navsezadnje tudi celoten svet ima iz leta v leto večjo gospodarsko rast, tako imajo, da tako rečem tiste države, ki še niso razvite gospodarsko rast 4,6 %, cel svet ima gospodarsko rast 3,6 %, skratka ne nazadnje ima najnižjo gospodarsko rast, če tako pogledamo Evropa, Evropska unija, 2,3 % in Evro skupina 2,1 % gospodarske rasti, med temi državami Slovenija prednjači z več kot 4 %, vendar je treba tukaj povedati kar je bilo že omenjeno, da pa jo seveda prehitevajo nekatere druge države kot so Poljska, Češka, Slovaška in tako naprej kar seveda še ne pomeni, da bi lahko s tem bili zadovoljni. In, če imamo gospodarsko rast v Sloveniji in v svetu, potem bi bilo s tem proračunom in s cilji te Vlade pravilno, da bi napovedala tudi reforme oziroma, da bi naredila reforme, ki so potrebne zato, da bomo v slabših časih boljše živeli. Ne nazadnje je bilo to sporočilo tudi s strani mednarodnega denarnega sklada, s strani gospe Christine Lagarde. Skratka živimo v času obilja, zato naredite ukrepe v državi za čase, ko tega obilja ne bo več in tega ta Vlada ne bo naredila in tega ta Vlada ni sposobna narediti in tega se ni postopila zardi tega imajo ljudje še vedno težave in slabše življenje na področju zdravstva, na področju, če želite tudi socialne politike, na področju šolstva in tako naprej in tako naprej, tega ni uspela narediti. Zaradi tega seveda so same številke, same po sebi ne nazadnje samo številke, ki bodo bile uresničene, ki se bodo na takšen ali drugačen način uresničile, med tem, ko same vsebine dejansko ne bo. Ne bo zaradi tega, ker Vlada ne predlaga in ni predlagala in ne bo predlagala do volitev vsebinskih ukrepov. Tega pač ni naredila, tudi ni naredila tistega kar je dejansko obljubila in tukaj kipi iz vseh teh ukrepov zdravstvo in ukrepi na področju zdravstva. Ne glede na dodatnih 136 milijonov, ki jih ta proračun namenja za zdravstvo se čakalne vrste niso zmanjšale, nekdo je napisal novico na omrežje jo je dal, da bo prvi pregled   (nadaljevanje) njegove hčerke pri ortodontu leta 2020. Toliko so čakalne dobe; lahko pogledamo uradno statistiko, da vidimo, ali smo se kaj zmotili. Tu je čar vseh teh milijard, tu je čar teh milijonov, da dejansko s temi milijoni, s temi milijardami izboljšamo kvaliteto življenja ljudi.  Če pogledamo, koliko ima ta Vlada na razpolago denarja, potem lahko ugotovimo, da je to dobro milijardo več, kot je imela na razpolago denarja v letu 2016. Vendar ne moremo hkrati reči, da se je pa ta Vlada dogovorila z vsemi tistimi, ki so porabniki tega denarja. Tako se ni dogovorila z občinami. In tako imamo po osnovnem zakonu, ki določa, kolikšna je povprečnina, številko 652 evrov, Vlada bo namenila v letu 2018 551 evrov, v letu 2019 pa 558 evrov. Se pravi, še vedno je razlika približno 100 evrov. In ni dogovora z občinami, dogovora z občinami ni že nekaj let. In če pogledamo spet to merilo, ki sem ga tu postavil, boljše, kvalitetnejše življenje ljudi, potem lahko vidimo, da ljudje največjo kvaliteto življenja uresničijo tam, kjer živijo, v občini. Ampak ta Vlada s tem, da bi zagotovila vsaj tisto povprečnino, ki je določena v osnovnem zakonu, tega ne bo naredila. Zaradi tega so makroekonomski kazalci eno, dejansko življenje pa popolnoma drugo. In to dejansko življenje izraža proračun te Vlade in te koalicije - in tega tukaj ni. Ni posluha, da bi upoštevali predloge, ki jih dajejo župani, da bi enostavno našli tu nek konsenz, ne glede na to, da je denarja dovolj, in ne glede na to, da tudi če bi se dalo več denarja občinam in s tem izboljšalo kvaliteto življenja ljudem, da zaradi tega ne bi prišlo do nobenih težav na področju javnih financ, do nobenih težav. Tu so neki okopi s strani Vlade, neki principi, skratka, nekaj, da nečesa ni možno narediti, že nekaj let ni možno tega narediti, pa so to obravnavale različne komisije v Državnem zboru pa različni odbori, ampak tega konsenza med občinami, med župani in Ministrstvom za finance, bom kar direktno rekel, neposredno rekel, oziroma Vlado, tega ni. Vsak stoji na svojih okopih.  Naslednje vprašanje, o katerem je bilo veliko govora, so upokojenci in seveda ta matematika, ki je zelo enostavna. Proračun daje nekaj 100 milijonov vsako leto v pokojninsko blagajno, zato da se plačujejo pokojnine. To daje že nekaj let, če ne desetletje, zaradi tega, ker so prihodki od prispevkov dejansko prenizki. In ker so večji prihodki tudi pokojninske blagajne iz naslova prispevkov, sedaj daje manj denarja proračun, ne bo dal milijarde in pol, kot jo je dal pred leti, ampak bo dal zdaj milijardo 200, milijardo 100 ali kakorkoli že, skratka, to se bo dejansko zniževalo. Ampak, zaradi tega pokojnine ne bodo nič manjše, ne bodo pa tudi nič večje. In upokojenci so tisti, ki so imeli dolga leta zamrznjene pokojnine, dolga leta, dve, tri leta, in se dejansko tu ni nič zgodilo.   (nadaljevanje) In seveda prišli smo v stanje, ko pokojnina enostavno ni več dovolj visoka, da bi ljudje lahko normalno živeli. Navsezadnje je bilo to rečeno tudi s strani Desusa, ki je v svojem mnenju navedel, da je to kar je v tem proračunu začetek dokončnega cilja, citiram, in vsak bo dobil pokojnino, ki mu bo zagotavljala dostojno življenje v tem končnem cilju, pa gospe in gospodje, mi se danes ne moremo pogovarjati o tem, da ljudje nimajo dostojnega življenja zaradi tega, ker smo jim namenili v proračunu premalo denarja in to Desus enostavno postavlja kot cilj dostojnost življenja upokojencev, pa gospe in gospodje, kje je ta cilj? Kdaj bo ta cilj dosežen? Na kakšen način bo ta cilj dosežen? Tega danes ni bilo povedanega v stališču Poslanske skupine Desus, samo, da bomo imeli in, da bodo imeli upokojenci nekoč, da bodo imeli enkrat dostojno življenje, dajte povedati do kdaj se bo to naredilo pa v številkah. Če so to številke, tiste, ki so v proračunu, potem je to premalo, potem je enostavno to premalo, potem so to prazne besede. Zdaj tukaj se obračam na Desus zaradi tega, ker zagovarja upokojence, ker tudi gospod Jurša je omenil, da bo govoril o upokojencih in tako naprej, gospod Prikl v stališču, da bodo imeli enkrat upokojenci dostojno življenje. Če že toliko poveste povejte prvič, da ga danes nimajo, to vemo in do kdaj in kako ga bodo dejansko imeli. Vi ste del te Vlade, vi že v okviru te Vlade lahko zagotovite dostojno življenje upokojencev. Danes imamo skoraj 5 % gospodarsko rast, prihodki so večji za 1 milijardo in glejte, gospe in gospodje, ne glede na krizo v letu 2012/2013, ne glede na vse to, če se spominjate tistega danes to ni več razlog za to, da danes tukaj in zdaj ne bi morali imeli večje pokojnine, danes to ni več razlog, leta minevajo, so šla in spominjanje na leto 2012/2013, glejte, verjetno je to za neke ekonomske zgodovinarje, tudi kmalu bo tako. Ni se svet začel niti končal leta 2012 in 2013, tako, da iz tega zornega kota jaz mislim, da bi tukaj bilo treba narediti nek dodaten napor, ampak pač to je moje mnenje, amandmaji so bili dani, amandmaji so bili na odborih zavrnjeni, večkrat so bili že zavrnjeni, ne samo pri proračunu, tudi pri drugih zakonih, tako, da tukaj verjetno se ne bo zgodilo nič.  Naslednje vprašanje je seveda tako imenovana b bilanca in prodaja ali ne prodaja NLB. Zdaj spet mi lahko gledamo številčno in ministrica za finance bo rekla glejte, neposrednega učinka prodaja ali ne prodaja NLB nima na ta proračun, poudarek je na neposreden učinek. Karkoli se bo že zgodilo nek poseben sklad, berem tisto kar piše v medijih, lahko boste rekli, spoštovana ministrica to ni res kar piše v medijih, vem potem pa vi dajte informacijo, ki je resnična. Zdaj, jaz trdim, da posreden učinek ne prodaje NLB bo imel, bo imelo na proračun, že to, da se ne bo spoštovalo dogovora z Evropsko unijo, to bo že posreden učinek, če o tem govorimo in lahko govorimo samo o številkah,   (nadaljevanje) lahko govorimo samo o knjigovodskih številkah, gor pa dol, ampak ne, tu je vsebina. Kar z drugimi besedami pomeni, da je treba, prvič, povedati, zakaj naj bi prišlo do teh negativnih posrednih učinkov, kaj se je zdaj spremenilo, kaj je zdaj drugače. In kako Evropska komisija pravzaprav gleda na neprodajo Nove Ljubljanske banke, kako gleda na kršitev dogovora z Evropsko komisijo. Veste, to je premalo tudi za poslance Državnega zbora, vsaj za mene, da dobim informacijo, da »Juncker je pa z razumevanjem poslušal predsednika Vlade.« Glejte, to je tako, to je piarovska zgodba. Treba se je tudi boljše piarovske zgodbe spomniti, ker mislim, da ne, ker če bi on z razumevanjem poslušal, potem bi itak že zadeva bila rešena. Tako pa ni rešena in tako se seveda ne ve, kakšne dividende bomo dobili, ne v letu 2018, ampak kakšne dividende bomo dobili od Nove Ljubljanske banke v letu 2019 v proračun. Ne morejo biti niti te ocenjene, ker če bo Evropska komisija začela prodajati del Nove Ljubljanske banke, del skupine, potem bodo vsekakor dividende verjetno manjše, ampak to je neposreden učinek. Posreden učinek je pa, da bodo verjetno bonitete manjše in da bo Slovenija morda veljala za državo, ki je drži besede, enostavno povedano. Saj tu ni velike filozofije, tu gre za vprašanje zaupanja, ali si mi lahko privoščimo to, da ne držimo besede, v Evropi. To je prvo vprašanje, brez nekih velikih razlogov. Kako utemeljujete to nedržanje besede v Bruslju? Kako se to naredi? In iz tega zornega kota seveda to ima vpliv na proračun, tako neposrednega kot posrednega.  Drugo je vprašanje - če zdaj ni vseh teh ciljev, da bodo ljudje bolje živeli -, ki sem si ga jaz zdaj postavil, ali bodo zaradi proračuna bolje živeli ali ne. Tu nam podatki o odhodih v tujino, predvsem mladih, kažejo, koliko verjamejo tej Vladi. Kolegica Lep Šimenko je že navedla nekatere statistične podatke, ki jih lahko dobite na zavodu za statistiko, so na spletnih straneh, o tem, koliko mladi verjamejo, mladi Slovenci verjamejo tej državi - 8.800 mladih državljanov Slovenije odide vsako leto v tujino. Ta podatek velja za leto 2016, gospe in gospodje. In seveda jih potem tudi pride, ja, 13.800 tujcev pride, in Slovenija je v letu 2016 podelila 1.297 državljanstev. Kaj vse to pomeni za slovenstvo, za državo Slovenijo in tako naprej, o tem tokrat ne bi govoril. Gre pa spet za vprašanje zaupanja, ali ljudje verjamejo tej Vladi, in kot kaže, ne verjamejo. Navsezadnje to kažejo tudi ankete, po katerih 20 % verjame Vladi Mira Cerarja ali 25, se opravičujem, če nisem čisto natančen pri teh odstotkih. Ampak če nima Vlada s tem proračunom zaupanja, če so mladi tisti pokazatelj, ki kaže nezaupanje, potem je tak proračun seveda vprašljiv, ali proračun ali pa cilji proračuna oziroma politika, vizija tega proračuna. Tu je dejansko vprašanje, kaj je s tem, komu je namenjen ta denar, ali ljudje imajo kaj od 45 % vsega, kar smo ustvarili v Sloveniji, ali ti ljudje kaj imajo od tega, to je vprašanje oziroma ali bi si želeli večjo   (nadaljevanje) kvaliteto v zvezi s tem. Tako da, glejte jaz mislim, da ta proračun bo ne nazadnje sprejet, sprejela ga bo koalicija, veljal bo nekje verjetno do jeseni naslednjega leta, vprašanje je kaj bo naredila z njim nova Vlada in kako ga bo Vlada sprejela ali ne sprejela ali ga bo že takoj popravila, vendar, če vzamemo merilo boljše življenje ljudi, potem ima ta proračun tukaj seveda negativno oceno, če vzamemo merilo večja gospodarska rast, usklajenost javnih financ, glejte verjetno pije vodo, vendar seveda treba je gledati tukaj na ljudi in na njihovo blagostanje, ki ga bodo imeli v tej državi. Zaradi tega, tega proračuna ne bom podprl.
Besedo dajem najprej ministrici za finance, gospe mag. Mateji Vraničar Erman.  Izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa gospod podpredsednik.  Dovolite mi, da se odzovem na nekatera vprašanja oziroma trditve, ki so bile postavljene. Zagotovo številke in tudi proračun niso sami sebi namen. Imajo svoj cilj in imajo svoj namen, svojo vizijo. Boljše življenje ljudi. Vsekakor, vendar se moramo vprašati ali je v pristojnosti Vlade oziroma državnega proračuna, da zagotavlja neposredne transferje posameznikom v prvi vrsti ali je v prvi vrsti naloga državnega proračuna, da ustvari pogoje v katerih lahko vsak zase s svojim delom zasluži toliko, da lahko dostojno živi. Z drugimi besedami ali želimo biti dobra družba, ki bo podpirala vizijo tudi vsakega posameznika ali želimo biti družba transferjev. Jaz glasujem za tisto prvo. Ja, na vsak način, treba je pomagati ljudem, ki so potrebni pomoči in to se zagotavlja skozi transferje posameznikom in gospodinjstvom, pretežen del teh transferjev posameznikov in gospodinjstev in posluh do tega dela odhodkov državnega proračuna izkazujeta tudi ta dva predloga proračunov, ki sta pred nami.  Vendar pa moramo tudi na tem področju skrbeti za to, da znamo uskladiti svoje želje z ekonomsko močjo države. V preteklosti nas je to teplo, ker smo porabili več kot smo ustvarili in s tem nakopičili dolg državnega proračuna za katerega danes plačujemo visoke obresti. Ampak čeprav so visoke in so visoke tudi še v proračunu '18 in '19, se glede na leto 2016 in tudi na letošnje leto znatno znižujejo, zaradi ustreznega ukrepanja na področju upravljanja z dolgom državnega proračuna.  Črpanje evropskih sredstev. Res je, da je certificiranih zgolj 2 % Sloveniji dodeljenih sredstev, s čimer ne moremo biti zadovoljni in z dnevnim usklajevanjem aktivnosti med vsemi ministrstvi lovimo oziroma zagotavljamo, da se bo v zadnjih tednih letošnjega leta oziroma da se že zdaj certificiranje pospešeno odvija. Če pa govorimo o dodeljevanju oziroma dejanski porabi evropskih sredstev, o pogodbah, ki so sklenjene za porabo sredstev nove finančne perspektive, pa moramo ugotoviti, da smo med uspešnejšimi državami Evropske unije, ki prejemajo sredstva kohezijske politike. Od treh milijard, dobrih treh milijard, je   (nadaljevanje) dodeljenih sredstev že milijarda 363, sklenjenih pogodb je za milijardo 290 in izplačil iz državnega proračuna, ker so določene storitve že bile narejene, stvari dobavljene, določene faze posameznih projektov zaključene, je bilo za 2014 milijonov. Naša prva skrb v teh zadnjih tednih, zadnjih dveh mesecih letošnjega leta je posvečena predvsem temu, da večino izplačil, kot rečeno v višini 214 milijonov evrov, dobimo tudi povrnjene v državni proračun preko certificiranja.  V zvezi z evropskimi sredstvi je treba omeniti tudi, da je v zaključni fazi sprememba operativnega programa. Soglasje Evropske komisije pričakujemo v decembru, ki bo omogočila nadaljnjo sklepanje dogovor za razvoj regij. Kjer pa je pri dodeljevanju sredstev zagotoviti ne samo, da bo regijam, obema razvojnima regijama dovolj sredstev zagotovljenih, treba je zagotoviti tudi možnosti, da bodo ta sredstva porabljena. Da se nam ne bo zgodilo ponovno to kar se je dogajalo v stari finančni perspektivi, kjer se je večina zadnje porabe »skumilirala« v zadnjih dveh treh letih izvajanja finančne perspektive in to je razlog, da so investicije, investicijska sredstva in investicijski transferji v letu 2018 načrtovani na nižji ravni kot pa je bila realizacije tovrstnih odhodkov v letu 2014. Takrat se je najbolj intenzivno zaključevala stara finančna perspektiva in zaradi tega tudi tako velik razkorak.  Obremenitev dela v Republiki Sloveniji je nad povprečjem Evropske unije, pa vendar ne tako visoko nad povprečjem kot je bilo omenjeno. Ko govorimo o obremenitvi dela moramo ločiti med davki, ki jih plačujemo od dela oziroma od naših plač in pa prispevke. In prispevke prepogosto tretiramo kot nekaj kar nam država vzame, pa vendar je bistvena razlika med davki in prispevki v tem, da so prispevki naša lastna sredstva, ki se jih odločimo nameniti za javno zdravstvo in za javne pokojnine. To so sredstva zavarovancev, ne sredstva države in na to se veliko preveč pozablja. In če želimo spremembo na področju višine prispevkov, moramo se ponovno vprašati kakšno raven javnih storitev v zdravstvu želimo in kakšno raven javne pokojnine želimo. Samo pledirati za zniževanje prispevkov in opozarjati kako visoki so ti prispevki v naših stroških dela in nič reči kaj želimo kot družba narediti na področju pravic iz socialnega zavarovanja, žal ne pije, ne pije vode. In ko govorimo o delavcih migrantih, ne smemo pozabiti, da je bila ta Vlada tista, ki je zagotovila poseben režim za obravnavo njihovih dohodkov, zaradi tega, da se pripozna njihov poseben položaj zaradi dela v tujini in dnevnega vračanja domov v Slovenijo. Pa vendar je treba tudi pri njih se vprašati v čem je 10 tisoč evrov, ki jih zasluži delavec, ki dela v Avstriji drugačnih kot je 10 tisoč evrov, ki jih zasluži delavec, ki dela v Sloveniji. So različna dela za tako letno plačilo, ampak ko govorimo o obdavčitvi, govorimo o znesku, ki ga vsak od njih zasluži.  Lahko trdimo, da je leto 2012 samo še letnica za ekonomske zgodovinarje, vendar posledice ekonomske politike iz tistega obdobja so še vedno vidne in jih še vedno odpravljamo in jih bomo v bistvu še nekaj časa. Zaradi tega se moramo, tudi ko obravnavamo današnje proračunske dokumente, vračati tudi v leto 2012 pa v leto 2007 pa v leto 2009 ali pa 2010 in opozarjati na napake, ki so se takrat dogajale samo z enim namenom, da ne bi teh napak ponavljali tudi danes.  Ko govorimo o občinah. Za leto 2019 smo predlagali povprečnino, ki je najvišja, vedno v vseh obdobjih doslej. Nikdar občine niso prejele še povprečnine, ki bi bile višje od 558 evrov. Povprečnina za naslednje leto je skladna z osnovno premiso Zakona o financiranju občin, da naj bi občine za plačevanje zakonskih obveznosti imele na razpolago 54 % dohodnine pobrane v predpreteklem letu. In 551 evrov povprečnine na posameznega občana to zagotavlja. Razpoložljiva sredstva v državnem proračunu na strani odhodkov pa smo namenili v odhodke za investicije v občine. In s tega zornega kota ocenjujem, da je predlog zagotavljanja sredstev za financiranje nalog občin, kot je vključen v proračun za 2018 in 2019, ustrezen.  In še zadnje kar se tiče postopkov v zvezi s privatizacijo Nove Ljubljanske banke, ko načrtuješ proračun, lahko pri načrtovanju upoštevaš predvidljive dohodke, predvidljive stroške, predvidljive prihodke in v tem okviru so v proračunu upoštevani tudi predvidljivi prihodki iz naslova dividend od NLB. Vse ostale posledice bo treba opredeliti v naslednjih proračunskih debatah, verjamem pa, da bo priložnost za podrobnejšo razpravo v zvezi s temi privatizacijskimi postopki tudi na seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je že sklicana.  Hvala.
Imamo najprej eno repliko.  Mag. Andrej Šircelj in potem bomo omogočili še dodatne prijave.  Izvolite.
Hvala lepa.  Ministrica je omenila, da se bolj zavzema za ustvarjanje pogojev za boljše življenje kot za neposredne transfere posameznikom. Ja, se strinjam, samo poglejte, ta Vlada pa z zvišanjem davčnih stopenj res ni ustvarjala boljših pogojev za življenje. Povečali ste DDV oziroma zacementirali v zakon, da ne bom rekel, tisti začasni ukrep. Dodaten davek na finančne in zavarovalne storitve ste uvedli, dodaten davek, višji davek na davek od dohodkov pravnih oseb. Saj s tem se ne izboljšujejo pogoji, pa še marsikaj. Tako da, tega ni. In to govorim. Ni ukrepov za reformo, ni ukrepov za boljše življenje, ni ukrepov na zdravstvenem področju, nikjer. In to vam govori podatek o strukturnem primanjkljaju na eni strani in to vam govori gospa Lagardova in IMF, da je treba to narediti in ta Vlada tega ni naredila. Ni izpolnila domače naloge. Tako da, tukaj ni bistva, da tukaj ni tistega kar bi omogočilo dolgoročno boljše življenje. To je replika na tisto o tem kaj je ta Vlada naredila. O tem bi se lahko na dolgo in široko pogovarjali. Ja, davki in prispevki so različni. Prispevki imajo svoj namen. Ampak poglejte, prispevki so za to, da si posameznik zagotovi zdravstveno storitev ali pa, da si zagotovi pokojnino. Dvomim, da večina ljudi     (nadaljevanje) misli, da plačuje prispevke zato in je njihov cilj, da plačujejo javno zdravstvo, kakor vi pravite. Ampak vsi si želijo imeti urejeno zdravstvo, da bodo čim prej prišli na vrsto, da ne bodo čakali na specialista in tako naprej. To je njihov cilj, ne pa, da bodo zagotavljali denar za javno zdravstvo. Ta pojem je, glejte, tudi meni precej meglen kaj je to zdaj zagotavljanje javnega zdravstva, za koga in kako, še posebej, če vemo koliko stvari tudi nepravilnosti se dogaja v javnem zdravstvu. Tako da tukaj, s tega zornega kota se jaz strinjam, ampak tudi tukaj se je potem treba vprašati, pravičnost, pa nepravičnost, pa tako naprej in tukaj seveda potem trčimo ob številne težave, ki jih tukaj imamo. In zdaj še seveda o spominjanju na preteklost, ali je to ekonomska zgodovina ali ne. Glejte, jaz se na nek način z vami tudi strinjam, treba je gledati na to, da se ne bodo napake ponavljale in treba je gledati na te dogodke. Vendar življenje se ni začelo takrat. Življenje se ni začelo takrat in postavljati vse v tak kontekst je seveda popolnoma nekaj drugega. In ne nazadnje, tukaj je treba seveda … Bom takoj, vidim, da vas gospod Trček že opozarja, gospod podpredsednik, tako da bom takoj zaključil še zadnjo misel. Tukaj je treba iti naprej in proračun in zato, da pokaže to vizijo, pokaže ta cilj in zaradi tega, bom rekel, je proračun tudi temu namenjen, tega pa dejansko ni tukaj notri, ni vsebine.
Hvala lepa. Sigurno je še … Prosim, da se prijavite za razpravo. Besedo ima gospa Jelka Godec. Izvolite.
Ja, hvala za besedo. Zdaj, jaz se bom osredotočila na zdravstvo pa na en amandma, ki sem ga predlagala, pa žal že, jaz mislim da tretjič ali četrtič ni bil sprejet oziroma tudi v prejšnjih proračunih ne, pa tudi zdaj ne. Zdaj, gospod Jurša je dejal, da je državni proračun in pa lokalni proračun, da sta pomembna. Seveda sta pomembna, tako kot je pomemben recimo proračun, ki si ga zadaš v svojem lastnem gospodinjstvu, ampak zdi se, da država se obnaša tako kot govori tudi gospa Milojka Kolar Celarc, ko pravi 35 milijonov sem zagotovila za novo urgenco za v Ljubljani. Nič ni zagotovila ministrica, pa ni zagotovil Državni zbor, pa ne predsednik Vlade, ampak davkoplačevalci in Vlada se očitno tega ne zaveda, kajti v določenih segmentih oziroma določenih proračunskih postavkah se obnaša tako kot je sedaj ministrica dejala oziroma tako kot se ne bi smela, namreč morala bi se obnašati tako kot ministrica govori, da imajo številke svoj cilj, da številke, tiste pač denar na določenih proračunskih postavkah, recimo za zdravstvo naj bi pomenile, da se vzpostavlja dobra družba, dobro javno zdravstvo in tako naprej.  Številke oziroma denar, ki pa po mojem v zdravstvu leti že skozi okno kar nekaj časa, pa zdaj v zadnjem mandatu oziroma mandatu te Vlade pa še toliko bolj, pa vsekakor ne vzpostavlja boljšega javnega zdravstva oziroma ne deluje tako kot je dejala ministrica. Zadnje raziskave OECD kažejo za leto 2016, da smo v Sloveniji, v deležu BDP za zdravstvo trošimo več kot primerljive države in jaz težko tudi glede na druge kazalnike, težko rečem, da naše, denar, ki ga pač davkoplačevalci dajo za zdravstvo, da se troši oziroma, da se daje namensko oziroma, da se vzpostavlja boljše javno zdravstvo. Daleč od tega. Namreč, recimo v lanskem oziroma letošnjem letu je Ministrstvo za zdravje zagotovilo mislim, da 18 milijonov za, ja, 18 milijonov za skrajševanje čakalnih dob, pa se čakalne dobe že v teh dveh, treh letih mandata Milojke Kolar Celarc trajno zvišujejo oziroma podaljšujejo. Zdaj imamo že okoli 56 tisoč ljudi, ki čakajo nedopustno dolgo, ministrica pa še vedno trdi, da je denar tisti, ki bo rešil čakalne dobe in v naslednjem letu v proračunu   (nadaljevanje) nova postavka, spet z 18 milijoni, brez kazalnikov, brez, bom rekla, analiz za nazaj, vsaj tistih, ki bi kazale pozitivni trend v skrajševanju čakalnih dob, torej to je ena postavka, ki kaže na to, da to kar ministrica za finance govori, da je to daleč od tega, torej denar se v javnem zdravstvu troši ne transparentno in daleč od tega, da se izboljšuje stanje. Potem 136 milijonov preko interventnega zakona, ta zakon oziroma ta denar en bo pripomogel k izboljšanju javnega zdravstva, bo pa pripomogel k temu, da se bodo opomogli določeni dobavitelji in,da bodo lahko še naprej po visokih cenah prodajali material v Slovenijo. Nikjer v proračunu, v obrazložitvi proračuna ne vidim, da bi v naslednjih letih obstajal kakšen ukrep, kakršenkoli zakon, ki tega več ne bi omogočal, torej, ki ne bo pripomogel k temu, da se bi primanjkljaj v bolnišnicah zmanjševal. Ministrica Kolar Celarc na tem področju ni naredila nič oziroma, če pa je potem pa tega ne zna povedati, vse kar pove, pove koliko milijonov je dala za javno zdravstvo, vidimo pa kakšen kolaps se dogaja danes v UKC Ljubljana, prejšnje dni pa še se bo dogajal. In denar, ki ga se namenja v javnem zdravstvu oziroma na področju torej zdravstva v proračunu, jaz se s tem ne bi preveč hvalila, ker rajši naredite analizo kaj je bilo za ta denar, ki je bil v prejšnjem letu namenjen, mislim, da več kot 260 milijonov, kaj zato se je izboljšalo v javnem zdravstvu? Kje so kazalniki izboljšanja javnega zdravstva? Zdaj s strani Ministrstva za finance mi prikimavajo, zdaj ne vem, ali moji ugotovitvi, da torej ni izboljšanja javnega zdravstva ali, da so kazalniki izboljšanja javnega zdravstva, kajti državljani, ki so dali prispevke in, ki so po moje previsoki zato kar dobijo, kar je bilo rečeno, da so prispevki previsoki, ja v tem smislu, da za tisto kar so plačali ne dobijo kvalitetnega, kakovostnega javnega zdravstva in danes marsikdo vpraša zakaj plačujem te prispevke, zakaj moj delodajalec daje prispevke, če na koncu stojim v vrsti tri leta ali pa celo mora iti k zasebniku.  Zdaj naslednja zadeva, ki pa je, je pa seveda ta Zakon o zdravniški službi, ki ga je Ministrstvo za zdravje, bom rekla, dobesedno porinilo v Državni zbor in ga je koalicija potrdila, je pa ta prenos sredstev iz zdravstvene blagajne na proračun za namene, torej specializacij, financiranje specializacij in pa pripravništev, jaz sem šla gledati zdaj v letošnjem letu oziroma v letu 2018 je 40 milijonov, potem se še zvišuje na 60 in 80 milijonov, ko pa pogledaš obrazložitve za Ministrstvo za zdravstvo pa nobenih kazalnikov. Koliko specializacij, koliko teh pripravništev, ničesar, nič in še kot kazalnike nič. Zdaj pa, če je Zavod za zdravstveno zavarovanje povedalo, da leta 2017 je za te namene, torej specializacije in pa plačevanja pripravništev predvidenih bilo nekje 79 milijonov, torej zaokrožiti na 80 milijonov, 40 milijonov je šlo zdaj na proračun, 40 milijonov ostaja na zdravstveni zavarovalni, torej zdravstvena zavarovalnica nekako 40 milijonov ostaja tam sredstev, ki so zdaj na proračunu ostaja sredstev za skrajševanje čakalnih dob. Tako je bilo rečeno, za storitve, programe, ki so namenjeni skrajševanju čakalnih dob, to je tudi v obrazložitvi Zakona o zdravniški službi. Zdaj pa poglejte, 18 milijonov iz proračuna, 40 milijonov iz zdravstvene zavarovalnice za skrajševanje čakalnih dob, na tem mestu bi ponovno vprašala, predvsem predsednika Vlade in pa ministrice, kazalniki do zdaj za vse milijone, ki so šli za skrajševanje čakalnih dob so nula ali negativni, zdaj bo namenjenih 60 milijonov v letu 18 oziroma 17/18 za skrajševanje čakalnih dob pa še vedno nič. In danes ministrica na otvoritvi urgence v Ljubljani, ki lahko berete, da niti ni vzpostavljen sistem kot bi moral, da zdravniki niti ne vejo kje kaj je na urgenci in tako naprej, da ne bom vseh zadev naštevala, reče, jaz sem zagotovila 35 milijonov. Ministrstvo za finance pa Ministrstvo za zdravje pa celotna Vlada naj se vpraša ob takšnih izjavah, ministrica samo razporeja in zdaj bo razporedila pač toliko denarja, za dobavitelje 136 milijonov, za skrajševanje čakalnih dob 60 milijonov, javno zdravstvo pa v totalnem kolapsu, ker denar očitno, sedaj pa je že dokazano, ni vse. Ukrepov s strani Ministrstva za zdravje pa ni. Ni, da bi za ta denar, ki ga sedaj dajejo iz proračuna oziroma davkoplačevalci dobili kakovostno javno zdravstvo. Tega ni. In tudi v nadaljevanju ne bo. In jaz se na mestu koalicije ne bi hvalila s tem, da so omogočili več denarja oziroma da bodo glasovali za takšen proračun, ki da več za javno zdravstvo, ker ukrepov pa ni. In če še enkrat če si preberete obrazložitve proračuna za Ministrstvo za zdravje, poglejte v koliko poglavjih so kazalniki nič, začetni in končni, sploh ne veš kam bo šlo. Pri specializacijah, še enkrat, se ne ve. In to je tisto, kar so opozarjali tudi mladi zdravniki, da se bo vsako leto šlo v pogajanja za koliko specializacij bo dovolj denarja, ne bo dovolj denarja in vedno več mladih zdravnikov bo odhajalo, to so vam povedali. In ne se čuditi, da ob koncu mandata, ko bo ta številka mladih zdravnikov in pa tudi vseh ostalih ljudi, ki so se izobraževali v Sloveniji, toliko višja kot v začetku vašega mandata, ki so odšli v tujino.  Naslednja zadeva je ta… Aha, mene še nekaj zanima, namreč v proračunu za zdravstvo je na NRP napisano, da gre pri bolnišnici Celje za novih 5 milijonov v letu 2018 in potem 2019 še novih 8 milijonov za novogradnjo. Jaz bi rada vedela, za kakšno novogradnjo gre. Če je to v bistvu uresničitev tiste izjave gospe Milojke Kolar Celarc ob otvoritvi urgentnega centa v Celju, ko je dejala, urgentni center je sedaj zgrajen, predan v uporabo. Za bolnišnico Celje je pa boljše, da gradi bolnišnico na novi lokaciji. To je bila izjava, ki gre v anale Ministrstva za zdravstvo. Namreč, postavi urgentni center na neki lokaciji zraven bolnišnice in potem reče, da bolnišnica, ker je pa tako stara, se pa naj gradi sedaj na neki drugi lokaciji. To lahko izjavi le minister v stilu gospe Milojke Kolar Celarc. Zato mene zanima, kaj je teh 5 milijonov 800 ali neka takšna številka je, slabih 6 milijonov in pa potem še 8 milijonov novogradnje. Če gre za obnovo, seveda, tistega starega dela v bolnišnici Celje bi rekla, da je seveda vsekakor potrebno, ampak to je rekonstrukcija oziroma obnova. Tu pa piše novogradnja. Zanima me, za kakšne novogradnje gre.  Naslednja zadeva. V proračunu, ki bi se ga dotaknilo, o zdravstvu seveda bi bilo še marsikaj za povedati, pa mislim, da je že vsem po malem jasno, tudi koaliciji, da to kar se dogaja v zdravstvu lahko naredimo še eno razpravo tudi glede na proračun in pa na celotno zdravstvo.  Zato bi se jaz dotaknila še zadeve, ki se tiče amandmaja za leto 2018, ki sem ga predlagala, in sicer gre za državno cesto, za katero mi je minister Gašperšič obljublja že od začetka mandata, da bo začela teči rekonstrukcija, da se bo v letu 2017 odkupila zemljišča in se rokunstruirala cesta. To je cesta Dole, Ponikva, Loče. Gre za cesto, ki je tudi obvozna, kadar je zaprta avtocesta Celje-Maribor. Takrat se po tej cesti skozi vasi vozi kar veliko število avtomobilov in tovorni promet. Cesta je v takšnem stanju, da je niti več ne asfaltirajo, ampak polagajo sedaj že beton, pa po domače povedano flikajo v tem stilu, da ko na neki lokalni cesti ostane asfalt na tovornjaku gre pa še po tej državni cesti pa iz tovornjaka asfalt malo pade na bankino. In je v bistvu res v takšnem stanju, da bi bilo res bolje, da bi bil še makedam. No, in gospod Gašperšič, ta cesta je sicer od leta 2008 v NRP v proračunu Republike Slovenije, in gospod Gašperšič, minister, mi je, mislim ne obljubil, ampak tu v Državnem zboru odgovarjal na moja poslanska vprašanja, da bo seveda v tem letu se začela pa rekonstrukcija na enem delu in da se bodo odkupila zemljišča. Po mojih informacijah od tega seveda nič ni. V letu, ne boste verjeli, od leta 2008 se ta proračunska postavka premika oziroma se ta sredstva premikajo v prihodnost. In v letošnjem letu je namenjenih 50 tisoč evrov in potem v naslednjem letu 30 tisoč, potem pa v letu 2021 18 milijonov. Torej, to kar ministri nam govorijo,   (nadaljevanje) odgovarjajo na poslanska vprašanja, da se bodo začela neka dela, da denar je namenjen, je larifari. In ta poslanska vprašanja in odgovori so po malem že nesmiselni, kajti te obljube, ki jih poslušamo opozicijski poslanci, so neverjetne. Jaz sama sem že večkrat dala, torej pri vseh proračunih, tudi te amandmaje za to cesto in tudi v tem za leto 2018 in 2019 sem dala, in sicer prerazporeditev sredstev iz javne uprave na to cesto, rekonstrukcijo te ceste, v višini mislim, da najprej 300 tisoč evrov, potem pa 600 tisoč evrov v naslednjem letu in ministrstvo oziroma država, Vlada odgovori, da ta amandma zavrača, ker gre za poseg v načrtovane obveznosti Ministrstva za javno upravo, češ da je pač ta denar potreben za izvajanje določenih služb in plače uslužbencev. Govorite o vitki javni upravi, o zmanjševanju administracije, hkrati pa mi amandma zavrnete zato, ker enostavno potrebujete denar za plače, izvajanje nekih dejavnosti, torej o vitki javni upravi, zmanjševanju birokracije pa ni nobenega govora. Zakaj sem razočarana, da ta amandma, jaz sem si tako mislila, že v prejšnjih letih amandma ni bil sprejet, zaradi ker je poslanka gospa Koleša iz iste občine kot jaz, pa na terenu razlaga kakšne so njene aktivnosti glede tega in da bo ta cesta slej kot prej rekonstruirana oziroma da se trudi na tem področju, amandma zavrne. Gospod Cerar se vozi v Šentjur k svoji družici. Jaz upam, da se bo kdaj peljal še po tej ceste, pa mogoče ga bo minilo, da pride v Šentjur oziroma bo prišel do spoznanja, da je pa ta cesta res potrebna rekonstrukcije. Torej jaz sprašujem koalicijske poslance, ki ste iz teh regij, ki se vozite tudi kadar je obvoz s kakšnim lahkim srcem pritisnete proti takšnem amandmaju. Ni res kar je rekel Jurša, češ opozicija naj da amandmaje, ampak saj veste v naprej, da ne bodo sprejeti, ker koalicija oblikuje oziroma Vlada oblikuje državni proračun in da mi v Državnem zboru nimamo nobenih, bom rekla nobenega vpliva. Ni res! Mi v Državnem zboru imamo vpliv. Če že ne drugega, če damo amandmaje lahko kaj spremenimo, ampak ker je koalicija vdana temu kar Vlada reče, je pač tako. Ni res kar pravi gospod Jurša, da nikoli opozicijski amandmaji niso bili upoštevani. Ni res! Gospod Jurša je tako dolgo v politiki, jaz sem en mandat, pa vem, da to ni res. In naj si pogleda nazaj, da v času naše Vlade pa tudi kasneje, so se opozicijski amandmaji tudi upoštevali. In takšno vehementno razlaganje, češ opozicija nimate besede, vaši amandmaji so nesmiselni ali nepotrebni, to je bilo tudi na odboru povedano, mislim, da za zdravstvo ali kje, kjer je eden izmed koalicijskih poslancev SMC rekel: »Ja glejte, dajte se sprijazniti s tem, ste opozicija, vaših predlogov ne bomo upoštevali.« In to je to. Potem tako kot sem že večkrat povedala, opozicije ne potrebujete in enako je v zdravstvu kjer predlagamo določene spremembe, pa se ne slišijo. Danes koalicija imate to kar imate. Ker imate UKC Ljubljana in kar imate na ministrstvu. In jaz ne bi s tako lahkim srcem pritiskala proti amandmajem in proti predlogom opozicije.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Janko Veber, izvolite.
Hvala za besedo in lep pozdrav vsem.  Vedno pri sleditvi proračunov postane najpomembnejši podatek v uvodu ali s strani predsednika Vlade ali pa tudi ministrice za finance. Torej podatek o rasti bruto domačega proizvoda in s čim se pravzaprav ustvari ta bruto domači proizvod oziroma kaj prispeva v največji meri k rasti tega proizvoda. Že kar vrsto let zaseda prvo mesto pri tem izvoz slovenskega gospodarstva, torej gospodarstvo in izvoz izdelkov je ključno za gospodarsko rast v Sloveniji, posledično seveda za delovna mesta in tudi za dobra izhodišča za sprejemanje proračunov in za razdeljevanje sredstev potem za pokrivanje vseh javnih potreb.  Drugi dejavnik, ki je zelo pomemben je pa potrošnja prebivalcev in če se zavedamo, da sta to te dve ključni, ta dva ključna pokazatelja za to kako bomo oblikovali proračune, potem bi bilo nujno potrebno tudi oblikovati rešitve v zakonih, ki se bodo sprejemale recimo v prihodnje ali pa, ki so se sprejemale pred tem ali pa tudi odločitve, ki niso bile vezane na zakonsko podlago in so povzročile pravzaprav veliko težav, prav pri gospodarstvu in pri gospodinjstvih. Samo na kratko bom izpostavil še vedno zelo aktualno problematiko izračuna bančne luknje v Sloveniji. Še vedno se poskuša dejati vtis, kot da je vse bilo do centa natančno izračunano, in da vsi tisti, ki opozarjamo na problem prevelikega obsega izračuna, prevelikega obsega bančne luknje, poskušamo biti zgolj populistični in nerealni, vendar dejstvo preprosto kaže na to, da je kapitalska ustreznost bank, ki smo jih podržavili s tem, bistveno višja kot v vseh drugih bankah v Evropski uniji. Pa ne bom naprej razpredal na to temo, opozarjam pa zgolj in samo zaradi tega, ker je tudi sam vir za dokapitalizacijo bank bilo pravzaprav zadolževanje. In če se zadolžiš po nepotrebnem preveč kot je potrebno, seveda plačuješ tudi po nepotrebnem bistveno višje obresti in ocenjujem, da Slovenija še vedno plačuje tam nekje okrog 200 milijonov evrov preveč obresti zaradi najetih kreditov, tudi zaradi napačne izračunane bančne luknje. Torej imamo možnost, da zelo poenostavimo ukrepe glede tega, glede ugotovitev, kaj je bilo prav in kaj ne in tukaj ima vse podatke, od Banke Slovenije do naprej tudi Ministrstva za finance zato, da bi lahko to zadevo v zelo kratkem času rešili in razbremenili proračun.  Nadaljnji ukrep, ki je vezan na to kako bomo naprej ohranjali uspešno gospodarsko rast in potrošnjo prebivalcev, je vezan tudi na sedanji zakon, ki je prišel v proceduro v Državni zbor. Gre za tako imenovani Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. Poceni izgovori, češ ne gre za obdavčitev nepremičnin, ne gre za to, da bomo plačevali davek, je seveda povsem nekorekten do ljudi, kajti ta Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin pač prinaša sistem na podlagi katerega se bo pristopilo potem k obdavčevanju in ta sistem je napačen, če poskušamo upoštevati kako pomembna je gospodarska rast tako iz naslova vsega kar proizvede gospodarstvo kot tudi s strani potrošnje gospodinjstev oziroma prebivalcev. Namreč povprečna vrednost, ki jo bo določal Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v kolikor bo sprejet, bo določil, da bo seveda nekdo, ki ima zelo visoko ali pa nadpovprečno vredno nepremičnino, plačeval manjši davek, tisti ki bo imel podpovprečno vrednost nepremičnine bo plačeval višji, ker je pač povprečna vrednost na podlagi teh modelov, ki so v tem zakonu predvideni, tako izračunani. Seveda, če bo nekdo plačeval višji davek za to, ker bo dvigoval vrednost svoje nepremičnine ali pa predvsem stanovanja, hiše, bo skrbno premislil ali bo šel vlagati svoj denar, prihranke v obnovo ali ne, kajti če bo denar vložil v obnovo, bo plačeval višji davek. Oboje negativno vpliva na gospodarsko rast. Če ne bo potrošnje, bo gospodarska rast padla, proizvodov se bo prodalo manj, gospodarstvo bo imelo težave in posledično, ker bo višja obdavčitev, bodo tudi ljudje manj trošili. Torej ta zakon gre zagotovo v napačno smer in to bo vidno potem v proračunih v kolikor bo zakon sprejet, ki bodo sledili kot popravki teh proračunov, ki jih danes sprejemamo. In če se tega zavedamo kaj je pomembno za uspešen razvoj, potem pač tak zakon enostavno ne sme priti v proceduro v Državni zbor, ker bo imel negativne posledice, škodljive posledice za razvoj. Če k temu dodam tudi položaj starejših, ki pač, ko zgradijo svoj dom, ga zgradijo takrat, ko prejemajo plačo, ko so najbolj sposobni za to, da realizirajo ta življenjski projekt, ko se upokoji, v tem primeru dobil višji davek ob tem, da ima drastično manjšo pokojnino recimo kot je bila plača in zopet bodo ljudje v stiski. Torej to bo vpliv na starejšo populacijo. Kar se tiče   (nadaljevanje) mlajših ljudi pa ravno tako – ko želiš mlad realizirati svoj življenjski cilj, se odločiš za nakup stanovanja ali morebiti celo za gradnjo hiše, bo vrednost te hiše in stanovanja, ko jo kupiš najvišja in takrat bo na podlagi tega zakona tudi davek najvišji. Poleg tega pa seveda, ko greš v gradnjo kot, ne samo kot mlad, ampak tudi drugi verjetno, ampak predvsem, če govorim o mladih, bo šel verjetno da s kreditom. Torej bo na začetku imel zelo veliko bremena zaradi poplačila kredita, na drugi strani pa zelo velika bremena zaradi plačila davka, ki ga bo oblikoval Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin in zopet smo pri zmanjšanju porabe prebivalstva, kar je ključna za to kakšna bo gospodarska rast in s tem bruto domači proizvod v prihodnosti.  Naslednje zadeve, ki jih bi morali v Sloveniji izčistiti zato, da bi imeli še boljše proračune, se seveda nanašajo zagotovo tudi na upravljanje. Sicer govorimo o državnem premoženju, čeprav mislim, da je prav, da izčistimo tudi to vprašanje in odkrito povemo ljudem, da gre za skupno zasebno premoženje vseh državljank in državljanov in da ta prehod iz družbene v državno ni bil nikoli narejen in da gre za skupno zasebno premoženje vseh državljank in državljanov, ampak to se poceni prodaja, razprodaja. Prodaja se v davčne oaze. To ne prispeva h gospodarski rasti. In če pogledamo tudi sam sistem delovanja Slabe banke, ob tem, da smo se odločili za najslabšo možnost, da je 70 % vseh najetih kreditov, ki so bili okarakterizirani kot slabi, čeprav so bili mnogi med temi tudi povsem dobri in so se redno odplačevali, je 70 % ostalo v tisti bančni luknji, ki sem jo v začetku omenjal, za katero danes preplačujemo tudi obresti 200, 300 milijonov, po nepotrebnem tako visoke, ampak kam se prodajajo te slabe terjatve? Slaba banka si celo privošči, da ob teh 70 % še dodatno odpiše 10 %. Oprostite, to je neposredno oškodovanje državnega proračuna. In ko to slabo terjatev prodaš nekomu v davčno oazo pomeni, da naši ljudje ali pa firme, podjetja, ki so pač v tem sistemu slabe banke, plačujejo, poplačujejo preostanek svojih terjatev nekomu, ki je v davčni oazi, torej gre denar iz Slovenije ven. In to je sistem, ki izčrpava slovensko ekonomijo in slovenski proračun, tako da, če k temu sistemu davčnih oaz dodam še poleg Slabe banke Slovenski državni holding, ki upravlja recimo, ne vem, tudi s Telekomom, tudi s Petrolom in z bankami, skratka z vsem kar je pač v upravljanju in ima zelo pomemben prispevek tudi h gospodarski rasti kot državna podjetja znotraj Slovenskega državnega holdinga, ugotoviš, da tudi ta podjetja nakazujejo svoja sredstva v davčne oaze. Slovenski državni holding tega ne prepreči. Ja, s tem je neposredno oškodoval tudi državni proračun, ampak za nagrado mirno gledamo kako gospa Lidija Glavina kot predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga sama sebe imenuje kot predsednico nadzornega sveta v Telekomu. A taisti Telekom je nakazal denarna sredstva v davčno oazo. Res zelo škodljivi načini upravljanja države, predvsem z našo lastnino, ki prispevajo k temu, da so proračuni bistveno slabši kot bi lahko dejansko bili. In ne nazadnje, ko poslušamo po poročilih zapiranje pošt. Pošta je vendar obvezna gospodarska javna služba in to je tisto kar moramo ljudem omogočati, da živijo tudi na oddaljenejših krajih v razmerah, ki jim omogočajo vse pogoje, od šolanja, tudi dostopa do bančnih storitev, tudi dostopa do poštnih storitev. Dnevno lahko poslušamo, zapira se pošta, ne vem, zdajle v Loškem Potoku, pred tem v drugih krajih. In kaj se je vmes zgodilo? Slovenski državni holding proda z Novo kreditno banko Maribor tudi poštno banko. Ja, poštna banka je tista, ki je ustvarjala dobiček v tem sistemu pošte in nekaj kar prinaša dobiček prodamo v davčno oazo, ljudem pa zdaj ukinjamo možnost dostopa do poštnih storitev. Povsem napačen pristop in ponovno vse seveda na škodo ljudi.   (nadaljevanje) In, če k temu dodam še zelo pomembno dejavnost, banke, ki bi morale povezovati in servisirati tako gospodarstvo kot seveda tudi prebivalce, s svojimi zavezami, ki so dane brez pravne podlage kajti nihče v Sloveniji ni imel pravne podlage, da bi dal kakršnekoli zaveze s katerimi bi omejil delovanje naših bank, ravno tako pa ne evropska komisija, da, da pogoj, da te banke moramo prodati, ne eni ne drugi nimajo pravne podlage za to. Ampak ne glede na to, ne tega vprašanja ne izpostavljamo, da to preprečimo, naše banke pravzaprav ne financirajo gospodarstva, ker imajo slabše pogoje zaradi teh zavez kot pa druge tuje banke. Torej zopet se nam odteka denar ven v tuje banke k tujim lastnikom in zopet gospodarska rast manjša kot bi sicer bila, če bi banke lahko servisirale naše izvozno gospodarstvo. In seveda čestitke gospodarstvu, ker se je samo organiziralo, ali si posojajo denar med podjetji sami ali pa seveda najemajo kredite v tujih bankah zato, da lahko dosegajo tako zavidljive rezultate pri izvozu kot jih dejansko tudi beležijo. In ob vsem tem se seveda vedno znova postavlja vprašanje pravočasnih in zadostnih vlaganj v znanost in razvoj, iz podatkov je razvidno, da je v zadnjih letih bilo poseženo v področje znanosti izjemno, da predvsem temeljne raziskave se ne izvajajo na nivoju kot bi se morale in s tem posledično tudi izgubljamo možnost pridobitve novih mladih znanstvenikov raziskovalcev, ki bodo seveda nam povedali kaj je potrebno narediti zato, da se ustvarja še večja gospodarska rast v Sloveniji in ta vlaganja le počasi povečujemo, saj ta dva proračuna jih nekoliko povečujeta, ampak vsaj za polovico manj kot so recimo pričakovali s strani raziskav in znanosti, saj za polovico manj. Ampak gre za tistih 20 milijonov, ki jih bi bilo potrebno dodatno dati tako v 2018 kot 2019, noben znesek, ki bi bil vrtoglavo neobvladljiv za razvoj znanosti, za razvoj mladih strokovnjakov pa je izjemno pomemben in seveda tudi predvsem perspektiven. Torej ta vlaganja v raziskave in razvoj so dejansko še vedno daleč, daleč pod tistim kar bi Slovenija morala narediti zato, da lahko ostaja konkurenčna in pravzaprav neodvisna od drugih, ki nam poskušajo tako ali drugače vsiljevati nek razvojni model, ki seveda ne temelji na tem, da mi uspemo, ampak, da uspejo tisti, ki nam ta razvojni model ponujajo. In k temu je zagotovo potrebno dodati tudi sistem javnih razpisov v Sloveniji, še vedno velja sistem najnižjih cen, ampak ta sistem najnižjih cen pripelje, da seveda nekdo, ki upravlja tisto storitev tisto delo, mora to opraviti po najnižji ceni, praviloma je to daleč od tistega kar bi bilo normalno za nekoga, ki ima ustrezno izobrazbo, da potem seveda tudi temu primerno dobi plačilo. In v veliki meri je ta sistem javnih naročil po najnižji ceni pomeni, da imamo predvsem ljudi, ki dobivajo zelo nizko plačilo za delo, ki ga opravijo. In tukaj smo zopet pri tisti točki, manj kot dobijo plačila, manjša je možnost porabe sredstev in zopet ustvarjanja večje gospodarske rasti, zakaj se vendarle ne prenovi ta sistem javnega naročanja na način, da se vsaj uvede en primerljiv sistem kot je tudi v Avstriji, tukaj pa je smiselno vzpostaviti ta sistem povprečne vrednosti, ki sem ga prej poskušal razlagati pri množičnem vrednotenju nepremičnin, določiš vrednost na razpisu in glede na te ponudbe, srednja vrednost pomeni nek ovir okrog katerega se dejansko moraš pogajati in samo 20 % višje ponudbe in 20 % nižje ponudbe so tiste od srednje vrednosti, ki jih potem seveda poskušaš analizirati in izbrati izvajalca. S tem ohraniš predvsem možnost, da resnično izbereš ponudnika, ki ima znanje, ki ima svojo tehnologijo, ki seveda lahko potem tudi kvalitetno opravi svoje delo. Najnižje cene pa seveda poleg tega, da slabo plačujemo ljudi, pomenijo tudi to, da se poskuša potem z nekimi   (nadaljevanje) dodatnimi deli z nekimi principi bi rekel izsiljevanja pokriti tisti strošek, ki je bil in tukaj odpremo pot za korupcijo. Torej najnižja cena je seveda tlakovanje poti za korupcijo in korupcija je pa tisti uničevalec gospodarske rasti, ki seveda drastično posega v to kako skrbno prvič potrošimo javna sredstva, drugič pa tudi, da imamo iz te potrošnje tudi legalen vir za polnjenje proračuna.  Ob vseh teh dejstvih s katerimi se srečujemo v Sloveniji, ki bi jih dejansko lahko tudi v zelo kratkem času tudi odpravili, bi zagotovo proračun bil za 2018 ali 2019 vsaj za eno milijardo višji, mogoče celo višji, mogoče celo višji. Kajti s tem, ko imaš sistem urejen, pregleden, se seveda tudi veliko lažje vsi odločajo za investicije, vlaganja in dobiš ene stabilne razmere, ki jih seveda lahko potem zaznaš tudi v stabilnih virih prihodkov v proračun in tudi potem pokrivanja vseh tistih obveznosti, ki jih imamo tako do davčne blagajne, tako do zdravstvene blagajne, šolstva, pokojnin in tako naprej. Ne nazadnje se v teh proračunih zelo jasno vidi kako pomembno je, da ustvarjamo dobro gospodarsko rast, koliko se razbremeni proračun zaradi tiste razlike, ki jo mora pač sistem zagotavljati recimo v pokojninsko blagajno. Ta dva proračuna zelo jasno kažeta kako blagodejno je to, če imamo gospodarsko rast in če imamo tudi ljudi, ki prejemajo dostojno plačo, ker s tem seveda tudi več prispevajo v pokojninsko blagajno. Tako da ob teh sistemih in ob teh opozorilih, ki jih praviloma dajem praktično pri vsakem proračunu, bi dejansko ti proračuni bili bistveno višji in seveda, če vložiš tisto dodatno milijardo v investicije, je zopet multiplikator pri gospodarski rasti, pri delovnih mestih ali pa tudi pri odplačilu obveznosti do kreditov in podobno, ki jih pač Slovenija ima. Lahko postanemo dejansko potem neodvisna država, ki se lahko s komerkoli pogaja o tem kako in pod kakšnimi pogoji bo recimo s kom sodelovala ali v regiji ali v Evropi ali pa seveda tudi v svetu.  Skratka, veliko rezerv je še v Sloveniji in prav bi bilo, da jih tudi v bistveno večji meri izkoristimo, jih poskušamo izkoristiti v tem času.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima dr. Franc Trček, izvolite.
Ja hvala za besedo predsedujoči.  Lep pozdrav vsem skupaj! Lep pozdrav gospe ministrici! Imam kar nekaj časa, zato bom hitel počasi seveda. Nekdo je že prej omenjal seveda, da številke niso samo številke. Številke niso samo nikoli številke, če jih znaš brati in jaz vedno pravim, to sem jim tudi na OECD razlagal v Parizu, pa so me najprej malo po strani gledali, proračun je v bistvu zgodba. Ali jo znaš prebrati ali je ne znaš prebrati. Tudi občinski proračun. Tisti, ki ste bili župani, bom rekel občinski opozicijski svetniki ali kakorkoli, nekdo, ki zna dobro brati občinski proračun sredi ene velike občine, bo odprl proračun in bo videl kateri mali bratranec bo dobil kaj penez. To je naša težava. Zdaj vsi tako zelo radi zdaj upokojencem na dušo pihate, zato ker smo tik pred volitvami. Pihate jim na dušo, ker je 37 % volilnega telesa upokojencev, in ker bodo verjetno naslednjo sestavo Državnega zbora oni izvolili.  Zdaj name je bil Desus zelo hud, ker so oni anomalija političnega sistema. Takrat so bili zelo hudi. Jaz osebno, pa naj se kolega ustavi, jaz osebno to še vedno mislim. A veste, ker potem bi lahko imeli stranko, ne vem, Slovenskih železnic, pa Franca Trčka, stranko javne uprave, ampak, nisem dokončal stavka, patologija slovenske politike ste bili pa nekateri drugi. Meni zadnje čase, ko hočem reči SD, se mi pogosto zareče SDS. Vmes je pa še LDS, ki se je malo transformiral kar se je transformiral. Tukaj tišči zajec,   (nadaljevanje) da imajo upokojenci penzione, kake imajo. To je ta fevdalizacija, ki jo jaz imenujem, ki se reče iz naših kvot. To so se celo ne pretirano talentirani za politiko politologi v SMC naučili, da to rečejo. Ali pa, ko reče kak gospod, evo, žal, spet iz Desusa freh, da je bil pa že čas, da on pride v nebesa. In to nas je, kot bi rekli v oštariji, zj…, tri pike, in smo, kjer smo, in to ni smešno in to se tudi zelo lepo vidi v proračunu. V tej debati do zdaj, evoga, moram pohvaliti, je edino Janko v bistvu govoril o proračunu in je gledal na prihodkovno stran proračuna. Ampak on je navsezadnje podpredsednik ene pomembne stranke, ki bi moral, ne vem, Hanu, pa še komu drugemu ušesa naviti, pa da ne bo zdaj Matjaž dvignil postopkovno. In zdaj seveda, vsak je nekaj naredil, vsak je pa tudi nekaj, da ne rečem, kaj. Zdaj, ko sem jaz včeraj Mira Cerarja tukaj spraševal o stanovanjski politiki, pa so mi moji rekli, zakaj ga še bolj ne navijem, nisem ga navil, ker globoko v sebi sem vseeno gospod, pa so tam otroci sedeli na balkonu. Je rekel, ja, pa veste, to so kompleksne zadeve. In naš problem je, da se ne znamo s temi kompleksnimi zadevami ukvarjati. Jaz sem prvi proračun 2014 tako šel zelo resno študirat. Mislim, res sem ga celega, celega prebral. Za vsako postavko sem šel gledat kazalce, kazalnike, indikatorje, kakorkoli hočete. Nekdo je prej rekel, gospa Godec, brez kazalnikov analiz. Tisto je bilo zame kot za profesorja, ki se je kar nekaj let ukvarjal z družbenim razvojem, osebna žalitev. Ampak tako smo pač delali te proračune. Jaz včasih v šali rečem, pa smrtno resno mislim, da so verjetno, ne vem, stari Egipčani in Sumerci bolj resno delali proračune. Ampak to je tako zatečeno, saj sami veste, proračun je indeksacija, bolj ali manj. Malo se med samo kregate, kateri minister bo več potegnil, 25 let napačnega nas pripeljalo seveda, da moramo v dosti večji meri fugirat in pokojninsko blagajno in plačevati obresti, ampak meni, ko ljudje mi začnejo nabijat, jaz jim vedno rečem, počakajte, ne izvolimo se sami. Mi smo imeli neko Vlado, Pahorjevo, ki bi morala kaj več delati, pa je takrat Pahor skakal za, kaj je bilo že, nemško-francoskim vlakom in zdaj za nagrado ga bomo imeli 10 let za predsednika. Mislim, dobro jutro. Pa tudi, ko je dolgo Janša čakal, da je prišel na oblast, so mi številni ljudje rekli, evo, smo mislili, zdaj pa malo normalno, nismo bili iz prave kvote, LDS nas ni spustil v biznis, ah, klinc, še hujše je bilo. To je zdaj nekako konec citata. In to so, to so neka dejstva, a veste. In tukaj eni ste govorili, nezadovoljstvo, zadovoljstvo, neradodajno, radodajnost proračuna. Proračunska debata bi seveda morala izhajati iz, kaj bi sploh mi radi. Dobro, saj včasih iz opozicije nabijamo Vlado, ker so pač nerodno to skomunicirali. Ja, dajmo biti srečni. Sreča je v osnovi koncept pozne sholastike. En moj prijatelj je doktoriral iz tega, ampak ko se govori o varnosti, gospod Grims, ki ga zdaj ni, bo na veliko o varnosti, pa se mu bojo peklenščki prikazovali, ampak, saj če gremo brat slovensko Ustavo, zelo jasno piše, kaj je varnost, ki jo mi moramo zagotavljati, isto tudi, kaj je, ne vem, kako moramo usklajevati pokojnine. Ni se zdaj treba tukaj nekaj napihovat ali Desus ali kdorkoli, saj imamo mi to z zakonom urejeno, kako se morajo pokojnine usklajevat. Kaj bomo, iz tega bomo zdaj doktorat delali? Je bila vmes neka, v Mariboru bi rekli, da smo bili v buli, kriza, pa da se to ni usklajevalo. Ampak do boljših pokojnin bomo prišli z nekimi drugačnimi gospodarskimi temelji. Jaz vedno pravim, da bi morali vse dejavnosti gospodarstva, ki ne morejo generirati 800 evrov neto plače zadnjemu človeku, ugasniti srednjeročno, ker je to proizvodnja revežev. Tisto, ki jo pa moramo imeti kot neko javno službo, obvezno, seveda tisto moramo pa čez proračun, čez transfer ljudem omogočiti, da imajo neke dostojne plače. Res je, na znanost smo čisto pozabili, bazično znanost bi kar ukinili. Če bi mi dobro razvijali bazično znanost, se nam ne bi zgodila tista šlamastika okrog arbitraže, ker imamo toliko dobrih matematikov, da bi imeli lastno kriptografijo, mi pa še,   (nadaljevanje) ne vem, še vlado imamo, da ministri in ministrice nimajo kriptografskih telefonov ali jih v nekem trenutku niso imeli. Zdaj, kje je zapelo, jaz tako zadnje čase dosti razmišljam, dobro, Franjo, nisi glih najbolj pameten na svetu, daleč od tega. Kdo ti je vzor v slovenski politiki. Kdo ti je vzor v slovenski politiki. Zdaj bo Vinko Gorenak razočaran, ker ne bom njega omenil, čeprav dobre bloge piše. France Bučar, potem pa se neha. Zame nista recimo Kučan in Drnovšek in vzor, ker sta oba vedela za mati vseh slovenskih afer, pa sta o tem molčala. Kučan je molčal, Drnovšek pa se je 1994 odločil, da ne bo šel košarkarja in princa teme menjati, ker bi bil to prevelik politični pretres. Zakaj France Bučar? Zato, ker je bil državotvoren in ker je bil proti tovrstni fevdalizaciji, ki ste se jo 25 let šli. Omanu se običajno to pripisuje. Saj ni važno kakšen je, važno da je naš. Naš problem je v tem, da nimamo ljudi, ki znajo misliti onkraj kvote 100 milijonov, pa da se je politično kadrovalo ljudi, ki iz milijona ne znajo v 10 letih narediti milijon in pol, kar je težko, kaj šele 2 milijona. In to je neka težava. In jaz mislim, da bi mi morali izstopiti iz Nata, mi smo sami sebi najbolj nevarni. Reši nas pa lahko edino dosti bolj izdatna meja in mera pameti in ljudje, ki so sposobni misliti neko kompleksnost. A veste, tudi onkraj tega Janša, anti Janša, kar že gledamo 20 let. Tudi to je botrovalo tovrstnemu nemišljenju. Saj mi v tej bajti ne mislimo več. To je samo neko pingpongiranje. Mi rečemo, črpanje kohezije, pa gledamo samo tam procentke, koliko se črpa, koliko se ne črpa kohezije. Ja zakaj pa jo črpamo, kakšen bo, kot bi vi rekli, ajmo reči, liberalci, multiplikator pri tem, katere občine se bodo potem pri kakšne vodovodu spet malo skregale in tako naprej. In bom rekel, pri neki celi vrsti zadev. Gospa ministrica je recimo tukaj delala neko razliko prispevki - davki. Naša davčna politika je kamena doba. V neki družbi in državi, ki misli sama sebe, je davčna politika dejansko instrument usmerjanja nekega razvoja. Ampak, če se mi ne znamo ali pa nočemo zgučati kaj je razvoj, ker se lažje krade, po domače povedano, tudi nimamo ustrezne davčne politike. Mi imamo davčno politiko, ki je pretirano trošarinska, ki še bolj po glavi udari reveže. Veste, po najnovejših podatkih, 10 % najbolj bogatih pri nas ima 47 % lastništva, spodnja petina najbolj revnih pa ima samo 0,5 %. To so neka dejstva, ki so skrita, ker mi gledamo samo povprečne plače ali pa zelo nizke pokojnine.  In zdaj, gospa ministrica ali pa državna sekretarka, ministrica ima tudi pravico, da malo zapusti ta prostor, prispevki-davki, delati razliko. Jaz v osnovi vidim večino teh prispevkov, ki jih je ministrica omenjala, kot, bom kar rekel, medgeneracijski davek. Jaz zdaj plačujem za nekoga, ki je zdaj bolan, ki mi je s svojim delom omogočil, da imamo tak standard kot imamo. Jaz zdaj plačujem za nekoga, če imam šiht, da bo on imel penzijon. Nekdo drugi bo plačeval prispevke, da ga bom jaz imel. Tako se mi zdi, da ta njena razlika tukaj, bom rekel, ne pije kaj bistveno vode. In zdaj problem teh naših proračunov, seveda so, da niso optimalni, ker premalo mislimo, kaj šele razvojni. In to bi morala biti naloga proračuna.  In zdaj, da ne bom preveč Desus nabijal, nekdo je rekel, ja da se on zaveda revščine upokojencev. A veste, velika razlika je med zavedanjem in delovanjem. Mi nismo tukaj nadomestek Big brother šova, čeprav pogosto tako zgledamo, mi bi morali tukaj odločati, tudi o proračunu, sprejemati boljšo zakonodajo, sprejemati neke strategije, ki so izvedljive, ne, a veste neke na pol pravljice. Mislim, jaz se sedem, pa vam bom v treh dneh napisal, ne vem, 5 strategij, dobrih, po tamalem, ampak kaj imamo iz tega, če se to nekako ne bo izvajalo.  In zdaj gledati, ali gledati do leta 2012,   (nadaljevanje) 2013, meni se zdi, da moramo mi gledati vsaj od leta 1987 naprej. Jaz sem bil še relativno mlad - mogoče si bo to kdo težko predstavljal, niti ne tako grd, nekateri so rekli, da celo lep - 20 let nazaj, ko sem pisal za področje informatike, da smo mi v nekem leru, in to je problem. Mi smo imeli pač tisto osamosvojitev, ker ste ukinili takrat tisti, ki ste bili - to je Desusovo maslo, čeprav je tudi »tastarim« odgovarjalo, kot se reče -, SDK, da se je lažje kradlo, po domače, Peterleta so inštruirali, da se gre v denacionalizacijo, ki si je ne more Nemčija privoščiti, čeprav je dosti bolj bogata; ustavni sodnik Šinkovec je o tem govoril leta 1996, 1997. Dober del tedanje zgodbe je bilo, da nismo šli v šok terapije raznih Sachsov in tako naprej, tam od 1997, 1998 pa mi resno ne jemljemo več sami sebe. Saj je vsaka vlada poskušala nekaj narediti, vsaka vlada nas je razočarala, mogoče smo imeli tudi prevelika pričakovanja. Ta Vlada, zlasti neko novo politično prečenje, ki je slišalo na ime Miro Cerar, ki jo jaz imenujem dostikrat »vrečka presenečenja«, je veliko obljubljala - in to je res, tu se pa moramo v opoziciji strinjati -, je pa malo izpolnila. A veste, tudi zaradi tega, ker mi v politiko padamo kot - a veste, kaj imate, tistega čarovnika, ki zajčke vleče ven. Če se hočemo mi z Avstrijo, z Nemčijo ali s kom primerjati, moramo tudi ljudi šolati, tako za politiko in ljudi, ki znajo misliti. Mi imamo pa večino resorjev - kaj? Mi imamo večino resorjev, sektor država, paradržava, od tistega »zazujfanja«, da povprečna starost tam zaposlenih leze proti 48. letom in odločevalci so stari 55 let in več. Naslednja Vlada bo imela že v drugi polovici mandata velik problem z generacijsko vrzeljo, ker ne boste imeli več mlade pameti, ki bi v bistvu znotraj odločevalskih procesov mislila. In tudi to bi jaz nekako rad videl v proračunih, pa jih ni. Janko je načel dve zelo pomembni temi, DUTB, SDH. Mislim, upravljanje SDH poteka na način nekega ne pretirano velikega gasilskega društva, se opravičujem. Pojdite malo resno gledat, ne vem, kolikšni so prilivi Krke! Kaj se naredi - naroči se na Madžarskem neka študija in se hoče Krko razsuvati. Pojdite si prebrat tisti intervju v Sobotni prilogi z direktorjem Krke, mislim, da bi si moral tisto vsak poslanec prebrati, trikrat, ne enkrat, ker nas tako pošlje, da ne rečem, kam. Jaz sem delal gimnazijo v Novem mestu, Krka ima že 50 let urejen kadrovski sistem. Ta država ga v dobrega četrt stoletja ni vzpostavila. In to je v bistvu tudi nek dejanski problem. Slaba banka - kaj je? Slaba banka je razprodaja. A veste, saj Slovenija je tako majhna, da celo v Levici vemo, kako je to bilo. Komu so grozili, »glej, če ti ni prav, boš dobil knjižico…« Je prišla iz Ljubljane, kot se je reklo, v Maribor, koliko bo diskontna stopnja, in to je bilo. Potem je pa še iz slabega na slabše, kot je Janko rekel. A veste, in potem po eni strani govoriti, uh, fino je, kul je, kajne - evo, berem moj Večer, ki ga najprej berem, »Sotra gre v stečaj«, socialna trgovina Maribor. Pa sem se osebno še s kom trudil, je občina iskala nek prostor. Problem je 20 tisoč evrov in pač 5 tisoč ljudi, ki so imeli to kartico v Mariboru, to so ljudje, ki res tolčejo težko revščino. Na drugi strani, evo, včeraj omenjeni Zeleni gaj, Dnevnik, da ne bodo rekli, da ljubljanskih časopisov ne reklamiram, ko pravi Cerar, »aha, super, imamo stanovanjsko politiko…« Najemna stanovanja, za dvosobno bo najemnina 436 do 500 evrov, 6 mesečnih najemnin moraš plačati vnaprej, na to nabiješ še stroške gor - ja, kdo si pa to lahko privošči?! Pa zgornja dohodkovna meja bodo neto dohodki 3.811. Verjetno je med nami, poslankami in poslanci, kdo, ki s partnerico ali s partnerjem nima neto te plače. Jaz bom kar rekel zelo neakademsko, nehajmo se zajebavat! In to je to, a veste. In to, ko se gleda potem - stroški. Mi bi lahko dosti cenejše življenje imeli, če bi imeli urejeno stanovanjsko politiko, ki je nimamo. Če bi imeli urejen javni potniški promet, ki ga nimamo. Če bi imeli urejen še cel niz drugih supertivnih zadev, ki jih družba mora imeti urejene in / nerazumljivo/. Jaz zase vedno pravim, jaz bi bil najbolj srečen človek na svetu, če nikoli ne bi rabil biti lastnin nepremičnine in prevoznega sredstva kaj več od bicikla. Pa imate družbe ne tako daleč od nas kjer vam je to mogoče, tam od mene dobrih petnajst kilometrov zračne linije naprej. In Avstrija tudi pobere 7 % več javnih prihodkov kot jih poberemo mi. Pa niso niti toliko, bom rekel, bolj delovni kot mi, niti toliko, pa naj mi ne zamerijo državljanke in državljani Avstrije, bolj pametni kot mi, samo zavedajo se da, ne vem, krave ne morejo pustiti crkniti, da v določenem trenutku lahko namolzeš samo določeno količino mleka pa mi, ki smo s kmetov doma, seveda niso vsakega pustili mleko molziti. Je bil eden najboljših resničnih anekdot nekih prejšnih volite, ko tisti kmet gospoda Pahorja ni pustil v hlev, ker je vedel, da bo to preveč negativno vplivalo na krave in potem delaš analizo mleka in bo to mleko nekako doseglo nižjo ceno. Tudi to bi se moral zavedati predsednik države še ob čem drugem.  Zdaj, jaz bi seveda lahko nizal tukaj cel niz nekih zgodb, cel niz sektorskih politik, ki nam manjkajo, ampak veste, vi navsezadnje še tisti kar zmenite, ta zgodba zdaj z OECD pa tudi, če jaz ideološko prav ne spadam tam, zakaj je to v osnovi zapel. Sam so meni tam povedali, ker je na koncu izpadlo, da bi to razvojno strategijo Slovenije v bistvu furala štiri ministrstva, hops, pa imate tukaj vaše kvote pa je verjetno potem nekdo s tem v bistvu nezadovoljen. Mi bi verjetno rabili tudi manj ministrstev, če že široko se v proračunu pogovarjamo. To je ena redkih zadev, ki je meni všeč, švicarski model. Ni mi všeč pranje krvavega denarja, ampak Švicarji imajo po horizontali, koliko, sedem, osem ministrstev, kar pa seveda pomeni, da bo manj kolačkov za potalati nekim pomembnim političnim akterjem. Zdaj izhajajoč iz nekega tega stanja, ki ste ga vi zakuhali, in če ga ne bi zakuhali, Trčka nikoli v politiki ne bi bilo, pa verjetno tudi Levice ne ali pa še koga drugega po naslednjem mandatu, se moramo končno začeti z vzpostavljanjem pogojev za te neke politike ukvarjati. In tudi zaradi tega mi neke amandmaje predlagamo. Nisem jaz zgolj naključno gospoda Cerarja včeraj spraševal o stanovanjski politiki. V bistvu je nimam, in to je en amandma kjer znotraj proračuna iščemo sredstva. Da ne boste spet SMC-jevci tulili letos pri amandmajih, da zaradi fiskalca to ne moremo. Mi premikamo peneze mi ne dvigujemo proračun. Prosim, ne me več intelektualno žaliti. Upam, da kdo posluša to iz SMC, vsaj tam preko radija. In zaradi tega smo našli denar, v bistvu 6 milijonov za končen začetek razvoja stanovanjske politike. Leto dni nazaj tudi nekaj majih zelo dobrih študentov, bivši, med njimi so imeli zelo resno zastavljen, še zdaj imajo projekt stanovanjskih zadrug. Privlekli so pol Evrope v Ljubljano, mi je žal, da je niso v Maribor na Fakulteto za arhitekturo in se o tem resno pogovarjali. To je naloga odgovorne politike. Mi nimamo nobene resne politike za mlajše od 40 let in z njimi se moramo ukvarjati. Če se bomo z njimi ukvarjali, bodo tudi upokojenci imeli boljše penzije. Dobro, mogoče Dususa potem več ne bo ali pa se bo združil z Levico ali pa z SDS, saj ni važno, pustimo stati, ampak to so resne zadeve v bistvu s katerimi se moramo ukvarjati. Če ste že zavozili to državo tako, da mladi težko pridejo do služb, če dobijo plače, ki niso, če jih že primerjam s to našo »Afstrijo«, kot mi gor radi rečemo, ravno nekaj, ki moramo potem vzpostaviti pogoje, da jih ne bo beton mafija zagrabila za 20 let, pa banke s Švicarji ali podobnimi zgodbami. To je zame neka odgovorna politika.  Druga zgodba. Zdravstvo. Vsi radi govorite o zdravstvu. V 2019 proračunu, bom kar govoril s tem, če je povezana debata, smo našli dobrih 15,5 milijonov evrov   (nadaljevanje) za investicijska vlaganja v zdravstvo, kje smo jih vzeli? Vzeli smo jih predsedovanju EU, saj smo mi imeli neko predsedovanje EU pa se je tam na Brdu nekaj naredilo. Predsedovat EU, če EU vmes ne bo razpadla se da tudi na bolj skromen način, ni treba zdaj nekega novega betona zidati zato. Jaz prihajam iz Maribora, imamo na papirju UKC, če imate neko univerzo kjer izvajajo približno, kaj šele dober študij medicine, v Gradcu pravijo, da je mariborski študij medicine bolj zasnovan kot mariborski pa ne govorim kar na pamet, potrebujete tudi delujoči univerzitetno klični center, a veste in tukaj je podobna zgodba kot Slovenska vojska, smo rekli bomo imeli »profi« vojsko, noben se ni ukvarjal s kadrovanjem pa bi lahko spet Krko vam omenjal pa je tam sedel nek viden politik, »evo«, da malo še desnica »faše« iz SDS, ki se je pač hvalil kako UKC Maribor nima minusa, zdaj pa pravijo gospodu Flisu kaže, da preveč esejistične o razvoju oddaja naprej. Pa je tukaj med nami bi bil lahko kak minister, ki bi rekel kako je ta gospod prišel do njega pa je v medijih tulil dajte mi 20 teh pol, pol »off the record« mu je pa rekel, tri mi daj, saj več jih ne rabim, da se je lahko hvalil kako je on super direktor, čeprav kot direktor seveda ni imel vpliva na to kar je določala politika in tu in izvršilna in na ravni zavarovalnic. In zaradi tega recimo predlagam v imenu Levice ta amandma, da UKC v Mariboru končno dobi nek osnovni denar, da se začne razvijati univerzitetno klični center, ker tudi UKC Ljubljana rabi navsezadnje, a veste, neko konkurenco in, ker mi rabimo bolj pravično razdelitev tega in, ker smo mi na naši strani Trojan, drugi, tretje razredni državljani. V zdravstveno blagajno plačujemo iste prispevne stopnje kot vi, ki živite na tej strani, jaz imam zelo rad Ljubljano in Ljubljančane, nimam pa rad te bajte v veliki meri, ker ne delamo dovolj kvalitetno, da ne bo pomote. A veste in to je dejansko problem in jaz sem edini iz opozicije iz Maribora z neko okolico pa smo imeli tudi Dravske elektrarne, ki se izčrpavajo, če bi vi iz koalicije trikrat ne bi glasovali Mirotu, hops pa bi se začelo misliti, ampak je šel mandat mimo, ampak v tem amandmaju seveda saj ne zalagamo samo za UKC Maribor, ampak mi glede na geografsko členitev Slovenije potrebujemo dva UKC-ja, potrebujemo pa tudi resen razmislek o reformi zdravstvene mreže, ne more vsaka bolnišnica izvajati vse. Ampak seveda tukaj boste potem poslanci in poslanke začeli ropotati, jaz sem že zdavnaj rekel, jaz se iz Maribora z veseljem peljem na Ptuj ali pa na Ormož, če se oni specializirajo tam za nekaj ali pa v Mursko Soboto. Tukaj so tudi prihranki v proračunu, če se dotaknem zdravstva, ampak tukaj seveda mora biti tudi neka naša odgovornost, a veste, imate nek pozitivni lokalizem, imate pa lokalizem, ki je tudi razvojno negativni, da boste vi napenjali nekaj. Neki del, ki zdaj spada pod šumijo gozdovi domači, Židanovi, se bo iz Ljubljane selil v Kočevje, pa sem jaz rekel, ja saj »itak« vas bojo »poklopčkal« po glavi, da je tam ceneje, so rekli, ne ni ceneje, v Smeltu imamo za kvadrat 7 evrov, tam bomo imeli 9 pa naj grejo novinarji gledati kdo zdaj zaslužil tam, to so tudi zgodbe, ki jih moramo pač razmišljati, ko se pogovarjamo o proračunih in gledamo te zadeve. Včeraj sem dobil odgovor Vlade, ker drezam, ker je to Pod črto zvrtal, da še SD ne ostanem dolžan, neki programček, Novo Slovenijo sem tam obdelal Peterle pa SDK, neki / smeh/… Joško, da ne boš mislil, neki programček, ki ga neka »firmica« sprogramira v vrednosti 6 tisoč 200 evrov, zdaj ministrstvo gospe Kopačeve letno plačuje 600 tisoč evrov za vzdrževanje. Zdaj vi, ki ste tako malo na avte za razliko od mene, dajte si to malo predstavljati, če bi vas servisiranje avta toliko stali, bi ga imeli? Plus ob tem, mimo razpisa še 2,3 milijone, greš pogledati javno dostopno   (nadaljevanje) računalnik, 93 % vsega biznisa, ki ga ima ta firma je s tem ministrstvom. In kaj je odgovor Vladi? Smo se s tem »nategovali« skoraj cel mandat, ja, saj to smo zdaj prepustili sodstvu, bla, bla, bla. A veste in takih zgodb, levi, desni, saj levi v bistvu niste bili, ajde, socialdemokratski, desni, ki ste bili na oblasti, če grem gledati, jih je toliko, pa Janko to zadnje čase, verjetno tudi, ker je malo užaljen glede tega kar se mu je zgodilo v stranki, objavlja. Meni se zdi, če se midva skupaj usedeva, do konca mandata, da najdeva tiste manjkajoče milijone za drugi tir. Jih najdeva. In to so zgodbe, ki se jih moramo resni politiki začeti pogovarjati. In to je navsezadnje tudi odgovornost državljank in državljanov, da ali se sami spustijo v politiko, ne pa, da samo sprašujejo, joj, kako pa ti to preživiš, ali so vsaj toliko odgovorni, da grejo na volitve in volijo tiste, ki so sposobni te zadeve početi, ker mi se moramo tudi zavedati tako imenovanega Petrovega načela. In to je tudi odgovornost vseh resnih političnih strank, skupin, da predlaga nekaj ljudi, ki niso prišli tam, da bodo prišli malo h koritu, da si bodo malo nakradli ali, kot so za nekega gospoda rekli, v življenju se ni najedel škampov, pa zdaj lahko vsak dan škampe je, da pridejo neki ljudje, ki imajo tudi umirjeno hormonalno situacijo in se grejo resno politiko in vrnejo neko profesionalno deontologijo, to kar bi Miro Cerar imenoval etika in morala. Težko pa govorimo o etiki in morali neke stranke, ki zamenja tri ministrice razvojno najbolj pomembnega resorja, pod katerim je izobraževanje in znanost. Saj veste zakaj smo jih menjali. Pa in ona prva in tista tretja je spadala v tiste za pripravljenost. In seveda nadzorniki, nadzor. In premislek nujne davčne reforme, ampak ne spet »na horuk«, kot to mi radi delamo, ampak v bistvu zakaj in kako. Že pri tem nepremičninskem davku, kakorkoli ga boste imenovali, ki ga nihče noče zagrabiti. Seveda se moramo malo zavedati kako so naši ljudje prišli do teh bajt, kako jih težko vzdržujejo in tako naprej, po drugi strani moramo pa z davčno politiko pritisniti v regulacijo trga najemnih stanovanj. Ni to spet tako težko, da mi to ne bi zmogli, če bi hoteli, ampak seveda, potem se bodo od nekoga penezi razkrivali. Verjetno ne v tistih spodnjih 20 %, ampak od tistih zgornjih 10 %, ki mu bomo obdavčili toliko in toliko praznih nepremičnin ali bo pa moral pokazati toliko pa toliko najemnih pogodb. In zdaj, ko to suma sumarum pogledam, seveda človeka potem zbode v oči, z izkušnjo Patrie, pa če hočete TEŠ in še kaj – kaj? Da smo mi obljubili Natu in bomo v osmih letih dali milijardo 200, skratka čez 150 milijonov letno, skratka tri četrtine teh penez, ki nam manjkajo za drugi tir, letno – zakaj? Za neka oklepna vozila, ki bo čez pet let se nekdo spomnil, da jih moramo malo popraviti, vmes bomo prodali Fotono, pojdite si danes v časopis brati kako dela danes Fotona, in čez 10 let bo pa Nato standard, ta so to neke stare kante. Zdaj bomo vmes imeli še PESCO, da še malo evropska tako imenovana obrambna industrija, če ta evfemizem prevedemo, vojna industrija parih največjih evropskih držav, nam pa še »spuli« iz proračuna vsaj še nekaj 10 milijonov.  Zaključil bom tu, da bodo imeli še moji kaj za povedati. Mi smo sami sebi najbolj nevarni. Mi ne potrebujemo Nato, mi verjetno potrebujemo enega dobrega »shrink«, psihiatra, pa verjetno potrebujemo tudi zaključek neke zgodbe o krivdi. A veste, ta obsedenost s krivdo – vsi od vas, ki ste bili na oblasti, ste nekaj, bom povedal kar v ljudskem jeziku, »zajebali«. Ste naredili tudi kaj dobrega, ste pa pogosto in še sedaj skupaj kradete. Zato bi tudi iz proračuna rabili tudi več penez za tretjo vejo oblasti, da se končno osamosvoji, da končno, da se tudi oni začnejo iti resno kadrovanje, da ne bo tam ljubica kakšnega ostarelega sodnika preko sodnega sveta predlagana tam pa tam, ampak bo predlagan res nekdo sposoben, za katerega bomo dali tudi peneze, da ga bomo našolali, plus bazična znanost, plus mladi. Delate teater iz teh 8 tisoč mladih. Še več mladih bi moralo v tujino hoditi, samo mi bi jim morali iz proračuna dati možnosti. Moj drugi politični zor je Olof Palme. Tisti starejši se ga mogoče malo spomnite, ubili so ga. On je kot študent, podobno kot jaz, ogromno na štop prepotoval, jaz sem malo manj. Njegov ukaz je bil, ko je bil na oblasti, katerikoli študent iz države iz katere je bil, malo Googlajte, ne bom vam vse povedal, pride na ambasado mu morajo pomagati. Jaz vedno pravim, da morajo zlasti mladi ljudje brez Mojce Mavec iti v tujino. Ne mi srat o naborništvu. Dajmo ljudem, dajmo mladi generaciji, dajmo vsakemu toliko penez, da se gre pol leta potepati po tujini, pa bomo imeli čez deset let dosti boljše proračune in tudi dosti boljše politike.  Hvala za besedo.
Hvala lepa. Besedo ima mag. Bojana Muršič. Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednik za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi. Po tako burni razpravi se skoraj težko skoncentriram, pa nadaljujem. Moram sicer reči, da je kolega Trček kar nekajkrat šel iz teh okvirov proračuna, ampak nič zato.  Kljub temu bi želela povedati sledeče. Seveda beležimo gospodarsko rast, ki si jo lahko samo želimo. Ta po podatkih bo znašala skoraj 4,4 % oziroma lahko tudi več. Seveda tudi ta pozitiven trend se kaže v proračunu, kar je vsekakor spodbudno. A kljub temu bi želela opozoriti, da z gotovostjo lahko rečem, da posamezniki te gospodarske rasti še vedno v tem proračunu ne bodo videli oziroma občutili. Kajti, s tega stališča je proračun še vedno premalo ambiciozen. Predvsem menim, da ti ljudje, ki imajo minimalne dohodke, potem so tu brezposelni, upokojenci, ki so šli po ZPIZ-2 v pokoj, potem tudi invalide, pa tudi mladi, ki enostavno ne najdejo ne zaposlitve in nimajo rešenega stanovanjskega problema. Ti ljudje so na robu obupa, predvsem imam v mislih te, ki prejemajo minimalne dohodke in upokojence, ki s temi dohodki, ki jih prejemajo, enostavno ne morejo preživeti meseca. Dolgovi se jim kopičijo in enostavno jih pahnejo v nezavidljiv položaj. Takrat pride do teh deložacij, katerih si ne želimo, katerih bi moralo biti bistveno manj oziroma do njih sploh ne bi smelo prihajati. Do deložacij prihaja tudi zaradi neporavnanih obveznosti iz naslova najema stanovanja ali pa tudi zaradi tega, ker ne morejo plačati električne energije. Mislim, da v takšnem primeru je potrebno, da vstopijo institucije, kot so centri za socialno delo, kot tudi druge ustanove, skupaj, da do teh deložacij ne pride.  Seveda ta proračun, ki ga imamo danes na mizi ima tako prednosti kot slabosti. Glede na to, da v proračunu zagotavljamo dodatnih 136 milijonov za pokrivanje izgub v zdravstvu bi lahko rekli temu, da je to ena izmed prednosti proračuna. Ampak na drugi strani se takoj vprašamo, ali je temu res tako. Najprej se vprašaš zakaj je prišlo do teh izgub. Ali so res te izgube nastale zaradi prenizkih cen? Ali do teh izgub prihaja zaradi odprave nesorazmerij? Neplačevanja zdravstvenih storitev? Če je potem temu res tako se na tem mestu sprašujem, kje smo čakali tako dolgo. Če pa so izgube, ki so nastajale, prihajalo zaradi iz tega razloga, kajti da so vodstva ravnala negospodarno z javnimi sredstvi,   (nadaljevanje) potem je to problem in to velik problem, ki se nikakor ne bi smel prenašati na davkoplačevalce. To odgovornost bi morali iskati pri samem vodstvu. V mislih imam predvsem preplačevanje žilnih opornic in tudi ostalega zdravstvenega materiala, kajti vsi vemo, da so se žilne opornice preplačevale, vodstva enostavno niso uspela ali niso mogla dati nekega dodatnega napora, da bi se te cene teh materialov zniževale. Izgube so se akumulirale iz leta v leto in so dosegle takšno stopnjo, da je ogroženo delovanje bolnišnic in s tem tudi posledično oskrba pacientov. Zato na tem mestu mislim, da je to pravilno, da se zagotavlja ta dodatni denar v proračunu za zagotavljanje teh izgub, vendar to nam mora biti v poduk. Treba je pogledati te vzroke, sanacijski odbori morajo odigrati svojo vlogo in pri tem si tudi vodstva ne smejo zatiskati oči.  Zgodilo se je v letošnjem letu tudi to, da nekatere bolnišnice niso zmogle plačati plač zaposlenih. Do tega enostavno ne sme priti in v kolikor v proračunu ne bi imeli sredstev, bi lahko prišlo do velikih težav. Vsekakor menim, da je investicij v zdravstvu bistveno premalo. Mislim, da s temi sredstvi, ki jih dajemo v proračun, gasimo požare. Na drugi strani še bodo izgube v zdravstvu še vedno ostale in upam, da bodo sanacijske uprave rešile ta dolg oziroma zmanjšale stroške delovanja. Na eni strani govorimo o dolgovih v zdravstvenih domovih, na drugi strani pa se nam bodo ustvarjali oziroma se nam že ustvarjajo dolgovi v socialno-varstvenih zavodih, kajti socialno varstveni zavodi delujejo na podlagi zakonskih določil in mi smo sprejeli zakonsko določilo o odpravi nesorazmerij in enostavno socialno-varstveni zavodi nimajo več dovolj sredstev in izgube so se jim začele pojavljati. Kajti cen med letom oziroma za nazaj ne morejo spreminjati. Tako da tu na tem mestu apel Vladi, da dejansko začne razmišljati tudi v tej smeri.  Pozitivno pa mi je v tem proračunu tudi to, da se zagotavljajo sredstva za specializacijo in pripravništvo. S tem se bo seveda razbremenila zdravstvena blagajna in upam, da bo ta prihranek, ki bo v zdravstveni blagajni namenjen za skrajševanje čakalnih dob. Pozitivno v proračunu je tudi to, da se zmanjšujejo sredstva za nadomestilo za brezposelnost. Kar posledično pomeni, da se stopnja brezposelnosti zmanjšuje, prav tako pa ni več masovnega odpuščanja delavcev, kar je vsekakor dobro. A pri tem si ne smemo zatiskati oči, področje dela in sociale morata biti prioriteta tudi te Vlade. Sproščanje varčevalnih ukrepov je na dolgi rok dobro in s tem moram pohvaliti tudi to, da bo 45 tisoč družin deležnih do otroškega dodatka. Bi pa si vsekakor želela, da bi Vlada razmislila tudi o tem, da je potrebno spodbujati rojstvo otrok, kajti vsi vemo, da demografija se slabša in enostavno bi morali razmišljati v smeri tudi ponovne uvedbe dodatka za vse starše ob rojstvu otroka.  Za vse upokojence je predvidena uskladitev pokojnin. Deležni bodo tudi izredne uskladitve pokojnin v mesecu aprilu za 1,1 %, prav tako bodo upokojenci deležni letnega dodatka za rekreacijo. Tudi področje infrastrukture, ki se povečuje za 28 % se je pohvalno, a pri tem moram poudariti se mi poraja kar nekaj vprašanj. Kakšni so bili kriteriji pri uvrstitvi posameznih projektov v proračun? Predvsem se sprašujem kako se bo nadaljeval projekt zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici, kajti v proračunu za leto 2018 je planiranih 250 tisoč evrov zato me zanima ali bo ta višina sredstev zadostovala za izvedbo projekta, saj je potrebno izpostaviti, da gre za zelo posebno investicijo, ki bo razbremenila Partizansko cesto in tudi   (nadaljevanje) središče starega mestnega jedra, investicija je pa tudi vitalnega pomena za prebivalce Slovenske Bistrice in tudi vse ostale, prav tako pa vitalnega pomena za veliko podjetje, podjetje Impol. Prav tako izpostavljam primer rekonstrukcije ceste Ruta-Lovrenc-Pesek. V proračunu za leto 2018 ne sledi v celoti podpisanemu sporazumu iz avgusta tega leta. Zakaj to navajam? V sporazumu je navedeno, da celotna investicija je vredna ca 5 milijonov. V sporazumu se investicija nekako prolongira na 2 do 3 leta, obveznost s strani države je v višini 3 milijonov. V proračunu je za leto 2018 zagotovljenih zgolj 38 tisoč evrov in v letu 500 tisoč. Enostavno, ne vem, če ta znesek seštejemo, je tega dejansko bistveno manj, kot je predvideno v samem podpisanem sporazumu. Osebno se mi sicer zdi nesprejemljivo, da se podpiše sporazum, sredstva pa se potem v proračunu ne zagotovijo. Sicer, moram reči iskreno, da mi je bilo ob podpisu sporazumu jasno povedano, da se s podpisanim sporazumom prevzemajo tudi proračunske obveznosti, zato se mi postavlja na tem mestu vprašanje, komu sedaj verjeti in kdaj in kako se bo investicija vršila naprej. / znak za konec razprave/ Veliko je še za povedati, vendar časa enostavno več nimam. Kljub temu pa želim povedati, da je tudi pohvalno, da se povprečnine za občine povečujejo, še zdaleč pa ta povprečnina ni v višini zakonsko predpisane določene višine, ki znaša nekaj čez 600 evrov. Verjamem, da bi bilo potrebno, oziroma mislim, da bi država morala slediti temu, da bi… / znak za konec razprave/ se več sredstev zagotavljalo za povprečnine, saj občine so tiste, ki zagotavljajo kvaliteto bivanja svojih občanov v kraju. Hvala lepa.
/ izklopljen mikrofon/ Hvala lepa. Besedo ima gospa Andreja… Oprostite. Besedo ima gospa Andreja Potočnik. Izvolite.
Predsedujoči, najlepša hvala. Kolegi, kolegice, pozdravljeni. Kar nekaj besed smo danes že slišali o samem proračunu, pa mi dovolite, da mogoče predvsem za gledalce, ki nas danes gledajo, obnovim nekje splošno sliko, ki se pač dogaja na slovenskem prostoru, predvsem gospodarski del. Evropska komisija je 9. novembra objavila jesensko gospodarsko napoved, in sicer piše: da je slovensko gospodarstvo v prvem polletju raslo z veliko hitrostjo; realni bruto domači proizvod se je povečal za 4,8 % in s tem presegel predkrizno raven; domače povpraševanje se je še naprej povečevalo, okrepile so se tudi investicije, in sicer za 10 %; zasebna potrošnja se je povečala za 3,4 %, predvsem zaradi višjih osebnih dohodkov, ponavljam, zaradi višjih osebnih dohodkov. Že tukaj v zapisu komisije nam je jasno, kaj ima navaden povprečen državljan. Ima višje osebne dohodke, kar pomeni, da lahko troši več. In s tem imamo tudi seveda večje zaupanje potrošnikov. Rast izvoza je ostala močna in presegla rast uvoza, kar je dodatno prispevalo k presežku tekočega računa. Imamo tudi mi v Republiki Sloveniji svojo inštitucijo, ki se ukvarja z napovedjo, to je UMAR, ki ocenjuje 4,4 gospodarsko rast. Kaj se vse skriva, za tem podatkom 4,4? UMAR ocenjuje, da se bo izvoz povečal za 8,8 %. K rasti bodo po daljšem času prispevale tudi investicije. Pričakuje se 9-procentno povečanje na strani investicij. Spodbudni so tudi podatki, da zasebni sektor ponovno veliko investira. Se pravi, če želimo, da zasebni sektor investira, pomeni, da mora imeti prihodke. In seveda me veseli podatek, da naj se ne zadržuje denar samo na bančnem računu. Vsi vemo, da Slovenci spadamo med tiste varčevalce, ki pač precej denarja zadržujejo v bankah. UMAR ocenjuje, da se je v večjem delu končal tudi proces razdolževanja podjetij. Kaj to pomeni? Pomeni, da bo lahko, da bodo lahko podjetja za svoj dobiček del svojega dobička tudi uporabili za investicije, kar je zopet izjemno razveseljiv podatek. Banke so obnovile kreditiranje, kar pomeni, da se je denarni tok med bankami in podjetji zopet aktiviral in seveda, zdaj je to zopet spodbudno za investicije in za nadaljnjo rast slovenskega izvoza. Kot že omenjeno, eden izmed izjemno pomembnih razveseljujočih podatkov je zasebna potrošnja. Beležimo pa tudi dobre rezultate na trgu dela. Vedno nam je očitano, da govorimo samo o nižji brezposelnosti. Naj vam povem podatek o zaposlenosti, se pravi, tudi ta številka se viša. Po oceni UMAR je bila v letošnjem letu, se bo v letošnjem letu zaposlenost povečala za 2,7 % v lanskem letu se je povečala za 1,9 %. Nadalje, že tudi večkrat povedano, se znižuje brezposelnost, kar pomeni, da se povečuje tudi število izplačanih plač, to pomeni, da imajo prebivalci na razpolago več dohodka za trošenje. Tukaj konkretno se vidi kako lahko državljani občutijo gospodarsko rast. Toliko mogoče za uvod o splošni sliki.  V razpravah v petek in soboto na odboru in tudi že danes pri stališčih poslanskih skupin nam je bilo povedano, da ima naša Vlada na voljo več kot 1,4 milijarde v primerjavi z letom 2014. Da, to seveda drži. Zakaj pa namenjamo, zakaj ta Vlada porablja ta denar. Ta Vlada namenja 92 milijonov več za obrambo, 68 milijonov več za znanost, 62 milijonov več za notranje zadeve in varnost. Večkrat je bilo, veliko govora tudi o usklajevanju pokojnin oziroma o samih pokojninah in ja, drži podatek, obveznost državnega proračuna do ZPIZ se je skladno z zakonodajo v letu 2018, je za 330 milijonov nižje kot je bila leta 2014. Za upokojence je pa seveda najbolj pomemben podatek, ne glede na to iz katerega konca se zagotavlja denar, ali je to državni proračun ali je to KAD ali ZPIZ, da je najbolj pomembno to, da bo v letu 2018 ZPIZ blagajna razpolagala s 433 milijoni več kot v letu 2014. To se mi zdi izjemno pomemben podatek, ker vemo, da nam je vedno predstavljena samo ena plat zgodbe.  Usklajevanje pokojnin. V letu 2016 je bilo usklajevanje dvakrat. Prvič januar 2016, za 0,7 % in potem še v oktobru zopet izredno usklajevanje za 0,4 %. To pomeni, da smo v letu 2016 namenili za 36,8 milijonov več za pokojnine. V letu 2017 so se pokojnine uskladile že v januarju za 1,15 %. Za letni dodatek je bilo namenjenih 21,6 milijonov več kot v letu 2016. V letu 2016 se je letni dodatek pri pokojnini višji od 750 evrov ni izplačal, med tem pa, ko so vsi s pokojninami višji od 750 evrov prejeli 90 evrov letnega dodatka v letu 2017, se pravi, letošnje leto. Za leto 2018 je dogovorjena redna in izredna uskladitev v višini 1,1 % uskladitev pokojnin. Za to bomo potrebovali dodatnih 50 milijonov. Toliko mogoče o samih konkretnih številkah kar se tiče pokojnin in usklajevanja pokojnin.  Bilo je tudi očitano, da Vlada ne nameni dovolj za raziskave in razvoj. Po statističnih podatkih, ki nam jih nudi Eurostat, je Slovenija vlagala v raziskovalno dejavnost in v razvoj te dejavnosti skupno v višini 2,21 % BDP. To je nad povprečjem EU. Drži pa podatek, da je prispevek privatnega sektorja skoraj 70 % vseh vlaganj. To nas uvršča v sam   (nadaljevanje) vrh, predvsem je pa to posledica davčnih olajšav za vlaganje v raziskave in razvoj. Kaj se še na tem področju dogaja, kaj se bo še dogajalo: v pripravi je zakonodaja za visokošolsko raziskovalno dejavnost, imamo strategijo internacionalizacije znanstvenega sodelovanja ter druge razpise iz kohezijskih sredstev, kot so raziskovalni in razvojni projekti, 45 milijonov, raziskovalna infrastruktura, 35 milijonov, »thiningi« do 30 milijonov ter aplikativni projekti 2,5 milijona. To so pa še nominalni zneski, ki podpirajo podatek, da tudi Vlada dr. Mira Cerarja vlaga v raziskave in razvoj in se zaveda pomembnosti tudi tega področja.  Kolega Jožef je - pozdravljen, Jožef! - na odboru omenil, da ga skrbi predvsem implementacija Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji, ki smo ga v tem letu podaljšali. Seveda sem se šla takoj pozanimat na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in sem dobila odgovor, da bo ciljna vrednost, se pravi, 33,2 milijona nepovratnih sredstev, dosežena do konca leta 2019. Pa mogoče še podatek, koliko je bilo do sedaj porabljenega in kakšni so plani do konca leta 2019. V letu 2010 je bilo namenjenih 3,8 milijona evrov, 2011 3,6, 2012 4,4, 2013 2,9, 2014 4,2, leta 2015 3,8 in v letu 2016 2,6. V letu 2017 je planirano porabe 4,1 milijona, v 2018 2,1 milijona, od tega gre 1,7 milijona iz integralnih virov, 0,4 milijona pa iz EU virov, mogoče ta podatek ni bolj znan. V letu 2019 je planirana poraba 1,7 milijona, se pravi, 1,3 milijona iz integralnih virov in 0,4 milijona iz EU virov. Ko to na koncu seštejemo, dobimo skupaj 33,2 milijona nepovratnih sredstev. Omenjeni so pa tudi povratni viri v skupni višini 668.126 evrov za mikro kredite, za večje in za večje kredite za investicije podjetjem; zadaj imamo pa potem to še razdeljeno na pet instrumentov, pa ne bi šla zdaj preveč v detajle. Jaz verjamem, glede na dobro voljo, ki smo jo že pokazali do sedaj, pokazal jo je tudi minister Počivalšek, da bo tudi absorpcijska sposobnost Pomurja, da vse to uspešno počrpamo, da bomo imeli tudi primerne in ustrezne projekte prijavljene in to uspešno zaključimo. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima gospa Marija Antonija Kovačič.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik.  Lep pozdrav vsem! V svojem prispevku se bom dotaknila samo dveh točk in si srčno želim, da me slovenski upokojenci poslušajo.  Med upokojenci je završalo, ko so slišali, da jim na postavki 21, Pokojninsko varstvo, nekdo nekaj jemlje. V letu 2018 bo zaradi ugodnih razmer na trgu dela več zaposlenih, posledično tudi večji priliv prispevkov za socialno in pokojninsko varstvo, več sredstev za ZPIZ, manj je treba prispevati iz proračuna za izplačilo pokojnin po določeni formuli. Če se na postavki 21 nabere več sredstev, kot je potrebno po zakonu za pokojnine, so to namenska sredstva proračuna. Škodljivo je zavajati upokojence, zlasti tiste, ki so še vedno pod pragom tveganja revščine, da jim nekdo nekaj jemlje. Formula za izračun   (nadaljevanje) pokojnine določa, koliko mora država po zakonu prispevati v pokojninsko blagajno ZPIZ.  Kako smo pokojnine usklajevali, redno in izredno, ne bom naštevala, ker je predhodnica pred mano in še prej, marsikdo o tem spregovoril. Veseli pa me, da po ZPIZ-2 je bilo določeno, da je zagotovljena minimalna pokojnina v višini 500 evrov in ta že velja od 1. 10. naprej. Žalosti pa me, da si nekateri morajo z neresnicami zagotavljati bodoče volivce prav med upokojenci.  Naj se dotaknem še druge točke in sicer kakšen učinek ima letni dodatek za upokojence. Predlog, ki ga je ponudila skupina Nepovezanih poslancev ponuja dva razreda. In naj povem, da je razporeditev teh sredstev, ki so enako težka, kot razporeditev, ki jo predlaga Vlada, in da je v predlogu z dvema razredoma treba reči, da 10 tisočim upokojencem, najrevnejših upokojencev, vzame ta predlog 140 evrov in daje tistim, ki imajo večje pokojnine. Pri razporeditvi v 5 razredov, pa se, mislim in verjamem, ta razporeditev razporeja bolj pošteno in sicer od 410 v 1. razredu, v 2. razredu 270, v 3. razredu 210, 4. razredu 160 evrov in v 5. razredu 100 evrov letnega dodatka. Tudi ta, ki ima 850 evrov bo prav gotovo s 100 evri vedel kaj početi.  Mislim, da je treba gledati to zadevo pač v celoti, ne pa zgolj s parcialnimi ukrepi, s katerimi se poskuša dosegati zgolj navidezno skrb za upokojence. Ravno več razredov naredi večji učinek za vse upokojence, ki imajo nižje pokojnine in teh je bistveno več.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima mag. Alenka Bratušek. Izvolite.
Najlepša hvala. Tisti, ki govorijo o populizmu seveda morajo najprej postaviti predse ogledalo. In zdaj bom povedala konkreten primer. Gospod Karl Erjavec je v nedeljo po volitvah rekel, da škoda, da smo imeli drugi krog, ker bi te 3 milijone lahko namenili upokojencem. Škoda, da mu niste povedali, da tega upokojenci ne potrebujejo. V istem zamahu, takrat ko govorite o tem, da bi 3 milijone dali upokojencu, v istem zamahu tem istim upokojencem 80 milijonov vzamete. No, zdaj pa povejte kaj je populizem! Veste koliko drugih krogov je to, veste koliko drugih krogov volitev, to je populizem in zato je slovenska politika v tako slabi luči, kot danes je. 3 milijone bi dali, če ne bi bilo drugega kroga, ampak 80 jih bomo pa za vsak slučaj vzeli. To je dejstvo. In to je populizem, tako to je, spoštovane gospe in gospodje.  (nadaljevanje) Drugo dejstvo, gospod Horvat je v soboto na odboru navedel podatek, da so se pokojnine od leta 2006 do leta 2016 realno znižale za 16, mislim, da 16 in pol %. Ja, menjale so se Vlade, menjali so se predsedniki Vlad, menjali so se finančni ministri, ampak ena stalnica in ena konstanta je pa vedno prisotna, ali lahko verjamete, da je to Desus? Vseh deset let je v tej zgodbi prisoten Desus, to je dejstvo. In vse kar bi želela povedati, tudi jaz, če že se gremo tukaj nastopanje slovenski javnosti je to, da za slovenske upokojence še vedno veljajo varčevalni ukrepi, vredni v tem trenutku 21 milijonov evrov, je vredno pri upokojencih varčevati 21 milijonov ob milijardi več prihodkov? Ne vem. Ste se tako odločili, seveda imate pravico samo ne mečite peska v oči slovenskim upokojencem, gospod Jurša je prej govoril o nekem »lopatanju« denarja v banke, dajte mi povedati zakaj ne »odlopatate« 1,5 milijarde o kateri se govori, da jo je preveč v bankah in dajte jo upokojencem. Veste zakaj? Zato, ker veste, da to ni res, je pa populistično vsak dan stresati laži in neumnosti in zavajati slovensko javnost, »odlopatajte« njegove besede uporabljam, to milijardo in pol in jo razdelimo upokojencem, moj glas zato imate. Ampak seveda je treba zbrati pogum in te stvari narediti, ja, takrat, ko ni gospodarske rasti, takrat, ko ni denarja logično, da se pokojnine niso mogle usklajevati, logično, ampak danes imate milijardo in pol več spoštovane kolegice in kolegi, v enem letu, samo v enem letu imate milijard in pol več in vi še vedno pravite, pri upokojencih je potrebno varčevati, to je dejstvo. In vsi upokojenci naj bodo veseli, da jim boste dali teh borih nekaj odstotkov, to je populizem, številke, ki sem jih predstavila še kako držijo in res je, da je moja Vlada skupaj z vami, skupaj z Desusom za upokojence dala 330 milijonov več pa to ne morete obrniti, kakorkoli obračate, je to dejstvo. V tem proračunu poleg te napake manjka ena velika prioriteta, to so mladi in poleg tega manjka nekaj več za okolje. Nič ni rečeno o zelenem, če malo parafraziram. Triglavski narodni park, Državni zbor sprejeme sklep, Vlada nič. Zakaj? Ne vem. Kolega Jurša pred mano je tukaj kričal, da Državni zbor nima vpliva na proračun, ampak on bo potrdil proračun, ki ne bo upošteval zakonskih zahtev Državnega zbora, je to prav? Ne vem. Je to stara praksa, tudi, če je, je nova Vladna stranka rekla, da jo bo spremenila pa nič od tega, vse gre po starem, tako pravi moj kolega iz prve vrste. Kaj je z tem, da smo zapisali vodo v ustavo kot pravico vseh, pitno vodo? Nič, nič se ne zgodi, niti zakonov, ki bi morali biti pripravljeni niste pripravili, niti tega. Kaj šele denar, denar je, bo pač vse to počakalo novo Vlado. Am, ja, tudi zadnje volitve so nam postavile vsem ogledalo, ja, ljudje ne zaupajo v politiko, ampak zato, zato, ker eni populistično obljubljate nekaj, potem pa v Vladi delate vse kaj drugega. Kot sem povedala in to so številke, lahko telovadimo, vsi skupaj smo odgovorni, vsi skupaj smo odgovorni, da so se pokojnine realno znižale, verjetno bi bilo prav pogledati tudi po letih koliko, kaj in koliko gospodarske rasti, koliko denarja je kakšna Vlada imela na voljo in toliko kot jo ima   (nadaljevanje) Vlada Mira Cerarja, že 10 let ne. Ampak vi se otepate in branite in govorite koliko, da ste za te upokojence naredili, ker ste jim dali dve kepici sladoleda, smo slišali prej. In gospod Jurša je rekel, da je to res. Lahko tudi v »šalčki« ješ sladoled, ni nujno, da rabiš kornet, ampak za dve kepici sladoleda se prodajati upokojencem kot zagovornik upokojencev je pa žalostno, žalostno. In pri milijardi in pol, spoštovane kolegice in kolegi, bi morali najti teh borih 20 milijonov in končati varčevanje zato, ker je prav tako. Lahko iščete razloge, lahko obračate stvari, ampak številke so dejstva in številke govorijo zase.  Več kot 60 drugih krogov bi gospod Erjavec lahko upokojencev dal, pa mu boste s postavke kjer piše »pokojnine« to odnesli. Tako da škoda, da se greste samo populizem, lahko bi pokazali kaj je prav. Še vedno je možnost, še vedno je možnost, še vedno v Zakonu o izvrševanju proračuna tudi, če moj amandma ni pripravljen tako kot vi mislite, da je prav, ga popravimo in napišemo to kar bi bilo prav, lahko tudi več kot 410 evrov, če mislite, da je za to denar. Jaz sem pač bila realna in naredila to iskreno, kar res mislim, da je čas. Upokojenci ne smejo čutiti varčevanja do leta 2020, če imamo gospodarsko rast in imamo jo, dokazano jo imamo, če državni proračun razpolaga z milijardo in pol več kot leta 2014. Če je res, da pravite, da je v naših bankah več denarja, ga »odlopatajte« in ga dajte upokojencem. Ne samo s populizmom, ampak dajmo z dejanji pokazati, da nam je res do tega.
Hvala lepa. Je še želja po razpravi? Prosim, če se prijavite.  Mag. Marko Pogačnik, izvolite.
Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Zdaj, jaz uvodoma povem, da jaz ne bom podprl vladnega proračuna, spremenjenega z rebalansom za leto 2018. Razlogov zakaj ga pa ne bom podprl je pa več. Predvsem bi rad povedal, da predlagani rebalans proračuna ni takšna zgodba o uspehu kot ga poskušajo predstaviti tako predsednik Vlade kot ministrica za finance in ne nazadnje tudi kot sama koalicija, Stranka modernega centra, Desus in pa Socialnih demokratov. Zdaj, dejstvo je, da ta Vlada, bi rekel, živi v bistveno drugačnem okolju kot predhodne Vlade, da je dejansko, prihodki so približno za več kot 1 milijardo višji, vemo, da je neka gospodarska rast, ključno pa je, kar ugotavljamo pa ne nazadnje tudi vsi, da, bi rekel, ne teh povišanih prihodkov za več kot eno milijardo evrov v državnem proračunu, kot tudi gospodarsko rast ne občutijo tisti, ki bi to morali, to so pa državljanke pa državljani Republike Slovenije. Te pa tega ne občutijo na svojih denarnicah.  Zdaj, spoštovani kolega Prikl, jaz mislim, da ne. Tudi vaši upokojenci, ki se tako zavzemate za njih, so vam že to tudi povedali in ni tega. Usklajevanje pokojnin za dve kepici sladoleda, jaz mislim, da je to žalostno pri več kot eni milijardi višjih prihodkih. In jaz sem prepričan, da marsikateri upokojenec bi tudi vam osebno ali pa članom vaše poslanske skupine poslal kakšen mail kako so se jim pokojnine recimo v obdobju zadnjih petih let povečale. Zdaj, ta Vlada se nekako hvali, da je proračun za leto 2018 bil v pozitivi, to pomeni, da bo imel presežek Res je, planirate presežek 51 milijonov, vendar dejstvo je, da ta presežek bo zaradi enkratnega dogodka, in sicer priliva evropskih sredstev v višini več kot 200 milijonov evrov. In do sedaj je bil proračun v presežku samo enkrat v zgodovini Slovenije, in sicer leta 2008 in to obdobje / nerazumljivo/ vlada Janeza Janše in poglejte, tudi če ste vi napisali, da bo presežek za leto 2018, vemo, da gre tukaj zaradi enkratnega dogodka, ni pa še verjetno tudi nobene garancije. Kajti, marsikaj se lahko seveda tudi spremeni. Dejstvo je, da tudi Fiskalni svet ni dal tisto pozitivno oceno temu predlogu sprememb proračuna za leto 2018. Fiskalni svet je po pregledu makroekonomskih napovedi in napovedi javnofinančnih gibanj ocenil, da so predloženi proračunski dokumenti le deloma skladni s fiskalnimi pravili, ki veljajo v obdobju v katerem Slovenija še ne dosega srednjeročnega fiskalnega cilja. Bi rekel, tudi tisi ključni nadzorni organ proračuna, ne samo opozicijske poslanske skupine ugotavljamo, da s tem proračunom ni čisti vse okej oziroma da to ni takšna zgodba o uspehu, kot jo poskuša na nek način predstaviti sama koalicija.  Potrebno je povedati, da tisto, kar je zasluga za rast prihodkov je predvsem gospodarstvo. Gospodarstvo je tisto, ki polni proračun. In namesto, da bi ta vlada in ta koalicija za uspešno delo gospodarstvo tudi nagradila, ga dejansko potem na nek način z višjimi dajatvami, z dodatnimi obremenitvami tudi kaznuje. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da glede na povišane prihodke in visoko gospodarsko rast bi ta vlada in ta koalicija in predvsem Ministrstvo za finance lahko šli malo bolj odločneje k zniževanju samih davkov. Vendar te prihodke, ki ustvari gospodarstvo imam jaz občutek, da ga ta vlada raje porabi zase, predvsem za tiste svoje ugodnosti, ki jih imajo in mimo tega seveda, žal, ne moremo. Dejstvo je, da se plače v javnem sektorju povečujejo. Jaz sam osebno nisem proti višjim plačam. Absolutno sem pa proti višjim plačam v javnem sektorju na račun gospodarstva. In dejansko je, da je značilnost te vlade, da vlada s politiko povečevanja davkov in pa dodatnega zadolževanja. Lahko pridemo tudi do ugotovitve, da se je dolg države v primerjavi z letom 2014 pa do konca leta 2017 bo povečal. Tukaj smo skeptični ali so ta zadolževanja tudi upravičena ali ne. Prepričani smo, da politika zadolževanja in pa politika dodatnih obremenitev in dodatnih davkov ni tista, ki bi Sloveniji zagotavljala razvoj. Potrebno je še povedati, ko smo že pri pokojninah, veliko smo danes razpravljali, sigurno so pomemben segment tudi na področju proračuna, visoka postavka, tudi procentualno v strukturi odhodkov pomeni, nameni se za leto 2018 planiranih malo več kot 1,2 oziroma 1,3 milijardi evrov. Pri tem je pa potrebno spomniti, da so bili odhodki za pokojninsko blagajno v letu 2014, recimo, tam 1,65 milijarde evrov, kar predstavlja, ne vem, bi lahko rekli skoraj 400 milijonov več. Dejstvo je, da po eni strani zaradi gospodarske rasti, zaradi manjše brezposelnosti je potreba po tem, da proračun polni pokojninsko blagajno, nižja, kar je seveda pozitivno. Po drugi strani pa, kot smo že povedali na odboru, ni pa nikjer nobene omejitve, da bi pa ta vlada,   (nadaljevanje) ki se tako hvali, bi rekel, kako skrbi za upokojence, lahko dala še dodatna sredstva. In tukaj sem pa jaz mnenja, da bi lahko, kajti dejstvo je, da je čas, ko bi se pokojnine morale usklajevati, ko bi morale te pokojnine biti višje, predvsem pa, bi rekel, zaradi vseh teh dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti. Mi smo financirali, bi rekel, tako bančni sistem kot ostale zadeve z več milijard, bi rekel, nekako za upokojence se pa tukaj stvar pozabi. Večkrat je bilo danes tudi s strani marsikaterega koalicijskega poslanca slišati razpravo zloglasni ZUJF, ki je bil sprejet v času Janševe Vlade. Desus je takrat tudi bil v tej Vladi. Tisti poslanci, ki so takrat bili v tem parlamentu, vedo, zaradi česa se je takrat ZUJF sprejel, da se je dejansko sploh Slovenija rešila pred kolapsom, ki ga je pa povzročila predhodna Vlada, Vlada Boruta Pahorja, finančnega ministra Križaniča in pa koalicije, ki je vladala od leta 2008 do leta 2011. Vendar ti koalicijski poslanci, ki danes razlagajo o tem zloglasnem ZUJF, glejte, 3 leta in pol ste na mandatu, imate škarje in platno v svojih rokah, vendar niste se odločili, da bi, bi rekel, ukrepe, ki so bili sprejeti za časa ZUJF, tudi preklicali. Še več, vi ste začasni ukrep, ki je bil sprejet v času Vlade Alenke Bratušek v zvezi z davkom na dodano vrednost, začasnega spremenili v trajno. In marsikateri ukrep ZUJF, ki pa tudi po mnenju stranke SDS ne bi bil več potreben, ste vi podaljšali. Kajti ekonomske razmere in pa gospodarske razmere na trgu in pa predvsem delo slovenskih gospodarstvenikov in pa gospodarstva grejo v to smer, da bi se zadeva lahko zmanjšala. Saj, kaj nas še moti pri tem proračunu? Prepričani smo, da je ta proračun daleč od tega, da bi lahko rekli, da je naravnan razvojno. Marsikateri, tudi ministrica za finance se je hvalila, kako je, bi rekel, ta proračun razvojno usmerjen. Vam bom prebral samo en podatek. V zadnjih 9 letih se je državni prispevek za naložbe z 1,9 % bruto domačega proizvoda sesedel na vsega 0,5 % bruto domačega proizvoda. To pomeni, da za razvoj Slovenije da država manj kot, bi rekel, za vojsko in vojsko je že tako in tako obubožana. Ta podatek se je znižal z 1,9 na 0,5, ta naložba in naložbena politika, bi rekel, same države. In zdaj v to naložbeno politiko za raziskave in za razvoj, ker je bilo prej omenjeno s strani ene izmed poslank, vključuje, bi rekel, še ves privatni sektor, govorim o naložbah, za katere je odgovorna država. In potem trošarinska politika. Prepričani smo, da trošarinska politika je napačna. Ne nazadnje jaz še vedno ne razumem, zakaj je liter nafte v Sloveniji 20 evrov dražji kot, recimo, liter nafte v Avstriji ali zakaj v Celovcu za tisoč litrov kurilnega olja družina plača 150 evrov manj kot za tisoč litrov kurilnega olja v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti. To se mi zdi, da so vse postavke, ki bi se dale zniževati, sploh pa na osnovi, bi rekel, teh večjih prihodkov proračuna, vendar ne, kot sem že omenil v svojem stališču, tisto, kar gospodarstvo ustvari, ta Vlada in pa ta koalicija raje poje in pa popije. Ne moremo še enkrat mimo NLB. NLB, sem jaz prepričan, da bo imel vpliv na proračun leta 2018, kaj šele na leto 2019. In jaz sem prepričan tukaj, da ministrica in pa Ministrstvo za finance nekaj skrivajo, kajti tako že v soboto na Odboru za finance kot danes vehementno trdijo, da NLB ne bo imela vpliv na proračun za leto 2018. Jaz sem prepričan, da ga bo imel. Imel ga bo vsaj skozi ali dividendno postavko ali z odprodajo nekaj drugega. Tako da še vedno pričakujem tekom današnje razprave dodatna pojasnila. Omenili smo tudi, kaj se bo dogajalo   (nadaljevanje) s tako imenovanimi izbrisanimi podjetji, da tukaj obstaja velika nevarnost za Slovenijo, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da je bil ta izbris neustaven, nezakonit in da bo država morala izplačevati visoke odškodnine. Dejstvo je, da se je zadeva uvrstila na veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in da po nekaterih ocenah bi celotni znesek teh odškodnin lahko prenesel eno milijardo evrov, kar pa predstavlja bi rekel precejšen zalogaj. Vemo tukaj, da gre za približno 17 tisoč pravnih subjektov. In ne nazadnje to visoko odškodnino je potrdil in se je zavedal tudi minister za pravosodje in mislim, da nekje v poletnih časih je meni na poslansko vprašanje na to odgovoril kot pozitivno, da obstaja bi rekel tveganje veliko za Slovenijo, pri tem pa je potrebno poudariti, da takrat zadeva še ni bila uvrščena na veliki senat sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.  Prepričan sem, da Vlada je totalna in pa koalicija padla na črpanju evropskih sredstev. Tukaj sem prepričan, da je zadeva katastrofalna in ne nazadnje ne morem kupiti argumenta, ki ga ves čas ta Vlada uporablja, da je slabo črpanje posledica, bi rekel, preslabo postavljenega informacijskega sistema. Zdaj za ta informacijski sistem je nekdo odgovoren, vi ste na oblasti več kot tri leta in pol in prepričan sem, da bi lahko tukaj kaj naredili.  Ne nazadnje v Sloveniji imamo 1,3 milijone davčnih dolgov, nepobranih davkov, davčni primanjkljaj sem prepričan, da je previsok. 1,3 milijarde davčnega dolga predstavlja že skoraj 15 % vseh prihodkov v proračun Republike Slovenije. Tukaj gre za tako imenovani aktivni in pa neaktivni davčni dolg. Še večji šok zame osebno pa je, ko pogledaš statistiko in podatke za nazaj, da je Republika Slovenija od leta 2014 do danes odpisala za več kot pol milijarde evrov davčnega dolga, to pomeni več kot 500 milijonov evrov in spoštovana koalicija, spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije, predstavljajte si kaj pomeni v danem trenutku več kot 500 milijonov. Ta denar bi lahko bil namenjen za zdravstvo, za šolstvo, predvsem tam kjer ima Slovenija v danem trenutku največ težav.  Danes bi rekel uvodna predstavitev, ki jo je imela ministrica za finance, ko je predstavljala segment s področja zdravstva, se mi zdi, da je tukaj šlo bi rekel za norčevanje iz državljank in državljanov Republike Slovenije, kajti ministrica je na nek način predstavljala kako učinkovit zdravstveni sistem imamo, kako imamo učinkovito vodenje zdravstvenih sistemov, javnih zavodov s področja zdravstva, ne nazadnje smo pa, bi rekel, mesec dni nazaj v Državnem zboru sprejemali interventni zakon za več kot 125 milijonov evrov pokritja izgub v javnih zdravstvenih sektorjev, pa predvsem na račun bi rekel neučinkovitega vodenja. Zdaj ministrica je v svojem uvodnem nagovoru tudi razlagala kako se, bi rekel, čakalne vrste v zdravstvu znižujejo, predvsem na račun, bi rekel, večjih prilivov odlivov s strani proračuna v zdravstveni sistem. Mislim, kot da bi ministrica za finance živela v nekem drugem svetu.  Zdaj ne glede na vse skupaj jaz sem prepričan, da je sreča samo v tem, da je to zadnji proračun, ki ga pripravlja ta koalicija, zadnji proračun, ki ga pripravlja Vlada Mira Cerarja, kajti če pogledamo zgodovino tega mandata, je predvsem dejstvo, da je ta Vlada, bi rekel, imela politiko zadolževanja, politiko novih davkov in pa politiko dodatnega obremenjevanja predvsem gospodarstva in pa državljank in državljanov Republike Slovenije in hkrati se bo ta Vlada zapisala tudi v zgodovino vseh Vlad do sedaj v zgodovini Slovenije, da v celotnem svojem mandatu niste sprejeli niti enega amandmaja, ki ga je predlagala k proračunu, pa tako za leto 2018  (nadaljevanje) pa 2017 pa 2016 pa 2014 opozicija, niti enega. Ne najdete niti enega, bi rekel, ne vem sredstva opravičenih kar predlaga opozicija in to je bilo prvič v zgodovini Republike Slovenije. Recimo v našem mandatu je bilo večkrat, ko je bil pač, ko je Vlado vodila Slovenska demokratska stranka, večkrat smo šli nasproti opozicije kajti zavedali smo se tega, da tudi opozicija verjetno lahko pripomore k dokumentu, ki je najpomembnejši za razvoj Slovenije z nekaterimi svojimi predlogi. In ne nazadnje, na zadnje, ko je Vlado vodila Slovenska demokratska stranka in pa Janez Janša 2012 je tudi opozicijska stranka Socialnih demokratov proračun podprla, ampak mi žal ga ne tega ne moremo, razlogov je preveč, odgovornost seveda zato pa sprejemate vi.
Besedo ima gospod Uroš Prikl.
Ja, hvala lepa za besedo in lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. Jaz dobivam občutek, da se danes pogovarjamo o proračunu ZPIZA, pokojninske blagajne, veliko je tukaj govora o upokojencih. Prav patetični so ali pa ste nekateri, ko skušate tako obračati besede, tako jaz ne bom govoril o populizmu, ampak tako nekorektno prikazati kaj ni bilo narejenega oziroma bi moralo po vašem mnenju biti več narejenega za upokojence, da ste enostavno zelo lahko preberljivi in ljudje verjemite ne nasedajo na te floskule. Zdaj, če populizem, da karikirano, da smo dali par kepic sladoleda upokojencem, je to vseeno boljše kot, da pa kolegica Alenka Bratušek, ki verjamem, da me nekje v / nerazumljivo/… Posluša kot, da pa kažete upokojencem ali pa ste kazali upokojencem sladoled skozi šipo. Jaz mislim, da nekaj je bilo, nekaj je pa vseeno bilo narejenega oziroma nekaj pa vseeno ta proračun odraža, jaz ne bom rekel, da je idealen, ker takšnega ni, da se namenja več za varnost pa ne izključno v tistem ali tam obrambnih sistemov v neposrednem pomenu besede, ampak tudi na področju obrambe pred poplavno ogroženostjo, požar in tako dalje, da to je nek doprinos, da se namenja procentualno in nominalno več, večji znesek za znanost in raziskave, več za infrastrukturo, več za zdravje, to so vseeno neki tisti elementi, ki me navdajajo seveda z optimizmom, da je ta proračun vendarle razvojno naravnan in, da je toliko optimističen, da je vendarle toliko pozitivno nastrojen, da lahko prinaša neke pozitivne učinke, tako v smislu zagotavljanja socialne države na eni strani kot spodbud gospodarstvom, da se še to naprej razvija in nosi svoje pozitivne učinke, ja, tisti famozni ZUJF jaz uporabljam ta pridevnik poleg tega zakona, ki je posegal v celo vrsto socialnih transferjov, ga mehčamo in smo ga praktično omehčali z naslednjim proračunskim letom več ne bo praktično nobenih učinkov tega famoznega, bom še enkrat ponovil, ZUJFA, vračajo se nazaj socialni transferji vsi, tudi otroški dodatki kot del družinskih prejemkov, vračajo se višji DSP-ji, nadomestila za brezposelne in tako dalje in tako naprej. Kaj je bilo narejenega na pokojninskem in invalidskem zavarovanju? Najnižjo pokojnino smo seveda dvignili na 500 evrov za polno delovno dobo, ampak tu se seveda ne bomo ustavili dokler ne bo pokojnina najnižja pokojnina takšna, da bo omogočala upokojencem dostojno življenje, to ni socialni korektiv, to je vendarle tisti prejemek, ki ga upokojenci dobijo za svoje minulo delo, ko so se odrekali in izgrajevali to družbo…
Mir v dvorani prosim!
Hvala lepa predsednik, da skrbite za red, je potrebno očitno. Nadalje, upoštevali smo, napaka, napaka pokojninske reforme, prostovoljna vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje smo odpravili to anomalijo in se bo ljudem, ki so plačevali in bili na nek način zavedeni tudi to povrnilo, pokojnine se bodo seveda zvišale. Kar zadeva valorizacij, ja, majhni koraki, začeli smo usklajevati po petih letih, sušnih letih, če hočete, ko se niso pokojnine usklajevale smo začeli jih usklajevati tako redno kot izredno, Desus je tisti, ki je prinesel v koalicijski sporazum tudi to, če bo gospodarska rast več kot 2,5 % od GDP per leto, da bomo pokojnine usklajevali, takrat se je mnogo komu to zdelo smešno, nedosegljivo, nemogoče, so rekli tu imate, »itak« ne bo prišlo do tega, »evo« prišlo je do tega. V letošnjem letu, v naslednjem letu in v vseh naslednjih letih upamo, da bo poleg rednih usklajevanj zapisano v sistemskem zakonu tudi izredno usklajevanje pokojnin, ne bom tratil besed pri, kako se že reče, letnemu dodatku, regresu, je kolegica Kovačičeva zadosti jasno   (nadaljevanje) povedala, ja, vedno pa ostaja v tem kaskadnem sistemu, ne več kot je bilo pred krizo, 2 razreda, sedaj 5 razredov. Vedno obstaja tista nevarnost, da nekdo, ki ima en evro višji ali nižji dohodek, prejemek na leto, pač izpade in dobi nižji znesek. Ampak mi ocenjujemo, da je pač potrebno, da je v tej masi upokojencev, da je pač 5 teh razredov, ker ocenjujemo, da je to bolj pravično in evo, dobijo vsi, ne glede na višino pokojnin. Nikoli pa ne bomo do konca zadovoljni, vsaj do takrat ne, dokler ne bodo vse tiste pokojnine na tej ravni, da noben upokojenec za svoje minulo delo ne bo rabil imeti takšne pokojnine, da bo tvegal socialno izključenost in tudi na tem seveda bomo delali. Naš, zaenkrat še ne uresničen cilj ostaja seveda demografski sklad, ki smo ga želeli prinesti v, in smo ga prinesli v koalicijski sporazum, zaenkrat se še ni udejanjil, upanje vedno nazadnje umre, tako da tudi tukaj seveda še upamo, da bo seveda kaj iz tega. Jaz seveda Nove Ljubljanske banke tukaj ne bom omenjal, ker tudi jaz direktno ne vidim direktnega vpliva na proračuna, ki jih zdajle spreminjamo oziroma spremenjene bomo, verjamem, tudi sprejeli, seveda ena bolečina pa ostane, da so bile te banke prekapitalizirane in ena izmed državnih bank prekapitaliziranih, to še nas Mariborčane posebej boli, Nova kreditna banka Maribor praktično »šenkana«, torej prodana za bagatela, nimamo je več, dividende ne prihajajo niti več na to stran Atlantika, ampak kar tam ostajajo in to je seveda ena bolečina, ki so pač nekateri, ki so bili takrat na oblasti in so dajali zaveze in hodili po drage kredite v Ameriko, ki jih danes »by the way« nadomeščamo s cenejšimi krediti, dali obljube in je bilo pač nekaj potrebno realizirati. Jaz si bom nekaj časa pustil, da bom lahko še komu odgovoril, ker pričakujem, da bo tudi kakšna reakcija z vaše strani na to moje izvajanje. Hvala lepa zaenkrat.
Besedo ima gospod Ljubo Žnidar.
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi, vsem prav lep pozdrav tudi iz moje strani! Ko poslušam razprave mojih sokolegov z vladne strani imam občutek kot da so v opoziciji ali pa, da se ne zavedajo, da so na vladni strani, skratka izražajo nezadovoljstvo nad proračunom. Ampak poglejte, spoštovani kolegi, vi ste tisti sestavni del Vlade, ste vladni regulatorji. Vi pripravljate dokumente, vi ste pripravili proračun, ste sestavni del tega in sedaj ne jokati in stokati. Drugo vprašanje pa je: kaj ste pa naredili? Spoštovani Desus, vi ste obljubili, zelo jasno in glasno obljubili, pokojnina bo tisoč evrov. Jasno in glasno. Danes pa vprašajte vaše upokojence, če so zadovoljni, tisti, ki imajo 350, 400, 500 evrov pokojnine, če so zadovoljni s stranko Desus, ki daje samo obljube, naredi pa zelo malo. Tako da jaz bi tu rekel, treba se je zavedati dejansko kdo je tisti sestavni del Vlade, vladni regulator, ki ima to možnost, mi v opoziciji pa na tiste pomanjkljivosti, ki jih opazimo, ki jih na terenu vidimo ali ki jih vidimo na neki prioriteti, verjamem, da za vse segmente je seveda v proračunski malhi premalo denarja in zato je potrebno izbrati neko prioriteto. Pa bom jaz se na nekaj področij osredotočil, ker vidim, da se nekako mačehovsko obnašamo do nekaterih področij. Pa mogoče začnem res kar na prvem mestu s pokojninami. Po mojem mnenju je razkorak med najnižjo in najvišjo pokojnino v Sloveniji neprimeren. Po mojem mišljenju je potrebno najnižje pokojnine dvigniti, tiste visoke, privilegirane pokojnine, ki so med 2 tisoč evri in 3 tisoč evri, tiste je pa treba znižati. To bi bil pravi ukrep, ki bi dal tudi določene rezultate in seveda tudi zadovoljstvo v širšem delu med upokojenci, ki prejemajo tiste najnižje pokojnine.  Pa naj grem malo bolj na strokovni, tehnični del. Protipoplavni ukrepi. V proračunu že, ne samo v tem proračunu, tudi že v prejšnjih dveh opažamo relativno majhna sredstva za zmanjšanje protipoplavne nevarnosti, skratka za investicijska vlaganja, da se zmanjšuje možnost povzročanja škod s strani…
Mir v dvorani!
…poplave. S strani poplav. Kajti potrebno se je zavedati, da poplava ni potres, ki ga ne moreš napovedati. Poplava je ponavljajoča posledica večdnevnega dežja, povprečno dvakrat na leto. Dvakrat na leto se v povprečju soočamo s poplavami. To ne gre na zadevo katero ni moč napovedati. V povprečju dvakrat na leto jo lahko pričakujemo. Občutno občutno premalo sredstev namenjamo reševanju protipoplavne varnosti in potem seveda z odškodninami poplačujemo povzročeno škodo namesto, da bi s strokovnim pristopom, z investicijami in seveda tudi z ostalimi ukrepi preprečili povzročanje škode, ki jo nudijo narasle hudourniške reke v času poplav. In seveda na koncu, kdo je to kriv. Krivi smo mi sami, da temu področju ne pristopimo tako kot bi se moralo.  Na ministrstvu je kar nekaj projektov, sprejetih prostorskih ureditev, tudi izdelana projektna tehnična dokumentacija, skratka projekti so pripravljeni takoj z možnostjo, da preide v realizacijo, vendar ni sredstev. Zelo dobro poznam porečje reke Savinje, tako v zgornjem toku, v spodnjem toku, pripravljena tehnična dokumentacija za izvedbo, konkretno tudi odsek od Prebolda do Letuša, ureditev levega brega reke Savinje v dolžini ca 7 kilometrov na čakanju že sedem, osem let. Zgodi se popolnoma nič. Savinja tam prestopi bregove, povzroča škodo, itn. Skratka voda teče, zgodi se popolnoma nič, povzroča škodo, pristopa, ukrepa, posluha dejansko ni.  V nadaljevanju je tudi, če pogledam, v segmentu prometa, kajti proračun je le pogled v prihodnost in najprej se bom osredotočil na tiste postavke, ki ne zahtevajo velika finančna sredstva. To je priprava prostorske in tehnične dokumentacije. To je prvi korak pristopa pri nekemu projektu in tukaj se vidi usmeritev. V proračunu vseh teh usmeritev ne vidi. V tem momentu se ne pripravlja niti en nov projekt s prometno, s prometnega področja, da ne govorim o tretji razvojni osi, projektno-tehnično dokumentacija se ne izdeluje. Če govorim o odsekih v navezavi proti Hrvaški, Postojna-Jelšane, Koper-Dragonja, niti postopki za umeščanje teh tras niso v teku, pa vemo, da ta umeščanja trajajo tam nekje pet, sedem, celo do dvanajst let so tisti z najdaljšo dobo. V tem proračunu se ne vidi niti pričetek teh prepotrebnih segmentov, ki bi jih bilo potrebno nujno pričeti, vsak dan se pa soočamo s prometnim kaosom na vseh segmentih ali pa, da ne rečem, na vseh koncih Republike Slovenije, pa se na veliko že govori, ja potreben tretji pas na avtocestah. Ja, res je, da se je vožnja   (nadaljevanje) z vseh koncev Slovenije, proti Ljubljani iz ene ure zdaj ta vožnja podaljšala že na dve uri. V petih letih se bo ta vožnja s prvotne ene ure podaljšala na tri ure. Pa tudi tretji pas na avtocesti tega ne bo rešil, ampak je en bistvenih tehničnih segmentov, ki bo povzročal velik kaos je ljubljanski obroč, avtoceste. Potrebno bo slej kot prej razmišljati o zunanjem obroču okrog glavnega mesta Ljubljane. To bo največji zamašek v prihodnosti, kar se tiče prometa v Republiki Sloveniji. Poglejte si ta magnetogram čez pet let, kaj sem danes na tem mestu z mojo prognozo tu napovedal, da v roku petih let bo največji prometni zamašek ljubljanski obroč, ki te rešitve dejansko v tem trenutku nima, se niti ne načrtuje in to bo največja ovira in največja cokla v prometu v Republiki Sloveniji. Skratka, na pripravah velikih projektov, na pripravah prostorske umestitve, na pripravi, izdelavi tehnične dokumentacije, da se te rešitve začnejo oziroma vzpostavijo v nek tek, teh rešitev v proračunu v nobenih postavkah ni zaznati. Jih praktično ni. Jih ni. Je nekaj segmentov na področju železnic, ta famozni drugi tir, itak vemo kako teče in kako je ta zadeva speljana preko posebnega zakona, čeprav bo tudi proračun Republike Slovenije imel tu posledice tudi pri tem projektu. Če grem na področje gospodarstva. Več ali manj vse razprave so usmerjene samo v odhodke. Zelo redko se kdo usmeri s svojo razpravo glede prihodkov v proračun Republike Slovenije. Prihodki so načrtovani v eni milijardi več kot na prejšnje leto. Seveda je to posledica strategije te vlade, to se pravi, absolutno, jaz bi rekel, z represijo pridobivanje večjih prihodkov v državni proračun, na vsakem koraku, na vsakem segmentu višanje davkov, višanje kazni, skratka več represije v prometu in vseh segmentih ali če kdo ne odkaže drevo na svoji parceli, v skladu z vsemi pravili, skratka gre za zelo represiven pristop in na ta način se tudi višajo prihodki. Jaz bi se s tem strinjal, če bi ti povečani prihodki bili pravilno tudi v nadaljevanju porabljeni oziroma porabljeni tako, da bi potencirali in ustvarjali družbeni prihodek v krogu potem nazaj v proračun. V tem primeru bi se strinjal, kajti večina teh prihodkov gre za lastno porabo ali drugače rečeno, za porabo javnega sektorja. Ampak, tu ne mislim na, bi rekel, nikakor se ne usmerjam tu na policijo in vojsko, ki dobro opravljajo svoje delo v minimalnih finančnih zmožnostih, ampak na celoten drugi segment javnega sektorja, da ne govorim o javnih agencijah in tako naprej, skratka teh nepotrebnih in predimenzioniranih služb je ogromno, ogromno. Ja, Vlada se zelo rada pohvali oziroma stranka SMC, ja, smo zelo uspešni, smo v Republiko Slovenijo pripeljali Magno. Ne, niste je pripeljali. Slovenci smo jo kupili.  (nadaljevanje) Stalo je to 28 milijonov. To je stalo 28 milijonov, da smo Magno pripeljali v Slovenijo. Če bi v poslovni coni Hoče naredili poslovno cono s temi 28 milijoni bi lahko zgradili kompletno poslovno cono pa jaz vam garantiram, da bi lahko zaposlili več kot pa bo zaposlila Magna na tem prostoru. Magno smo kupili, ne pa pripeljali, stala nas je 28 milijonov. Yaskawa nekaj čez 5 milijonov. Magno smo kupili, nismo je pripeljali in tega si jaz ne štejem kot velik gospodarski uspeh. Potrebno se je pa zavedati, da gospodarstvo je tisto, ki ustvarja prihodke v proračun, ki ustvarja višje pokojnine, ki ustvarja boljše razmere v zdravstvu, šolstvu in vseh ostalih segmentih. In v gospodarstvo se ne vlaga na tak način oziroma s takšnim načinom bi se jaz ne hvalil. Bi se ne hvalil. Dajmo pomagati domačemu gospodarstvu oziroma sam sem mnenja, da bi če z 28 milijoni pomagali domačemu gospodarstvu, bi lahko zaposlili več.  Seveda ne bom se dotaknil, ker dejansko res ni vezano na proračun, ampak kljub vsemu je prodaja NLB. Glejte kupnina sploh ni pomembna, če ti v nek poslovni subjekt vsako leto vlagaš velike milijone, no dobro, par let nazaj smo vlagali več kot milijardo letno. Potem je to sod brez dna, ne pa državna srebrnina in zakaj se Vlada tako brani prodaje NLB, je mislim, da že vsem državljanom zelo, zelo jasno in da tu ugibanj več ni. Ne gre za to, da to povzroča oziroma da je segment bančne in finančne stabilnosti republike, ampak da je to segment soda s pipo, ki je, ki ima denarni curek zelo jasno in natančno usmerjen. Tako da, s to kupnino, pa četudi je za 5 evrov, je potrebno NLB seveda prodati, da potem ne bo potrebno vlagati teh silnih milijonov v našo največjo banko.  Skratka, ta regulacija v samem proračunu je nepravilno usmerjena, seveda zaradi tega tudi sam proračuna za leto 2018 v takšnem obsegu ne morem podpreti, s temi usmeritvami. Mi smo vedno doslej pripravljali amandmaje, sugestije, izboljšave, predloge, v vseh teh letih niti en predlog od opozicije, pa ne glede na stranko, niti en predlog od opozicije ni bil upoštevan. To se pravi, da gre za zelo jasno namenskost. Opozicija nima popolnoma nič prav oziroma tudi če ima prav, jo bomo absolutno preglasovali. To se pravi ne gre za dobro Republike Slovenije ampak gre za politično prevlado, kdo bo koga preglasoval, ne pa to kdo ima prav. Seveda jaz bi vam koalicijski poslanci rekel takole, potrebno je ločiti kaj je »fajn«, kaj je pa prav. »Fajn« je tiso če nas z lahkoto preglasujete. To je »fajn«. Državljani Republike Slovenije pa bodo to presodili, če je to prav.  Hvala.
Besedo ima gospod Zvonko Lah.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Jaz sem prav malo prej, ko je kolegica Bratušek razpravljala, kar užival, ker bom kmalu tudi jaz dosegel tisto mejo, ko mi bo pripadala pokojnina. Pa bi se kar malo pridružil njeni razpravi, da glede na to, da je preko milijarde več prihodkov kot do sedaj, pa da Desus, ki igra odločilno vlogo v tek koaliciji, ne poskrbi za tiste, ki so jih izvolili in ne vem koliko mandatov ste že, kolegi in kolegice, v vladi, da izgleda, da vas večje koalicijske stranke rabijo zaradi tega, da s tem krotijo potrebe upokojencev. Ker očitno bolj skrbi stranka za svoje politične veljake, da so skozi pri koritu, kot pa za tiste upokojence, ki imajo po 200, 300 evrov pokojnine na mesec in morajo s tem preživeti. Res ste sedaj polno penzijo minimalno dali na 500 evrov, to je miloščina, in s tem ste povzročili to, da ni potrebno se truditi, da bodo tisti z najmanjšo plačo plačevali čim več prispevkov, ker bodo tako ali tako imeli 500 evrov penzije, tako tisti, ki imajo 600 evrov plače minimalne kot tisti, ki bodo imeli skoraj 900 evrov. Ker za 870 evrov povprečne plače…
Malo miru!
…je ravno tako 500 evrov penzije, kot za tistega, ki ima 600 evrov, ker manj kot 500 evrov ne more dobiti. In to ni stimulativno, ni pošteno. Govorijo nam tudi tisti, ki imajo invalidske penzije, za nas niste pa nič poskrbeli, ker nimamo polno delovno dobo. Ker s popravkom ene krivice delate še večje krivice drugim. Ker to izgleda kot neko darilo. Nič niste s tem naredili. Po drugi strani pa bi pričakoval, da tisti, ki predstavljate tiste, ki imajo zelo nizke prihodke mesečne, boste kaj poskrbeli tudi, da bodo imeli čim nižje življenjske stroške. Pa nikoli se ne oglasite, kolegice in kolegi, pri tem, ko se dvigujejo stroški javnih gospodarskih služb, to se pravi družb, to je položnic komunal, kjer se cene dvigujejo, postajajo socialno nesprejemljive za tiste z majhnimi prihodki, ampak ne. Jaz sem enkrat, prav zanimivo je bilo, ko sem eno analizo delal, kakšno penzijo imajo tisti predstavniki upokojencev, ki jih predstavljajo na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju. Ne boste verjeli, med najvišjimi. In vsi si prizadevajo, kako naj bi procentualno se pokojnine dvigovale. Tisti, ki ima 300 evrov dobi povišico 5 evrov, tisti, ki ima 1.500 evrov pa, koliko že znese? In za tiste se najbolj prizadevajo funkcionarji. Recimo, bil je primer, ravnatelj osnovne šole v pokoju je predstavljal upokojence z najnižjimi pokojninami in se je trudil, da bi se povečale. Prej pa čitamo, da so bili ravnatelji med tistimi, ki so imeli najvišje plače v regiji osnovnih šol. Tako se zavzemate za svoje upokojence.  Kot je že prej kolegica povedala imamo, vsi smo ploskali, pravico do pitne vode   (nadaljevanje) smo dali v Ustavo, vse lepo in prav, in potem vse tiho je bilo, nekaj smo dosegli. A res? 300 tisoč Slovencev pije oporečno vodo. A ste kaj naredili s tem? Bomo pripeljali vodo v vsako gospodinjstvo. Ja, za kakšno ceno? Zdaj se pa ljudje sprašujejo, koliko bom pa potem plačeval mesečno, ko mi jo boste priklopili? Če bo dal tretjino pokojnine za položnico komunale… Za odpadke bo moral plačat, takso za odvajanje in obremenjevanje podtalnice tudi, ker jo mora, ja, edino vode pa ni treba, da se priklopi, da bo imel nižjo položnico. Gospe in gospodje, a ni to podobno tistemu, ko imajo v Afriki, ko so se hvalili, kako so pripeljali tistim ubogim ljudem vodo, pitno vodo, na žetone? In potem so morali kamen tolči na roke cel dan, da je zaslužil žeton, da je prišel do pitne vode. A ni to pri nas nekaj podobnega? 300 evrov pokojnine, pa položnica 150 evrov komunale. In potem te pa, ker ne moreš plačati, pa hišo vzamejo ali pa stanovanje. To je politika. Jaz bi pričakoval, da bi bila politika tistih, ki naj bi skrbeli za upokojence, čisto drugačna, da bi skrbeli za vse. To je isto kot sindikati. Skrbijo za delavce, se borijo predvsem v javnem sektorju, nič pa niso se pobrigali za tistih 80 tisoč, ki je v krizi izgubilo službo. Ker so izgubiš službo, nisi več član sindikata, ker ne plačuješ članarine, tako kot v zdravstvu. Danes imamo polna usta, kako bomo branili vse politične stranke, da nekdo ne bo moral iz naše države, ljudje nam pa umirajo v čakalnih vrstah za zdravnika, za zdravniške preglede, naši ljudje. Tam sem v eni razpravi, ko smo se pogovarjali o problemih zdravstva, slišal, da je bilo v čakalni vrsti nekje v Mariboru 30 ljudi, ampak ko so prišli na vrsto, so jih poklicali, je bilo že 5 mrtvih, pokojnih, sploh niso rabili na vrsto priti. A kdo zbira te podatke? A se kdo briga za te ljudi? Ne, ker to ni populistično, sploh pol leta pred volitvami. Sicer pa, na nivoju občinskih proračunov smo se vedno pogajali za investicije za prihodnje leto. Drugo je večino vezano in tako naprej, da ne slišimo, da je 28 % višji proračun za infrastrukturo. Za lopatanje? Za drugi tir? Za investicijo v infrastrukture. Sem slišal predsednico, kako je pomembno drugi tir in da je toliko več denarja. Sicer pa, volitve so spomladi, investicije se začnejo spomladi, da vam ni treba skrbeti, ker bo takrat, v glavnem se pogodbe sklepajo spomladi za ta proračun, in vas ni treba skrbeti, ker bojo naslednji, ki bojo prišli, potem takoj mogli sprejeti rebalans oziroma pogodbe podpisovati za razne zgradnje, v raznih, raznih cest in tako naprej. Na terenu pa poslušamo in pogledam si NRP, pokličem župana, občine financirajo projekte na državnih cestah, minister obljubi, gradi se na prihodnje leto, potem pa pogledam v NRP, 80 % sredstev bo po letu 2021. Pokličem župana, daj, kaj ti je pa obljubil minister? Ja, vse bo, vse bo.   (nadaljevanje) Tretja razvojna os, 75 milijonov naj bi bilo kohezijskih sredstev za južni del tretje razvojne osi. 300 milijonov investicija, kohezijski ta finančna perspektiva se konča 2020, en plus tri seveda, ampak glej ga zlomka, gre od denarja, ki naj bi bil kohezijski denar po letu 21, ja kam je šlo potem, kam je šel tisti kohezijski denar, ki je bil obljubljen, Belokranjci so sicer začeli z lopatami kopati pa verjetno, da prišli prej čez Gorjance kot pa bo na vrsti denar za to tretjo razvojno os. Ne »farbat« ljudi, saj papir vse prenese, papir prenese vse, ampak na ta način, na infrastrukturnem delu imamo čez 500 postavk na državnih cestah starih 20, 25 let, koliko od tega se bo 2018 končalo, verjetno kakšen promil, nič, vse se prestavlja pa milijardo je več prihodkov v letu 2018 v proračun kot je bilo do sedaj. Sicer pa škoda se pogovarjati, ker veš čas je tak že potekel.
Sem pravilno razumel, najprej replika? Ja, najprej replika mag. Alenke Bratušek, potem pa vaša. Torej besedo za repliko ima mag. Alenka Bratušek.
Najlepša hvala. Očitno se v tej dvorani ne poslušamo ali pa ne slišimo, zato želim kolegu pred mano še enkrat povedati določena dejstva. Ne, da se pogovarjamo, mislim žalostno je, da se pogovarjamo o dveh kepicah sladoleda kadar govorimo o upokojencih, pred šipo ali za šipo. Še enkrat in ljudje vem, da vedo, ampak dejstvo je, Desus je v vseh Vladah v naši državi od leta 2002 dalje, ko se je kopala bančna luknja ste bili zraven, ko se ni pravočasno sanirala, ste bili zraven, ko se je sanirala, ste bili zraven, ampak zdaj spet za vse to odgovorni drugi, to ne gre, ja v Vladi je težko, treba je sprejemati težke odločitve, ampak ne morejo za vse slabe stvari odgovorni drugi, za vse tisto kar je pa dobro je pa kriv in odgovoren Desus, to preprosto ne gre. In ob milijardi in pol več prihodkov, spoštovane kolegice in kolegi, bi morali poskrbeti za upokojence tako kot je treba, ne z dvema kepicama s kornetom ali brez, to je dejstvo. In ne populistično razlagati pa naslavljati ljudi, ampak povejte dejstva, jaz vam lahko še enkrat pokažem grafe koliko več smo v preteklosti skupaj z vami, skupaj z Desusom dali upokojencem in to je dejstvo, to so številke, ki jih prosim ne obračajte drugače, če si v Vladi si seveda kriv za slabo in zaslužen za dobro, ampak za vse, ne samo zaslužen za dobro in ne kriv za slabo in še enkrat lahko pogledamo številke, milijardo in pol, v tej milijardi in pol bi lahko našli 20 milijonov za normalno izplačilo regresa, lahko bi našli tudi rešitve za invalidske pokojnine, za vdovske pokojnine in še kaj, to ste preprosto spustili, in ob takšni količini denarja, to ni prav. Ljudem je seveda lepo razlagati kako je fino, kako ste poskrbeli za njih, samo saj ljudje vidijo in čutijo, samo med to sejo sem dobila eno kopico »mejlov« s prošnjo, da vam povem, da ne zavajajte.
Replika gospod Franc Jurša, ne na tole, ampak na prej.
Hvala za besedo, moram biti hiter, ker nimam dovolj časa. Zelo v redu bi bilo kolega Zvonko Lah, če se že omenjal ravnatelja tam iz neke verjetno tvojega konca Slovenije, da bi bilo v redu,   (nadaljevanje) če poveš z imenom in priimkom in da ta ravnatelj pač ne dela v skladu s programom te stranke, katero jaz zastopam. Zdaj, očital si, da nekateri, pa mislim, da vsi skupaj verjetno vemo kaj si mislil glede funkcionarjev, da obdržijo funkcijo. Moram ti direktno povedati, pa nimam te navade, da bi se spopadal znotraj Državnega zbora, vedno sem hotel biti korekten, ampak tokrat ti bom povedal. Tudi ti si odšel iz SDS v Novo Slovenijo, da boš ostal pri koritu in ni korektno, da na tak način dejansko razpravljaš in ocenjuješ svoje kolege oziroma pripadnike drugih političnih strank oziroma poslanskih skupin.  Kdo je kaj v Vladi pokrival? Ve se, predsednica Vlade in minister za finance. Komu je pripadal minister za finance pa tudi vemo, to pa mislim, da tam zadaj za mano.
Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima gospod Jožef Horvat.
Hvala lepa gospod predsednik. Čisto na kratko, kasneje se še mislim oglasiti pri amandmajih. Jaz se zahvaljujem, da nam nekateri koalicijski poslanci berejo poročila Evropske komisije, to znamo brati sami, beremo tudi kaj drugega, ne samo to kar je dobro in to tudi nas spodbuja. Dejstvo pa je, da pa beremo recimo tudi poročilo svetovnega gospodarskega foruma za leto 2016 in 2017, ki ugotavlja, da slovensko davčno okolje ne spodbuja niti k investiranju, niti k delu. Ocena spodbudnosti davčnega okolja za investiranje kaže, da je Slovenija med primerljivimi državami na zadnjem mestu. Prav tako isto poročilo ocenjuje, da je Slovenija na področju spodbudnosti davčnega okolja za delo s še nekoliko slabšo oceno med primerljivimi državami pristala za Avstrijo, za Poljsko, za Slovaško, za Nemčijo, za Češko, za Madžarsko. Gospe in gospodje, danes 90 % razprave ne bi bilo, če bi vi, koalicija in spoštovana Vlada, v začetku mandata izvedli modernizacijo našega okolja, poslovnega okolja, da bi bilo bolj konkurenčno. Izvesti bi morali davčno reformo, pravo davčno reformo, izvesti bi morali zdravstveno reformo, se ne bi cele dneve pogovarjali o problemih v zdravstvu, zdaj je seveda že tudi predsednik Vlade izgubil živce, kar je povsem normalno, izvesti bi morali pokojninsko reformo, da naši mladi, ko bodo enkrat prišli v penzijo, ne bodo reveži tak kot mi in odgovoriti danes, ko imamo proračunsko razpravo na vprašanje ali smo pripravljeni na naslednjo gospodarsko krizo, ki bo, ko bo prišla. Vesel sem, da je z nami danes tudi ministrica za okolje in prostor. Mislim, da je potrebno je ministrica tukaj, koliko se da še sploh narediti. Dajte se zmeniti, da bomo intenzivneje spodbujali vzpostavljanje obnovljivih virov energije. Veste vsi, da tukaj zaostajamo za našimi zavezami. Jaz to danes zelo svobodno lahko govorim, ker sem letos spomladi toplotno črpalko inštaliral, da mi ne bi kdo očital, da to govorim za sebe. Ampak, kaj pa tisti, ki na mesec prinesejo domov morda samo tisoč evrov ali pa 500 evrov? Kdaj bo ta šel na OV, na obnovljive vire energije? Nikoli! Dajte to politiko spremeniti, gospa ministrica, drugače ne bo nič.
Besedo ima gospa Vojka Šergan.
Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Ja, danes razpravljamo o proračunu in sama bi na začetku vendarle rekla, da so v proračunu zagotovljena sredstva za vse potrebe in za vse skupine ljudi. To nekako se mi zdi, da je prav, da v uvodu na to opozorim. Ker se v razpravah vendarle včasih zaide in se razpravlja kot je da res proračun namenjen ne vem komu. Skratka, proračun in sredstva v proračunu so namenjena za potrebe ljudi. Proračun je razvojno naravnan kljub temu, da smo slišali precej pripomb s strani koalicije. Seveda bi, verjam… Pardon, opozicije. Seveda verjamem, da bi opozicija proračun sestavljala pač drugače, kajti tudi   (nadaljevanje) to na nek način je legitimno in pač tako je. Vsaka skupina ljudi in vsak pač razmišlja lahko po svoje in tudi kadar je na poziciji tudi tako načrtuje, tako izvaja in pač vodi bom rekla procese tako kot misli, da je prav.  Zdaj zakaj je proračun razvojno naravnan. Proračun je razvojno naravnan, ker se je pri sestavi proračuna vendarle sledilo vlaganjem v infrastrukturo, v znanost, v varnost in v …
Malo miru prosim.
in v zdravje. Zdaj malo prej je bilo rečeno, da ni v infrastrukturo bilo vlaganj in da je to samo povečanje sredstev samo na račun drugega tira. To ne drži, kajti prav za infrastrukturo, prav za infrastrukturo, cestno pa tudi železniško je namenjen za 2018 - 945 milijonov in za 2019 - 887 milijonov več sredstev. Prav tako je več sredstev za znanost, prvič se sredstva povečujejo in potem za varnost, kar smo tudi že slišali, da je tako v policijo kot tudi v vojsko in prav tako v zdravje. Za zdravje so pravzaprav podvojena sredstva napram letu 2016. In okrepljena so tudi, je tudi financiranje v obnovljive vire energije kar za 822 milijonov. Toliko o teh razvojno naravnanih, razvojno naravnanem proračunu. Seveda makroekonomske razmere so se od lani znatno izboljšale. Zato proračun sledi cilju zmanjšati deficit dolga sektorja država v višini 1,6 milijarde …
Res prosim malo miru, no.
Doseči strukturno dosežen proračun, slediti srednjeročnem fiskalnem cilju in uravnoteženemu razvoju celotne države Slovenije. K temu so in seveda bodo tudi v naslednjem letu pripomogli gospodarska rast, rast izvoza, več zaposlenih, manj brezposelnih. Tukaj naj povem, da je bilo oktobra stanje brezposelnih 83 tisoč in se približujemo in je v bistvu najmanjša brezposelnost v bom rekla nastala in pravzaprav je stopnja brezposelnosti v evro območju 7,9, pri nas pa 5,2. Zdaj govorimo o zmanjšanju brezposelnosti. Pri tem bi rada tudi …
Dajte no!
… opozorila, da se pravzaprav na gospodarskem področju, ko se srečaš s podjetniki, že srečujemo s tem, da ni ustrezne, ustreznih delavcev z ustreznimi kompetencami in bo tukaj potreben popolnoma drug napor, potrebno bo tiste,j ki so na zavodu, ki so pač sposobni delati pač dodatno usposabljati za te kompetence, da bodo zaposljivi. Seveda nekateri, to moramo pa tudi vedeti, pa nikoli ne bodo. Ampak za te je treba pa seveda s socialnimi »kuretivi« in socialnimi pač temi subvencijami in tem pač poskrbeti za to, da tudi ti ljudje spodobno živijo.  Seveda se ob tem rasti tudi veča zasebna potrošnja, tudi rast investicij tujih in domačih je porastu. Prav vsa ministrstva so izpostavila in poudarila, da so zadovoljni s proračunsko perspektivo, glede na stanje ob prevzemu mandata in tukaj bi tudi rada recimo poudarila, da je na primer prvič od leta 2009 prvič se spet namenjajo investicije v osnovno šolstvo. Sicer bi si jih želeli več ampak začetek je in verjamem, da se bo to nekako nadaljevalo.  Prav tako imamo prvič po letu 2008, presežek 51 milijonov in tukaj pri tem je bilo opozorjeno s strani opozicije, da prav zaradi sredstev črpanja Evropske perspektive 2007-2013, pa vendar bi se pri tem ustavila in bi nekako opozorila, da je črpanje sredstev, ko smo nastopili mandat, bil katastrofalen. Bili smo tik pred tem, da se izgubijo pravzaprav vsa ta sredstva za razvoj in prva naloga te Vlade in pa ministrstva za, SVRK, je bilo, da so vzpostavili mehanizme, da se je črpanje evropskih sredstev vzpostavilo in prvi rezultati kažejo na to, da...
Malo miru, lepo prosim!
…pravzaprav 200 milijonov sredstev za 100 procentno črpanje, grozilo pa je, ta teh sredstev sploh ne bomo mogli počrpati. Seveda se pa strinjam, tako kot je bilo opozorjeno, da je pri črpanju evropskih sredstev treba na eni strani je država tista, ki mora določene mehanizme vzpostaviti, da se lahko črpajo. Na drugi strani pa seveda lokalna skupnost in pa akterji na terenu, ki morajo imeti projekte, ki morajo poskrbeti, da se potem ta evropska sredstva počrpajo. Prav tako je tudi kritika, da se črpa evropska sredstva tudi z nove perspektive. Seveda bi si vsi želeli, da bi bilo boljše, pa vendar sem tudi danes jaz dobila na mail na primer posebno poročilo evropskega Računskega sodišča, v katerem opozarjajo in ugotavljajo, da je v tej perspektivi kljub nekaterim ukrepom evropske komisije, je črpanje slabo in da še vedno ugotavljajo, da so dokumenti pri tem zelo zahtevni in verjame, da na podlagi tega poročila, da bo skupen napor tako posameznih članic kot tudi evropske komisije, da se to spremeni, ampak hočem opozoriti, ja, se strinjam, ni vse…
Lepo prosim, če se pogovarjate, se pogovarjajte zunaj.
…pa vendar mi včasih kar po dolgem in po čez obsojamo in kritiziramo, včasih tudi tiste, ki delajo in ki se zavzemajo za to, da bi bili uspešni oziroma, da bi bilo delo dobro opravljeno in s svojimi populističnimi izjavami pravzaprav to nekako negiramo.  Zdaj izpostavljeno je bilo tudi, da je proračun strukturno drugačen. Seveda je strukturno drugačen, če pa je vendarle potrebno opozoriti na to, da se ta Vlada srečuje že od samega začetka z vrsto anomalij, ki so se dogajale in marsikatero napako je bilo potrebno odpraviti. Odpraviti je bilo potrebno plačne anomalije. Potem ostri rezi v preteklosti, ki so jemali preveč rigorozno nekatere pravice ljudem, so se vendarle v tem obdobju skozi proračun pokazale skozi, bom rekla, tudi povečanjem plač, tudi v javnem sektorju. Na primer, minimalna plača, ki prej ni imela dodatkov, se je potem to spremenilo in so zdaj priznani pri minimalni plači tudi dodatki. Potem, pa še vrsto drugih anomalij, da se zdaj ne bi preveč detajlno podajala v samo vsebino.  Zdaj, bilo je rečeno tudi, da fiskalni svet pa ni, da je bila pač negativno. Jaz sem poslušala tudi predstavitev mnenja Fiskalnega sveta, pa vendar je bilo tudi v tem mnenju omenjeno, da je gre zniževanje dolga v pravo smer v proračunu. In da seveda pa   (nadaljevanje) tudi o tem pišejo, da bi bil potreben večji strukturni napor, seveda pa pomeni na drugi strani, to včasih ljudem tudi zamolčimo, če delamo večji strukturni, to se pravi hitrejše spremembe, in če te spremembe nekako ne prerazporejamo, potem na drugi strani ne moremo pričakovati, da bomo lahko potem, da se bo ljudem poznalo to v denarnici, če se na kratko izrazim. Seveda ne, kajti reforme, če se dotaknem reform, na eni strani pomenijo drastične reze in potem seveda, če se namenjajo sredstva za reforme, in če so te prerigorozne in če niso časovno pravilno opredeljene, potem občani in državljani preveč občutijo to težo na svojih plečih, bom rekle, v prihodkih. Tako,kot se je dogajalo…
…Zdaj pa, če se ne boste umirili, bom prekinil sejo…
…v letu 2012, ko je bila marsikatera pravica odvzeta in pozneje vrnjena. Zdaj pravite, da ni reform. Jaz bi omenila, glejte, pokojninska reforma je bila leta 2012 in prve učinke te reforme, pokojninske, praktično zdaj daje prve rezultate. To se pravi… / oglašanje iz dvorane/ Ne, ni naša zasluga. Ni zasluga, dragi kolega…
Gospod Žan Mahnič…
…ni to naša zasluga…
…opomin!
…Hočem pa povedati, da reforme, ki se, ki jih nekdo sprejema, kot ste jih vi 2012, poglejte katerega leta smo, šele zdaj dajejo prve rezultate. In ne morete potem pričakovati, da se tudi tiste spremembe, ki smo jih mi v teh treh letih vendarle, ali pa naša vlada naredila, da bodo že rezultati že vsi kar na mizi in že kar dajali učinke. Ti rezultati in ti učinki se postopoma potem lahko merijo in primerjajo. Zato je davčno prestrukturiranje pri davčni reformi za nas tudi bil primeren ukrep, ker se enostavno potem drastično ne spreminja in posega, ampak se postopoma odpravljajo anomalije in se potem vzpostavlja sistem, ki ga tudi potem lažje uresničujejo v praksi. Zdaj pravite, da ni reforme zdravstva. V zdravstvu vendarle je zakon o zdravstvenem varstvu in zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki prinašata strukturne spremembe na področju sistema zdravstvena varstva in zdravstvenega zavarovanja. In zdaj, če gledamo bodo učinki te reforme seveda niso znani danes in tukaj, ampak bodo znani v prihodnosti. Za to se pravzaprav zavzemamo in v teh reformah se posebej zavzemamo za javno zdravstvo. Zdaj pa, ker se že ravno, ste prej, tudi je kolega omenil, kako se uvrščamo kot Slovenija. Bi pa jaz omenila, bom rekla, svetovni gospodarski forum. To so podatki od septembra, ko je Slovenija na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti pridobila 8 mest med 137 državami, zaseda 48 mesto. In a veste kje je dobila najboljšo oceno, ne boste verjeli - na področju zdravstva in izobraževanja. Zdaj pa ne vem, ali jaz to čisto narobe berem, ali, mislim… Vsak pač prebere tisto, ne vem, kar mu ugaja. Skratka, najslabša ocena je pa vendarle na področju razvitosti finančnega trga, pa vsi mislimo, da je z zdravstvom vse narobe, da je z izobraževanjem vse narobe. V rednici pa rabimo samo čas, da se spremembe, ki so se z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, da se te spremembe uveljavijo. Zdaj, na kakšen način naj bi tudi državljanke in državljani občutili večjo gospodarsko rast, sem že nekatere stvari nanizala, pa vendar bi se dotaknila še tega, da smo vendarle pri prestrukturiranju, davčnem prestrukturiranju tako popravili dohodninsko lestvico z 1,6-kratnikom. To se pravi, tisti, ki so v višjem dohodkovnem razredu, kot tudi tistim, ki so   (nadaljevanje) v najnižjem, kajti letno že v letošnji dohodninski lestvici, ki jo bomo v naslednjem letu, v bistvu bo na davčnem področju oziroma bo to vidna pri plačilu dohodnine, bodo privarčevali 300 evrov letno. In to se mi zdi, da za dohodke okrog 10 tisoč evrov letno, je to tudi nek, bom rekla, prihranek. Potem smo študentom namenili določene olajšave. Otroški dodatek bodo prejele tudi družine s sedmim in osmim dohodkovnim razredom. Poslovna uspešnost, to se pravi 13. plača, bo, v naslednjih dneh bomo sprejeli še dodaten davčni paket, nov davčni paket za letošnje leto, kjer bo celo 100-procentna olajšava dohodninska. Prav tako je zagotovljena minimalna pokojnina za polno delovno dobo 500 evrov. Jaz bom tukaj rekla, da se strinjam, da to ni zadosti, ampak prvi korak pa je in to vsekakor bo ljudem tudi prineslo, bom rekla, določene prihodke večje. Jaz bi še enkrat rada poudarila, da ta Vlada porablja sredstva za potrebe ljudi. Bi si pa res včasih želela manj populizma in več predlogov, ki bi bili, bom rekla, dobri za ljudi v tem smislu, da ne bi se iz tega razvil populizem, ampak da se resnično sama vsebina dotakne ljudi v tem smislu, ne da enkrat, tako kot je že kolega rekel, enkrat eni skupini nekaj damo, pa ji potem naslednjič vzamemo drugi skupini in da vedno delamo krivice. Jaz se zavzemam za to, tudi sama zelo pri kakršnemkoli predlogu, da sledimo temu, da poskušamo odpravljati, bom rekla, pa delati dobro in prav. V teh treh letih smo pravzaprav sprejeli, je bilo s strani Vlade sprejeto veliko pozitivnih ukrepov, zato da so danes pravzaprav takšni rezultati. Čeprav seveda gospodarstvo polni proračun z davki, prispevki in seveda tudi delavni ljudje, ampak na nek način, če Vlada ne bi ustreznega okolja zagotavljala, seveda ni potem uspehov tudi na drugih področjih. Tako da mislim, da sta predlagana proračuna korektna, da vodita k stabilnosti javnih financ in gresta v smeri, ki omogoča stabilnost naše države. Obseg javne porabe pa je načrtovan tako, da lahko izvajamo in da so lahko ugodnejše gospodarske razmere, da je lahko gospodarska rast. To konjunkturo, ki pa v tem trenutku seveda je, pa je potrebno izkoristiti za to, da se pripravimo na nov gospodarski obrat, zato da za naslednjo krizo nekako smo bolj pripravljeni.  Zdaj bi pa mogoče samo še eno stvar, no. Zadnjič smo tudi na odboru, pa tudi danes je bilo omenjeno, da čisto vse amandmaje zavrnemo. Ampak, bom rekla, da tudi nekateri amandmaji, ki so bili zavrnjeni, je v bistvu bila na samem odboru tudi obrazložitev. Recimo, koliko je namenjeno za 3. razvojno os. In ko je bil vložen amandma, je bilo s strani Ministrstva za infrastrukturo zelo natančno pojasnjeno, zakaj pravzaprav nekateri projekti nimajo finančne postavke v proračunu 2018-2019. Zdaj pa, ker je obrazložitev bila že tam zelo natančna in dolga, tudi jaz je imam pred sabo, bi pa vendarle rada pri tem opozorila, da je nekako predvidena, da so posamezni odseki iz te 3. osi vendarle, da se ureja dokumentacija, da se ureja umeščanje v prostor in da se bo predvidoma gradnja, to je pa bilo povedano  (nadaljevanje) začela leta 2020 in poglejte, če je neka gradnja predvidena 2020 potem je res nesmiselno, da se neka proračunska sredstva zagotavljajo že v 2018 ali pa 2019, ampak OK, jaz se samo, tudi sama razmišljala, da je mogoče prav, da kake stvari tudi, da smo bolj prijazni drug do drugega pa bolj povezovalni pa, da se ne jemlje, da se vse samo zavrne zaradi tega, ker je iz opozicije, ampak nekateri predlogu tudi nimajo pač prave podlage. Tako, da toliko za enkrat. Hvala lepa.
Najprej replika gospa Jelka Godec.
Ja, gospa Vojka Šergan z vsem spoštovanjem, jaz bi od vas pričakovala zdaj, rekli ste, da govorimo mi populistično, vi pa ne. Nenehno govorite, uvedli smo spremembe, uvedli smo ukrepe ali bi lahko prosim enkrat konkretno povedali en ukrep katerega ste uvedli in bo rezultat viden čez 2 leti, ker ukrep, ki ste ga vi uvedli v zdravstvu, skrajševanje čakalnih dob se je povečala čakala doba za stokrat. To je ena zadeva in ne govoriti, smo uvedli ukrepe, smo uvedli spremembe, mi smo za javno zdravstvo, ne gospa Šerganova govorite, mi smo za kvalitetno, kakovostno zdravstvo v Sloveniji ne glede na to katero je javno ali zasebno, ampak zdaj vas ponovno sprašujem, imate še možnost razprave, da odgovorite kateri so konkretni ukrepi na področju zdravstva, šolstva, črpanja evropskih sredstev, infrastrukture in tako naprej, torej kar lahko grete po postavki pa postavki, bi me pa zanimalo zdravstvo, ker sem slišala od naše vodje poslanske skupine glede na vašo razpravo, da nimamo mi v naši poslanski pojma o zdravstvu, da bo sklical posebno sejo / smeh/… Naše poslanske in nas boste vi lahko podučila, ker imamo baje zelo dobro zdravstvo, tako vi pravite, da so mednarodne raziskave pokazale. Gospa Šergan, jaz vas nekaj prosim, odprite si današnje medije, odprite si katerikoli portal, katerikoli časopis danes pa si preberite kaj se v slovenskem javnem zdravstvu dogaja. Ja, vaša Vlada daje denar za ljudi, ja kam pa ga naj da? Ampak vprašanje je za katere ljudi? To je pa veliko vprašanje, 136 milijonov ni za tistega bolnika, ki čaka že 6 let, ne, za dobavitelja gospa Šerganova, za dobavitelje, da lahko vam dam spisek dobaviteljev, ki so ta denar dobili in prosim ponovno ukrepi, ki bodo pripomogli, da v naslednjem letu 2018 pa v letu 2019 in 2020 ne bodo povzročali oziroma pripomogli k zmanjšanju primanjkljaja v zdravstvu. Da UKC Ljubljana ne bo imel 99 milijonov zgube, da bodo bolnišnice poslovale vse pozitivno, da mladi zdravniki ne bodo odhajali v tujino pa lahko še kaj naprej naštevam. Kar se tiče pa evropskih sredstev gospa Šerganova, v katerem milnem mehurčku pa vi živite? 2014 se ni začela evropska perspektiva, 2014, no mislim nova ja, ampak prej je že bilo in mehanizmi gospa Šerganova so bili nastavljeni prej…
Tri minute.
Ker v Evropi ne delajo, ja to je replika, ker v Evropi ne delajo tako, da naredijo mehanizme za ne vem…
To sploh ni replika, od začetka ne, ampak vseeno.
Pozivam gospo Šerganova, da mi odgovori na zadeve, torej ukrepe, ki jih je ta Vlada izvedla, ker je govorila, da so izvedli ukrepe, da bo v prihodnosti pač slovensko zdravstvo, šolstvo, črpanje evropskih sredstev in tako naprej uspešno in, ker danes teh ukrepov ne vidimo v opoziciji očitno in tudi ljudje ne…
Tri minute so že čez.
Potem vas bi prosila, če lahko nato v svoji razpravi naprej, ker imate še možnost, odgovorite, vsaj to.
Zdaj jaz bom vseeno za vsak slučaj prebral odstavek 70. člena, ki govori o repliki, da bomo jasni o čem se pogovarjamo in zakaj lahko preskočimo vrsto. »Vsak razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca, torej repliko v kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razpravo napačno razumljena ali napačno interpretirana. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Replika se mora omejiti samo na potrebna pojasnila in ne sme trajati več kot tri minute.« To je eno od izhodišč, potem je pa naprej   (nadaljevanje) tisto, da replika na repliko ni dovoljena, razen, če gre za res izjemno zadevo glede ne vem česa in mora predsedujoči tako zadevo oceniti.  Zdaj ima pa glede na to kar sem o 70. členu prebral, besedo za repliko gospod Jožef Horvat.
Hvala gospod predsednik.  Bom upošteval. Spoštovani kolegici Vojki Šergan. Prepoznal sem se v njeni razpravi. Draga kolegica, ne da je proračun strukturno drugačen, je strukturno neustrezen. To so besede Fiskalnega sveta, povabite dr. Kračuna na kavo.  Kar se tiče evropskih sredstev. Sem vesel, nisem nevoščljiv, da je Ljubljana dobila 69 milijonov sredi avgusta evropskih sredstev za 135 milijonski kanalizacijski projekt. Vesel pa bi bil, veste, da bi tudi periferija kaj dobila in periferni župani mene kličejo: »Ej, kaj pa to, spet samo centralizacija? A je ta Slovenija samo Ljubljana? Kaj pa mi?« »Jah« nič, zdaj bomo v kratkem obravnavali spet kvartarno poročilo, pa da vidimo kaj je.  Če ste kje prebrali, da je zdravstvo po nekih tujih poročilih v super stanju v Sloveniji, ste vi kot poslanka dolžni, da na to reagirate. Ker sami veste, da to ni res. Pred enim letom sem se trudil, ministrico za zdravje spraševal kdaj bo program zgodnjega odkrivanja raka dojk Dora dosegljiv ženskam v Pomurju. Jaz danes odgovora nimam. Tukaj imamo predstavnice Ministrstva za zdravje, upam, da bodo lahko kaj odgovorile.  Kar se tiče pitne vode. Glejte, tukaj smo bili priča paradi vodnega ponosa. Danes pa Goričko še vedno nima vode. Potrebujemo 40 milijonov, jaz pa, hvala bogu, da mi je v soboto ministrica dala neko upanje kje da bi se lahko našlo teh 40 milijonov, da bi lahko to vodno infrastrukturo zgradili. 280 tisoč Slovenk in Slovencev pije vodo, ki nima deklaracije, če smem tako reči, pitna voda. Kljub Ustavi! Stokrat lahko napišete v Ustavo. Pa si mislim, zdaj pa bo nekaj v tem proračunu, da bomo vendarle odkljukali pravico do pitne vode. Ustava sicer ni izvršilni akt, ampak pove pa veliko več, daje neke usmeritve. Tako da glejte, jaz imam počasi, počasi polno glavo tega …  Aha! Dobro ste izračunali in pravite, da po petih letih pa daje naša pokojninska osnova, pokojninska reforma rezultate. Ta je zagotavlja vzdržni sistem do leta '20. Danes smo leta '17, čez pet let, če bi vi danes naredili reformo, bodo kdaj učinki? Leta '22. Ste zamudili dve leti. Črna pika.
Sedaj pa ima besedo oziroma k besedi se je javila državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, gospa Jožica Maučec Zakotnik.
Jožica Mavčec Zakotnik
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.  Dovolite, da odgovorim na nekaj vprašanj iz današnje razprave. Mogoče najprej odgovor gospodu poslancu gospodu Horvatu.  V Pomurju se Dora presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojke odpira 24. novembra zdaj v tem mesecu. / aplavz/ Potem … / oglašanje iz dvorane/ potem še se pravi v januarju na Koroškem. Se pravi zdaj se v Celju, Pomurju, Koroškem in s tem pravzaprav zagotavljamo, da je cela Slovenija pokrita s presejalnim programom za zgodnje odkrivanje raka dojke in to zagotavljam z res kvalitetnim presejalnim programom, ki ženskam od 50 do 69 leta s presejanjem na vsaki dve leti omogoča, se pravi, da res zgodaj odkrije tega raka in da v zdravstvenem sistemu, ki zagotovljeno v tem programu zagotavlja vrhunske storitve, se pravi tudi nadaljnjo obravnavo, če pride do suma na raka. Mogoče tukaj poudarim to, da smo v Sloveniji ena redkih držav, ki ima vse tri presejalne programe, se pravi na področjih kjer dejansko obstajajo dokazani učinkoviti presejalni programi, Dora, Zora in Svit, pokrito zgodnjo odkrivanje raka dojke, raka materničnega vratu in debelega črevesja in danke pri moških in ženskah od starosti 50 do 74 let in da sta presejalna programa   (nadaljevanje) Zora in pa Svit, ki teče zdaj deveto leto, Zora od leta 2003 na nacionalni ravni, da res dokazano odkrivata predrakave spremembe in vplivata tudi na zmanjševanje pojavnosti raka, se pravi Svit, ki teče 8 let, 9. leto je zmanjšal število rakov, ki je stalno rastlo, vsa desetletja, iz leta v leto je od leta 2010, 2009 je začel delovati na nacionalni ravni in 2013, leto 2013 je bilo že 350 rakov debelega črevesa in danke manj. To se iz leta v leto zmanjšuje in seveda tudi odkrivamo zgodnje rake, 70 oziroma 75 % rakov v Svitu je odkritih v zgodnji fazi. Hkrati so vsi trije programi, zagotavljajo zelo visoko stroškovno učinkovitost, se pravi, če vzamemo samo program Svit, vložimo za to 6 milijonov evrov na letni ravni, z vštetimi sredstvi pa prihranimo na letni ravni 20 milijonov evrov. Tako da kar se tega tiče res lahko zagotavljam, da smo vodilni v Evropi ali pa celo v svetu. Morda, da odgovorim na nekaj vprašanj iz proračuna. V bistvu kaj bomo zagotavljali s sredstvi, se pravi s 40 milijoni evri, ki jih je proračun prevzel in s tem razbremenil zdravstveno blagajno in teh 40 milijonov pravzaprav pustil v zdravstveni blagajni, da se namenijo sredstva za skrajševanje čakalnih dob in pa tudi za nove potrebne programe. Ta sredstva so namenjena za zagotavljanje podiplomskega usposabljanja zdravstvenih delavcev in sicer za zagotavljanje financiranja pripravnikov in sekudnarijev in za specializacije za potrebe javne zdravstvene službe in sicer imamo določene seveda tudi kazalnike za ta sredstva in sicer za financiranje stroškov pripravnikov bomo s tem zagotovili financiranje 3 tisoč 200 pripravnikov v letu 2018 in 2019 in 2020, vsako leto toliko in pa seveda tudi število specializacij z letom 2018 530 specializacij, se pravi zdravstvenega kadra zdravnikov, tisoč 100 v 2019 in tisoč 800 v letu 2020. S tem ukrepom, se pravi, poleg razbremenitve zdravstvene blagajne seveda zagotavljamo neprekinjeno in ustrezno število kvalificiranih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev za samostojno delo v zdravstveni dejavnosti. Moram poudariti, da se Ministrstvo za zdravje oziroma proračun prevzema stroške tega, Ministrstvo za zdravje pa tudi po ustrezni zakonodaji prevzema nalogo načrtovanega razpisovanja specializacij skupaj s stroko in z izvajalci zdravstvene dejavnosti, se pravi, da bomo na osnovi postavitve mreže zdravstvenih delavcev, ki bodo zagotavljali ustrezne storitve in pa z načrtovanjem specializacij lahko zagotavljali v zdravstvenem sistemu, se pravi ustrezno število določenih specializacij tam kjer jih seveda najbolj potrebujemo.  Drugo vprašanje je bilo kako bomo, seveda vroča razprava in seveda nismo vsi prepričani oziroma niste vsi v prepričanju v učinkovitost trošenja sredstev, se pravi 18 milijonov evrov, ki so namenjena že v letošnjem letu in tudi v naslednjem letu za skrajševanje čakalnih dob in zagotavljanje kakovosti v zdravstvu. Moram poudariti, da sigurno v zdravstvenem sistemu ni mamo dovolj sredstev za zagotavljanje vseh storitev, ki jih naša populacija potrebuje, kajti vsa ta leta, se pravi od leta 2008 dalje, vsi dobro veste, v času krize so se cene zdravstvenih storitev manjšale iz leta v leto. Prav zakup, zajeten kup denarja je bil pravzaprav v tem času odvzet zdravstvu   (nadaljevanje) in zaradi tega težko pričakujemo, da s sredstvi, ki jih imamo v zdravstvenem sistemu, zagotavljamo vse, kar bi si pravzaprav želeli. Moramo se zavedati, da, se pravi sodoben svet oziroma Slovenija je med njimi seveda, imamo porast kroničnih bolezni, drago zdravljenje in zdravstveni sistem potrebuje nova sredstva finančna. Vendar kljub vsemu, se pravi z namenjeni sredstvi za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu smo prepričani, da bomo dosegli teh 10 %, ki smo si jih zastavili, skrajševanja, se pravi, čakalnih dob na prve ambulantne preglede nad dopustno čakalno dobo in pa tudi števila čakajočih pacientov na storitve nad čakalno dobo. Postavili smo si kazalnik iz izhodiščnega na zmanjšanje za 10 % in vsekakor smo prepričani, da bomo to v naslednjem letu dosegli. Potem je bilo vprašanje, kar se tiče investicij, in sicer vprašanje, kam, za kaj so namenjena investicijska sredstva za Splošno bolnišnico Celje, ali je to novogradnja, ali je to rekonstrukcija. Gre za projekt na obstoječi lokaciji, in sicer del objekta se ruši in v tem delu se izvaja novogradnja, v določenih delih pa se izvaja rekonstrukcija. In v letu 2018 je 5 milijonov namenjenih za, najprej za pripravo dokumentacije in za preprojektiranje, v 2019 pa se začenja gradnja v treh fazah. Morda bi samo izpostavila še to, ker je bilo tudi nekako očitano, da je premalo sredstev za investicije v zdravstvu. Vsekakor verjetno je res, da bi jih rabili še več, vendar v 2018 zagotavljamo 38 milijonov evrov integralnih ter evropskih sredstev in dodatnih okvirno 30 milijonov kumuliranih sredstev proračunskega sklada in da so 10 velikih investicijskih projektov je v 10 pravzaprav inštitucijah. Mogoče še glede učinkovitejšega poslovanja javnozdravstvenih zavodov in zmanjševanja izgub v zdravstvu. Seveda vsi poznamo številko, to magično, 136 milijonov evrov. Z interventnim zakonom za pozitivno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki jih ustanavlja država oziroma Vlada, je seveda, cilj je, da se preko sanacijskih ukrepov oziroma sanacijskega odbora, ki ga imenuje ministrica, se pravi pomaga priti do pozitivnega poslovanja, se pravi ta sanacijski odbor, ki ima svetovalno vlogo, pripravi strokovna izhodišča za pripravo sanacijskih programov in ti programi bodo z ozirom na inštitucijo in način poslovanja potem imeli tudi določene kazalnike uspešnosti za spremljanje pač uspešnosti sanacije. Pa še vseeno enkrat poudarim, da izguba v teh javnozdravstvenih zavodih ni posledica, kot se očita, zgolj ali pa zaradi slabega poslovanja, tudi verjetno delno, ampak zaradi vseh teh vzrokov, ki sem jih že navedla, se pravi nekega progresivnega zmanjševanja sredstev, finančnih sredstev, v zdravstvu, ki so namenjeni za zdravstvene storitve, se pravi nižanje cen zdravstvenih storitev, ki je zneslo velik obseg sredstev, poznate tudi, skoraj do ene milijarde je to bilo, kar je bilo odtegnjeno. Se pravi, da s tem ukrepom izboljšanje poslovanja bo seveda ustrezen ukrep, da bojo javni zdravstveni zavodi poslovali ustrezno z ozirom na sanacijske programe. Hvala lepa.
Besedo ima še državna sekretarka na Ministrstvu za finance, mag. Saša Jazbec.
Saša Jazbec
/ izklopljen mikrofon/ Hvala lepa za besedo.
Prosim, če se izključite. Hvala.
Saša Jazbec
Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni. Moram se odzvati na velikokrat omenjeno dejstvo, da ima ta Vlada na razpolago milijardo 400 več davčnih prihodkov. To drži, ampak kam gre ta denar? Saldo državnega proračuna bo v naslednjem letu boljši od tistega v 2014, se pravi takrat, ko je bilo toliko manj prihodkov, za milijardo 250. Takrat je bilo milijardo 195 primanjkljaja, naslednje leto bo 51 milijonov presežka. Poleg tega so se v vmesnem času začeli sproščati varčevalni ukrepi v javnem sektorju na področju plač, tako da gre za plače javnih uslužbencev, se pravi, za neposredne proračunske uporabnike in za posredne uporabnike, torej preko transferov v javne zavode, da je namenjenih 340 milijonov več. Se pravi, za ljudi, za javne uslužbence. Poleg tega se namenja za znanost 68 milijonov več, za varnost 150 milijonov več, za zdravje, kot je ravnokar govorila kolegica, 80 milijonov več. Tam gre ta dodaten denar. Res je, da se namenja bistveno manj za obresti, 227 milijonov manj obresti bomo plačali naslednje leto kot smo v 2014, ampak to je posledica več dejavnikov. Eno je stanje na finančnih trgih, zgodovinsko nizka raven obrestnih mer. To je danost. Drugo, ki ni danost, je ocena stanja v slovenskem gospodarstvu, tako makro situacije kot fiskalnega stanja. Bonitetne agencije nas ocenjujejo bistveno bolje kot so nas pred leti. Septembra je še MUDIS za dve bonitetni oceni, torej nam povišal oceno, tako da skupaj z višjimi bonitetnimi ocenami gre pa nižji pribitek za kreditno tveganje, tako da se lahko država zadolžuje ceneje, pa tudi tukaj smo morali biti aktivni, smo morali aktivno upravljati z dolgom in menjati pač dolarske višje kupone za evrske obveznice z nižjimi kuponi, tako da od tukaj prihranek, da je treba za obresti namenjati nižje.  Druga nižja postavka, ja, so investicije. 220 milijonov so nižje kot od 2014, ampak vzeti za primerjavo oziroma za osnovno leto 2014 ni zelo strokovno, zato ker leti 2014 in 2015 sta bili leti gospodarske oziroma investicijskega vrha, vrha investicijskega cikla. Veste, da se je takrat zaključevala torej stara perspektiva. Evropska sredstva 2007-2014 in investicije v prihodnjem letu so načrtovane na ravni 944 milijonov evrov, kar je več kakor v letih 2010, 2011, 2012, 2013, se pravi, se vračamo nad raven primerljivih let, ki niso bila vrh tega investicijskega cikla.  In tretje nižja postavka v naslednjem letu je transfer v pokojninsko blagajno. O tej temi ste obširno razpravljali in dejstvo je, da bo državni proračun vplačal v pokojninsko blagajno manj, ampak spet je bil leta 2014, če se z njim primerjamo, najvišji transfer v pokojninsko blagajno. In še vedno je absolutna števila, absolutno transfer, ki ga državni proračun plača v pokojninsko blagajno je približno milijarda 200. Se pravi, gre še vedno za ne nekaj 100 milijonov, kot je bilo nazadnje rečeno, ampak še vedno je tega milijarda 200. Ampak jaz mislim, da za upokojence ni pomembno kaj je vir za njihove pokojnine. Mislim, da je za upokojence pomembno, da je recimo leta 2014, da je bila pokojninska blagajna velika 4 milijarde 950, da je letos zgornja meja, ki je določena v odloku, 5 milijard 156, se pravi, to je več kot 200 milijonov več, in da je naslednje leto zgornja meja za 2018, 5 milijard 381. Se pravi, še 225 milijonov več.  Glede pokojnin, samo še dva stavka. Do 2009 so se usklajevale po sistemskih zakonih. V obdobju od 2010 do 2014 se pokojnine praktično niso usklajevale, ampak zdaj od 2016 dalje se usklajujejo več kot po sistemskem zakonu, ob tem pa puščam ob strani te sodbe, vrednostne, ampak dejstvo je, da je formula za uskladitev pokojnin vezana na rast inflacije oziroma na rast plač in na stopnjo inflacije, in da smo v leti 2015 in 2016 v tej državi imeli deflacijo, se pravi, je splošna rast cen merjena s tem indeksom padla.  Dolg države. kljub temu v tem času narašča. Seveda dolg države narašča ali državnega proračuna ali sektorje države, vedno ko se   (nadaljevanje) izkazuje primanjkljaj in vključno z letošnjim letom in zadnjih deset let porabimo v tej državi več kot zberemo, zato imamo vsako leto primanjkljaj in zato ta primanjkljaj financiramo z dodatnim zadolževanjem. Je pa dejstvo, da bomo, da se bomo morali dodatno zadolževati oziroma da se bomo morali na novo zadolževati vsako leto, ko zapade ena obveznica, ko zapade obveznica v višini milijarde 500 izdaš novo obveznico in s tem pač refinanciraš te potrebe. Tako da, se pa dolg znižuje, tako skladno s fiskalnimi zahtevami, tako da sploh v kot delež, sploh kot delež BDP se pač znižuje.  Glede ocene Fiskalnega sveta, ki je v svoji oceni poudaril, da je proračun delno skladen. Tukaj bi rada poudarila, o tem smo na tem mestu že razpravljali, da gre za dikcijo Evropske komisije, ki države oziroma njihovo izpolnjevanje fiskalnih zadev ocenjuje v matriki, kjer si lahko skladen, delno skladen ali pa obstaja tveganje resnega odstopanja. In ta Vlada si je že v začetku izbrala pot postopne javno finančne konsolidacije in da bo svoj srednjeročni fiskalni cilj dosegla leta 2020. Srednjeročni cilj, medium term objective je namreč strukturno uravnotežen proračun ali pa proračun sektorja države, če sem bolj natančna, kar pa za Republiko Slovenijo ne pomeni saldo nič, se pravi izravnan saldo, ampak pomeni zahteven strukturni presežek v višini 0,25 % BDP. Se pravi mi bomo imeli, mi bomo imeli dosežen srednjeročni cilj, ko bomo dosegali 0,25 % BDP strukturnega presežka in to načrtujemo, da bi dosegli leta 2020. Tak cilj imamo pa postavljen zaradi tega, ker imamo starajočo se populacijo in smo izpostavljeni stroškom staranja zaradi demografskih pritiskov zaradi demografske situacije. Ves čas poudarjamo, da pot oziroma hitrost javno-fiskalne konsolidacije je pomembna.  Mogoče še glede dveh eksplicitnih vprašanj, ki sem jih zasledila na naše teme. Glede NLB in načrtovanja torej dividend iz naslova NLB oziroma cele dividendne politike v '18 in '19 smo tudi na odboru že pojasnili, da smo tudi v 2018 računali na dividende, zato, ker je država v letošnjem letu lastnik banke in je pač logično, da v letu, ko si lastnik, da ko se za to leto deli dobiček, da dobiš del tega dobička in da bo tudi v naprej država ostala vsaj v enem delu lastnik Nove ljubljanske banke. Tako da je upravičeno, dividende tudi v naprej pričakovati iz tega naslova.  Še drugo vprašanje je bilo glede davčnega dolga. Časovna vrsta, če pogledamo kaj dela Finančna uprava. Finančna uprava vsako leto od leta '14 naprej pobere več javnofinančnih dajatev, med tem, ko je stanje davčnega dolga je pa nižje. Se pravi, če gledamo to je edini relevanten kazalec, zdaj gledaš kakšno je stanje dolga glede na pobrane javno-finančne dajatve in ta delež se vsako leto znižuje. Iz 10,4 v letu '14 na 9 % ob koncu lanskega leta. Letos imamo šele polletne rezultate. Torej znesek pobranih dajatev je še višji, upad dolga je spet nižji. Tako da v bistvu časovna vrsta kaže na učinkovito izterjavo davčnega dolga, pa tudi v primerjavi z drugimi finančnimi upravami je naša finančna uprava uspešna, saj na letni ravni ostane nepobranega manj kot en odstotek javno finančnih dajatev, odpis davčnega dolga je pa predvsem posledica stečajnih postopkov in to ni ena nova metoda zniževanja davčnega dolga. Tako da, toliko z moje strani.  Hvala lepa.
Sprašujem, če želi še kdo razpravljati. Prosim za prijavo.   (nadaljevanje)Besedo ima mag. Andrej Šircelj.
Ja, hvala lepa. Zdaj tekom razprav je bilo kar veliko poudarkov seveda na ta pozitivno plat proračuna za leto 2018 in leto 2019. Zdaj ta pozitivna plat kakorkoli že jo gledamo temelji na večji davčnih prihodkih, državna sekretarka je govorila o 1,4 milijarde od leta 2014 naprej, lahko govorimo pa tudi o eni milijardi večji prihodkov, javnofinančnih prihodkov, če gledamo položaj 2017, če ocenimo za prihodke za leto 2017 glede na leto 2016, približno za 500 milijonov so bili ti prihodki dejansko večji v prvem letu 2017 glede na obdobje 2016. To je seveda res in zdaj drugo vprašanje, ki sem ga jaz tudi že zastavil v dopoldanski razpravi pa je, ali vsi ti podatki, makro ekonomski, makro ekonomski podatki, tudi to kar je zdaj državna sekretarka dejansko navajala, ali vsa ta pozitivna energija dejansko pride do ljudi? Ne samo v obliki energije kot take, ampak tudi materializirani obliki in ali je ta proračun dejansko za ljudi in tukaj jaz mislim, da ne. Mi se lahko tukaj pogovarjamo o makro ekonomskih zadevah, kako krasne so, od tega ljudje v denarnici ne bodo imeli dejansko nič. Seveda vedno boste lahko rekli lahko bi bilo še slabše, lahko bi bilo še slabše, če bi prišla trojka, lahko bi bilo še slabše, če takrat ne bi naredili enega ali drugega, ampak kaj dosti od tega dejansko ne bodo imeli. In tukaj so prvi tisti, ki jih pač opozarjamo na vse to, so na eni strani upokojenci, ker ZUJF kakorkoli ga je sprejela takrat Vlada Janeza Janše, ampak ta ZUJF še vedno velja, glejte gospe in gospodje, ne samo, da velja, ta ZUJF dejansko tiste določbe, ki so v ZUJFU se enostavno prenesejo v druge zakone in zaradi tega dejansko pride do tega, da ti ukrepi nočejo ali pa ta Vlada jih ne želi odpraviti čeprav ima večje prihodke, ima gospodarsko rast in tako naprej. To je na eni strani, če govorimo seveda o upokojencih. Tukaj kar je bilo seveda tudi zdajle povedano o tem, da bo imela pokojninska blagajna eno leto 4,5 milijarde, drugo leto 5,2 milijarde in tako naprej in, ker je bilo poudarjeno, da to je pomembno za upokojence, ne gospe in gospodje, za upokojence ali pa za upokojence kot posameznika je pomembna pokojnina, ki jo dobi vsak mesec na transakcijski račun. Je čisto vseeno ali ima pokojninska blagajna 5 milijard ali ima 4 milijarde pa pol za njega, ampak za njega je pomembno ali ima on pokojnino 370 evrov ali pokojnino 390 evrov. Ampak on ima, če zdaj figurativno govorim še vedno 370 evrov čeprav je, so bile takrat, ko je bil ZUJF narejene na tem področju največje restrikcije, takrat je bilo največji omejevalni ukrepi, če tako rečem s slovensko besedo. In to je problematičnost tega proračuna, da se denar kanalizira v napačne kanale, to je in, če ministrica za finance reče, ja, jaz nisem zato, da gre za več transferjev, ampak za to, da se ustvarijo pogoji, ja, gospe in gospodje, pogoje ste ustvarjali tako, da ste zviševali davčne stopnje poenostavljeno rečeno, ne bi jih še enkrat našteval. Ne zniževali, ne ustvarjali boljše tudi administrativne pogoje, ampak v glavnem je šlo seveda to na račun davčnih stopenj in zdaj, če državna sekretarka govori o 340 milijonih in pravi, ja saj to je za ljudi, 340 milijonov bomo dali več za plače javnih uslužbencev, glejte, prav, nič narobe, ampak koliko boste dali   (nadaljevanje) pa na druge načine za tiste, ki niso javni uslužbenci? Za tiste, ki dejansko plačajo? Koliko boste pa spodbudili te pogoje? V tem je zdaj srž težav tega proračuna. Koliko bo šlo seveda tistim, ki niso javni uslužbenci, ali pa koliko bo šlo za investicije, koliko bo šlo za znanost. Ali gre zadosti za znanost, a gre zadosti za šolstvo. V tem je, bom rekel ta težava tega proračuna. Ne zato, da bomo zdaj samo dali javnim uslužbencem več denarja. Tudi ostalim in tudi to se lahko kanalizira. In tukaj ni te razvojne komponente ali pa ni poudarjena zadosti te razvojne komponente. In ni seveda tudi zadosti poudarjeno, da se tiste zadeve razrešijo dokončno, ki so bile narejene z Zujfom, ampak da se ta Zujf naprej vleče. Saj vam ga ni treba. Noben makroekonomski kazalec ne kaže na to, da se ta Zujf vleče naprej.  Zdaj, tukaj je tudi vedno poudarjeno to, obresti so danost. Obresti, ki jih moramo plačati so danost. Glejte, če imamo danes zadolževanje po nižji obrestni meri, potem to seveda ni danost. Mi te obresti, ki jih plačujemo v višini ene milijarde evrov potem niso danost in seveda Vlada je na tem področju nekaj naredila in prav je, da dela tudi še naprej.  Zdaj, če govorimo o Fiskalnem svetu in ali je to v skladu ali ni to v skladu s Fiskalnim svetom oziroma kot je bilo rečeno, delno skladno. Glejte, jaz mislim, da bi bilo treba mnenje Fiskalnega sveta vzeti zelo resno, tudi v povezavi s strukturnim primanjkljajem, ker država ali pa ta Vlada ni uspela zagotoviti takih temeljev javnih financ, da bi v primeru ponovne krize, ki bo enkrat prišla, ker pač v tem ekonomskem sistemu se vsakih 7, 8 let ponovi ta kriza, da bi takrat ta država imela toliko zdrave temelje, da bi krizo enostavno lahko preživela na najelegantnejši način in brez kakršnihkoli odrekanj, ampak tega ni naredila in na to opozarjajo, če želite svetovni ekonomisti in svetovne finančne organizacije. Christine Lagarde je povedala, živimo v izobilju, cel svet, gospodarska rast se dviguje, ampak dajte narediti strukturne reforme za slabe čase. Glejte, ta Vlada jih ni naredila in jih tudi do volitev ne bo naredila, na področju zdravstva, ki je najbolj kritično v tem pogledu. Tudi na področju ugodnejših pogojev poslovanja. In tukaj je zdaj ta težava pri tem proračunu. Drugače pa seveda jaz se strinjam, da toliko denarja kolikor ga zdaj seveda več dobite, je to seveda lahko delati, ni težava v tem. Težava je v tem, da je treba pripraviti državo na stanje, ko situacija ne bo tako dobra, to je prvič in drugič, da se da ljudem tisto kar dejansko si zaslužijo oziroma čemur so se odrekli v času krize in tretje, da se mladim da perspektivo. Mladim se da perspektivo, da sploh ostanejo v tej državi. 8 tisoč 800 mladih je po podatkih oziroma ljudi je po podatkih Statističnega urada v letu 2016 zapustilo Slovenijo. 8 tisoč 800 Slovencev. In seveda mi lahko čez nekaj let ob tem, da je seveda tudi toliko ljudi prišlo v Slovenijo, ampak to niso bili Slovenci, lahko pričakujemo popolnoma drugačno sestavo te države tudi glede na demografska gibanja. Ampak glejte, tud s tem proračunom ta koalicija, ta Vlada ne daje možnosti za to, da   (nadaljevanje) bi ljudje dejansko tukaj živeli in imeli dejansko perspektivo. In to ni v redu.
Besedo ima gospa Jelka Godec.
Hvala. Jaz bi se najprej dotaknila pokojnin.  Desus nenehno govori kako so pripomogli k temu, da se bodo pokojnine v prihodnjih letih dvignile, da bodo, ne vem, upokojenci očitno živeli v ne vem kakšni blaginji. Jaz bi tukaj vprašala poslance Desusa in seveda tudi vladno stran, kako je z dolgotrajno oskrbo oziroma s tem, da, seveda tega zakona še vedno ni, in da istočasno, ko je Vlada objavila povišanje pokojnin za nekaj procentov, ne vem, danes smo primerjave slišali takšne in drugačne, hkrati tudi prišel ven ta zakon o zdravstvenem zavarovanju, osnutek, v katerem so izračuni takšni, da se bo oskrbovanje v domu, cena oziroma strošek za posameznega upokojenca povišal od 250 do 800 evrov, odvisno od primera do primera. Zdaj pa vi govorite, da ste za pokojnine, zvišanje pokojnin za nekaj evrov, hkrati istočasno pa Ministrstvo za zdravstvo, ki je prevzelo odgovornost za zakon o dolgotrajni oskrbi, prej je bilo na ministrstvu za delo, dobimo izračune, ki so sramotni za državljane Republike Slovenije. In pred časom je že ta Skupnost socialnih zavodov Slovenije podal tožbo proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, češ da plačujejo premalo iz zdravstvene blagajne za oskrbo v domovih. In po novem, zdaj določene razlike seveda morajo plačati tudi sami oskrbovanci, po novem zakonu, pa bodo oskrbovanci, torej tako, kot sem rekla, od 100 do 830 evrov plačali več sami. Zdaj pa vi meni odgovorite, ali Vlada, ali Desus, predvsem Desus naj odgovori ali bo podprl takšen zakon, ki obremenjuje starejše, nad 80 let predvsem, ker je 50 % tistih ljudi, ki so nad 80 let starih, potrebujejo to oskrbo in da se bo ta procent zvišal seveda še za 20 % v naslednjem letu oziroma še naprej zviševal, definitivno, ker to nenehno poudarjata, da se nanaša populacija stara, kar je vsem jasno, in tega ni treba toliko razlagati, ali bo Desus podprl tak diskriminatorni zakon in kaj o tem pravi ministrstvo, ali ta zakon, ki smo ga dobili v, bom rekla, pogled ali to drži, gospa sekretarka. In ali držijo izračuni, ki jih je podal, ki ga je podala skupnost socialnih zdravstvenih zavodov, vam bom prebrala samo dva oziroma tri primere, čisto primere, ki so jih izračunali koliko bo več treba dati oskrbovancu. Recimo, oskrbovanec je v dom prišel zaradi zloma kolka in osamljenosti, ker je živel sam, zdaj recimo, poleg tega, da plača Zdravstvena zavarovalnica in tako naprej, je, plača uporabnik 699 evrov še zraven, mesečno. Zdaj, bo plačal veliko več in sicer za 465 evrov več, po novem zakonu. Torej, oskrbo v domu, človek, ki je prišel zaradi zloma kolka in osamljenosti, ker je živel sam in je v domu, v osnovno oskrbo. Za 465 evrov po novem zakonu več. Koliko bo višja pokojnina za tega človeka?! Kaj sta tisti dve kepici sladoleda, ali kako je bilo. Naslednji primer je domska namestitev. Oskrbovanka je živela sama, postala nepomična, nima svojcev in tako naprej, zdaj razliko po novem zakonu bo plača 118 evrov več za oskrbo. Človek, ki ga je kap in je nameščen v domu, nepomičen, na sondi, 245 evrov več.  Torej, lepo vas prosim v Desusu nehajte se tolči po prsih in v koaliciji, kako delate za upokojenec, kako delate za starejše, ko dvigujete pokojnine, hkrati pa dolgotrajno oskrbo z novim zakonom povečujete stroške oskrbovanca, ki jih ne bodo zmogli ne oskrbovanec sam, ne s pomočjo po nekod, kjer so socialni problemi ne s svojci. In že danes so velike stiske, predvsem dementnih ljudi in tistih, ki so nepokretni in z novim zakonom, če bo uveljavljen takšen kot je, in tu bi prisila odgovor ministrstva, če ti podatki držijo, ki jih je dala Skupnost socialnih zavodov Slovenije, če to drži, potem danes najbolje, da ste vsi tiho glede teh pokojnin in skrbi za upokojence, ker boste naredili še večjo stisko starejših, predvsem tistih, ki bodo potrebni te domske oskrbe v domu ali drugače.  Druga stvar je pa seveda zdravstvo. 136 milijonov, pa me boste slišali še ne vem kolikokrat, ste dali za ljudi, vendar za določene ljudi in ne za bolnike. 136 milijonov. In ko ste prej rekli, da ni res, vam bom prebrala samo to, katerih je 20 največjih upnikov v UKC Ljubljana, ki skupaj dajo 53 milijonov, na hitro da vam preberem: poleg Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Salus veletrgovina, Kemofarmacija, Johnson&Johnson, Sanolabor, Lohse Medias International, Pro …/ nerazumljivo/, /nerazumljivo/ in tako naprej. To vse so dobavitelji, ki so skupaj v UKC Ljubljana, prikazujejo terjatve v višini 53 milijonov. In vi meni sedaj govorite, da gre to za ljudi. Ne gre. Denar v slovenskem zdravstvu ne sledi pacientu do sedaj še nikoli ne in tudi to ministrstvo in tudi ta vlada ni sprejela nobenega ukrepa, ki bi pripomogel k temu, da se ne bi dogajale takšne razlike, da bolnik, ki ne dobi oskrbe v Sloveniji in gre v tujino na oskrbo k zasebniku mu zavarovalnica plača to. Če pa gre k slovenskemu zasebniku pa ne. Sedaj mi pa to razložite. Kje so ukrepi, da bo ne glede na to, kje bo pacient oskrbovan dobil plačano. Saj je sodišče v enem primeru odločilo, da, ta je šel mislim da k zobozdravniku zasebnemu, da mu je potrebno plačati to oskrbo. Zakaj diskirminitorno delujete do domačih zdravnikov? Zakaj ne plačate tudi te oskrbe v zasebnem sektorju? Če greš v tujino ni nobenega problema. Torej, sedaj po novem oziroma vedno bolj odhajajo v tujino pacienti, zdravniki. Poglejte si spletne strani, kjer ponujajo službe v Avstriji, Švici, Nemčiji. Zdravnik dobi, plača je zraven napisana, takoj. Mladi zdravniki te linke delijo po socialnih omrežjih. In ministrica še vedno pravi, ne ni, z našimi ukrepi, s proračunom, z več denarja za izobraževanje mladih zdravnikov oziroma da prenašamo iz zdravstvene zavarovalnice v proračun bomo naredili to, da bodo pač mladi zdravniki ostajali doma. Ja, kazalniki, gospa sekretarka, imate pa napisane tako, v tem primeru za teh 40 milijonov za specializacije, beremo evre, ker jaz ne poznam človeka oziroma kako bi bilo 3 tisoč vejica nič nič. Napišite kazalnike 3 tisoč 200, ne pa kot da pišete evre, da se potem lahko človek prebere, ker vse pač v proračunu tako napisano. Torej, 136 milijonov v Ljubljani, v UKC Ljubljana, 90 milijonov izgube in to boste sedaj pokrili z interventnim zakonom. Uničili ste otroško srčno kirurgijo, pa če hočete to slišati ali ne. Uničili ste jo. In sedaj, kaj ste naredili? Sedaj bi pa tu prosila odgovor Vlade. V proračun namreč na najdem nečesa. Ministrstvo bo ustanovilo nov javni zavod, tako je rekla ministrica, ki bo izvajalo program otroške srčne kirurgije. Jaz sem dobila sedajle vmes en podatek, da naj bi na tem programu deloval nekdo iz tujine, tuji strokovnjaki, ker doma očitno so tako vsi pobegnili, tisti, ki bi lahko delali so odšli. In ta naj bi, dva naj bi bila, imela plačo tudi trikrat oziroma petkrat višjo od domačih strokovnjakov oziroma predstojnikov oddelkov. Sedaj bom pa, ker ne najdem v proračunu, prosim vas, kje v proračunu je ustanovitev novega javnega zavoda, koliko denarja bo šlo za ta nov javni zavod in koliko predvidevate, da bodo stroški dela? Ker po mojih izračunih, če te informacije držijo, bo, če sta to dva, bo to nekje tudi 240, nekje tudi več kot pol milijona letni strošek za plače. Pa ni garant, da bo ta   (nadaljevanje) otroška srčna kirurgija v Sloveniji delovala še naprej. Torej, denarja gre v zdravstvo v zadnjem letu nenormalne količine, nenormalne količine. In še enkrat, danes smo govorili tudi o urgenci, češ naj bi ta ministrica to urgenco rešila. Ta urgenca v Ljubljani je 2007, danes se je šla slikat z gospodom Cerarjem, tam je bil tudi gospod Zemljarič in vsi, direktorja sedanjega nismo videli, seveda ne, ker ga danes rušite, če ga že niste, in to SMC, ker vsi v svetu zavoda teh 6 od Vlade, bo zdaj SMC-jevskih. Torej, kaj zdaj to pomeni? Državni udar oziroma udar na UKC Ljubljana ali pa je Desus in SD rekla, mi se s tem ne bomo več mazali, rešite zadeve. Od danes naprej je potem odgovornost samo na SMC, 6 članov v svetu zavoda, ki bodo sedaj pokorni ministrici, bo rešila UKC Ljubljana, ki požira proračunski denar. In res je, kot je rekla sekretarka, ne gre ves, ni, te izgube niso samo zaradi dobaviteljev, so pa predvsem zaradi dobaviteljev in ministrstvo tudi in ne Vlada ni naredila popolnoma nič, da bi šlo manj denarja za te dobavitelje oziroma manj za material. In je res, ja, tudi nekaj zaradi plač, povišanja plač, in zaradi znižanja cen storitev, ampak to, gospa sekretarka, ste vi povedala danes, ministrica mi je zadnjič trdila, da to ni res, da to ni res. In vi na ministrstvu se boste mogli pa zdaj zmeniti, ali denar, ali so te izgube, ki jih krijemo, tudi iz državnega proračuna, iz denarja davkoplačevalcev, zakaj so te izgube in kako dolgo jih bo še moral proračun pokrivati in kateri so tisti ukrepi, da do teh negativnih številk ne bi prihajalo. In vi na ministrstvu, Vlada je sprostila te varčevalne ukrepe, prevzemite odgovornost za te minuse. Tega pa ne, nihče v Sloveniji ne prevzema odgovornosti za slabe stvari. Ko je pa treba se slikati v UKC Ljubljana, ki vemo, kakšno je stanje, danes sicer naše slovensko zdravstvo je super, potem smo pa vsi tam oziroma ste. In jaz bi prosila torej na odgovore, kje v proračunu Republike Slovenije je namenjen denar za nov javni zavod otroške srčne kirurgije, koliko bodo stroški dela in vsega ostalega za ta program? Dajte nam odgovore, konkretne, na kateri postavki, koliko denarja za leto 2018. Ali je to zdravstvena blagajna ali iz proračuna? Od kod? Ja, ne cmokat, ne cmokat, otroška srčna kirurgija ni za cmokat. To je program, ki je zelo žalosten, da se v takšnih zadevah začne pa, tu noter bo šlo ogromno denarja, pa se ne bojo zadeve rešile. SMC imate od danes naprej, ker imate člane sveta zavoda in pa tudi direktorja, ki ste ga vi nastavili oziroma vaša ministrica, popolno odgovornost tukaj. Očitno, pravim, Desus in SD pri tem ne želi več sodelovati ali pa ne želi prevzemati odgovornosti za popolni polom UKC Ljubljana. Hvala.
Besedo ima Luka Mesec.
Hvala za besedo, gospod predsednik, in lep pozdrav vsem. Jaz bi uvodoma še enkrat opozoril na tehničen problem v proračunu, na katerega sem opozarjal že v soboto na proračunski seji, namreč za nabavo novih 8-kolesnikov, novih Patrij, je v proračunskem memorandumu na strani 11 zapisano, da se bo v naslednjih 2 letih namenilo 52 milijonov evrov, v srednjeročnem obrambnem načrtu države, ki ga je julija sprejela Vlada, ne ministrstvo, ampak Vlada, na kateri, v kateri sedi tudi ministrica za finance, pa piše 72 milijonov evrov. Se pravi, 20 milijonov razlike je v teh 2 dokumentih. In zato še enkrat sprašujem, v soboto smo se zmenili, da do danes priskrbite pisni odgovor. Tega ni bilo, tako da pričakujem, da bo Ministrstvo za finance vsaj ustno pojasnilo, zakaj ta razlika nastaja, zakaj v enem dokumentu Vlade piše 52 milijonov, v drugem dokumentu Vlade piše 72 milijonov. Zanima me enostavno, katera številka je točna in koliko denarja pač nameravate investirati. En zaplet z nabavami Patrij smo že imeli pred leti, vsi dobro veste in vemo, kako se je končal, in ne bi rad,  (nadaljevanje) da se ob nabavljanju novih osem kolesnikov zopet na ta način zapletete.  Kakorkoli, težava s proračunom, ki ga imamo v Levici je malo večja od tega. Namreč zdaj vsi so veliko govorili o potrebnih strukturnih reformah, o tem kako upravljati presežek, javno finančni presežek, ki se pojavlja pač glede na leta prej. V Levici mislimo, da napori te Vlade predvsem niso zadostni na prihodkovni strani proračuna. Se pravi, če Slovenijo postavite ob bok drugim državam v Evropi, boste hitro ugotovili, da smo bistveno podpovprečni pri davkih na premoženje in pri davkih na kapital. Pri teh dveh davčnih postavkah zajamemo bistveno manj sredstev v proračun kot to naredijo primerljive države. Če gledamo relativno Francija zajame sedemkrat več denarja v svoj proračun z naslova davka na premoženje, kot to stori Slovenija. Liberalna Velika Britanija zajame trikrat več davkov z naslova kapitala v svoj proračun kot to stori Slovenija. Zato je rezultat še vedno tako kot je bil pred tremi leti. Povprečen slovenski državljan, zaposlen srednji razred hodi v službo in plačuje davke, je bolj obremenjen, relativno gledano, z davčnimi dajatvami kot recimo njegov premožnejši sodržavljan, ki recimo živi od kapitalskih vložkov in se preživlja ali pa se je preživljal z oddajanjem stanovanja. Tisti, ki delajo bistveno bolj obremenjeno od nekoga, ki živi enostavno od tega, da oddaja stanovanja ali pa je kapitalski vlagatelj. To je ne samo anomalija v proračunu, to je tudi nepravičnost naše davčne ureditve. Zato pričakujemo, da naslednja Vlada, ta Vlada nima več časa, da bi to posegala ampak, da bo naslednja Vlada vsaj približno te anomalije odpravila.  Kar se tiče odhodkovne strani. Že dolgo opozarjamo, da se nam zdi obrambna potrošnja popolnoma odvečna. Slovenija ni vojaško ogrožena ali pa varnostno ogrožena na noben način. Imamo sosednjo Avstrijo, ki je nevtralna država in ne vidimo nobenega razloga zakaj tudi Slovenija ne bi zasledovala neke pozicije nevtralnosti v svetu in se na ta način izogibala izdatkom za misije Nata, za nabavljanje opreme za sodelovanje v Natovih bataljonih, za trošenje denarja za nabavljanje novih Patrij. 207 milijonov bomo porabili za nove Patrie, 1,2 milijardi naj bi porabili za oborožitev za dva Natova bataljona, 46 milijonov na leto so tekoči stroški, ki jih imamo s sodelovanjem v tujih misijah. Ves ta denar ali pa vsaj večino tega denarja bi morali prioritetno investirati v to kar se že celo popoldne omenja. Se pravi bistveno imamo podhranjene investicije v razvoj in raziskovanje, zmanjšujejo se celo glede na prejšnja leta investicije v zdravstvo, predvsem v zdravstveno infrastrukturo, premajhne investicije so v stanovanja, še enkrat poudarjam, za nacionalni stanovanjski sklad je v proračun odmerjenih bornih 790 tisoč evrov, ob tem, da so tržne cene trenutno take, da si jih praktično slovenski državljani z našimi plačami ne morejo več privoščiti, ne najemnih, ne nabavnih cen stanovanj in to so pač vrzeli v katere bi morala država intervenirati.  Vemo, da proračuna kot majhna opozicijska stranka ne moremo bistveno spreminjati. Razumemo, da se je pač Vlada in koalicija, da sta se odločili za nek koncept, mi pa želimo pač opozarjati kjer so anomalije tega koncepta in kaj bi bilo treba v prihodnje   (nadaljevanje) napraviti drugače. Smo pa kljub temu pripravili več amandmajev s katerimi pa želimo vsaj minimalno popravljati to kar si je Vlada zamislila, tako, da si bom vzel par minut, da na kratko predstavim kaj bi želeli popravljati. Zdaj prva star na katero bi opozoril je delovna inšpekcija, v Sloveniji imamo delovno inšpekcijo, ki je bila v letih krize zmanjšana iz 87 na 78 zaposlenih s tem, da se trenutno samo 42 delovnih inšpektorjev ukvarja z kršitvami delovno-pravne zakonodaje. Teh 42 inšpektorjev naj bi imelo pregled na kršitvami zakonodaje v kar 200 tisoč poslovnih subjektih, ki so v tej državi, mislim, da si lahko že iz teh številk ustvarite sliko, da je to praktično nemogoče delo in, da so inšpekcijski nadzori pač tu in tam, ne morejo pa sistematično slediti ali se delovno-pravna zakonodaja v teh podjetjih izvršuje ali ne. Zdaj v soboto smo ob obravnavi Zakona o izvrševanju proračunov s strani ministrice dobili zagotovili, da zakonska podlaga za zaposlitev 20 novih inšpektorjev v letu 2018 je, zakaj dvajsetih? Tak sklep je bil sprejet s podporo koalicije 6. julija letos, ko smo na predlog Levice obravnavali stanje v delovni inšpekciji. Z amandmajem k proračunu za leto 2019 pa želimo zagotoviti tudi sredstva za to, se pravi 600 tisoč dodatnih sredstev za proračunskega uporabnika delovna inšpekcija s katerimi bi zaposlili teh 20 novih inšpektorjev v naslednjem letu, mislimo, da je to pač povsem realna proračunska postavka in, da z neko minimalno voljo koalicije bi morala biti sprejeta.  Potem nekoliko ambicioznejši smo pri stanovanjih, zdaj tam bi k tem 790 tisoč evrom dodali še 4 milijone dodatnih sredstev kar bi bila recimo temu neka minimalna spodbuda zato, da se začnejo spodbujati alternativne oblike gradnje in deljenja stanovanj, teh 4 milijone ciljamo predvsem na stanovanjske zadruge, opozarjamo pa, da, če bomo hoteli, da bodo mladi, predvsem mladi, ki do stanovanj težko dostopajo pod trenutnimi pogoji lahko normalno živeli v tej državi bo treba v naslednjih letih v stanovanjsko politiko vlagati bistveno več, treba bo zagotoviti, da se bodo cene na trgu sistematično nižale, da stanovanjski sklad ne bo obratoval kot nepremičninska agencija, ampak dejansko kot stanovanjski sklad, ki zagotavljal najem in nakup stanovanj po netržnih cenah in targetiral skupine, ki ta stanovanja rabijo. Predvsem imam tukaj v mislih ljudi iz moje generacije, ker o tem sem govoril že na odboru, številni enostavno vidijo, da, če se preselijo na Dunaj, v Berlin ali pa kakšno drugo evropsko mesto imajo tam hitro bistveno boljše življenje, bistveno boljše pogoje za delo in življenje, plače so višje, do stanovanj pa je lažje priti za nižje cene. Na Dunaju so najemnine nižje kot v Ljubljani recimo kljub temu, da je tam standard, splošni življenjski standard dvakrat do trikrat višji kot tu. In to je naloga tako nacionalnega stanovanjskega sklada kot države v celoti, da zagotovi tako zakonske kot infrastrukturne pogoje, da se lahko temu cilju približamo.  Tretji amandma, ki ga bom predstavil zdaj je pa, so pa sredstva za socialno pomoč. Zdaj Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je izračunalo, da so minimalni življenjski stroški v tej državi 613 evrov mesečno za samsko odraslo osebo. Če od tega odštejemo sredstva za rekreacijo, kulturno potrošnjo, zavarovanja in stanovanje pridemo na 443 evrov kar naj bi bil absolutni eksistenčni minimum v tej državi in mi želimo, da se minimalna socialna pomoč izenači s to število, se pravi, toliko kolikor je absolutne eksistenčni minimum mora država garantirati vsakemu, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne more dobiti zaposlitve ali pa dela ni zmožen. Zato bi rabili ambicioznejšo številko. V našem amandmaju je opredeljenih 50 milijonov evrov, opredeljeno je tudi iz katerih naslovov bi ta denar lahko na čim bolj neboleč način dobili. Opozarjamo pa, da moramo kot država kot parlament in kot Vlada poskrbeti, da bo gospodarska rast in prosperiteta, ki sta se v državo vrnili v zadnjih nekaj letih, deljena z vsemi. Upam, da bo Vlada in da bosta vlada in koalicija razumeli dobronamernost naših amandmajev. Nismo na noben način poskušali s kakšnimi demagoškimi triki recimo sredstva, ki so namenjena poplačilu zunanjih obveznosti, ki jih naša država ima, preusmerjati v lokalne ceste ali pa kaj drugega kot so kakšne stranke počele, ampak smo poskušali na konstruktiven način s čim bolj minimalnimi posegi pokrpati tista področja, ki se nam zdijo prioritetna in kjer smo pričakovali, da bi lahko naša stališča in stališča trenutne koalicije prišla skupaj.  Tako. S tem bom zaključil. Kot sem rekel, upamo, da bomo v naslednjih mandatih uspeli pripraviti bolj socialno pravične proračune in bolj predvsem razvojno naravnane proračune, ki bodo imeli koncept kako to družbo razvijati in ne samo kako se približevati nekim zelo abstraktnim makroekonomskim specifikam kot je recimo to kar ministrstvo govori o strukturni uravnoteženosti proračuna. Proračun je predvsem sredstvo s katerim država zasleduje socialne, ekonomske in razvojne cilje in kot takega je tudi treba začeti obravnavati.  Hvala.
Besedo ima gospa Urška Ban.
Najlepša hvala za dano besedo. Lepo pozdrav tudi z moje strani!  Dobrih devet ur že danes razpravljamo o proračunu, o dveh proračunskih dokumentih za naslednji dve leti. Verjetno po vseh teh razpravah tudi sama ne bom povedala nič kaj dosti novega, vendar je morda prav, da kakšno stvar tudi ponovim, saj je bilo danes tudi v tej dvorani že ugotovljeno, da se enostavno ne slišimo.  Začela bi morda takole, pa čeprav je bilo to tudi že nekajkrat povedano, pa se mi zdi vseeno pomembno, da je bilo glavno vodilo pri pripravi tudi tokratnih obeh proračunskih dokumentov kot je praktično že cel mandat te Vlade, zagotavljanje stabilnosti javnih financ. Zdaj, spomnimo se na tej točki še enkrat. V letu 2014 je bil naš primanjkljaj več kot eno milijardo, slabih 1,2 milijardi evrov. Danes ob teh dveh proračunskih dokumentih se pogovarjamo prvič po desetih letih o proračunskih presežkih za ca 50 milijonov evrov v obeh letih. In da je bil glavni cilj pri pripravi teh dveh dokumentov prav nadaljnja javnofinančna konsolidacija, je po mojem edino pravo načelo, edini pravi cilj, saj bo verjetno oziroma je to osnova za stabilen ekonomski, gospodarski in tudi socialni razvoj naše države. Res je, da so danes makroekonomska gibanja in tudi napovedi zelo ugodne in zaradi tega so verjetno naša pričakovanja, pa ne samo naša, tukaj ki sprejemamo ta proračun, ampak tudi pričakovanja naših državljanov in državljank upravičeno visoka oziroma velika. V luči, ko imamo visoko gospodarsko rast, pozitivno rast, ko je ekonomsko okolje ugodno, ko je trg dela v vzponu, ko ima več ljudi delo, ko se brezposelnost niža, znižuje, je verjetno normalno, da so naša pričakovanja kot celota     (nadaljevanje) in še posebej na določenih segmentih, ki so nam morda bližje, visoka. To se zdi meni povsem razumljivo. In iz tega je logično, da bi želeli čim prej nadoknaditi ves zaostanek, ki je bil zaradi nastopa krize zaznan na veliko proračunskih področjih, na veliko proračunskih politikah, programih. Vemo, da je bilo z Zakonom o uravnoteženju javnih financ poseženo na marsikatero področje, da ne govorimo o posameznih, res vsebinskih področjih od znanosti, šolstva, športa, do plač, do pokojnin, do socialnih transferov, investicij, občin, se pravi vsi tej segmenti proračunskih, ki so porabniki proračuna so bili na nek način z nastopom krize na slabšem kot bi bili sicer. Ampak ob situaciji kakršno imamo danes in ob fiskalni politiki, kakršno vodi ta Vlada, že danes ni mogoče v absolutni višini te zneske postaviti na predkrizno raven.  Bom še enkrat povedala, tudi tem letu, v letu 2017 bomo še imeli primanjkljaj v proračunu in dokler bo ali v A ali v B bilanci primanjkljaj, to pomeni, da še vedno trošimo več kot imamo in zato se moramo zadolževati. In zakaj ni mogoče naenkrat v vseh teh absolutnih številkah sprostiti vseh ukrepov, ki so bili v preteklosti sprejeti in uveljavljeni. V veliki meri gre pri teh sistemih, ki sem jih prej naštevala, za sisteme, katerih delovanje oziroma upravljanje je bilo na nek način določeno pred krizo. Naj bo to plačni sistem, financiranje občin in še ostalo. In vsi tej sistemi imajo vpliv na javne finance, tako ali drugače. Lahko se sicer danes in tudi v prihodnje pogovarjamo ali so tej sistemi finančno vzdržni, ali so tej sistemi najboljši, ali je naš plačni sistem, ki ga imamo, najboljši, finančno vzdržen in tako naprej. Ampak kot sem rekla, postavljeni so bili pred krizo. Potem je prišla kriza in pričeli so se varčevalni ukrepi in vmes smo v Ustavo zapisali tudi to, da bomo javne finance uravnotežili, da ne bomo porabljali več kot imamo. Zapisali smo si cilj, da bomo do leta 2020 strukturno, dosegli to strukturno uravnoteženje. Zapisali smo do leta 2020, torej postopno, ne naenkrat. To nam zagotavlja ravnotežje med javnofinančno konsolidacijo in podporo nadaljnjemu razvoju, kot sem že prej rekla, tako gospodarskemu kot razvoju nasploh. In ostrejše omejevanje odhodkov državnega proračuna bi nas lahko vodilo v krčenje gospodarske aktivnosti, čemur smo bili priča že v preteklosti. In sedaj smo v situaciji, ko postopoma sproščamo varčevalne ukrepe na eni strani, se pravi na vseh področjih, ki sem jih prej omenila in tudi finančno situacijo še vedno konsolidiramo, da se bomo potem lahko v naslednjih letih pogovarjali tudi o drugačnem vodenju tovrstne politike. In prav je, da to celotno vrečo, celotno proračunsko malho, ki jo imamo, gledamo skupaj in ne jemljemo iz te vreče vsako postavko posebej in, ne vem, postavko javnih uslužbencev posebej, postavko pokojnin posebej, materialnih stroškov, ki so bile danes velikokrat omenjene in jih interpretiramo na svoj edinstven način izven celotnega konteksta. Meni se zdi prav, da dodatna sredstva, ki jih danes imamo na razpolago razporedimo tako, da čim bolj uravnotežimo vsa področja, ker so vsa področja pomembna in vsem je bilo v krizi nekaj odvzeto. In kaj dela naša Vlada, kaj kažejo tudi tej proračunski dokumenti? Postopno sproščamo na eni strani pri upokojencih varčevalne ukrepe. Kaj je bilo že narejenega? Dvignjena je bila minimalna pokojnina za polno delovno   (nadaljevanje) dobo, redna in izredna uskladitev pokojnin, letni dodatek, potem naprej, pri plačah javnih uslužbencev, tudi sproščamo varčevalne ukrepe, niso še v celoti sproščeni, so še omejitve pri regresu, premijah za kolektivno pokojninsko zavarovanje, še nekaj omejitev na uspešnosti in tako naprej. In v prejšnjih razpravah so bili tudi in prav izpostavljeni tudi javni uslužbenci, kot ena izmed postavka, kjer smo zvišali odhodke. In ja, smo jih, in verjetno je tudi prav tako, saj je, saj so tudi oni reševali na nek način krizo na plečih javnih uslužbencev. V času krize, ki je seveda prišla iz različnih razlogov, verjetno za to ni bila krivda ne upokojencev, ne javnih uslužbencev in tudi drugih ne, so tudi oni nosili veliko breme le-te. Tudi njihove plače so bile, če temu lahko tako rečem, znižane z nekimi linearnimi ukrepi. In prav je, da tudi to sanacijo, da tudi to stanje saniramo, seveda v okviru možnosti, ki jih imamo. Potem naprej na področju transferov posameznikov gospodinjstev. Predvsem na področju družinske politike. Tudi tukaj sproščamo varčevalne ukrepe, potem povprečnine, občine. Ministrica je predhodno že tudi povedala, da povprečnina ni bila za občine še nikoli tako visoka, kot je predvidena za naslednji dve leti, pa seveda ne še v takšni višini, kot je predvidena z zakonom. In vse to so postavke, kjer se sprejete varčevalne ukrepe sprošča, kar je razvidno iz teh proračunskih dokumentov.  Mogoče zdaj, glede na to, da se razprava, tako na odborih, na odboru za finance, kot tudi tukaj danes, veliko vrtela okoli pokojnin, ne morem si, da tudi sama nekaj na to temo ne rečem. V zadnjih treh letih, 2014, 2015, 2014(?) se je raven pokojninske blagajne gibala okrog 5 milijard evrov, medtem ko se letos velikost pokojninske blagajne, bo znašala 5 milijard 160 milijonov in v letu 2018 5 milijard in 381 milijonov. Torej, iz teh številk izhaja, da je za upokojence več denarja, tako v letih 2017 kot v letih 2018. Res pa je, da je obveznost državnega proračuna do ZPIZ blagajne za 330 milijonov nižja, kot je bila leta 2014, saj blagajna zaradi ugodnejših prilivov iz naslova socialnih prispevkov, kar je posledica višje zaposlenosti, svoje obveznosti pokriva v večji meri, kot jih je lahko v letu 2014. Ampak, kot je tudi že prej državna sekretarka povedala, verjetno za upokojence ni najpomembnejše oziroma pomembno ali denar zagotavlja državni proračun, ali denar zagotavlja Kad ali ZPIZ, za upokojence je najbrž predvsem pomembno to, da bodo v letu 2018 iz blagajne, ZPIZ blagajne dobili oziroma da bo ZPIZ blagajna v letu 2018 razpolagala s 433 milijoni več, kot v letu 2014. To se zdi meni pomembno. In veliko smo se spraševali kaj je v tem proračunu sploh za ljudi. Ob vseh teh silnih milijardah več denarja, ki jih imamo, pa nič ni za ljudi. Jaz se s to trditvijo absolutno ne morem strinjati. Kot je bilo že velikokrat danes povedano, več namenjamo sredstev za varnost, v najširših možnih oblikah, več za znanost, več za plače, več za upokojence, podpora novim investicijam in s tem novim delovnim mestom, več za transfere posameznikom in gospodinjstvom. Vse to je po moji oceni neposredno namenjeno ljudem.  Morda še en stavek o investicijah, ki so bile tudi danes večkrat omenjena. Pomembno je poudariti res to, da sta bili leti 2014 in 2015 neki posebni leti. Bili sta   (nadaljevanje) najmočnejši investicijski leti zaradi zaključevanja evropske kohezijske politike 2007-2013. In verjetno res ni primerno, da primerjamo današnjo ali pa to raven investicij, ki je predvidena v proračunih za 2018, 2019 s tema dvema letoma, pa kljub vsemu se investicije za leto 2018 vračajo na raven, ki je višja od 900 milijonov evrov, kar je več, kot, je bilo tudi že povedano, tako v letih 2010 in vse do 2013. In ja, res je, da imamo v proračunu za leto 2018 načrtovanih za 1,36 milijard več davčnih prihodkov, drži, več, kot jih je bilo v letu 2014. Imamo pa tudi rezultat državnega proračuna malo drugačen, kot smo ga imeli v letu 2014. Boljši oziroma nižji je za 1,25 milijarde evrov. Še enkrat, v letu 2014 smo imeli primanjkljaj 1,2 milijarde evrov, ko govorimo o proračunu za leto 2018 in 2019, se pogovarjamo o presežku 50 milijonov evrov. In ja, imamo tudi več sredstev praktično na vseh proračunskih politikah, na pomembnih proračunskih politikah, ki omogočajo nadaljnji razvoj naše države, naj gre to za varnost, naj gre to za zdravje, naj gre to za investicije, cestno infrastrukturo in tako naprej. In ob vsem tem imamo pod črto, kot sem že rekla, tako za leto 2018 kot za leto 2019 proračunski presežek po desetletju, ko smo se, če temu spet tako rečem, pod črto soočali zgolj z rdečimi številkami. In to je verjetno najboljša možna osnova, ko se bomo naprej pogovarjali o nadaljnjih možnostih, ki jih naša država ima, tako na gospodarskem področju, ekonomskem, socialnem, najboljša možna osnova. In sama ocenjujem, da so v danes obravnavanih proračunskih dokumentih tudi ustrezno finančne podprte vse te vsebine, ki bodo ta cilj omogočile. Zato ne bi več se pojavljala, kar je bilo že danes velikokrat povedano, katere so te naše prioritete, ki bodo sledile cilju nadaljnjega razvoja naše države, ampak ker smatram res, da proračun to ustrezno zajema, tudi po finančni plati, bom sama ta proračun podprla. Hvala lepa.
Besedo ima gospod Žan Mahnič. Izvolite.
Hvala za besedo, podpredsednik. Vlada, kolegice in kolegi. Zdaj, če bi se koalicijski poslanci toliko ukvarjali pri sprejemanju tega proračuna, pri sestavljanju tega proračuna s slovenskimi državljankami in državljani, kot so se včeraj in danes ukvarjali z enim ilegalnim migrantom iz Sirije, potem sem prepričan, da bi res lahko trdili, da gre denar, ki ga je več, dejansko ljudem. Pa bom nekaj več oziroma nadaljeval samo tam, še enkrat izpostavil to, kar je prej omenila kolegica Jelka Godec. Mislim, da je na 24ur ena izmed top 3 novic ravno ta čas, in sicer naslov je »Od 100 do kar 830 evrov več izdatkov iz lastnega žepa, to naj bi prinesla nova ureditev dolgotrajne oskrbe«. In kaj je razlog za to? Premalo sredstev iz javnih virov. Ključni razlogi za zavrnitev so v prenizkem financiranju storitev iz javnih virov. V luči demografskih sprememb, ki jih bo Slovenija občutila nadpovprečno, brez dodatnih sredstev   (nadaljevanje) za dolgotrajno oskrbo ne bomo zmogli dostojno poskrbeti za starostnike, ki bodo tako še bolj kot danes prepuščeni debelini lastnih denarnic in zmožnostim svojcem. Potem pa odpremo proračun Republike Slovenije za leto 2018 in pogledamo postavko dolgotrajna oskrba in je takoj jasno o kakšni potrebni debelini denarnic državljank in državljanov se govori in pa kako je ta debela denarnica, ki je bila na razpolago Vladi Republike Slovenije, kako iz te debele denarnice državljanke in državljani v primeru, konkreten primer navajam, dolgotrajne oskrbe ne bodo deležni te rasti in tega povečanja proračuna. Toliko o tem koliko je mar koaliciji do državljank in državljanov, seveda pustimo tiste, ki pridejo iz Sirije, tisti so top prioriteta, 120 milijonov evrov v preteklem letu ni noben problem, to se takoj najde, komaj pa se dobi v več kot 9 milijardnem proračunu 7 milijonov evrov, borih 7 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo tistih, ki ste jim v letošnjem letu namenili toliko denarja več, da si lahko kupijo dve kepici sladoleda. In strinjam se z vem, ki so danes govorili in s prstom kazali tudi in predvsem kar se pokojnin tiče na strank Desus, stranka Desus je razvojna cokla vsake Vlade in prepričan sem, če Vlada ne bi imela stranke Desus, bilo katera, ta prejšnja, prejšnja, še pred prejšnja, vsaka Vlada od leta 96 naprej z izjemo Bajukove Vlade pol leta 2000 kjer ni bilo stranke Desus, ve kako je bilo s tem. Glejte ne morete govoriti kako ste zato, da se višajo pokojnine, hkrati pa zagovarjati, da mora Nova Ljubljanska Banka ostati v državnih rokah in vam je malo mar čeprav je zdaj to že mimo, ampak mislim, da bi brez problema tudi plačali 360, 370 milijonov evrov samo, da privatni bankomat nekaterih povezanih z lobiji, ki to državo dejansko vodijo in nastavljajo marionetne Vlade, da ti dobro živijo, na račun tistih katerim ste dali letos dve kepici sladoleda več, ampak dokler bo pač Desus vodil tako politiko, dokler bo glavni populist te Vlade Karl Erjavec govoril, da dajmo raje tri milijone evrov upokojencem namesto, da imamo drugi krog predsedniških volitev, jaz osebno sem zato, da niti prvega kroga nimamo, ampak, da predsednika republike izvoli parlament z dva tretjinsko večino vseh poslank in poslancev, upam, da čez pet let bo ta parlament to že volil, da bomo zmogli tok modrosti in spremenili ustavo v tej smeri in, da ne bomo več priča takih farsam kot se je dogajala zadnje tri tedne. Pa vendarle, če grem nazaj k proračunu, veliko je bilo govora o varnosti in pa o obrambi pa, če grem na postavke proračuna Ministrstva za obrambo, vemo kolikokrat je tudi na plenarni seji ta parlament razpravljal o obrambnem resorju, vemo, kakšno je stanje v Slovenski vojski odkar ta resor vodijo socialni demokrati, ta resor hira, samo v tem mandatu je iz Slovenske vojske odšlo približno 400 pripadnic in pripadnikov in ta trend seveda se nadaljuje še naprej.  Sedaj pa poglejmo, naprej se spomnimo kaj smo leta 2014 obljubili zvezi NATO, zvezi NATO v Walesu, da bomo do leta 2020 imeli dva odstotka BDP-ja namenjenega za obrambo in znotraj tega 20 % za investicije. Spoštovana Vlada Republike Slovenije, draga državna sekretarka zdaj pa vi meni povejte kako je možno, da kljub temu, da se je jasno povedalo, da bo v naslednjem letu obrambni proračun tak, da bo odstotek BDP-ja, ki ga namenjamo za obrambo pa zdaj tukaj gledam celoten resor, bolj primerno bi bilo gledati samo postavko pod General štabom Slovenske vojske kajti to je tisto kar dejansko gre za vojsko pa vendarle, da bo, če gledamo napovedi Umarja je situacija taka: leta 2016 je šlo za obrambo 0,96 % BDP, leta 2017, letos smo šli še dol, na 0,93 % BDP, gospa Jazbec poglejte si napoved BDP za letos na spletni strani in pa enostaven račun, to, kar je na postavki Ministrstva za obrambo delite s tem in dobili boste 0,93 %. In sedaj leta 2018 glede na napoved, mislim, da je 45,2 milijardi, da bo BDP. Tu pa imamo proračun MORS 435 milijonov, kar nanese 0,96 % BDP. Povejte mi, kje v naslednjem letu je 1,1 % BDP, kot ste celotno leto govorili, da bo naslednje leto. In, sedaj škoda, da ni ministrice za obrambo, da bi slišali kaj se sploh namenja s tem dodatnimi 46 milijoni, kar je seveda pohvalno, ampak to bi morali dati že takoj leta 2014, leta 2015, ko je načelnik Generalštaba general Osterman dejal, da nujno potrebuje 46 milijonov evrov, ker je sistem v eksistenčni krizi. Potem pa vprašaš, kaj boste pa sploh kupovali za ta denar. Ja, sedaj bomo popolnili oziroma nabavili uniforme, pa škornje, pa osebno opremo vojakov. To je vlaganje v osnovno opremo vojakov, ne pa v varnost države oziroma v izboljšave Slovenske vojske. Gospa državna sekretarka, prosim, da mi poveste kje boste dobili pol milijarde evrov do leta 2020 za srednjo bataljonsko bojno skupino. Škoda da ni ministrice za obrambo, ker me res zanima, kako bo potekal nakup osemkolesnikov. Mi jih potrebujemo 50, ministrica je rekla, naslednje leto jih bomo kupili 7 in čez dve leti še 7. Ampak na vseh postavkah je isto. Ta proračun na področju obrambe ne prinaša nobene modernizacije, ampak se vojski daje seveda neke drobtinice, da se bo lahko reklo, da bo lahko predsednik Vlade maja na soočenih pred parlamentarnimi volitvami govoril, da ste dvignili obrambni proračun. Ampak vi veste, za Zvezo Nato, pa ne gre samo za Zvezo Nato, gre tudi za našo varnost, ampak za Zvezo Nato je merodajno samo nekaj, koliko odstotkov BDP gre za obrambni proračun. In mi naslednje leto ne bomo čez en odstotek. Če bo gospodarska rast še višja kot se napoveduje, vemo klima je ugodna, bo ta odstotek še nižji, ker nominalno imamo kolikor imamo, BDP raste in glede na BDP bo seveda obrambni proračun padal. Kredibilnost Slovenije v Natu se bo na ta način zniževala in pozabite, vidim, da tam še dodatnih 7 milijonov evrov namenjate Ministrstvu za zunanje zadeve za nadaljevanje te slovenske rusofilske politike, kar pa se seveda tudi odraža in kaže v tem, kako nas države, predvsem tiste države, ki dejansko v svetu nekaj veljajo, podpirajo pri implementaciji odločbe Arbitražnega sodišča, razen nekega vljudnostnega trepljanja po ramah neke akcije, konkretne podpore, ki bi dejansko pripeljalo do implementacije ni in glede na politiko, ki jo Slovenija vodi na zunanjem področju bo pri tem tudi ostalo.  Spomnim se, kako je minister za infrastruktur dr. Peter Gašperšič govoril, če želimo imeti nek resen program na področju infrastrukture, če želimo, da ustavimo to propadanje naših državnih cest, če želimo se pogovarjati o nekih resnih investicijah, potem potrebujemo na tej postavki približno 350 milijonov evrov. No, in koliko je Vlada Mira Cerarja namenila postavki Cestni promet in infrastruktura? Slabih 225 milijonov evrov. Potem pa greš gledati NRP, načrt razvojnih programov, na hitro sem preletel par stvari za moj volilni okraj. Praktično vse stvari se bodo zaključile 31. decembra leta 2023. Naslednje leto namenjate tam 100 do 150 tisoč evrov na posameznih programih, toliko seveda da notri je, da nekaj piše, da ni ravno nula. Konkretno, recimo, severna škofjeloška obvoznica od leta 2018 do leta 2022 ne boste namenili praktično nič, leta 2023 boste pa dali 24 milijonov evrov in zadeva bo narejena. Kolikokrat smo slišali, da bo severna blejska obvoznica končana leta 2018. Sredstev kot jih je obljubljal Minister za infrastrukturo, dr. Peter Gašperšič, za dokončanje severne blejske obvoznice v letu 2018, ni. Da južne blejske obvoznice sploh ne bom omenjal. Sramota je, da že desetletja država ne more urediti prometne infrastrukture v najbolj turističnem kraju v Sloveniji, v našem biseru, kot radi rečemo s katerim se povsod ponašamo, ampak ko pa ljudje pridejo in ko mislim, da niti ne morejo rezervirati na južni strani Grand hotela Toplice, ker jim en meter od okna vozijo šleparji, potem pa vidijo kaj dejansko Bled je in kako se država mačehovsko do njega obnaša. Da ne govorim o cesti Trebija-Sovodenj. Vsak dobro pozna to cesto, tam poteka veliki krog maratona Franja. Že leta in leta se govori o tem, neke preplastitve se bodo zaključile prihodnje leto, kar se pa tiče tistega najpomembnejšega, zidovi in brežine, projekt bo zaključen konec leta 2023 in seveda glavnina tega bo narejena leta 2023. Da ne govorim o prepotrebni obvoznici v Žireh, zaradi seveda industrijske cone, ampak seveda, eno je kar Vlada govori drugo je kar vlada dela. Žal se je izkazalo tisto, mislim, da je eden od portalov dobro povzel, glavni očitek opozicije, ta denar ne bo šel državljankam in državljanom. Kolegici sta že povedali kam bo šel denar, ki se ga dodatno namenja za zdravstvo, predvsem za preplačila, za bogatenje tistih, ki hodijo kot zaslišanci na komisijo gospe Jelke Godec. Zdaj berem, da se razrešuje generalnega direktorja, ampak ta denar ne bo prišel do pacientov ne bo prišel do državljank in državljanov. Sto tisoč več čakajočih v zdravstvu, če bi dejansko se pokazalo, da je tega manj, potem bi lahko rekli, denar ki ga je več pod našo vlado, namenjamo dejansko državljankam in državljanom za izboljšanje njihovega statusa, za izboljšanje njihovih denarnic. Poglejte, potem se pa čudimo kako je možno, da pride nek župan, nek kvazi nov obraz in dobi 47 % na predsedniških volitvah. Veste zakaj, gospe in gospodje? Zardi tega, ker so ljudje siti raznoraznih obljub in pa pričkanj o tem parlamentu, ker ljudi danes ne zanima nič drugega kot samo debelina njihove denarnice, kako so situirani, kakšna je oskrba v tej državi, kakšno je zdravstvo, po kakšnih cestah se vozijo, ker vse to plačujejo. In prav imajo. In prav imajo. In namesto, da bi se Vlada streznila, predstavila stvari malo drugače kot jih predstavlja, ker ni vse tako rožnato, seveda še naprej poslušamo kako denar gre za ljudi, naslednje leto pa bodo zopet nove zgodbe nove afere, ker pod to vlado pod to ministrico več denarja v zdravstvu pomeni samo več denarja za mafijo, ki prazne to zdravstveno blagajno. Kako pa gre denar za ljudi, pa smo videli na primeru pokojnin. Nenazadnje mislim, da so imeli prejšnji teden izredno sejo na kateri smo tudi obravnavali spremembe ZPIZ, glede na to, da je denar. Če smo potrdili, da se popravi krivica za nazaj, da se prizna upokojencem oziroma tistim, ki sicer še niso v penziji, tudi tista leta ki so jih prostovoljno plačali, če bi bil denar, kot pravite, da je, in da bi šel za ljudi, potem bi potrdili tudi amandma Slovenske demokratske stranke, da se prizna leta tudi tistim, ki so si sami plačali za študij in pa za služenje vojaškega roka. Ampak ker so seveda eno besede drugo so   (nadaljevanje) dejanja, ker bodo očitno starostniki morali čakati sami doma, da umrejo, ker za domove očitno ne bodo imeli denarja, ker se bodo tej podražili, Vlada pa namenja borih 7 milijonov evrov za pomoč reševanja tega problema, ker ne gre dejansko za krepitev obrambnega sistema, ker s tem, da s 46 milijoni evrov kupujemo škornje in pa uniforme za pripadnice in pripadnike Slovenske vojske, kar je seveda prav, da jih, ker jih moramo, ampak to bi moralo biti že zdavnaj narejeno, ne pa po treh letih in pol, da s tem ne krepimo obrambnega sistema, da državljanke in državljani ne bodo imeli zaradi tega proračuna dejansko izboljšane cestne infrastrukture in pa predvsem to kar ste storili danes, ko ste se poslanci danes fizično, včeraj pa na tiskovni konferenci zavzeli za ilegalnega migranta, za Sirca, ste dokazali, da se vse da, če se hoče. Da se lahko potepta tudi pravno državo, samo, če imate voljo. In ko se boste tako kot ste se za tega migranta zavzeli za Slovenke in Slovence, ki životarijo z nizkimi pokojninami, kljub temu, da si letos lahko kupijo dve kepici sladoleda več, takrat bom pa tudi jaz podprl proračun. Tega proračuna pa ravno zaradi teh razlogov žal ne morem podpreti.
Besedo ima gospod Igor Zorčič. Izvolite.
Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice, kolegi!  Jaz danes pravzaprav nekako z zadovoljstvom spremljam to sejo. Mislim, da v tem mandatu lahko potegnemo eno zanimivo zgodbo sej na katerih smo obravnavali proračune. Če smo bili na začetku mandata precej negotovi glede tega kam tej ukrepi oziroma politika, ki je zasnovana s proračunom vodi, lahko danes ugotovimo, da smo pravzaprav ubrali prave korake in da lahko že nekako žanjemo prve sadove, pa čeprav tu opozicija trdi nasprotno, čeprav ljudi prepričuje, da od tega, od te gospodarske rasti in vsega drugega dobrega kar se je zgodilo v zadnjih letih ne čutijo ničesar, temu seveda ni tako. Jaz verjamem, da vsakdo od državljanov, ki je na ta ali na on način vpet v delovanje države, občuti po eni strani, da se zadeve premikajo na bolje, po drugi strani je pa seveda pričakovanje vsakogar, pa sploh mislim, da je to značilno za Slovence, da nismo nikoli povsem zadovoljni in prav je tako, ker se mi zdi, da je to tudi edini motiv, da stremimo vedno k nekim boljšim in višjimi ciljem.  Če se spomnimo, leto 2014, 2015, volitve, novi obrazi in podobno, danes oziroma pretekli teden smo bili ponovno v eni podobni diskusiji pri predsedniških volitvah, lahko danes ugotovimo, da tej novi obrazi vendarle niso takšni kot si nekdo želi, da bi bili ali pa kot jih želi predstaviti, pa čeprav je to ena floskula, ker ne nazadnje imamo nove obraze tudi v starih strankah, moramo ugotoviti, da ukrepi, ki so bili sprejeti s samimi proračuni in jaz verjamem, da je temu tako tudi v tem proračunu, Slovenijo danes postavljajo med države v Evropski uniji, ki imajo najvišjo gospodarsko rast. Mislim, če se ne motim, naj me kdo popravi, da smo tretji v Evropski uniji.  Zdaj, a mi lahko kdo to potem pojasni kaj je ta Vlada naredila tako narobe, da imamo tretjo najvišjo gospodarsko rast in da je takšna dobra gospodarska rast predvidena tudi v bodoče, da moramo pravzaprav sprejemati nek rebalans, ker imamo več prihodkov kot je bilo predvideno. Jaz verjamem, da nihče ne pozna odgovora na to. Jaz sem prepričan, da vsaki Vladi lahko očitamo, da ni nič naredila in da so vsi učinki neke gospodarske rasti pravzaprav rezultat, ne vem, recimo da dobrega poslovanja gospodarstva, pa vendar, ko gre narobe pa pravzaprav vsi vsaki Vladi očitamo, da je Vlada tista, ki je kriva, da gre nekaj narobe, da ni mamo dobre gospodarske rasti in jaz sem prepričan,   (nadaljevanje) da če smo pošteni sami do sebe, da lahko ugotovimo, da smo na pravi poti, da je ta Vlada v tem mandatu naredila prave korake in da so to koraki, ki nas postavljajo, tako kot sem omenil, sploh kar se tiče gospodarske rasti, v nekam na čelo evropskih držav.  Slišati je bilo neke očitke proračunu politiki Vlade in podobno, da pravzaprav zaostajamo za marsikatero državo po konkurenčnosti in podobno. Jaz sem prepričan, da če smo mi tako hudičevo slabi, da ne bi bili priča temu, da imamo pravzaprav prve prave greenfield investicije. In moram spomniti tudi na to, da tudi, ko je šlo za to, da se pridobijo te investicije, je del politike takšnim odločitvam nasprotoval, jih miniral in sem prepričan, da bodo vse te investicije, pa ne glede na to, da so tudi spodbujene z nekimi državnimi sredstvi, da bodo v prihodnje pokazale tiste rezultate, ki si jih pravzaprav vsi želimo, to je še manjša brezposelnost, večja dodana vrednost, več pobranih davkov in več denarja tudi za upokojence, če želite.  Nedavno je bilo v mediji objavljeno eno sporočilo, in sicer, da Švica ostaja najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu, kar je ugotovil Svetovni gospodarski forum, Slovenija na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti pridobila osem mest med 137 državami zaseda 48. mesto. Najslabšo oceno je dobila na področju razvitosti finančnega trga, najboljšo pa na področju zdravstva in izobraževanja. To je ocena Svetovnega gospodarskega foruma 27. septembra je bilo objavljeno. Jaz sem prepričan, da se nekateri danes s tem ne boste strinjali, ampak seveda zaradi tega, ker če bi se strinjali s tem, potem ne vem s čim bi nastopali na naslednjih volitvah. Tako sem pa prepričan, da mi če delamo še po najboljšem vzorcu, pa po najboljših politikah, se bo seveda našla opozicija, ki bo temu nasprotovala, prepričevala v nasprotno, ker sicer ne bi imela na naslednjih volitvah kaj početi. Jaz sem prepričan, da takšni, takšni članki, ocene nekih tretjih inštitucij kažejo tisto najbolj primerno ali pa bom rekel najbolj resnično luč, ki je pravzaprav potrebujemo, da ovrednotimo naše stanje. Seveda si ne smemo zatiskati oči. Jaz sem prepričan, da je veliko ljudi, ki lahko dobi, ki potrebujejo in ki lahko dobi pomoč, pa morda še niso prišli na vrsto. Ampak danes, ko poslušam to razpravo, ugotavljam, da na vrsto niso prišli samo tisti, ki so potrebni pomoči. Da na vrsto ni prišel vojaški proračun, da niso prišle te in one ceste, da ni prišlo zdravstvo. Skratka različni sektorji družbe, ki če bi jih želeli vse zadovoljiti, potem sem prepričan, da ne bi bilo dovolj teh 10 milijard oziroma malo manj evrov prihodkov proračuna, ampak bi jih potrebovali verjetno 20. Jaz sem prepričan, da bo, da naša pot, ki je tlakovana tudi s tem in preteklimi proračuni, gre k temu, da bomo enkrat imeli bistveno boljši proračun in da bo vsakdo prišel na vrsto, ne samo za tisto kar pomeni neko odpravljanje ZUJF, ampak tudi za tisto kar mu gre, recimo da v skladu z nekakšno, nekakšnimi smernicami politike.  Danes je bilo veliko slišati o infrastrukturi. Jaz sem prepričan, da smo slišali, en slišali, pravzaprav smo izkusili v tem mandatu, da se marsikatera cesta, ki je bila doslej v razpadajočem stanju, da se je obnovila, da smo priča novim in novim investicijam na področju cestne, železniške infrastrukture, tudi ta proračun pravzaprav predvideva nek razvoj na tem področju, tako na cestnem področju kot tudi na železniškem področju, kjer nismo načrtovali samo izgradnjo tega drugega tira, ki je hvala bogu zasnovan po sprejetju zakona na ta način, da imamo možnost ta proračun usmeriti   (nadaljevanje) tudi v druge stvari, in ne samo v drugi tir, ampak da smo priča tudi temu, da imamo neke investicije na železniškem omrežju, ki popravlja tudi druga ozka grla. Skratka, mi železniško omrežje razvijamo, seveda je to en projekt, ki se je že začel v preteklih proračunih, ampak se tudi v tem nadaljuje. Predvidene pa so tudi nove investicije, tudi na področju avtocest, državnih cest. Jaz lahko ugotavljam, sploh recimo v Posavju, da je ta razvoj v preteklih 3, 4 letih enormen, sploh če upoštevam še tisto, kar je bilo zavezano s strani ministrstva pa tudi že vneseno v ta proračun, da se bo gradilo v prihodnje, kot je na primer novi most čez reko Savo in čez eno leto bomo še enega odprli in podobno. Skratka, napredek je več kot očiten.  Jaz si mogoče želim, da bi pri nastankih proračunov, seveda vlada je vsaka, vlada dela neko svojo politiko, da bi imeli morda nek skupen cilj, ki bi bil oblikovan, kot nekakšen plan, kjer bi lahko morda, kjer bi kot neko oporo pri razporejanju državnih sredstev lažje ugotavljali ali smo zadostili nekim ciljem, kot je na primer ali gremo bolj v razvoj gospodarstva, razvoj infrastrukture, morda šolstva. Seveda, lahko iz tega kar smo že naredili ali kar je predlagano, sklepamo v katero smer gremo, pa vendarle se moramo kot družba dolgoročno sami med seboj dogovoriti ali gremo, ali bo Slovenija tehnološko razvita država ali bo svoje prihodke in svojo prihodnost črpala iz zadev, se pravi iz prihodkov, ki so povezani s tranzitnim prometom in podobno. To bi nam, sem prepričan, v bistvenem olajšalo odločanje o vseh zadevah.  Sicer pa sem prepričan, da ne glede na to, da bi si tudi jaz želel da so nekatere postavke višje, sem prepričan, da tam kjer se bo izkazala nujnost, bo vedno obstajala tudi volja in bom vsako od ministrstev, takšna je tudi moja izkušnja v preteklem, mislim v preteklih proračunih bo prisluhnilo potrebam nekega lokalnega primera in bo lahko tudi z nekimi prerazporeditvami namenilo določena sredstva, kjer so potrebna. Hočem povedati to, da to, da na nekaterih postavkah ni določenih sredstev še ne pomeni, da se te zadeve ne bodo zgradile, če se bodo seveda izkazale kot zelo nujne. Hvala lepa.
Besedo ima državna sekretarka na Ministrstvu za finance mag. Saša Jazbec. Izvolite.
Saša Jazbec
Hvala lepa za besedo. Gospodu Mescu sem želela potrditi odgovor, ki ga je v bistvu dobil že na sobotnem odboru. Spraševal je, katera števila je prava. V srednjeročnem obrambnem programu Republike Slovenije je ministrstvo načrtovalo 72 milijonov za nakup bojnih vozil, to je bilo preden je dobilo razrez, ko dobi razrez, se pravi, ko dobi ministrstvo limit, potem pa znotraj tega limita naredi svoje prioritete, tako da je pač po tem se ministrstvo odločilo in je v finančnih načrtih za 2018 in 2019 za nakup teh bojnih vozil načrtovalo 52 milijonov. Tako, da to samo potrjujem, kar smo mu že povedali. Proračun je namreč tisto ključno sidro, h kateremu potem v končni fazi gravitirajo ali konvergirajo vse strategije, programi, načrti posameznih resorjev. Potem bi rada povedala glede dolgotrajne oskrbe. V proračunu načrtujemo sredstva za tiste namene, ki imajo pravno podlago. Zdaj, Zakon o dolgotrajni oskrbi, kot tak še ni bil sprejet, zato pač, če poslanec išče postavko, kjer piše Zakon o dolgotrajni oskrbi je ne najde. Drugače pa v tej državi vseeno financiramo na tak ali drugačen način financiramo dolgotrajno oskrbo in sicer namenjajo, namenja ZZZS se pravi zdravstvena blagajna namenja 163 milijonov za te namene, ki se smatrajo za dolgotrajno oskrbo, potem pokojninska blagajna, ki plačuje dodatek za pomoč in postrežbo. Tega je okrog 80 milijonov na leto paše v to kategorijo, potem občine, ki plačujejo družinskega pomočnika in doplačila v domove za starejše, to je še nadaljnjih 79 milijonov in pa državni proračun ima   (nadaljevanje) svoje postavke na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve, tako da dolgotrajna oskrba se že zdaj v obstoječem sistemu na en, mislim, na ta način financira. Potem pa bi se rada odzvala še na tele obrambne izdatke. Kot poslanec nedvomno pač ve, ni dovolj pogledati finančni načrt Ministrstva za obrambo, pa deliti to z bruto domačim proizvodom. Obrambni izdatki in finančni načrt Ministrstva za obrambo nista ista zadeva. Od finančnega načrta ministrstva je treba odšteti Upravo za zaščito in reševanje in potem nato pa dodati še vojaške pokojnine, se pravi še, torej, izdatke, ki grejo iz pokojninske blagajne za ta namen. Tako da tako pridemo do obrambnih izdatkov. Zdaj, ja, »guideline«, se pravi navodilo ali pa, »guideline«, se pravi neko vodilo Nata je, da naj bi v tega 2 % in tudi znotraj tega je ta struktura jim je pomembna, da gre 20 % za investicije, in ker se je pač v preteklosti na obrambnem področju varčevalo, je ta del, je pač ta del znižan. Zdaj glede številk za Slovenijo je pa tako, da smo v letu 2015 imeli 0,95 % obrambnih izdatkov, se pravi 0,95 BDP smo namenili za obrambne izdatke. Potem, ko je prišlo do revizije, vi veste, da je letos jeseni prišlo do revizije podatkov o BDP za zadnja leta, je pa ta, se pravi na obstoječe izdatke je procent padel na 0,93 in za lani, se pravi za 2016, je bilo po prvotni oceni obrambnih izdatkov 1,02 % BDP in je potem zaradi spremembe BDP, se pravi imenovalca, se je ta delež znižal na 1 %, ob tem da je treba povedati, da v 2016 je bilo precej izdatkov z migranti, tako da je v bistvu vojska dobila, ali pa da, vojska dobila pač precejšen del tega in je pač to povečevalo torej obrambne izdatke za 2016. Če pogledamo za 2017, je bil sprejeti proračun načrtovan v višini 0,92 % BDP, potem smo pa letos med letom za obrambne namene namenili dodatnih 24 milijonov 300, tako da letos s temi skupnimi, torej še z namenskimi sredstvi je še vedno načrt, da bi bil, da bi bil, da bi bila realizacija okrog 1 %, zato ker vi morate vedeti, da Nato deli države na 2 razreda, ali si pod ali si nad 1 %, in je pač ključno, da si nad 1 %. In ravno tako, da ne govorim pač nadaljnjih številk, isto je zgodba za 2018 in 2019. Pač načrtovali smo, da bi pač lovili ta 1 %. Vlada se je tudi zavezala, da bo vsako leto namenjala teh 30 milijonov več, in potem se ti spremeni imenovalec in je pač v tem relativnem deležu je potem lahko težava. Drugače pa bi samo še poudarila, da prav 2 %, ta zaveza 2 % BDP, da ta odstotek dosega zelo malo držav. Pa sem zdaj prav preverila. ZDA, Velika Britanija, Grčija, Estonija, Romunija in Poljska, to so države, ki pač imajo 2 %. Te države, ki so pa blizu nas ali pa s katerimi se primerjajo, imajo pa bližje, tam 1,2 %. In zato si je Vlada tudi to zadala za vmesni cilj, da se pač v naslednjem obdobju doseže ta cilj 1,2 s temi letnimi porasti, kot sem jih že omenila.  Hvala lepa.
Besedo ima državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, gospa Jožica Maučec Zakotnik. Izvolite.
Jožica Mavčec Zakotnik
Hvala lepa.  Dovolite, da morda kar nadaljujem. V bistvu sredstva, ki se na Ministrstvu za zdravje zagotavljajo iz sredstev, se pravi Ministrstvu za zdravje, EU sredstev in pripadajoče slovenske udeležbe, imamo za vzpostavljanje novega sistema v bistvu dolgotrajne oskrbe za leto 2018-2019 namenjenih 25 milijonov evrov, in sicer so ta sredstva namenjena za vzpostavitev informacijske podpore za izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, potem za izvedbo pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona v dolgotrajni oskrbi, prilagoditev in preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše in pa model dolgotrajne oskrbe v skupnosti in predvsem so ta sredstva namenjena,   (nadaljevanje) da se na osnovi Zakona o dolgotrajni oskrbi spilotirajo pravzaprav novi modeli in se hkrati tudi omogoči varen in kakovosten prehod na nov sistem dolgotrajne oskrbe, hkrati z vzpostavljeno tudi informacijsko podporo.  Zdaj pa mogoče zelo tak kratek odgovor gospe Godec v zvezi z očitkom, da bojo po zakonu o dolgotrajni oskrbi oskrbovanci pravzaprav plačevali več po namreč, namreč po nekih izračunih, ki jih navaja skupnost socialnih zavodov, moram demantirati v bistvu to izjavo oziroma te trditve, namreč vsekakor bodo ljudje plačevali manj. Namreč ti izračuni, ki so jih naredili so naši sodelavci pravzaprav tudi preverili, vključujejo tukaj vse stroške, se pravi tiste, ki grejo iz lastnega žepa, potem tiste, ki grejo iz pomoči in postrežbe in pa zdravstvene nege. In moram poudariti, da zdravstvena nega je in bo še naprej plačana s strani ZZZS in pravzaprav zdravstvena nega ne sodi v dolgotrajno oskrbo, sem sodijo se pravi stroški oziroma dve vrsti storitev, to so podpora temeljnim življenjskim aktivnostim in pa podpornim aktivnostim in seveda že zdaj obstajajo različni dodatki za pomoč in postrežbo, se pravi nekje od 146 evrov pa do 422, največji v tretji kategoriji s tem, da ta najvišji dodatek se pravi za pomoč in postrežbo ima samo 2 % populacije in dobijo zdaj 418 evrov tega dodatka. Po novem sistemu bodo imeli 422 evrov, poleg tega bodo pa, se pravi poleg tega dodatka, ki so oziroma stroška pokritega, ki so namenjeni za pokrivanje temeljnih življenjskih aktivnost in podpornih aktivnosti bodo pa seveda tako kot zdaj, ali bodo storitve plačane na v DSO, se pravi v domu ali pa na domu bodo zdravstvene storitve ali storitve zdravstvene nege še vedno pokrite na obeh primerih in bodo financirane iz strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, tako, da ta trditev vsekakor ne drži, zdaj kakšne natančne izračune pa demantaže teh izračunov, ki so prikazani v časopisu pa lahko seveda posredujemo vam potem, ker je težko zdaj posamezni primer tukaj obrazložiti. Potem se pravi vaše vprašanje tudi / nerazumljivo/… Novega zavoda, novoustanovljenega zavoda za otroško, za srčno kirurgijo za otroke z prirojenimi srčnimi napakami. V četrtek je bil sklep Vlade sprejet o ustanovitvi tega centra oziroma zavoda in, ko bojo pravzaprav ustanovljen, ko bojo prikazani, ko bo načrtovani vsi elementi tega centra bodo tudi javnosti predstavljeni seveda stroški, moram pa povedati, da stroški vsekakor ne bodo višji kot bi bili stroški, če bi bili otroci, ki bi, ki bodo sedaj obravnavi doma, obravnavani v tujini kajti stroški obravnave, zdravstvene obravnave, kirurgije in ustreznih obravnav spremljajočih so dvakrat višji kot so stroški tovrstnega zdravljenja v domačem okolju oziroma v Sloveniji. Je pa načrtovano tako, da bo vzpostavitev tega centra seveda poleg lastnih domačih strokovnjakov zaposlovalo tudi tujce, ki bodo pomagali vzpostaviti kakovostno, kakovostne storitve in bi nekako v petih letih, se pravi poleg zagotavljanja visoko kakovostnega centra za tovrstne storitve, poleg domačega okolja podprli tudi, se pravi sorodna oziroma okoliščine države oziroma za jugovzhodno Evropo naj bi pravzaprav bil nek tak evropski center, zdaj regionalni center za jugovzhodno Evropo poleg seveda v vzpostavljanju kvalitete izobraževanja, usposabljanja, seveda v tej prvi fazi bomo pa seveda potrebovali oziroma zaposlovali tudi ustrezne tuje strokovnjake zato, da se domača stroka usposobi za izvajanje teh storitev. Hvala lepa.
Kolegice, kolegi, želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Vseeno vas prosim, če se prijavite. Prijava poteka.  Besedo ima gospa Vojka Šergan. Izvolite.
Halo, hvala za besedo.  Jaz bi samo neke stvari še, tudi sama gospa državna sekretarka je že to odlično razložila. Jaz bi pa še enkrat rada poudarila, ker se mi zdi, da je bilo s strani kolegice, da se ne poskrbi za nemočne ljudi. Mislim, da je bilo to zavajanje no. Zaradi tega bom jaz še enkrat šla. Mi moramo ločiti tisto kar bo dolgotrajna oskrba kot nov sistem za oskrbo starejših, ki še ni niti zakon v razpravi. To je ena zgodba. Obstoječi sistem pa že danes omogoča, da tisti, ki so zboleli in ki prejemajo ali pokojnino ali so bili zaposleni ali so invalidni, že danes omogoča, da dobijo dodatna sredstva za oskrbo. In tako kot je državna sekretarka že to poudarila, bi jaz še enkrat poudarila to zaradi tega, da tudi ljudje, ki nas poslušajo, ne bodo mislili, da so odvisni samo od pokojnine, ki jo prejemajo, ne glede na višino. Poleg pokojnine lahko prejmejo še tudi to odmero dodatka za pomoč in postrežbo in to pripada praktično vsem državljanom v Sloveniji. Mogoče, če kdo tega ne ve, da se nekako obrne na ZPIZ, ker in pa svojega zdravnika, ker to lahko dobi. Ne pa, da rečemo, da nekdo dobiva 500 evro in zdaj je, zdaj je to konec, on ima samo 500 evrov in ne more s tem preživeti in ne more imeti oskrbe, itn. To ni res. Za vsakega je tudi danes poskrbljeno, da na nek način dobi ta sredstva dodatna. Tisti, ki je nepokreten, tako kot je gospa državna sekretarka povedala, v tem trenutku dobi 418,88 evrov. Tudi za dementne, ki so še v oskrbi doma in ki so ogroženi in se lahko še vedno sami na nek način do neke mere se oblečejo in določene funkcije opravijo, pa pač dobijo ustrezno manj, pa vendar to dobijo kot dodatek h pokojnini, da lahko nekdo še vedno za njih tudi zunanji skrbi. Tako, da jaz bi tukaj zato tukaj poudarila, ker enostavno ljudje potem mislijo, da enostavno jim ne pripada in da so, mislim da pač nimajo v tem trenutku nobenega izhoda, tako da, jaz bi res, zato se mi je zdelo prav, da sem se oglasila še enkrat, in da sem to pojasnila, da ljudje vedo, da obstajajo v bistvu ti dodatki za oskrbo, ko so nemočni in ko zbolijo.  Hvala.
Hvala lepa. Še kdo želi razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato zaključujem razpravo. Glasovanje o splošnem delu predloga sprememb proračuna bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili v četrtek, 16. novembra, v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 35. točki dnevnega reda oziroma ob deveti uri.  Prehajamo na obravnavo posebnega dela Predloga sprememb proračuna. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.  Ker nihče ne želi razpravljati, tudi zaključujem razpravo.  Prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 13. 11. 2017.  Prehajamo na proračunskega uporabnika 1611 Ministrstvo za finance ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Izplačevanje pravic ter amandma Poslanske skupine Nepovezanih poslancev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zato tudi zaključujem razpravo.  Prehajamo na proračunskega uporabnika 1811 Ministrstvo za zunanje zadeve ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram Razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.  Prehajamo na proračunskega uporabnika 1912 Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku. V razpravo dajem podprogram   (nadaljevanje) Delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. Prehajamo na proračunskega uporabnika 1914 Generalštab Slovenske vojske ter na razpravo o vloženih amandmajih pri tem proračunskem uporabniku.  V razpravo dajem podprogram Operativno delovanje in pripravljenost Slovenske vojske ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato tudi zaključujem razpravo. Opravičujem se, spustil sem amandma Poslanske skupine Nova Slovenija. Ne želite razpravljati. Zaključujem razpravo.  V razpravo dajem še podprogram Infrastruktura in opremljenost Slovenske vojske ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato tudi zaključujem razpravo. Prehajamo na proračunskega uporabnika 2130 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na razpravo o vloženih amandmajih pri tem proračunskem uporabniku.  V razpravo dajem podprogram Podpora tehnološkim razvojnim projektom ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato tudi zaključujem razpravo. V razpravo dajem podprogram Lokalno razvojna infrastruktura ter amandma Poslanske skupine SDS in amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ja.  Gospod Jožef Horvat izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Govorimo o amandmaju Nove Slovenije in govorimo, gospe in gospodje, o realizaciji Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji. Jaz sem hvaležen, da ste vsi letos spomladi sprejeli novelo tega zakona in da smo ga podaljšali do konca leta 2019. Tam smo tudi Vlado zavezali, da je pripravila spremenjeni program spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010 do 2019. Vlada je na svoji 148. seji 14. septembra letos ta spremenjeni program tudi sprejela in za leto 2018 se predlaga po tem vladnem dokumentu 2 milijona 45 tisoč 427 evrov, za leto 2019 pa je načrtovanih milijon 495 tisoč 397,41 evra. Takoj, ko smo dobili v Državni zbor proračun, proračunske dokumente za leto 2018 in 2019 sem šel seveda pogledati številke in ugotovil, zdaj govorimo o letu 2018, 2018 in ugotovil, da v letošnjem letu manjka v proračunu 480 tisoč 427. Boste rekli, ja, saj to je pa ja drobiž. Glejte, mi Pomurci smo skromni, ne bomo pa dovolili, da bi si kdorkoli privoščil to, da se ne bi spoštovali zakoni, ki so tukaj sprejeti. Res gre za drobiž, še enkrat, mi smo skromni, pomursko gospodarstvo ima absorpcijske sposobnosti, do danes enostavno nihče ni vedel povedati kje naj ta denar, v kateri postavki iščem. Nekateri pravijo, ja, ja, saj je, saj bo. Jaz verjamem, da nimate nobenih črnih fondov, upam vsaj, da nimate. Ampak glejte, jaz prosim, da ta amandma vendarle podpremo, ker drugače je to klofuta vsem nam, ki smo pred nekaj meseci podprli zakon o razvojni podpori Pomurski regiji. In preprosto ne razumem, ne razumem zakaj tu ni neke skrbnosti na vladni strani, pri skrbniku zakona, da bi zagotovili zadostna sredstva. Ali morda ima kdo iz koalicije kakšen odgovor za to? Jaz preprosto ne najdem in seštevam te številke in ugotavljam, da ni dovolj denarja za naslednje leto v višini 480 tisoč 427, zato naš amandma in prosim za podporo.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Gospa Marija Bačič, izvolite, imate besedo.
Hvala, gospod podpredsednik, za besedo. Ja, pridružujem se kolegu Jožefu Horvatu.
Gospa Bačič, se opravičujem, časa nimate več. Smo šele zdajle ugotovili. Če želite zaključiti v sekundi.
Torej upam in želim, da bo ta naš pomurski zakon končno zagledal luč sveta, da bomo dobili denar, ki ga tako težko potrebujemo in da ne bomo mi, poslanci vedno v slabšem položaju, ko nas že tudi poslanske skupine grdo gledajo, a spet pomurski zakon.
Hvala lepa.
Tri leta se že pogovarjamo in prosim, da to sprejmemo.
Hvala lepa, gospa Bačič.  (nadaljevanje) Še kdo želi razpravljati? Ugotavljam, da ne zato zaključujem razpravo.  V razpravo dajem podprogram Učinkovito trženje in promocija Slovenije ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato tudi zaključuje razpravo.  Prehajamo na proračunskega uporabnika 2330 - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na razpravo o vloženem amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.  V razpravo dajem podprogram Razvoj podeželja ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato zaključujem razpravo.  Prehajamo na proračunskega uporabnika 2431 – Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo ter na razpravo o vloženih amandmajih pri tem proračunskem uporabniku.  V razpravo dajem podprogram Upravljanje in tekoče vzdrževanja državnih cest ter štiri amandmaje Poslanske skupine Nova Slovenija. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato tudi zaključujem razpravo.  V razpravo dajem podprogram Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest ter tri amandmaje Poslanske skupine Nepovezanih poslancev 9 amandmajev Poslanske skupine SDS in amandmaje Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato tudi zaključujem razpravo.  V razpravo dajem še podprogram Vzdrževanje javne železniške infrastrukture ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato tudi zaključujem razpravo.  Prehajamo na proračunskega uporabnika 2550 – Ministrstvo za okolje in prostor ter na razpravo o vloženih amandmajih ter pri tem proračunskem uporabniku dajem v razpravo podprogram Upravljanje z vodami ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. V razpravo dajem podprogram Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot ter amandma Poslanske skupine Nepovezanih poslancev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. V razpravo dajem še podprogram stanovanjska dejavnost ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato tudi zaključujem razpravo. Prehajamo na proračunskega uporabnika 2611 – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na razpravo o vloženih amandmajih pri tem proračunskem uporabniku.  V razpravo dajem podprogram Denarna socialna pomoč ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato tudi zaključujem razpravo. V razpravo dajem še podprogram Program in pomoč v družini ter amandma Poslanske skupine Nova Slovenija? Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato tudi zaključujem razpravo. Prehajamo na proračunskega uporabnika 2613 – Inšpektorat Republike Slovenije za delo ter na razpravo o vloženih amandmaju pri tem proračunskem uporabniku.  V razpravo dajem podprogram Urejanje in nadzor na področju dela ter amandma Poslanske skuine Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato tudi zaključujem razpravo. Prehajamo na proračunskega uporabnika 3330 – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter na razpravo o vloženih amandmajih pri tem proračunskem uporabniku.  V razpravo dajem podprogram Podpora raziskovalni infrastrukturi ter amandma Poslanske skupine Nepovezanih poslancev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato tudi zaključujem razpravo. V razpravo dajem podprogram Podporne aktivnosti na področju izobraževanja in športa ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato tudi zaključujem razpravo. V razpravo dajem še podprogram Izvajanje osnovnošolskih programov ter amandma Poslanske skupine Nove Slovenije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato tudi zaključujem razpravo. Prehajamo na proračunskega uporabnika 3340 – Ministrstvo za kulturo ter na razpravo o vloženih amandmajih pri tem proračunskem uporabniku.  V razpravo dajem podprogram Varstvo kulturne dediščine – Arhivska ter knjižnična dejavnost ter amandma Poslanske skupine Levica in amandma Poslanske skupine Nove Slovenije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne zato tudi zaključujem razpravo. Glasovanje o amandmajih in o posebnem delu predloga sprememb proračuna bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili v četrtek 16. novembra v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 35. točki dnevnega reda oziroma ob 9. uri. Prehajamo na obravnavo Načrta razvojnih programov. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.  O glasovanju o Načrtu razvojnih programov bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili tako kot pri prejšnji, v okviru glasovanj, v četrtek, 16. 11., v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 35. točki dnevnega reda oziroma ob 9. uri.  S tem prekinjam 3. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO DOPOLNJENEGA PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019. Prehajamo na razpravo o dopolnjenem predlogu proračuna. Razpravljali bomo o posameznih delih dopolnjenega predloga proračuna in o vloženih amandmajih. Kot posamezni del se šteje splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.  Prehajamo na obravnavo splošnega dela dopolnjenega predloga proračuna. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Dr. Matej T. Vatovec, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, podpredsednik.  Pravzaprav precej podobno kot pri prejšnjih točkah ali prejšnji točki, torej za spremembe proračuna za leto 2018 lahko seveda tudi jasno povem, da Levica ne podpira niti proračuna za 2019, kot smo tudi napovedali že v stališču. In pravzaprav so razlogi zelo podobni kot tisti, ki jih na žalost ponavljamo vsako leto znova, ko obravnavamo proračune. Ena je ta, da davki iz katerih se proračun napaja bistveno bolj, seveda, obremenjujejo povprečnega prebivalca Slovenije kot pa recimo na drugi strani lastnike kapitala, premoženja večje vrednosti in seveda tudi tisti, ki so prejemniki najvišjih dohodkov. Namesto da bi tako država pravzaprav vračala denar prebivalcem, da bi jim zagotovila kakovostno zdravstveno varstvo, resnično pravo socialno varnost in seveda tudi pogoje za vsestranski razvoj družbe daje predvsem prednost raznim zavezam do Nata, do Evropske unije in kar je še podobnega, torej birokraciji, protokolu in tako naprej. Naj navedem samo dva primera, ki to jasno potrjujeta. Verjetno je bilo to že omenjeno, ampak nič hudega. Če se sprehodite, recimo, okoli Kliničnega centra v Ljubljani boste videli, da se bolniki z najtežjimi stanji zdravijo v stavbah, ki so stare sto let ali več, torej še nekatere celo iz časa Avstro-Ogrske. Kljub temu pa bo Vlada v naslednjih letih bistveno zmanjšala obseg investicij v bolnišnice. In to je nek absurd, ki zeva vsakič znova ven iz proračunskih dokumentov. Po drugi strani pa bo samo v naslednjih dveh letih zapravila več kot 21 milijonov evrov za obnovo protokolarnih objektov na Brdu pri Kranju. Skratka, lahko beremo te vrstice oziroma te postavke v proračunu kot koga brigajo pravzaprav slabe razmere bolnikov tukaj in sedaj. Tisti, ki se na žalost zaradi svojih stanj morajo zdraviti in jih seveda tudi odpraviti, važno je, kako bo poskrbljeno za objekte v katerih bomo gostili tuje politike, tuje birokrate, ko bo Slovenija leta 2021 predsedovala Evropski uniji. In to je ta absurd, ko govorimo, da ta proračun, seveda, ni proračun za ljudi, ampak je prej proračun za kaj drugega. Drugi primer je, recimo, zdravstvo. Parlament je na prejšnji seji sprejel tako imenovan interventni zakon, ki bo saniral 80 % preteklih izgub v bolnišnicah. Toda zaradi premajhnih sredstev bodo največje bolnišnice še naprej poslovale negativno. Tako da o kakršnemkoli resnem izboljšanju stanja v zdravstvenem varstvu lahko torej samo sanjamo in nič drugega. Problem ni omejen samo na zdravstvene ustanove. Enako je, recimo, tudi v domovih za starejše in tudi drugih socialnih zavodih, ki skrbijo za tiste prebivalce naše družbe, ki so najranljivejši. Vsaka normalna vlada bi seveda v takšnih okoliščinah predvsem ali pa takoj začela z modernizacijo zdravstva in socialnega varstva, ampak ne ta vlada. Ta vlada bo raje namesto tega do leta 2025 namenila 1,2 milijardi evrov za izpolnitev tako imenovanih ciljev Nata za   (nadaljevanje) Slovenijo, torej med vrsticami oziroma drugače rečeno, za oborožitev, za orožje, za staro železo in tako naprej. Drugič, vsakič, ko obravnavamo proračun, koalicijski poslanci in ministri radi govorijo, kako bi seveda bilo lepo uslišati vse različne želje, predvsem tiste, ki jih zagovarjamo v Levici, torej več socialnih pravic in več razvoja, ampak ni dovolj denarja, žal. Ampak to preprosto ni res, to je enostavno zavajanje. Slovenija ima velike rezerve, tako na strani prihodkov kot tudi na strani odhodkov. Na strani prihodkov so te rezerve seveda v pravičnejši obdavčitvi kapitala, visokih dohodkov in premoženja velike vrednosti. Na strani odhodkov pa bi lahko ogromno pridobili, če bi blagajni, blaginji ljudi dali prednost pred raznimi škodljivi zavezami, kot sem že omenil, do tujih centrov moči. Ta računica je zelo preprosta, gre verjetno predvsem za prioritete, torej ali postavimo ljudi pred kapital in tuje centre moči ali pa tega seveda ne želimo narediti. Ta Vlada očitno raje skrbi za Nato, Evropsko unijo in kar je podobnega, kot pa za lastne prebivalce. Zdaj v Levici že ves mandat pravzaprav dajemo konkretne predloge za povečanje prihodkov države, občin, tudi obeh socialnih blagajn, v teh predlogih pa ni nič populističnega. Vsi temeljijo na nekih objektivnih dejstvih. In prvo objektivno dejstvo je, da Slovenija z davki in prispevki zbere bistveno manj sredstev kot recimo sosednja Avstrija. Naši javni prihodki so lani znašali samo 37 % BDP, medtem ko v Avstriji je ta delež 44 %, torej gre za veliko razliko, ki na koncu bistveno vpliva na blaginjo ljudi in na, ne nazadnje tudi na razvitost same države. In če hočemo to razliko zmanjšati, moramo torej nujno povečati javne prihodke. In če hočemo povečati javne prihodke, na pravičen način seveda, moramo pogledati, kje so te rezerve. In rezerve so, kot rečeno, obdavčitev visokih dohodkov, kapitala in premoženja velike vrednosti. To dokazuje primerjava z drugimi evropskimi državami. Nekatere članic EU že skoraj 30 % vseh davkov zberejo od kapitala, 30 %. Slovenija z davki na kapital zbere samo dobrih 10 % vseh davkov. In to nas, to dejstvo nas uvršča na predzadnje mesto med državami članicami Evropske unije. Ampak kljub temu je koalicija gladko zavrnila naše predloge, predvsem tiste, ko smo skušali izboljšati ravno davčno politiko v tej državi, torej da bi davek na dobiček podjetja dvignili vsaj na evropsko povprečje, če že ne bi bili ne