36. redna seja

Državni zbor

11. 12. 2017
podatki objavljeni: 11. 12. 2017

Besede, ki so zaznamovale sejo

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam z nadaljevanjem 36. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Jasna Murgel, mag. Andrej Šircelj, gospa Anja Bah Žibert, Matjaž Hanžek, gospod Tomaž Gantar, mag. Julijana Bizjak Mlakar od 17. do 20.30 ure, gospa Suzana Lep Šimenko, gospa Eva Irgl, gospa Janja Sluga od 16. ure dalje, gospod… Pardon, eden je prisoten, gospod Tomaž Gantar, tako da za… Gospod Ivan Škodnik do 17. ure, gospa Maruša Škopac do 16. ure, gospod Jožef Horvat, gospa Ljudmila Novak od 9. do 11. ure, gospod Franc Breznik, gospa Jelka Godec od 15. ure dalje, gospod Janko Veber in gospa Nataša Brinovšek od 15. ure dalje.  Vse prisotne lepo pozdravljam. Pravzaprav pozdravljam sredino in pa levi del. Desnega danes ni na začetku seje. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O MINIMALNI PLAČI, PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina… / oglašanje iz dvorane/ Malo miru, prosim. Skupina petih poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem. V zvezi s tem predlogom zakona Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Državnemu zboru sprejetje sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.  Besedo dajem predsedniku odbora, gospodu Urošu Priklu, za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Dovolite na kratko, da vam predstavim stališče oziroma poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je obravnaval predlog spremembe zakona. Obravnaval ga je na svoji 50. redni seji, in sicer 24. novembra letošnjega leta. Prvopodpisani oziroma predlagatelj s prvopodpisanim Lukom Mescem je predstavil zakon na samem odboru, pri delu katerega so sodelovali tudi poleg matičnega oziroma za to pristojnega Ministrstva za delo in naše   (nadaljevanje) Zakonodajno-pravne službe tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo, Državni svet Republike Slovenije ter Delavska svetovalnica. V poslovniškem roku je amandmaje vložila Poslanska skupina Levica in sicer k 2., 4., 5. in 6.členu. uvodoma je dodatno obrazložitev v imenu predlagatelja, kot že rečeno, predstavil kolega Luka Mesec. Poudaril je, da se v Levici zavzemajo za to, da osnovne plače ne bi bile nižje od minimalne plače.  Mnenje je podala tudi Vlada Republike Slovenije oziroma v njenem imenu državni sekretar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospod Pogačar in poudaril je, da Vlada predloga zakona ne podpira. Izpostavil je tudi, da je tako občutljivo področje kot je opredelitev minimalne plače terja oziroma zahteva temeljit premislek in seveda socialni dialog. Mnenje Zakonodajno-pravne službe je predstavila gospa mag. Metoda Hrovat Pirnat in opozorila na nejasna določila obravnave v zvezi z višino minimalne plače v neto znesku. Glede na siceršnje določanje oziroma obravnavo plač v bruto zneskih. Prav tako je bilo predstavljeno mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki predlog zakona podpira. Svoja stališča so k predlogu zakona v nadaljevanju podali tudi predstavniki ministrstev in sicer ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, finance ter javno upravo. Poudarjeno je bilo, z njihove strani seveda, da bi imel ukrep škodljive posledice za konkurenčnost gospodarstva, pred spremembo zakonodaje pa bi bil potreben temeljit in širok dialog v okviru ekonomsko-socialnega sveta. Sledila je razprava, v kateri so se nekateri člani odbora z navedbami o prenizkih plačah mnogih delavcev sicer strinjali, so pa ob tem izrazili tudi razumevanje do pomislekov s strani delodajalcev. V tem mandatu, tako sledi iz diskusije, je Vlada na področju minimalnih plač že uvedla nekaj sprememb, je pa dejstvo, da to področje zahteva širok socialni dialog. Pri tovrstnih razpravah pozabljamo na srednji sloj delavcev, ki najpomembneje prispevajo k ustvarjanju dodane vrednosti in zaradi katerih gospodarstvo tako hitro raste. Predlagatelj je stališče, da bi spremembe čezmerno obremenile delodajalce zavrnil in poudaril, da bi bili le-ti prikrajšani za majhen delež dobička, po njegovem mnenju bi trpel le njihov pohlep.  Po opravljeni razpravi je odbor na podlagi drugega odstavka 128. člena našega Poslovnika z osmimi glasovi za in tremi proti sprejel sklep, da predlog zakona o spremembi zakona o minimalni plači ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.
Za uvodno predstavitev stališča do predloga matičnega delovnega telesa dajem besedo predstavniku predlagateljev, Luki Mescu.
Hvala za besedo in lep pozdrav! V Levici predlagamo prenovo Zakona o minimalni plači, s katero bi uvedli tri temeljite spremembe. Prva je, da bi se minimalna plača, njen neto znesek, poveča na 700 evrov s 1. 1. 2019. Druga je, da bi se s 1. 1. 2020 uveljavila formula, da nobena plača v državi ne sme biti manjša kot je 20 % nad izračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški, kar pomeni, da bi minimalna plača z letom 2020 postala 736 evrov. In tretjič, določamo, da nobena osnovna plača v državi ne sme biti manjša od minimalne.  Ta predlog je podprlo več kot 7 tisoč državljank in državljanov Republike Slovenije, podpisali so včeraj naši člani in aktivisti dostavili v Državni zbor. Predlog je z veliko večino, s šestimi glasovi od osmih podprla tudi Komisija Državnega sveta. Edina instanca kjer se predlog zatika je Državni zbor. Na matičnem delovnem telesu je bil predlog označen kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo, neupravičeno in neutemeljeno, danes imate poslanke in poslanci možnost za popravni izpit. Zakaj predlagamo, da se danes odločite drugače?   (nadaljevanje) Prvič. Ker bi s tem predlogom pomagali 120 tisoč zaposlenim z najnižjimi plačami, se pravi tistim, ki imajo manj kot 700 evrov neto v javnem in zasebnem sektorju. To so negovalke, industrijski in gradbeni delavci, trgovci, vozniki, čistilci, skladiščniki, skratka, vsi ti pomembni a zapostavljeni poklici. Čas je, da gospodarska rast postane blaginja in da jo občutijo tudi oni.  Drugič. Z uveljavitvijo našega zakona bi določili pravično formulo, po kateri neto minimalna plača ne bi smela biti nižja kot je 20 % več od minimalnih življenjskih stroškov. V Levici se namreč ne moremo pristati na nepravično stališče strank in trenutne ureditve, ki vzdržuje minimalno plačo na ravni minimalnih življenjskih stroškov oziroma celo pod njo. Zato je v tej državi med tistimi, ki živijo pod pragom revščine vsak peti zaposlen torej dela 8 ur na dan od svojega dela ne more preživeti. Z našo formulo bi to anomalijo našega plačnega sistema trajno odpravili.  Tretjič. To predlagamo, ker bi po našem zakonu nobena osnovna plača v Sloveniji ne bila več nižja od minimalne. Danes se namreč večina kolektivnih pogodb v državi začenja z bruto plačami manjšimi od 400 evrov. Če pogledate javni sektor boste pod minimalno plačo našli kar 16 razredov. Če pogledate kolektivne pogodbe panog recimo kovinarske ali pa železničarske se plače začnejo nekje pri 340 evri. V nesindikaliziranih panogah kot so varnostniki pridejo ljudje, ki imajo 240 evrov osnovne plače, potem pa jim delodajalci šele z izplačilom dodatkov pridejo na zakonsko določen minimum. To je anomalija, ki je nepravična do teh zaposlenih, ki je protisocialna in ki jo je treba odpraviti. To je tretji razlog zakaj predlagamo uveljavitev naše formule.  Zadnjič seveda boste vprašali, če je naš predlog izvedljiv, če ga lahko gospodarsko prenese. V Levici smo preračunali koliko bi gospodarstvo to stalo in prišli do naslednjih številk. Neposredni stroški dviga bi znašali 121 milijonov evrov za zasebni sektor, kar se sliši veliko a v resnici to predstavlja 1 % vseh stroškov dela na letni ravni v zasebnem sektorju oziroma 4 % vseh profitov, ki so bili v zasebnem sektorju realizirani lani in skokovito rastejo iz leta v leto.  Za javni sektor bi bili učinki celo pozitivni. Javna blagajna bi iz naslova prispevkov in plačil davkov dobila celo 10 milijonov več kot bi jo stalo izplačilo višjih plač javnim uslužbencem s plačami pod 700 evrov. / znak za konec razprave/  Skratka, spoštovane poslanke in poslanci! Vsi razlogi so tu. Konjunkturo imamo in če kdaj imamo sedaj priložnost, da te spremembe, ki jih je podprlo 7 tisoč prebivalk in prebivalcev Komisija Državnega sveta tudi uresniči.  Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, zanjo gospa Janja Sluga.
Hvala lepa za besedo, predsednik.  Novelo Zakona o minimalni plači, ki jo predlaga Poslanska skupina Levica letošnje leto obravnavamo že drugič in tudi tokrat smo poslanci Poslanske skupine Stranke modernega centra ob obravnavi na matičnem delovnem telesu glasovali za sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.  Razlogi, da smo glasovali za tak sklep pa so identični tistimi, ki smo jih navedli ob obravnavi prejšnje Novele Zakona o minimalni plači. Poglavitni razlog je socialni dialog. Večkrat smo že poudarili, da morajo biti rešitve oziroma spremembe, ki odločilno vplivajo na razmerje med delavci in delodajalci sprejete ob soglasju vseh socialnih partnerjev in morajo biti plod konstruktivnega socialnega dialoga. Prepričani smo, da socialni dialog v naši družbi predstavlja pomembno vrednoto in z enostranskimi posegi s strani   (nadaljevanje) politike ne pripomoremo k temu, da bi probleme reševali na ustrezen način. Ob tem zavedanju smo meseca junija člani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ob obravnavi novele Zakona o minimalni plači izglasovali sklep, s katerim smo Vladi predlagali, da do konca septembra v dialogu s socialnimi partnerji pripravi predlog formule za izračun minimalne plače, ki bo upoštevala minimalne življenjske stroške in vse relevantne kazalnike trga dela. Naš iskren namen je bil, da se vprašanje minimalne plače reši v socialnem dialogu. Naj ob tem omenim, da je bila ocena minimalnih življenjskih stroškov, iz katere bi ta formula izhajala, objavljena šele konca oktobra letos. Formula za izračun minimalne plače pa nam do danes na žalost še ni znana. Naj ponovno poudarimo, da je določitev zneska oziroma višine minimalne plače v pristojnosti ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ravno tako sodi v njeno pristojnost izračun zneska oziroma višine minimalnih življenjskih stroškov, od katerega pa je odvisna tudi višina socialnih transferjev. Zato v Poslanski skupini SMC ponovno glasno apeliramo na pristojno ministrstvo, ki ga vodi dr. Anja Kopač Mrak, da se določneje zapiše definicija minimalne plače, s čimer bi se zajezila dosedanja zloraba zakonske ureditve. Ravno tako od ministrice pričakujemo, da v okviru socialnega dialoga poišče ustrezno rešitev glede izračuna minimalne plače, ki bo sprejeta s soglasjem vseh socialnih partnerjev, torej s soglasjem predstavnikom delodajalcev in predstavnikov delojemalcev. Pri spremembah zakonodaje, ki imajo odločilen vpliv na položaj slovenskega delavca, si je potrebno prizadevati za konstruktiven socialni dialog in predvsem da bo ta rezultiral v najširšem možnem doseženem soglasju med partnerji. Tudi v koalicijskem sporazumu, ki smo ga podpisale vse 3 koalicijske partnerice, je socialni dialog opredeljen kot vrednota in kot eno izmed temeljnih izhodišč delovanja koalicije. Želimo si in apeliramo, ponovno, na pristojno ministrstvo, da sledi tej zavezi.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev, zanjo mag. Julijana Bizjak Mlakar.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci. V Poslanski skupini Desus smo bili vedno naklonjeni dostojni minimalni plači, ki naj bi omogočila preživetje delavca in njegove družine, delavec pa po upokojitvi ne bi zdrsnil v revščino. Poslanska skupina Desus in naši poslanci smo tudi v svojih poslanskih vprašanjih predsedniku Vlade, Vladi in pristojni ministrici že večkrat predlagali poleg zvišanja pokojnin na raven, ki bi jo pokojnine dosegle, če preteklih zamrznitev pokojnin ne bi bilo, tudi uzakonitev dostojne minimalne plače. Seveda pa smo pričakovali, da bo glede višine minimalne plače stekel tudi socialni dialog s sindikati, kar pa se doslej očitno ni zgodilo. Naj spomnimo na 23. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki v 3. točki določa, (citiram): »Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.« Ta del deklaracije v Sloveniji ni spoštovan. Evropska komisija je 1. marca letos predstavila Belo knjigo o prihodnosti Evrope. V skladu z načeli Bele knjige je več možnosti tudi za socialno prihodnost Evrope. Tako je Evropski parlament med drugim 26. aprila letos podprl evropski steber socialnih pravic, po katerem imajo delavci pravico do poštene plače, to je takšne, ki zagotavlja dostojen življenjski standard. Prav tako je na prenizke minimalne plače opozorila Zveza društev upokojencev Slovenije, ki meni, da bi morala biti minimalna plača le izjema. Opozarja tudi na zakonsko dovoljene prenizke prispevke od plač v pokojninsko in zdravstveno blagajno, predvsem lastnikov manjših podjetij. Po upokojitvi pa nekateri med njimi izkoriščajo solidarnost pokojninske blagajne. Takšne zlorabe sistema solidarnosti bi se moralo zakonsko preprečiti. Glede na vse navedeno lahko z gotovostjo trdimo, da sedanja minimalna plača ni dostojna, saj neto izplačilo ob   (nadaljevanje) 805 evrov bruto le 614 evrov. Meja tveganja revščine pa je bila v letu 2016 616 evrov. Podatki kažejo, da minimalna plača že od leta 2014 ni usklajena z evropsko socialno listino. Vsa ta leta je namreč minimalna plača pod pragom tveganja revščine in je tudi prenizka v primerjavi s povprečno neto plačo. Matični odbor je že septembra sprejel sklep, v katerem Vladi predlaga, da v dialogu s socialnimi partnerji pripravi predlog formule za izračun minimalne plače, s katero bi upoštevali minimalne življenjske stroške ter relevantne kazalnike na trgu dela tako kot to določa Konvencija Mednarodne organizacije dela. Pristojno ministrstvo sicer odgovarja, da je k temu že pristopilo, rezultatov pa še ni. Ugovor o potencialnih škodljivih posledicah zakona za konkurenčnost gospodarstva in prevelik pritisk na dvig plač v javnem sektorju po naše nimata realne podlage. Gospodarska rast je od leta 2014 dalje nad vsemi pričakovanji, gre pa tudi za človekove pravice in za dostojno minimalno plačo. Ker imamo v državi že četrto leto visoko gospodarsko rast je vedno težje razumeti, da številni ljudje delajo polni delavnik a nimajo osnovne plače niti v višini zakonsko določene minimalne plače pa tudi ta ni dostojna. Še več. Med njimi so tudi številni mladi in to bo imelo kasneje hude posledice v povezavi z višino njihove pokojnine. Danes torej govorimo o minimalni plači, ki je človekova pravica do poštene plače, ki mora delavcu zagotoviti dostojni življenjski standard in seveda tudi dostojno pokojnino, ko se delavec z minimalno plačo upokoji.  V tem mandatu smo sicer na področju odprave revščine uvedli že nekaj sprememb, a vendar si želimo, da bi tudi na obravnavanem področju prišlo do potrebnih sprememb, ki jih nekatere obljublja pristojno ministrstvo. Ne želimo pa si več sedanjega stopicanja na mestu. V kolikor ta predlog zakona danes ne bo sprejet želimo poslanci Poslanske skupine Desus takšen predlog pristojnega ministrstva, s katerim bi končno tudi v Sloveniji / znak za konec razprave/ zagotovili vsem zaposlenim pošteno plačilo za pošteno delo in to je dostojno minimalno plačo. Sedanja minimalna plača to ni torej ni dostojna.  Hvala za pozornost.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo gospa Marija Bačič.
Spoštovani predsednik! Spoštovane kolegice in kolegi! Lep pozdrav! Pred nami je še ena novela Zakona o minimalni plači, s katero predlagatelj tokrat zasleduje naslednje cilje: povišanje minimalne plače na 700 evrov neto z veljavo leta 2019; uvedbo dveh socialnih varovalk za določitev minimalne plače; izenačitev izhodiščnih plač v kolektivnih pogodbah in pogodbah o zaposlitvi z minimalno plačo ter izločitev dodatkov za delovno dobo in za težje pogoje dela iz definicije minimalne plače. Vlada v svojem mnenju poudarja, da v Republiki Sloveniji bistveni temelj urejanja plač za različne ravni zahtevnosti dela predstavljajo kolektivne pogodbe sklenjene na različnih ravneh, ki so predmet svobodnih pogajanj med predstavniki delavcev in delodajalcev, ki avtonomno odločajo tudi o višinah izhodiščnih oziroma osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Z Zakonom o minimalni plači pa se na državni ravni določa višina minimalne plače, ki jo morajo vsi delodajalci spoštovati pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo. Tako določen znesek minimalne plače se vsako leto usklajuje najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, predstavlja pa najnižjo možno mesečno plačo, ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja.  Največje spremembe zakonodaje vezane na določitev minimalne plače po letu 1995 so bile izpeljane februarja 2010 z Zakonom o minimalni plači. Ko smo leta 2010 z zakonom, ki je nastal v sodelovanju s socialnimi partnerji za 22,9 odstotkov dvignili minimalne plače smo sledili načelu, da mora biti delavcev, prejemnikom minimalne plače zagotovljeno dostojno življenje. Od takrat tudi velja, da znesek minimalne plače določi minister pristojen za delo po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi najpozneje do 31. januarja tekočega leta. Pri urejanju vprašanja minimalne plače je poleg vodila, da znesek zagotavlja dostojno življenje, nujen tudi konstruktiven socialni dialog. Temu se je sledilo tudi pri zadnji spremembi leta 2015, ko smo na pobudo sindikatov iz opredelitve minimalne plače izvzeli še tri dodatke in sicer, dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. A socialni dialog ni bil v celoti uspešen, kar je imelo za končno posledico, da je sprejetje teh zakonskih dopolnil privedlo celo do odstopa predstavnikov delodajalcev in sklenjenja socialnega sporazuma. To pa nikakor ni dober znak in temu se je potrebno v bodoče izogibati kolikor je le mogoče. Bistvo zakona o minimalni plači je ta, da določi nominalne znesek do katerega mora biti upravičen vsak, ki v Republiki Sloveniji dela polni delovni čas. Znesek minimalne plače je določen v višini, ki zadošča za pokritje samski osebi za minimalne življenjske stroške, je pa res, da je minimalna plača prenizka, saj trenutno ne presega praga revščine ter posledično onemogoča dostojno preživetje. Edina dobra stran slabe izkušnje pa je, da se je izkristalizirala potreba po v naprej dogovorjeni formuli za izračun minimalne plače s katero bi zagotovili, da so pri določanju zneska minimalne plače upoštevani minimalni življenjski stroški ter relevantni kazalniki trga dela. Pri tem pa je ključno izhodišče, da neto znesek minimalne plače ne more biti nižji od višine minimalnih življenjskih stroškov. Ta sklep smo potrdili tudi poslanci na seji odbora, 27. 6. 2017 in naložili Vladi, da skupaj s socialnimi partnerji dogovori to formulo za izračun minimalne plače. Upamo, da se pogajalski proces bliža h koncu in bo formula kmalu na naših klopeh. Socialni demokrati menimo, da je socialni dialog vrednota neke družbe in kot taki je v razviti državi nujen in ključen. Socialni sporazum je tisti, ki v enem ključnih določil določa temelj politike plače, to pa je dogovarjanje na bipartitni ravni. To po konvenciji mednarodne organizacije dela o minimalni plači mora biti določitev minimalne plače vedno predmet dialoga ne nujnost soglasja, vendar dialoga med socialnimi partnerji. Socialni demokrati se zavedamo, da so na področju minimalne plače potrebne spremembe. Tudi zato smo v izhodišča na svoj vladni program z naslovom »Samozavestnost Slovenije« zapisali, da bomo minimalno plačo redefinirali tako, da ne bo samo presegla praga revščine, temveč bo vsem za pošteno opravljeno delo zagotovila pošteno plačilo, ki bo vsakomur omogočilo človeka dostojno življenje. To je naš cilj, ne pa sicer na prvo žogo všečne, vendar parcialne in enostranske nesistemske rešitve.  Poslanska skupina Socialnih demokratov bo podprla sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.  Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati, zanjo gospa Iva Dimic.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kolegice in kolegi!  V Sloveniji so plače prenizke. To je dejstvo. Minimalna plača v Sloveniji ne omogoča dostojnega življenja njenim prejemnikom. Še huje je dejstvo, da premnogi zaposleni prejemajo plačo, ki je še nižja od minimalne. V Sloveniji prejema minimalno plačo skoraj 23 tisoč zaposlenih v zasebnem sektorju in nekaj čez 8 tisoč v javnem sektorju, kar pomeni, da se jih veliko od teh obrne po pomoč na humanitarne organizacije kot so Rdeči Križ in Karitas. S predlogom zakona se želi administrativno povišati minimalno plačo na 700 evrov. Težko bo pol leta pred volitvami najti nasprotnika temu zakonu, razen Vlade seveda. Žal pa se prejemniki minimalne plače kot že neštetokrat žrtve boja za prestiž med socialisti. Vlada kot po navadi, predlaga odgovornost na dogovor med socialnimi partnerji in predloga ne podpira, ne predstavi pa svojih rešitve za katere je prva najbolj odgovorna. Ampak spoštovana ministrica, čeprav jo danes ni med nami, socialisti, od obljub se ne da živeti. Z obljubami se ne da kupiti   (nadaljevanje) hrane ali plačati položnic. Ravno zaradi tega je toliko bolj nerazumljivo, da pred časom ni bil sprejet naš predlog sprememb in dopolnitev zakona o prispevkih za socialno varnost. Tudi cilji našega zakona so višje plače, vendar s pomembno razliko, da delodajalcev ne bi dodatno bremenili. Osnovni predlog Nove Slovenije je bil uvedba splošne olajšave za plačevanje prispevkov za socialno varnost, ki bi najbolj razbremenila najšibkejše. Prejemniki minimalne plače bi zaradi naše rešitve prejeli okoli 50 evrov mesečno oziroma 600 evrov višjo neto letno plačo, kar pa zelo pomembno in to podpirajo tudi delodajalci ter tudi socialni partnerji. Ob tem se strošek za delodajalce, torej bruto bruto znesek ne bi povečal. V času pred vložitvijo smo se krščanski demokrati sestali z vsemi socialnimi partnerji in dobili zagotovila, da bi naš predlog lahko predstavljal zelo dobra izhodišča za dogovor o povišanju neto plač brez višanja obremenitve delodajalcev.Krščanski demokrati se zavedamo in ravno zaradi tega se v tem mandatu intenzivno ukvarjamo s predlogi ukrepov za znižanje obremenitve plač s prispevki. Osrednja rešitev, ki jo predlagamo je znižanje prispevkov na minimalno plačo. Tudi naš nedavni predlog novele zakona o dohodnini je imel cilj višje neto plače in sicer 81 evrov pri povprečni plači. Žal slovenska levica ne more podpreti dobrih predlogov v korist državljanov samo zaradi prestiža in ideoloških razlogov. Ureditev minimalne plače v Sloveniji je rezultat zahtevnega dogovarjanja med socialnimi partnerji v okviru ekonomsko-socialnega sveta. V tem kontekstu je vaša pobuda za spremembo minimalne plače sicer vmesna, ampak kolikor razumemo, ni usklajena z ostalimi socialnimi partnerji, predvsem z delodajalci. Ker ima socialni dialog v Sloveniji velik pomen in dolgo tradicijo, bi takšni predlogi lahko porušili občutljivo ravnovesje, ki ga socialni partnerji s trdim delom vseh dosegate. Spoštovane kolegice in kolegi, upam pa, da se danes to vsi skupaj zavedamo, da minimalna plača dolgoročno prinaša tudi zelo nizke pokojnine in posledično poglabljanje socialne revščine v Sloveniji. Vlada in pristojno ministrstvo v vseh skoraj treh letih in pol še ni uspela pripraviti modela in izračune, vezane na minimalno plačo in obdavčitev. Če hočeš priti na cilj, moraš pot začeti. Predloga sklepa poslanci Nove Slovenije ne bomo podprli.
Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo Miha Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči. Od obljub se res ne da živeti, od minimalne plače pod pragom revščine pa tudi ne. Zato bomo socialisti glasovali proti sklepu, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Naše zahteve so ne samo upravičene, ampak tudi nujne, če hočemo preprečiti revščino zaposlenih. In tega ne bodo storili delodajalci, tega ne bo zagotovil prosti trg, to lahko doseže samo država. In čas za to je danes. socialisti predlagamo zgolj to kar že dlje časa zahtevajo napredni sindikati, dobrodelna društva in sami državljani. Zahtevamo, da se minimalna plača dvigne nad prag tveganja revščine. Zahtevamo, da se vse osnovne plače dvignejo najmanj na raven minimalne plače in da se vsi dodatki izplačujejo kot dodatki k minimalni plači, ne pa kot doplačilo razlike do minimalne plače.  Tej ukrepi so za 120 tisoč naših sodržavljanov življenjskega pomena in ne morejo čakati. Lahko razpravljamo o tem ali naj bo neto minimalna plača določena 10 % nad pragom tveganja revščine ali ostanemo pri predlogu, da mora biti 20 % višja od minimalnih življenjskih stroškov. Lahko se pogovarjamo tudi o tem ali naj se naša formula začne v celoti uporabljati z leto 2020 ali malenkost kasneje.   (nadaljevanje) Ni pa nobenega razloga, da se obravnava naših predlogov ustavi, še preden se je sploh začela. V stališčih Vlade in koalicije sem razbral dva izgovora, od katerih nobeden ne pije vode. Prvi je, da je treba dogovor doseči v socialnem dialogu, ampak dajmo pogledat, do kam je pripeljal socialni dialog. Do stanja, ko imamo v vseh kolektivnih pogodbah najnižje izhodiščne plače po 400 evrov in to ne neto, ampak bruto. Socialni dialog je pripeljal v slepo ulico. Edini napredek je bil kadarkoli dosežen, ko so sindikati odstopili od socialnega dialoga. Leta 2009 so se podali na ulice in s protesti prisilili Pahorjevo Vlado v dvig minimalke za 137 evrov. Leta 2015, to je v tem mandatu, so s svojim zakonom prisilili Cerarjevo koalicijo, da je iz minimalne plače izvzela vsaj nekatere dodatke. Skratka, socialni dialog na področju minimalne plače ne deluje. Kdor se izgovarja na socialni dialog, beži pred odgovornostjo do delavcev in ščiti interese kapitala. Drugi izgovor je, da bi dvig minimalne plače zmanjšal konkurenčnost gospodarstva, pa tudi za izgovor je praven. Dvig minimalke na 700 evrov neto pomeni dvig bruto plače za 137 evrov, to je točno toliko, koliko se je dvignila leta 2010. In če je bilo mogoče dvigniti najnižje plače sredi najhujše krize po 2. svetovni vojni, potem lahko toliko bolj to storimo sedaj, ko imamo najvišjo gospodarsko rast in najnižjo brezposelnost po krizi. Kogar skrbi konkurenčnost, naj si ob tem pogleda še podatke. Imamo rekorden presežek v menjavi s tujino, ustvarimo 2 milijardi evrov več, kot porabimo. Dvig minimalne plače na 700 evrov neto bi povečal skupne stroške dela samo za 1 % in to ne bi imel nikakršnega vpliva na konkurenčnost. Naša neposredna konkurentka, Češka, je v zadnjem letu dvignila minimalno plačo za 15 %, Madžarska za 18. Dvig za 17 % z letom 2019 v Sloveniji, kar predlagamo mi, ne bi ogrozil prav nikogar, bi pa pomagal 120 tisoč delavcev v tej državi. / znak za konec razprave/  Za konec bi dejal samo še to. Zgolj lansko leto so se čisti dobički podjetij povečali za 70 %, na 3,2 milijardi evrov, pa se ni nihče vprašal, kaj bo s konkurenčnostjo gospodarstva. Zakaj je torej tak problem, ko je treba izboljšati plače tistih, ki so te dobičke omogočili? Ne pozabimo, vsa vrednost izvira iz dela in slabe plače… / znak za konec razprave/ pomenijo še slabše pokojnine. Dvignimo minimalko še danes! Hvala.
Besedo ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev, zanjo dr. Mirjam Bon Klanjšček.
Hvala lepa. Spremembo zakona o minimalni plači na predlog Poslanske skupine Levica danes obravnavamo že drugič. Ob tem bi najprej poudarila, da je minimalna plača vsekakor prenizka, in nedopustno je, da ljudje delajo, pa si še vedno ne morejo privoščiti osnovnih potrebščin, tako materialnih kot tistih, ki bi jim omogočile malce zasluženega oddiha. Tako trpijo posamezniki, družine, otroci in še veliko drugih. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je že konec junija letos, ko je bil predlog zakona vložen prvič, sprejel sklep, s katerim je naročil Vladi Republike Slovenije, naj do 30. septembra pripravi izračun minimalne plače, in Vlada tega do danes, 12. decembra, še vedno ni storila. Zato se ne čudim nad odločitvijo Poslanske skupine Levica za ponovno vložitev predloga zakona. Kljub temu pa predlog zakona, ki je pred nami, znova posega v dogovore med delodajalci in delojemalci ter obljublja nekaj, česar ne more izpolniti. Zato naša poslanska skupina tega žal ne bo podprla. Če pa bi vsak, tako delodajalci, delojemalci in sindikati kot tudi politika, opravili svoje  (nadaljevanje) delo kvalitetno in pravočasno, bi bila vsem prihranjena marsikatera brezplodna razprava, najbolj pa državljankam in državljanom.  Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.  O predlogu sklepa, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 16. točki dnevnega reda.  S tem prekinjam 4. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O INTERVENTNEM UKREPU NA PODROČJU TRGA DELA, SKRAJŠANI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospodu Petru Pogačarju.
Peter Pogačar
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Slovenija beleži visoko gospodarsko rast, raste pa tudi zaposlenost. Danes v Sloveniji dela 70 tisoč ljudi več kot v začetku leta 2014, kar je izjemno spodbudno. Znižuje se tudi brezposelnost, in sicer v vseh starostnih skupina, posledično pa se pri delodajalcih že odraža tudi pomanjkanje delovne sile. Kljub zmanjševanju brezposelnosti v vseh starostnih skupinah pa ostaja dejstvo, da ima Slovenija zelo nizko stopnjo delovne aktivnosti starejših. Prav zato Ministrstvo za delo sprejema številne ukrepe, programe za ohranitev zaposlitve starejših in predvsem izboljšanje njihove zaposljivosti. Obenem ne gre spregledati dejstva, da beležimo še vedno visok delež dolgotrajno brezposelnih, to pomeni, brezposelnih več kot 12 mesecev med starejšimi od 55 let. In prav tej skupini je treba še posebej pomagati in jim posvetiti posebno pozornost.  Predlog zakona o interventnih ukrepih na trgu dela, ki je pred vami, določa možnost začasne spodbude za zaposlovanje brezposelnih oseb, starejših od 55 let, oziroma podaljšuje ta že veljavni ukrep še za dodatni dve leti, in sicer do 31. 12. 2019. Namen spodbude po tem zakonu je spodbujati zaposlovanje starejših brezposelnih oseb z zniževanjem stroškov dela delodajalcem in s tem prispevati k zmanjšanju dolgotrajne brezposelnosti, ki je izrazita prav pri tej starostni skupini. Hkrati se bo s tem omogočil dvig stopnje delovne aktivnosti starejših, z več delovne dobe pa bodo ti ljudje upravičeni tudi do višje pokojnine in s tem večje socialne varnosti v starosti. Spodbuda, ki jo predlaga Vlada s tem zakonom in se izvaja že danes, se izvaja v obliki oprostitve plačila prispevkov delodajalca in velja za zaposlitev za nedoločen in za določen čas. Pri zaposlitvi za nedoločen čas znaša oprostitev 16,10 %, pri zaposlitvi za določen čas znaša oprostitev, poleg zgoraj navedenih prispevkov, še oprostitev 5-kratnik prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti. Vsebine zakona se s to spremembo ne spreminja in pogoji ostajajo enaki. Ciljna ostajajo starejši od 55 let, ki so najmanj 6 mesecev pred sklenitvijo zaposlitve prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb. Vlada Republike Slovenije se je za predlog podaljšanja te spodbude odločila, ker se zavedamo, da v Sloveniji danes ni več takšen problem ohraniti zaposlitev, temveč dolgotrajna brezposelnost starejših oseb. Veljavni Zakon o interventnih ukrepih na trgu dela pa se je v času izvajanja v dveh letih izkazal za zelo pozitivnega, predvsem zato, ker je omogočil zaposlitev brezposelnim starejšim osebam in ker je administrativno popolnoma nezahteven. Predlog zakona je tako po naši oceni pomemben in nujno potreben za to, da bomo še dodatno zmanjšali brezposelnost starejših. Poudarjam pa še enkrat, da je predlog zakona, ki je pred vami, samo eden izmed ukrepov, ki jih Ministrstvo za delo izvaja na trgu dela za zaposlovanje starejših oseb. Poleg tega zakona ministrstvo izvaja še ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki se nanašajo na izboljšanje zaposlitvenih sposobnosti, z namenom ohranitve in izboljšanja zaposljivosti starejših.  Predlagam, da predlog zakona podprete. Hvala.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Urošu Priklu.
Hvala lepa, predsednik.  Lep pozdrav vsem prisotnim!  (nadaljevanje) Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na svoji 62. nujni seji 30. 11. 2017 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o interventnih ukrepov na področju trga dela, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na svoji seji odločil pa se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naše Zakonodajno-pravne službe ter Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. V poslovniškem roku s strani predlagateljev ni bilo vloženih nobenih amandmajev. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila njegove pristojnosti z Ustavo, upravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika in opozorila, da je veljavni Zakon o interventnem ukrepanju na področju trga dela veljaven oziroma velja do 31. 12. 2017, zaradi česar je potrebno predlagani zakon uveljaviti še pred datumom, ko preneha veljati in to ustrezno upoštevati tudi v zakonodajnem postopku.  Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predstavila svoje stališče in predlog zakon tudi podpira. Predlagatelj zakona je na kratko predstavil predlog spremembe zakona, ki ga dane s tudi tukaj obravnavamo in izpostavil nujnost in potrebno po podaljšanju veljavnosti ukrepa, spodbujanje zaposlovanja, dolgotrajno brezposelnih starejši oseb kot enega od ključnih ukrepov na področju trga dela za zagotovitev zmanjšanja negativnih učinkov staranja. Sledila je razprava v okviru katere so člani odbora izrazili podporo predlaganemu zakonu, izpostavili so pozitivne učinke veljavnega Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela ter podprli nadaljnja prizadevanja za zajezitev negativnih učinkov staranja prebivalstva. Po drugi strani pa sta bila izražena premisleka glede nižjega preliva sredstev v socialno blagajno, zaradi predlaganih spodbud ter potreba po dolgotrajnejšem pristopu reševanja problematike učinkov staranja prebivalstva.  Odbor je skladno s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o obeh členih predloga zakona ter ju brez glasu proti torej soglasno tudi sprejel. Ker, kot že povedano, na začetku predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili vloženi amandmaji, zato odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembi Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela sprejme v predloženem besedilu.  Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo gospod Marijan Pojbič.
Spoštovani! Demografska slika Slovenije je vse prej kot ugodna. Posledično se seveda povečuje število starejših brezposelnih, ki se na trgu dela v primerjavi z mlajšimi za delodajalce manj zanimivi. V Sloveniji imamo eno najnižjih stopenj delovnih aktivnosti starejših nad 55 let in posledično višjo stopnjo brezposelnih starejših od 55 let napram ostalim evropskim državam. Na izpostavljeno problematiko nas je nedolgo nazaj opozorilo tudi OECD. Zaposlenost oseb v starosti med 55 in 64 let je v Sloveniji zgolj 35 %. Za primerjavo. V Sloveniji dela zgolj ena tretjina starejših nad 55 let, v Nemčiji je zaposlenih kar dve tretjini starejših nad 55 let. Povprečje zaposlenosti starejših od 55 let v državah OECD je pri 55 % pri nas kot že izpostavljeno zgolj 35 %. Predvsem nad povprečjem OECD smo tudi pri dolgotrajni brezposelnosti, saj je več kot polovica iskalcev zaposlitve brez dela več kot eno leto in so starejši od 55 let. Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela, ki omogoča spodbude za delodajalce, ki pod določenimi pogoji zaposlijo starejše nad 55 let smo sprejeli v letu 2015. V Slovenski demokratski stranki smo kljub nekaterim pomislekom zakon podprli. Veljavnost zakona je omenjena na 31. 12. 2017, vendar je glede na to, da smo še     (nadaljevanje) vedno bistveno pod evropskim povprečjem pri zaposlenosti starejši, to obdobje, kot ugotavlja predlagatelj, smiselno podaljšali. V letu 2015 sprejeti zakon, sicer ne kaže takšnega izboljšanja kot je bilo sprva predstavljeno. To je več kot 7 tisoč zaposlenih starejših od 55 let na leto. Številke so nekoliko nižje, a kljub vsemu spodbudne, zato bomo podaljšanje obdobja veljavnosti zakona še za dve leti v Slovenski demokratski stranki podprli.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Uroš Prikl.
Spoštovani! Na kratko bi želel predstaviti stališče Poslanske skupine Desusa k Predlogu zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela.  Torej, veljavni zakon na področju, torej interventnih ukrepih na področju trga dela določa kot začasni ukrep spodbudo zaposlovanja starejših brezposelnih oseb in sicer v obliki oprostitve plačila prispevkov delodajalcev. Namen tega ukrepa je zelo jasen, to je spodbujanje zaposlovanja starejših, starejših generacij, to je oseb starejših od 55 let, v interesu njihove večje vključenosti v ali pa na trg dela. V Desusu mi vedno znova ponavljamo in poudarjamo, ko govorimo, da so starejše osebe ena izmed najbolj ranljivih ciljnih skupin in seveda to tudi resno mislimo. Vsak dan so starejši, in to je na žalost dejstvo, postavljeni pred različna tveganja. Eno takih tveganj je tudi brezposelnost. Za posledice ima to poslabšanje finančnega položaja teh ljudi, poslabšanje finančnega položaja vodi v poslabšani kakovosti življenja in končno v revščino na rob ali pa pod rob socialne izključenosti. To je zagotovo problem in pred njim si ne gre zatiskati oči. Tudi ne zato, ker so demografski trendi tako v Evropi, še posebej pa pri nas v Sloveniji jasni in to je naraščanje deleža starejših. Ampak tukaj moramo videti seveda tudi izziv. Vsi vemo kako se veliko število delodajalcev na trgu, pa ne vsi, moram poudariti, ne vsi, ampak velika večina, mnogi izmed njih, kako se na trgu obnašajo do starejših. Pod pretvezo, bodisi sporazumne prekinitve o zaposlitvi, pogodbe o zaposlitvi, bodisi ukinitve delovnega mesta, ki ga opravlja starejši delavec, bodisi pod pretvezo kršitev s strani starejšega delavca, se milo rečeno znebijo starejšega delavca in za to delo zaposlijo mlajšo osebo, ki je »kao« cenejša, pa seveda ni temu tako, po možnosti za določen čas ali pa preko prekarnih oblik zaposlitev, kar je nesprejemljivo, žalostno in tragično. Seveda so starejši ljudje, to si moramo priznati, utrujeni, bolj iztrošeni, če hočete slišati ta izraz, mogoče se tudi težje prilagajajo nekaterim novim procesom, a zagotovo njihove veščine in znanje predstavljajo doprinos k celotnemu delavnemu procesu in delovnemu kolektivu. V končni fazi so tu še tudi drugi možni ukrepi. Prerazporeditev na druga delovna mesta, mentorstva, tudi razvoj in še bi lahko tukaj na dolgo in široko našteval. Posebej zaskrbljujoči so podatki, da ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših glede primerljivih držav v Evropski uniji, stopnja brezposelnih starejših pa je do nadaljnjega še naraščala. Zato je potrebno ukrepati, začeli smo ukrepati in s predlogom tega zakona želimo to ukrepanje seveda tudi nadaljevati. Ta ukrep je v osnovi časovno vezan le do konca tega leta, zato s predlogom zakona, ki predvideva njegovo podaljšanje do leta 2019 ne gre izgubljati besed, ne gre cincati z odločitvijo, ampak seveda predlog tega zakona podpreti.  V Poslanski skupini Desusa bomo to spremembo podprli v upanju, da se bodo delodajalci tega ukrepa v čim večji možni meri tudi posluževali, da bo stopnja zaposlenih starejših prebivalcev naraščala in s tem ne bo pritiska na socialno izključenost tega dela prebivalstva. Zelo spodbudno je seveda bilo tudi to dejstvo, da smo na odboru soglasno predlog zakona sprejeli in resnično ne vidim razloga, da bi bilo drugače tudi na današnji seji Državnega zbora. Najlepša hvala za vašo pozornost.
Besedo ima Poslanska skupina socialnih demokratov, zanjo gospa Marija Bačič.
Še enkrat hvala za besedo. Spoštovana in spoštovani!  V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo novelo zakona, ki predvideva podaljšanje interventnega ukrepa za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb, seveda podprli. V Republiki Sloveniji se zaradi staranja prebivalstva postopno povečuje tudi število brezposelnih oseb starejših od 55 let. Njihov položaj na trgu dela je v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami slabši, saj so starejši, za delodajalce manj zanimivi. Zato ostajajo starejše brezposelne osebe v veliki meri bolj izpostavljene dolgotrajni brezposelnosti. To pa seveda negativno vpliva tudi na izpolnjevanje pogojev za upokojitev in s tem tudi na socialno varnost posameznika. Torej je ključnega pomena prizadevanje države, da zmanjšuje negativne učinke staranja prebivalstva s spodbujanjem čim kasnejšega umika starejših delavcev s trga dela. To pa izvaja s spodbujanem zaposlovanja starejših oziroma z večjim vključevanjem neaktivnih delovno sposobnih prebivalcev na trg dela. Cilj tega zakona je podaljšati možnost uveljavljanja začasne spodbude za zaposlovanje v obliki oprostitve plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost za največ dve leti, če je zaposlil brezposelno osebo starejšo od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo vsaj šest mesec prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Delodajalec bo tako v celoti oproščen plačila prispevkov za socialno varnost delavca, torej prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti. Kot vemo, zakon velja že dve leti in daje spodbudne rezultate. Ker v naši poslanski skupini Socialni demokrati želimo več zaposlitev starejših, težje zaposljivih in dolgotrajno brezposelnih oseb, bo ta zakon deležen naše soglasne podpore.  Hvala za pozornost.
Hvala lepa.  Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati.
Spoštovani podpredsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!  Ena večjih značilnosti oziroma anomalij trga dela v Sloveniji je stopnja nezaposlenosti in nezaposljivosti ljudi po 55 letu starosti. Ti ljudje so tudi v veliki meri padli v začaran krog dolgotrajne brezposelnosti. Dolgotrajno brezposelnost pa je izredno težko reševati s kakršnimikoli ukrepi na področju trga dela. Veliko lažje, ceneje in bolj učinkovito je delovati preventivno in preprečiti, da bi brezposelni padli v ta krog. Eden izmed možnih ukrepov so tudi začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb v obliki oprostitve plačila prispevkov delodajalca. Njihov namen je po besedah ministrstva spodbujanje zaposlovanja starejših oziroma z večjim vključevanjem neaktivnih delovno sposobnih prebivalcev na trg dela prispevati k zmanjšanju negativnih učinkov staranja prebivalstva ter k spodbujanju čim kasnejšega umika starejših s trga dela. S tem zakonom pa se bo le za dve leti podaljšala možnost uveljavljanja teh olajšav in tukaj je po mnenju Nove Slovenije največja težava. Ob vsem opozorilih OECD, EU in UMAR glede demografske slike že v bližnji prihodnosti, ko bo staranje prebivalstva povzročilo pomanjkanje delovne sile, je takšna začasna spodbuda največ kar lahko trenutna slovenska vlada zmore. To pa je problematično. Že leta 2025, se pravi, čez 8 let, bo vsak četrti Slovenec starejši od 55 let in to pomeni tudi velik pritisk na zdravstveno in pokojninsko blagajno ter seveda zmanjšanje interesa za nove investicije in ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest v državi. V Novi Sloveniji ves čas opozarjamo, da je potrebno razmišljati za 10, 20, 30, 50 let v naprej. Zato smo tudi sklicali izredno sejo   (nadaljevanje) Državnega zbora o demografiji. Imamo strategijo dolgožive družbe in druge, pa vendarle nekih resnih zaključkov tam ni najti. Danes na predlog ministrstva gasimo požar samo za 2 leti. Ministrico pa javno sprašujemo, kaj bomo čez 2 leti? Bomo še enkrat podaljšali začasni ukrep? V Novi Sloveniji želimo, da se k tej stvari pristopi celostno in da se vendarle pogleda, na kakšen način narediti trg dela zanimiv za starejše in obratno. Na kakšen način starejše čim dlje zadržati v aktivni zaposlitvi? V skandinavskih državah preizkušajo in tudi uvajajo krajše, na primer 6-urne, delavnike. S tem bi dali priložnost tudi mladim, starejši pa bi lahko odigrali vlogo mentorja in prenašalca znanj, kar je zelo pomembno. Zato poslanci Nove Slovenije bomo zakon podprli. Vendar, še enkrat, kaj bomo čez 2 leti? Želimo odgovor.
Hvala lepa. Gospod Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica. Izvolite.
V Levici zakonu, katerega veljavnost se tukaj podaljšuje, načeloma ne nasprotujemo. Drži, da na splošno ne podpiramo subvencioniranja zaposlovalcev. Zaposlovalec tudi brez subvencije od dela dobi veliko več, kot porabi za plačo. Subvencioniranje zaposlovanja je za nas sprejemljivo samo, če gre res za ranljive skupine na trgu dela. In brezposelni delavci, starejši od 55 let, to zagotovo so, kar pa ne pomeni, da pričujoči predlog nima pomanjkljivosti. Ima jih vsaj v 2 točkah. Prvo je, da premalo varuje delavca, ker dopušča zaposlovanje za določen čas. Drugi problem pa je, da imata zaradi oprostitve zdravstvena in penzijska blagajna manjše prihodke. Oproščenih prispevkov po tem zakonu namreč ne plačuje Republike Slovenija, kar smo ob sprejemanju veljavnega zakona tudi predlagali v Levici. Danes žal možnosti za poseg v vsebino zakona ni. Izpad sredstev za zdravstveno blagajno je resen problem, ker so ti prihodki že tako bistveno prenizki. S prehodno določbo veljavnega zakona suspendiran 156. člen še vedno dopušča 30-odstotno oprostitev plačila prispevkov za tiste delodajalce, ki zaposlijo osebo, starejšo od 60 let. Veliko bolj smiselno bi bilo, da se ta člen suspendira samo za tiste osebe, ki so deležne ukrepa po tem zakonu, ne pa kar nasploh. Ta izpad je sicer obvladljiv, ker gre za težko zaposljive delavce, ampak bi bilo treba zanj poiskati kompenzacijo. Najboljša in družbeno najbolj pravična oblika te kompenzacije bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in nadomestitev tega zdravstvenega zavarovanja s solidarno javno dajatvijo. Še večji problem pa za nas predstavlja zaposlovanje za določen čas. Po izteku oprostitve delavcu pogodbe ne bodo podaljšali in po 2 letih bo tak delavec spet pristal na zavodu kot težko zaposljiva oseba. Njegov socialni položaj ne bo dolgoročno rešen. In s tem ranljivost skupine vztraja kot družbeni problem, se pravi problem naše celotne družbe, ne samo tistega individualnega brezposelnega človeka. Jasno je, zakaj so socialni partnerji pristali na takšne pogoje. Starejšega delavca zaposlovalec težje odpusti, kar je prav, ampak bi se lahko zgodilo, da ukrep subvencioniranja ne bi zaživel. Konceptualno vzeto pa je tako razmišljanje napačno. Mi smo tisti, ki določamo minimalne pogoje zaposlovanja v tej državi. In zaradi subvencije ima neko podjetje nižje stroške in s tem prednost pred konkurenti. Pri plači tisoč evrov bruto to pomeni 3 tisoč 864 evrov subvencije. In v zameno za ta sredstva, ki bodo zmanjkala v socialnih blagajnah, smo dolžni zahtevati zaposlitev za nedoločen čas. Še vedno velja v tej državi, vsaj na papirju, da zaposlitev za nedoločen čas ni luksuz, ampak zakonska norma. In če bomo tukaj popuščali v praksi in v zakonodaji, se bo poslabšal standard vseh zaposlenih v državi.  Hvala.
Hvala lepa.  Dr. Mirjam Bon Klanjšček bo predstavila stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev.  Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani!  V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev predlog zakona, katerega nameni podaljšanjem veljavnosti ukrepa spodbujanja zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih starejših oseb, podpiramo.  Prav tako pozdravljamo odločitev ministrstva, da z ukrepom, ki sicer velja od leta 2015 in se je do sedaj pokazal kot pozitiven in učinkovit, nadaljuje. Kljub temu pa ob tem želim opozoriti, da potrebujemo dolgoročnejšo rešitev za reševanje problematike učinkov staranja prebivalstva, saj začasnih ukrepov ne moremo ves čas samo podaljševati. Zato upam, da bo to v prihodnosti ena izmed prioritet ministrstva.  Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina SMC, zanjo gospa Irena Grošelj Košnik.
Hvala predsednik. Spoštovani člani Vlade, vsi ostali prisotni, kolegice in kolegi!  Dejstvo je, da se soočamo z mnogimi izzivi, ki jih prinaša dinamika današnjega časa. V zelo veliki meri na politike in posledično razvoj družbe vplivajo demografske spremembe s katerimi pa je povezano tudi stanje gospodarstva. Slovenija in tudi vse ostale države članice EU se srečujejo z visokim deležem starejšega prebivalstva in države so aktivno pristopile k iskanju odgovorov na izzive, ki jih starajoča družba prinaša s seboj. Zato je uspešno odzivanje na tovrstne izzive, ki brez dvoma terjajo tudi sistemske spremembe na več področjih, zelo pomembno. Staranje prebivalstva v največji meri vpliva na sistem zdravstva, odločilen vpliv pa ima tudi na pokojninski sistem. Njegova vzdržnost je še posebej pomembna v družbah kjer prevladuje staro prebivalstvo oziroma se prebivalstvo hitro stara. Da bi zagotovili vzdržnost pokojninskega sistema, je potrebno delovno aktivno prebivalstvo spodbuditi, da ostanejo delovno aktivni čim dlje časa in tako tudi prispevajo v pokojninsko blagajno. Ker se življenjska doba daljša, je logičen korak, da se meja upokojevanja premika navzgor, zato je treba omogočiti, da starejši delavci ostanejo aktivni dlje časa. K izogibanju zaposlovanja starejših oseb s strani delodajalcev, pa zagotovo pripomore tudi posebno pravno varstvo, ki gre starejšim delavcem na podlagi zakona, ki ureja delovna razmerja kakor tudi negativna pričakovanja delodajalcev o sposobnostih prilagodljivosti, dodatnemu izobraževanju in podobno. Starejši delavci so torej prepoznavni kot težje zaposljiva skupina na trgu dela. Po podatkih zavoda za zaposlovanje delodajalci pri kandidatih za prosta delovna mesta najpogosteje pogrešajo delovne izkušnje, poklicno specifična znanja ter ustrezno izobrazbo in v luči tega je zaposlovanje starejših smiselno podpreti in spodbujati z različnimi komplementarnimi ukrepi. Z novelo, ki jo imamo danes na mizi, se podaljšuje možnost uveljavljanja začasne spodbude na zaposlovanje starejših brezposelnih in v obliki oprostitve plačila prispevkov delodajalca. Ukrep je zato namenjen spodbujanju zaposlovanja starejših brezposelnih oseb. Namen ukrepa je spodbuditi zaposlovanja starejših oziroma večjo vključitev neaktivno delovno sposobnih prebivalcev na trg dela ter tako prispevati k zmanjševanju negativnih učinkov staranja prebivalstva.  V svojem programu smo zapisali, da se zavzemamo za višjo zaposlenost in varnost vseh generacij in za doseganje tega smo sprejeli programska izhodišča, ki se pomembno navezujejo tudi na zaposlovanje starejših oziroma na podaljševanje delovne aktivnosti. Hkrati pa si Stranka modernega centra prizadeva za varno in dostojno življenje in glede na to, da se družba pospešeno stara,   (nadaljevanje) si prizadevamo za vzdržno pokojninsko blagajno, kar lahko dosežemo tudi s pomočjo večje in dalj časa trajajoče delovne aktivnosti.  Učinki Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela, ki smo ga sprejeli v novembru leta 2015, so pozitivni in prepričani smo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Podaljšanje tega ukrepa odgovarja na demografske izzive, s katerimi se srečujemo na področju različnih politik v naši družbi. V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo zato predlog zakona podprli.  Hvala.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.  Ker matično delovno telo predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu, in ker amandmaji k prehodnim in končnim določbam niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.  Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 16. točki dnevnega reda.  S tem prekinjam 5. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV, REDNI POSTOPEK.   Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, državni sekretarki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospe Martini Vuk.
Martina Vuk
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Kot predstavnica predlagatelja želim na današnji obravnavi sprememb in dopolnitev Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev uvodoma izpostaviti, da je pred vami realizacija zadnjega, tretjega stebra projekta reorganizacije centrov za socialno delo. S tem projektom smo se na ministrstvu sistematično ukvarjali cel mandat.  Z že sprejeto novelo Zakona o socialnem varstvu ste sprejeli potrebno podlago za ustreznejšo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo, s poudarkom na socialnovarstvenem delu, ki ga izvajamo tudi v obliki programov socialne aktivacije. Danes obravnavani predlog zakona pa daje pravno podlago za začetek izdajanja tako imenovanih informativnih izračunov, s katerimi bodo vsi prejemniki in prejemnice pravic in subvencij po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev že pred izdajo upravnega akta seznanjeni z vsemi pomembnimi dejstvi in tudi z višino posameznih upravičenj, ki jim pripadajo po veljavni zakonodaji. Na tak informativni izračun bo stranka lahko podala ugovor, v nasprotnem primeru pa bo informativni izračun dobil naravo odločbe.  Nadalje predlog zakona predvideva, da bodo morali prejemniki letnih pravic dajati vloge za podaljšanje te letne pravice, kot so otroški dodatki, subvencije vrtca, subvencije malic in kosil ter državna štipendija, samo še do konca novembra naslednje leto, saj se v prihodnje planira avtomatično preverjanje izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje pravice. Z navedenim bomo razbremenili državljanke in državljane z odpravo obveznosti vlaganja vlog in preprečili prekinitve v izplačevanju pravic zaradi zamude pri vloženih novih zahtevkih, kar se je do sedaj dogajalo. Z informacijsko večjo avtomatizacijo postopkov na centrih za socialno delo pa bomo odpravili preveliko obremenjenost centrov z administrativno-upravnimi postopki, da bodo na ta način imeli več časa za izvajanje in razvijanje dejavnosti, s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo socialne stiske posameznic in posameznikov ter družin. Naj vas spomnim, da se bo odločanje o letnih pravicah po tem zakonu po novi organizacijski strukturi centrov za socialno delo izvajalo centralizirano, v okviru regijskih centrov za socialno delo. Zaključek popolne avtomatizacije izdajanja informativnih izračunov za letne pravice se načrtuje jeseni leta 2019 z izdajo prvega masovnega paketa informativnih izračunov. V prihodnje bodo upravičenci do letnih pravic vsako jesen dobili na dom informativni izračun, dolžnost vlaganja vlog pa bo ostala samo za prvo zaprosilo za pridobitev posamezne pravice in seveda za sporočanje sprememb.  Nadalje z veseljem in ponosom izpostavljam, da s predlogom zakona odpravljamo varčevalni ukrep pri pravici do otroškega dodatka, in sicer na način, da se ponovno uveljavita sedmi in osmi razred. Navedeno pomeni, da smo na področju družinske in socialne   (nadaljevanje) zakonodaje zagrizli v varčevalni ZUJF in lahko že napovem, da bomo z dvema prihodnjima novelama zakonov predlagali še odpravo varčevanja pri določenih drugih družinskih prejemkih in pa predlagali bomo tudi dvig minimalnega dohodka.  V predlogu zakona se ustrezno ureja tudi s strani Ustavnega sodišča ugotovljena neustavnost pri upoštevanju dohodkov oseb, ki odpravljajo dejavnost, dodatno pa so predvidene tudi druge manjše spremembe, s katerimi zlasti z bolj jasno dikcijo in večjo avtomatizacijo zmanjšujemo bremena tako zaposlenih na centru za socialno delo, kot tudi vseh strank, torej državljank in državljanov. Kot primer bi izpostavila avtomatsko pridobivanje spremembe prebivališča in dodatno znižanje upoštevanja nekaterih sredstev.  Pred vami je predlog zakona in svežnja sprememb normativnih aktov za izvedbo reorganizacije centrov za socialno delo. S podporo zakonu boste dali svoj glas bolj kakovostnemu, strokovnemu in zakonitemu delu na področju socialnovarstvene dejavnosti, vse s ciljem ponuditi pomoč posameznicam, posameznikom in družinam ter ustvarjati pogoje za reševanje in zmanjševanje stisk in težav.  Ker je k predlogu zakona vložena manj kot tretjina členov … Predlogu, amandmajev k manj kot tretjini členov predlagam, da Državni zbor opravi tretjo razpravo o predlogu zakona še na tej seji. Hvala.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Urošu Priklu.
Hvala lepa, predsednik! Spoštovani! Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na svoji 62. seji 30. 11. tega leta kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, predlagatelj je Vlada Republike Slovenije.  Uvodoma, v uvodni obrazložitvi je bilo s strani predlagatelja, torej Vlade, predstavnice ministrstva poudarjeno, da se s predlaganimi spremembami zakona želi poenostaviti, avtomatizirati in racionalizirati postopek odločanja o letnih pravicah, o čemer naj bi se zaposleni na centrih za socialno delo razbremenili vodenja posebnih ugotovitvenih postopkov, stranke pa vlaganja ponovnih vlog za uveljavitev pravic iz javnih sredstev. Cilj predloga zakona je zagotoviti sodoben socialnovarstveni sistem, ki omogoča enovit, hiter, strokoven in učinkovit način odločanja o pravicah iz javnih sredstev. Vpeljava informativnega izračuna predstavlja tako imenovani tretji steber reorganizacije centrov za socialno delo v Sloveniji in pomeni tudi bistveno vsebinsko novost pri delu strokovnih delavcev na centrih za socialno delo. Mnenje Vlade, torej mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je bilo predstavljeno. Povedano je bilo, da je predlog zakona preučila ZPS z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika ter podala pripombe pravno-sistemske narave ter konkretne pripombe k predlaganim posameznim členom. Posamezne pripombe so tudi bile upoštevane v vloženih amandmajih. Predstavljeno je bilo prav tako tudi stališče oziroma mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki podpira predlog spremembe zakona. V stališčih predloga tega zakona je v nadaljevanju podala tudi predstavnica skupnosti centrov za socialno delo, ki prav tako spremembe zakona podpira. V razpravi, ki je temu sledila, je bila izpostavljena pozitivna valenca do tega zakona. Razpravljavci so pozdravili mehčanje tako imenovanega Zujfa in ponovno vzpostavitev oziroma uveljavitev 7. in 8. razreda otroških dodatkov, prav tako pa je bilo v razpravi izpostavljeno, da je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide v mesecu marcu sprejel sklep, s katerim je predlagal Vladi, da pripravi ustrezno zakonsko rešitev glede ne vštevanja otroškega dodatka v denarno-socialno pomoč in jo predloži v obravnavo in sprejem Državnemu zboru najkasneje do konca letošnjega leta. Predstavnica ministrstva je pojasnila, da se sprejeti sklep nanaša na več zakonov in da je zakon o socialnem varstvu, ki naj bi urejal to področje v glavni razpravi, vsekakor pa verjamem, da bomo do teh rešitev s strani Vlade seveda prišli.  Odbor je po sklenjeni razpravi v skladu s 128. členom našega Poslovnika glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel.   (nadaljevanje) Glede na sprejete amandmaje, ki so bili predhodno sprejeti in na podlagi prvega odstavka 133. člena našega Poslovnika pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni vsi sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila, ki sem vam ga poskušal na kratko predstaviti.  Hvala lepa za vašo pozornost.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo mag. Julijana Bizjak Mlakar.
Spoštovani predsednik! Drage kolegice in kolegi! Poslanke in poslanci! Spoštovani predstavniki Vlade in drugi prisotni! Da je Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga imamo poslanke in poslanci danes na poslanskih klopeh korak naprej v smeri vračanja pravic, ki so bile z ZUJF mnogim odvzete kaže že sama enotna podpora k predlogu zakona na matičnem odboru. Seveda bi si v Poslanski skupini Desus želeli, da bi v kratkem lahko zagotovili, da se povrnejo prav vse za mnoge ljudi pomembne pravice, ki so bile z ZUJF odvzete predvsem na področju pokojninske, socialne in družinske politike. Predlog zakona, ki ga danes obravnavamo sprošča varčevalne ukrepe, ki se nanašajo na sedmi in osmi razred otroškega dodatka. Tako bodo s 1. januarjem naslednje leto tudi tisti, ki sodijo v sedmi in osmi dohodkovni razred opravičeni do otroškega dodatka. Seveda bo potrebno sprostiti še nekatere izmed varčevalnih ukrepov na primer na področju štipendij. V Poslanski skupini Desus bi si želeli, da bi pristojno ministrstvo pri svojih predlogih tudi, ko gre za sproščanje nekaterih ukrepov ZUJF še bolj upoštevalo socialno pravičnost. Težko je namreč razumljivo, da socialni transferji za nekatere skupine državljanov tudi za ranljive skupine še vedno ne zadoščajo za dostojno preživetje številnih državljanov in državljank. Po drugi strani pa se že posega v javna sredstva z namenom, da se daje različne dodatke tudi nekaterim skupinam, ki relativno dobro živijo. Sredstva, ki so pristojnemu ministrstvu na razpolago za vodenje socialne in družinske politike so namreč ena sama, zato naj delitev teh sredstev sledi predvsem cilju socialne pravičnosti. Predlog zakona ima poleg navedenih še druge dobre rešitve. Kako na primer odpravlja neskladja z Ustavo Republike Slovenije, na katero je opozorilo Ustavno sodišče v letu 2016 in odredilo, da mora Državni zbor RS odpraviti ugotovljena neskladja z Ustavo.  Naj se osredotočim še na eno spremembo, ki jo prinaša novela zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. In sicer, s predlogom se vpeljuje informativni izračun, ki predstavlja še tretji steber reorganizacije centrov za socialno delo. Zakonu o socialnem varstvu smo namreč že sprejeli organizacijske spremembe delovanja centrov za socialno delo. Danes pa želimo s predlogom doseči več neposrednega dela z ljudmi s strani strokovnih delavk in delavcev na CSD. Prav tako se ukinja potreba po vlaganju vloge za pridobitev posamezne pravice iz javnih sredstev. Gre torej za razbremenitev ljudi pri vsakoletni oddaji vlog za letne pravice iz javnih sredstev. Tukaj gre za otroške dodatke, znižano plačilo vrtca, subvencije za malico učencev in dijakov in podobno. Za dosego tega namena je potrebno vpeljati že omenjeni informativni izračun, ki bistveno bolj avtomatizira samo izdajanje odločb.  V Poslanski skupini Desus glede na navedeno predlog zakona podpiramo.  Hvala lepa za pozornost.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo Marija Bačič.
Še enkrat, lep pozdrav.  Spoštovani! Zakon, ki je pred nami nadaljuje začeto delo reorganizacije centrov za socialno delo. Tokrat gre za vsebinsko organizacijo, saj s spremembami, ki jih prinaša ustvarja podlago za vpeljavo informativnega izračuna. Z informativnim izračunom želimo poenostaviti in racionalizirati postopek odločanja o letnih pravicah. S tem bi razbremenili delavcev centrov za socialno delo vodenja posebnih   (nadaljevanje) ugotovitvenih postopkov, stranke pa vlaganja ponovnih vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. S predlogom zakona odpravljamo tudi ugotovljena neskladja z Ustavo in nekatere druge spremembe. Med drugim odpravljamo tudi varčevalne ukrepe na področju otroških dodatkov. Torej predlog zakona predčasno odpravlja varčevalne ukrepe na področju otroških dodatkov. Do otroškega dodatka bodo s prihodnjim letom upravičeni tudi otroci iz družin z mesečnim dohodkom na osebo, to je 1.019,86 evrov na družinskega člana. In tako ponovno uvajamo otroški dodatek za 7. in 8. dohodkovni razred. Zaradi ugodne gospodarske rasti je prav, da imajo od opevane gospodarske rasti nekaj tudi naši državljani. Kot smo že povedali, reorganizacija centrov za socialno delo vključuje 3 med seboj povezane projekte: novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo, za katero pričakujemo, da bo razbremenila strokovne delavce birokratskih postopkov in jim prinesla več časa za delo z ljudmi; uvajamo pravno podlago, da bo omogočila informativno odločbo po vzoru informativnega izračuna dohodnine, in poenostavljamo postopke pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, letne pravice bodo obravnavane avtomatsko in ljudem ne bo več treba vlagati vloge vsako leto; tretji ukrep pa je uvedba socialne aktivacije, ki bo zagotavljala usklajeno in celostno obravnavo oseb, ki so dolgotrajno brezposelni in ki najbolj tvegajo revščino in socialno izključenost. Ključni cilj aktivacije je, da bi dolgotrajnim prejemnikom denarno-socialnih pomoči čim bolj celovito pomagali in jih usposobili za novo zaposlitev. Navedeni ukrepi s pričakovanimi rezultati krepijo našo tezo, da je reorganizacija centrov zelo pomembna, če želimo vzpostaviti sistem, ki bo dejansko delal za uporabnike. Centri za socialno delo so namreč strokovne institucije, ki bi se v prvi vrsti morale posvečali preprečevanju in podpori pri razreševanju socialnih stisk ter težav posameznikov, družin in posameznih ranljivih skupin prebivalstva, ne pa da se večino časa strokovni delavci ukvarjajo s papirji in težki birokraciji. Praksa je pokazala, da je prenos odločanja o nekaterih pravicah iz javnih sredstev in novega načina odločanja delavcev centra za socialno delo obremenilo bolj od pričakovanj, saj se je število upravnih postopkov o pravicah iz javnih sredstev med letom 2010 in 2015 skoraj podvojilo. Kot sem že povedala, je ključna novost tega predloga torej informativni izračun. Z avtomatičnim informativnim izračunom za letne pravice, to je otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in tako naprej, se načrtuje razbremenitev strokovnega kadra, kakor tudi strank. Socialni demokrati bomo na podlagi vsega navedena zakon soglasno podprli. Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanskih demokratov, zanjo gospa Iva Dimic.
Spoštovani. Glavna rešitev predlaganega zakona je uvedba avtomatiziranega informativnega izračuna pravic iz javnih sredstev. Cilj je poenostavitev in racionalizacija postopkov odločanja o letnih pravicah iz javnih sredstev, podobno kot pri informativnem izračunu za dohodnino, s čimer bi se razbremenilo delavce na centrih za socialno delo vodenja posebnim ugotovitvenih postopkov ter stranke vlaganja ponovnih vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V Novi Sloveniji pozdravljamo tak korak, ki smo ga po Bajukovi uvedbi informativnega izračuna dohodnine kar predolgo čakali. Tak informativni izračun bi moral prinesti številne pozitivne učinke za uporabnike in izvajalce. V Novi Sloveniji pa upamo, da bo res tako. Ocenjujemo pa, da je Ministrstvo za delo tukaj veliko premalo ambiciozno. Če bi prisluhnili državljanom, delavcem na centrih za socialno delo in tudi našim opozorilom, bi se ministrstvo že pred časom lotilo temeljite prenove celotne zakonodaje, ki ureja pravice iz javnih sredstev in socialne pravice. Predvsem je potrebno zakone poenostaviti in zmanjšati število predpisov, ki urejajo eno področje. V resnici pa v Novi Sloveniji nimamo velikih pričakovanj od tega zakona, saj se s tem predlogom šele ustvarja pravna podlaga za začetek poizkusnega reševanja omenjenega števila vlog. Do redne uvedbe informativnih izračunov glede pravic iz javnih sredstev tako lahko traja še leta in leta. Seveda pa je pol leta pred volitvami napoved informativnih izračunov všečen predvolilni bombonček. Podpiramo tudi odpravo neustavnosti prvega odstavka 14. člena, ki se nanaša na upoštevanje fiktivnega dohodka v postopku uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. S tem se končno odpravlja rešitev, ki je bila krivična predvsem do številnih mladih mamic, ki so se samozaposlile s skrajšanim delovnim časom in so imele zaradi boljšega usklajevanja družinskega in poklicnega življenja resnično nizke prihodke. Namesto, da bi bile za to nagrajene, pa so bile še kaznovane in to ni prav. Žal pa ta predlog zakona zamuja priložnost, da bi odpravil krivice, tako lahko rečem, neprejemnikov državne štipendije. 8. točka prvega odstavka 12. člena ZUPJS zaradi prejemanja otroškega dodatka njihovih mlajših bratov oziroma sester. Takratni minister Svetlik z državno sekretarko Kopač Mrak je namreč obljubljal, da bodo državne štipendije za polnoletne otroke nadomestile otroške dodatke. V Novi Sloveniji smo jih skupaj z uglednimi družinskimi organizacijami kot je Družinska pobuda, opozarjali, da to ni res, pa nas niso poslušali. Ministrica do oškodovanih otrok, študentov in dijakov ter družin imate še vedno velik dolg. Žal ni politične volje za odpravo vračila varčevalnih ukrepov na področju štipendij. To zelo v Novi Sloveniji obžalujemo, zato poslanci Nove Slovenije zakonu ne bomo nasprotovali, ne bomo ga pa tudi ne potrdili.
Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo Miha Kordiš.
Ta zakon bomo v levici podprli, ker prinaša pozitivne spremembe na tehnično-administrativnem področju delovanja centrov za socialno delo, pred tem pa ne posega v obstoječe socialne pravice. Navkljub temu bom v nadaljevanju predstavil tisto, česar v tem predlogu ni, pa bi moralo biti.  Za začetek naj podčrtam glavnino obravnavane novele. Uvedba informativnega izračuna in avtomatičnega izračuna za letne pravice bosta poenostavila postopek pridobivanja socialnih pravic na način, ki bo razbremenil tako delavce centrov za socialno delo kot tudi prebivalce, ki se velikokrat soočajo z obsežno birokracijo v postopkih uveljavljanja svojih pravic. Sprememba sicer prihaja kasneje, kot obljubljamo, pa vendarle je pomembna in v Levici jo ob predpostavki, da bo tudi tehnično primerno izvedena, podpiramo.  Naprej. Na področju otroških dodatkov predlog ponovno uvaja pravico do dodatka za družine v sedmem in osmem dohodkovnem razredu. Torej tudi za tiste družine, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo dosega tisoč 20 evrov. V Levici tej odmrznitvi ne nasprotujemo, ker gre za odpravo varčevalnega ukrepa in ne za nekaj novega, ampak pri tem opozarjamo na velikokrat spregledano dejstvo, da so prejemniki višjih mesečnih neto plač že tako deležni državne podpore za otroke v obliki olajšav pri izračunu dohodnine, kateri finančni učinek se zvišuje premosorazmerno z višino prejemkov. Država pa bi morala prioritetno poskrbeti za najrevnejše in socialno najbolj ogrožene skupine in poseči po ukrepih za odpravljanje revščine. Prioritetno je to dvig minimalne plače, dvig minimalnega dohodka in dvig denarne socialne pomoči in na tem koncu bi bilo potrebno začeti.  Eden izmed takih ukrepov socialne pravičnosti bi bila tudi izločitev otroškega dodatka iz nabora dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.   (nadaljevanje) S tem bi dosegli dva pomembna cilja: prvič, povečali bi dohodek socialno najbolj ogroženih družin, in drugič, zmanjšali potrebo po tem, da družine otroški dodatek porabijo za vzdrževanje gospodinjstva, ker imajo prenizke dohodke in so v to prisiljene, namesto da bi šel za to, čemur je prvenstveno namenjen, to je, vzdrževanju otrok. To je resen problem, ki ga pripoznavajo tudi strokovnjaki iz Inštituta za socialno varstvo, ker se med socialno ogroženimi sloji znajde vedno več otrok, še posebej tistih iz enostarševskih družin. In ravno tak predlog smo na mizo prinesli v Levici marca letošnjega leta. Podprle so ga tako dobrodelne organizacije kot Državni svet, ampak ste se poslanci odločili drugače in ga na matičnem delovnem telesu zavrnili. Vseeno so pa očitno člani odbora takrat prepoznali problem, ker je bil na isti obravnavi sprejet sklep, s katerim smo Vladi predlagali, naj pripravi zakonsko rešitev glede nevštevanja otroškega dodatka med dohodke, ki veljajo pri uveljavljanju socialnih pravic, in jo Državnem zboru v obravnavo predloži najkasneje do konca tega leta. In to bi se moralo zgoditi ravno s to novelo, pa se ni, in se je Vlada nekako po svoje odločila, da tega problema ne bo naslavljala. Mislim, da bi morali zlasti koalicijski poslanci, ki ste ta sklep na odboru podprli in izglasovali, svojo Vlado in svoje ministrstvo poklicati na odgovornost.  Hvala.
Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo dr. Mirjam Bon Klanjšček.
Hvala lepa.  Spoštovani! Namen Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga je vložila Vlada, je uvedba avtomatičnega informativnega izračuna za letne pravice. Na ta način naj bi se razbremenilo tako upravičence do pravic iz javnih sredstev kot centre za socialno delo, ukinitev varčevalnih ukrepov v zvezi z otroškimi dodatki, sprememba postopka vračila dolga ter opredelitev nastanka spremembe, ki vpliva na posamezno pravico. Dohodkovne lestvice kot podlage za uveljavitev posameznih pravic bodo po novem določene v nominalnih zneskih, ki se bodo usklajevali enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Prav tako se s predlogom zakona odpravlja ugotovljeno neskladje z Ustavo Republike Slovenije.  V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev bomo predlog zakona podprli, se pa strinjamo z večkrat izraženimi pomisleki glede morebitnih težav pri delovanju informacijskega sistema, ki je za uveljavitev predlaganih sprememb ključnega pomena. Zato upamo, da je ministrstvo poskrbelo, da do zastojev v delovanju ne bo prišlo, kar bo posameznikom resnično omogočilo razbremenitev pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do katerih so upravičeni.  Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, zanjo gospa Irena Grošelj Košnik.
Še enkrat vsi prav lepo pozdravljeni!  Spoštovani! Od leta 2012 naprej centri za socialno delo odločajo o 12 pravicah iz javnih sredstev. Kljub temu, da je zakon prinesel določene prednosti, pa se je obseg dela na centrih za socialno delo povečal v večji meri, kot se je pričakovalo. Na žalost se to odraža v tem, da so socialni delavci preobremenjeni z administrativno-upravnim delom, za strokovno delo pa posledično nimajo dovolj časa. Da to predstavlja enega izmed ključnih problemov na področju socialne politike, je prepoznala tudi Vlada in v okviru reorganizacije centrov za socialno delo pristopila h krepitvi vloge socialnih delavcev in drugih strokovnih delavcev s poudarkom na strokovnem delu.  Novela Zakona o socialnem varstvu, ki smo ga poslanci sprejeli septembra letos, predstavlja pravno podlago za spremembo organizacijske strukture centrov za socialno delo ter za uvedbo socialne aktivacije. Novela Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa predstavlja   (nadaljevanje) pravno podlago za uvedbo informativnega izračuna, katerega namen je stranke razbremeniti nenehnega vlaganja nekaterih vlog ter centre za socialno delo razbremeniti odločanja o nekaterih vlogah. Z uvedbo informativnega izračuna se bodo tako postopki poenostavili. Za letne pravice se z novelo zakona predlaga uvedba avtomatičnega informativnega izračuna, to je pri letnih pravicah za otroški dodatek, državno štipendijo, znižano plačilo vrtca, subvencionirano prehrano za učence in dijake in v tem primeru se bo odobritev vsako leto, bi se morala avtomatično podaljšati.  Novela predvideva tudi odpravo neskladij z ustavo, na katere je opozorilo Ustavno sodišče, jasnejšo določitev dohodkovnih lestvic v nominalnih zneskih, kar se nam zdi še posebej pomembno ter seveda zelo pomembno, da se ponovno uvede otroški dodatek za 7. in 8. dohodkovni razred. Tako bo v letu 2018 do otroškega dodatka upravičenih približno 45 tisoč otrok več. V tem Državnem zboru smo bili že priča kritikam, da trenutna Vlada premalo naredi na področju družinske in socialne politike ter da se mora trenutna gospodarska rast odraziti v sproščanju varčevalnih ukrepov, ki jih je uvedel Zujf. Vladi je zelo pomembna tudi družinska in socialna politika. Naj omenim samo nekatere sproščene varčevalne ukrepe. Delna oprostitev petega dohodkovnega razreda za državne štipendije, dvig otroškega dodatka za 10 % v 5. in 6. dohodkovnem razredu, razširjen krog upravičenih otrok do subvencije kosila in malice in tudi druge. Novela ZUPJS, ki jo obravnavamo danes je še en korak pri sproščanju tako imenovanega Zujfa in kaže na dejstvo, da Vlada veliko pozornosti namenja družinski in socialni politiki. V obravnavi je tudi novela zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki predvideva nekaj pomembnih ukrepov, ki lahko pozitivno vplivajo tudi na odločitev mladih, da si ustvarijo družino.  V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo zato predlog zakona podprli. Hvala.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo gospod Marijan Pojbič.
Spoštovani! V Slovenski demokratski stranki bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev podprli. Zavedamo se, da so spremembe potrebne, saj je sedanje stanje na tem področju potrebno modernizacije in tudi končno razbremenitve varčevalnih ukrepov na področju otroških dodatkov, ki bi bili po Zujfu že zdavnaj odpravljeni, če ne bi bili podaljšani na predlog sedanje ministrice. Potrebne so tudi izboljšave na področju hitrejšega in transparentnejšega odločanja o socialnih pravicah, saj je sedanje stanje preveč zbirokratizirano za državljanke in državljane, ki morajo vsako leto vlagati vloge za različne pravice iz javnih sredstev in seveda tudi zaposlenih na centrih za socialno delo, ki se vršijo v birokraciji. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev zato zagotavlja pravno podlago za uvedbo avtomatiziranega informativnega izračuna, s katerim se želi odpraviti obremenjenost strank z vsakodnevnim (?) vlaganjem vlog pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in obremenjenost centrov za socialno delo z administrativno-upravnimi postopki.  Predlog zakona odpravlja tudi varčevalne ukrepe na področju otroških dodatkov. Do otroškega dodatka bodo s prihodnjim letom upravičeni tudi otroci v družinah, ki se uvrščajo v 7. in 8. dohodkovni razred. Poleg tega predlog odpravlja ugotovljeno neskladje z Ustavo in sicer tako, da predlaga, da se odpravi domnevno upoštevanje dohodka iz dejavnosti v višini 75 % bruto minimalnega (nadaljevanje) dohodka, razen za upoštevanje dohodka na začetku opravljanja dejavnosti. Poleg naštetih rešitev zakon še prinaša spremembe, ki bi morale biti že zdavnaj sprejete, kot so usklajevanje dohodkovnih lestvic z rastjo cen življenjskih potrebščin, razbremenitev strank sporočanja spremembe stalnega prebivališča, poenostavitev na področju izplačil občinskih subvencij in najemnin. Na splošno pa lahko ugotovimo, da je veliko besed s strani ministrice za socialne zadeve in enake možnosti ter invalide, Anje Kopač Mrak namenjenih, da je ta zakon eden izmed treh projektov, ki naj bi šli v smeri reorganizacije centrov za socialno delo. Ministrica Anja Kopač Mrak in seveda njena stranka Socialnih demokratov očitno deluje mimo stroke na centrih za socialno delo, saj zaposleni v centrih za socialno delo govorijo ravno nasprotno. Takšna delna in postopna reorganizacija centrov za socialno delo je lahko samo še poslabšanje delovanja le-teh. Namesto, da bi se zaposleni v centrih za socialno delo ukvarjali z ljudmi, ki živijo pod pragom revščine, in se seveda približali ljudem, je stanje prav nasprotno – dušijo se v dodatni birokraciji. Če želimo doseči spremembe na tem področju, je nujno sistemsko pristopiti k reorganizaciji centrov za socialno delo, pri katerih bo imela glavno besedo neodvisna stroka in uporabniki storitev centrov za socialno delo. Žal ugotavljamo, da se področje centrov za socialno delo ne more sistemsko izboljšati, dokler so za to področje pristojni Socialni demokrati, ki prednostno uvajajo rešitve, ki pomenijo še dodatno politično kadrovanje ter neučinkovito uporabo sredstev za socialno varstvo, ki je vse manj dostopno tistim, ki ga najbolj potrebujejo.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 11. 12. 2017. V razpravo dajem 17. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Nihče. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. V razpravo dajem tudi 21. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. V razpravo dajem še 27. člen ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi kdo razpravljati? Besedo ima Miha Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči. Ena izmed večjih sprememb tega predloga, ki se tiče uvedbe informativnih izračunov oziroma ne tiče uvedbe informativnih izračunov, je določitev dohodkovnih lestvic v nominalnih zneskih. Se pravi, namesto, da se meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti računajo glede na deleže od neto plače, se določajo z nominalnimi zneski. No, in zato je v 7. (?) členu zapisano, da se meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin enkrat letno v mesecu januarju. Kar je načeloma vse okej, lepo in prav, ampak se potem v 27. členu v prehodnih določbah postavlja, da se to usklajevanje v letu 2018 ne opravi. Zdaj, obrazložitev, ki stoji zadaj za tem predlogom, ni na nobeni točki vsebinska, formalno se sklicuje na 69. člen Zakona o izvrševanju proračunov, ampak to v resnici nima z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev nikakršne veze in v Levici z amandmajem tu predlagamo, da se to usklajevanje zgodi že prej. Torej, da se z usklajevanjem ne čaka do naslednjega leta, ampak se to zgodi že letos. Zakaj? Mislim, razlogi socialne pravičnosti so tukaj očitni, v podkrepitev pa še nekaj številk … Po podatkih Statističnega urada je bila letna rast cen v novembru 2017 za 1,2 %, cene blaga so bile v novembru 2017 v primerjavi z novembrom lanskega leta v povprečju za 1,2 % višje, cene storitev pa za 1,3 %.   (nadaljevanje) Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 2,3 %. Skratka, argument socialne pravičnosti govori v prid, da se to usklajevanje zgodi nemudoma in da se ne čaka, da se s tem ne čaka še eno leto. Ob tem, za zaključek, opozarjam še, da si v Levici prizadevamo za to, da se otroški dodatek ne bi upošteval pri uveljavljanju socialnih pravic. In smo v začetku leta to že predlagali in je šlo marca na parlamentarni odbor. Odbor je ta naš predlog zavrnil, je pa hkrati sprejel sklep, to je bilo 17. marca 2017, da Vladi predlaga, da do konca leta 2017 pripravi svoj predlog rešitve izvzema otroškega dodatka iz kriterijev pri uveljavljanju socialnih pravic, pa se to do danes ni zgodilo. In kot sem dejal že v predstavitvi stališč poslanske skupine, je to neka točka, pri kateri bi morali zlasti koalicijski poslanci, ki ste podprli in izglasovali ta sklep, vztrajati in na odgovornost poklicat svoje lastno Ministrstvo za delo. Ker koliko so pa potem vredni vaši glasovi in vaše predstavništvo v parlamentu, če sprejmete sklep, Vladi nekaj naložite, potem se pa to ne zgodi?
Želi še kdo razpravljati? Ja.  Besedo ima gospa Iva Dimic.
Hvala lepa. Naj povem, da sama bom podprla amandma Levice. Seveda se sprašujem, zakaj šele določitev dohodkovnih lestvic, nominalnih zneskov šele uveljavljati z januarjem 2019. Ne vidim razloga. Mi smo tik pred januarjem 2018 in če so varčevalni ukrepi se sprostili na vseh ostalih segmentih v naši družbi, mislim, da je prav, da se sprostijo tudi na področju družin. Zakaj bi morale ravno družine čakati zadnje v vrsti? S tem se ne moremo strinjati. V Poslanski skupini Nove Slovenije se s tem ne strinjamo. Seveda je, zakon prinaša neke dobre pozitivne rešitve, moram reči, kar se tiče otroškega dodatka za 8. in 9. plačilni razred, pa vendarle se bom ponovno ustavila tukaj, kjer sem pred enim mesecem tudi sama kot predlagatelji v Novi Sloveniji Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na področju štipendij. Tukaj še vedno ne razumem, zakaj študentom se ne dodelijo državne štipendije in zakaj se otroški dodatki še vedno, en del njih všteva v izračuna dohodka take družine. Lahko grem še dlje. Ne vem, zakaj mora študentsko delo se upoštevati pri izračunu za pravice iz javnih sredstev, študent pa ne prejema štipendije državne. Zakaj? Od česa naj živi? Če bi imel državno štipendijo, bi verjetno lahko tudi študiral in mu ne bi bilo treba delati. Tako pa njegovo delo, da se preživi in da plača stanarino in da lahko čez teden ali pa čez mesec preživi v Ljubljani ali Mariboru ali kjerkoli drugje je na fakultetah, pa mora enostavno se mu to šteje v izračun pravic iz javnih sredstev seveda in hkrati vpliva tudi na vse ostale sorojence, brate, sestre, v družini. To zame ni pravična družba in to zame ni pravična socialna politika. In vendarle pozivam ministrstvo, naredite vendar politiko, da boste ločili del, ki je namenjen socialnim zadevam, in seveda del, ki je namenjen družinski politiki. Le tako bomo lahko govorili o neki pravični politiki. Vsak bo vedel, tudi študent bo vedel, da bo lahko dobil en del iz socialnih, kaj bo dobil, in en del iz družinske politike. Ne razumem, da enostavno se prelagajo odločitve vse v januar 2019. Nekaj nas bo ali pa nekaj jih bo ostalo v tem Državnem zboru tudi v letu 2019. Zanima me, kaj bomo potem leta 2019 lahko naprej delali. Preveč. Zadeve imamo možnost odpraviti že z novim letom, že z januarjem 2018. Ne razumem tega, da se vedno išče razlog zakaj nekaj se ne bi naredilo in potem se zavrne zakon, ki je to predvidel, ki je imel podlago tudi v izračunih in se reče, mi bomo to rešili, Vlada bo to rešila, potem pa vidimo kako se zadeve rešujejo. Pa ne bodisi česarkoli, tudi minimalno plačo smo prejle že omenjali. Predolgo traja, tudi podaljševanje statusa upokojencev, predolgo vse skupaj traja in ne iščemo rešitev, kako bomo prišli na cilj?
Želi še kdo razpravljati? Besedo ima gospod Marijan Pojbič.
Hvala lepa spoštovani gospod predsednik. Jaz sem tako prej povedal že, ta zakon podpiram in podprl bom tudi ta amandma, ki ga je Združena Levica vložila, predvsem iz razloga, saj ste sedaj poslušal tudi kolegico Dimicevo in mislim, da marsikateri poslanec in poslanka, ki sedi v tem Državnem zboru je občutljiv na to temo, da vse kar bo ta Vlada naredila in kar ta Vlada skuša z zakonodajo dati ljudem ali pa vrniti ljudem, se to prenaša na leto 19, 20, 21 in tako dalje. To ni noben problem, saj to lahko vsak naredi, sedaj, ko pa je na oblasti, sedaj pa, ko mora rešitve sprejemati, sedaj, ko bi morala že zdavnaj otroški dodatek vrniti po ZUJF, če o temu govorimo, pa tega ni naredila. To se mi zdi neokusno, neprimerno in tudi skrajno pokvarjeno, ker s tem, ko sprejema to zakonodajo, nalaga naslednji Vladi, v kateri morda celo Socialnih demokratov ne bo, kar bi bilo zadnji čas, da jih ne bi bilo, zadnji čas. In nalagati tisti Vladi, da bo morala izvrševati določene stvari, ki jih je ta Vlada tisti Vladi naložila, zakaj pa tega ni storila sedaj? Zakaj pa tega ni storila že 2015/16 ali pa, torej 2016/17? Zakaj tega ni naredila? Vse pogoje je imela, vse pogoje, gospodarska rast je bila več kot 2,5 % in tako dalje. In sedaj pametnjačiti, poskušati zavesti slovensko ljudstvo in slovenske volivke in volivce, pol leta pred volitvami, sprejemati odločitve, da bo to potem reševala naslednja Vlada leta 2019, isto kot so upokojenci, Desus pripravljali, pripravljajo zakonodajo, ki so jo zdajle vložili v parlament, ko bo bodo reševali problem pokojnin leta 2019, 2020, 2021 in tako dalje, in kaj so delali do sedaj? Kaj so delali sedaj? Sprašujem jih, to je enostavno, to je enostavno, to je isto tako kot, če bi jaz obremenitve, ki sem jih jaz naredil ali pa kredite vzel pa jih mora moja hčer plačevati, to ni noben problem, to lahko vsak naloži, to je nesramno, to je neodgovorno. Naslednja Vlada, ki bo dobila škarje in platno v rokah bo imela zavezane roke, praktično ne bo morala narediti nič, zato, ker jo bojo s sedanjimi odločitvami, čeprav so nujno potrebne te odločitve, nujno potrebne, to pa moram poudariti, ampak morale bi se izvajati že sedaj. Pokojnine bi se lahko zvišale že sedaj za 5, 4, 5, 6 % ali pa ne samo za 0,1 % ali pa 0,5 % ali pa en 1 % in ne bi potrebovali potem s tem obremenjevati naslednje Vlade. Naslednja Vlada bi pa potem lahko poskrbela zato, da bi upokojenci res enkrat prišli do tiste pokojnine, ki jo potrebujejo zato, da bodo lahko preživeli. Isto na tem področju kar se sociale tiče. To je zavajanje volivk in volivcev, ker je to pol leta pred volitvami in ne morem razumeti in upam, da bodo volivke in volivci to razumeli, da je to napačna pot. Takrat, ko pa so bili na oblasti, torej so na oblasti pa niso naredili na tem področju nič, se pravi zdajle v zadnje pol leta vladanja pa naredili ne vem kaj in obremenili naslednje Vlade, ki prihajajo, ki bodo prihajale, ker ta zagotovo, v takšni sestavi kot je sedaj zagotovo ne bo več, saj slovensko se izdaja in volivke in volivce so se lahko prepričali kaj zmore ta oblast, ta Vlada in ti koalicijski partnerji. In upam, da bo naslednja ekipa v tem Državnem zboru popolnoma drugačna, taka, ki bo lahko v resnici delala tisto kar si, kar je potrebno delati za ljudi, ne pa to, da ščiti privilegije in privilegirance.
Besedo ima Miha Kordiš.
Hvala predsedujoči. Rad bi slišal odziv na naš predlog amandmaja s strani predstavnikov Vlade, tamle Ministrstva za delo, navsezadnje pa tudi odziv iz koalicijskih vrst. Najprej na temo pač konkretne vsebine tega amandmaja, se pravi, da se usklajevanje opravičenosti do socialnih transferjev glede na rast cen življenjskih stroškov opravi že v letošnjem letu, ne šele čez 1 leto. Kot sem že povedal, mislim, da je to edina socialno pravična poteza, te cene življenjskih stroškov so narastle in ni nikakršnega argumenta, da se to ne bi zgodilo, to kot prvo.     (nadaljevanje) kot drugo pa izzivam koalicijske poslance, da povedo zakaj svoje Vlade ne pokličejo odgovornost, ker je ignorirala in ni izvršila njihovega, našega sklepa, če hočete iz 17. marca letos, ko smo v Levici predlagali izločitev otroškega dodatka vštevanje kriterijev, pogojev za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za osvežitev spomina naj vam preberem sklep: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi Republike Slovenije, da pripravi ustrezno zakonsko rešitev glede ne vštevanja otroškega dodatka v denarno, socialno pomoč in jo predloži v obravnavo in sprejem Državnega zbora RS najkasneje do konca leta 2017.« Ta sklep govori o temu zakonu, ki ga obravnavamo danes, ampak o tej rešitvi in o temu ukrepu v istem zakonu ne duha ne sluha. Še posebej tukaj pozivam na razpravo in opredelitev za to, ker so zakon na plenarnih sejah še pogosteje na odborih priča temu, da predstavniki izvršne veje oblasti pač ne komentirajo določenih opozicijskih predlogov, ki jih v Levici prinesemo na mizo, pač tam so. Tam so tiho, čakajo, da razprava mine, da se skupaj prepihajo, skrijejo se pod mizo in potem je to to in poslanci glasujejo, glasujte kot vam reče Vlada ne glede na argument. Še več. Zgodi se tudi, da vladna stran argumentirano razpravo izgubi, zato ker kot v temu konkretnemu slučaju argumenta pravzaprav nima, stvarnega ne. Pa to zlasti koalicijski poslanci pogosto preslišite in se spet obnašate kot neki glasovalni strojček, pogosto sploh ne veste o čem se pravzaprav glasuje, samo čakate, da pride tisti trenutek in se pritisne na tipko.  Glede na to kako sedaj poteka razprava pri tej točki se bojim, da bi se natančno ta zgodba lahko ponovila pri tem našem amandmaju, zato torej, ponovno pozivam vladne predstavnike zakaj usklajevanje šele z 31. decembrom 2018 ne pa že v letošnjem letu.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Za besedo je prosila gospa Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  Izvolite.
Martina Vuk
Hvala lepa, gospod podpredsednik.  Brez skrbi gospod Kordiš kot dobro veste se jaz vedno oglasim preden vi kogarkoli pozovete in ni treba skrbeti, da ne bi bilo ustreznega odziva.  Kar se tiče sproščanja varčevalnih ukrepov pri otroških dodatkih naj povem, da začne to velja s 1. 1. 2018, gospod Pojbič. Torej, ničesar ne prelagamo v leto 2019, ne zavlačujemo, ne odlagamo na neko drugo Vlado sproščanje otroškega dodatka za 7. in 8. razred. 1. 1. 2018 se začne te uporabljati in so opravičeni vsi tisti, ki sodijo v 7. in 8. dohodkovni razred bodo takrat opravičeni do otroškega dodatka. 1. 1. 2018.  Vsebina amandmaja in o čemer razlagamo, da se zgodi v letu 2019 pa je uskladitev dohodkovne lestvice na podlagi katere se ugotavlja v kateri dohodkovni razred posamezni upravičenec sodi. Uskladitev te lestvice, ki jo danes prejemate, da bo po novem določena v nominalnih zneskih ne več v odstotkih povprečne plače kot je bila do sedaj, ampak v nominalnih zneskih zato, da bo vsakomur jasno, ko si bo izračunal pač kakšne dohodke ima v kateri dohodkovni razred sodi. To se sprejema danes. Ta dohodkovna lestvica se začne uporabljati s 1. 1. 2018 in zato ni takoj uskladitve, ker so bo takrat začela uporabljati. S 1. 1. 2019 pa se začne usklajevanje. Kaj smo naredili? Usklajevanje dohodkovnih lestvic smo izvzeli iz omejitev po ZIPRS, izvzeli smo jih iz Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in družinam. Izvzeli smo jih. Zakaj smo to naredili? Ker ne želimo, da se neusklajevanje podaljšuje. Ne želimo tega ne glede na to kaj bo sprejeto v prihodnjih ZIPRS ali pa   (nadaljevanje) ne glede na to kako se nadalje zamrzuje usklajevanje po zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in družinam, ampak smo vpisali pravno podlago za usklajevanje v ta zakon, v 21. člen tega zakona in v prihodnjih določbah določili, da se usklajevanje na podlagi tega 21. člena prvič zgodi v letu 2019 in takrat potem vsako leto. Zato, če bi hoteli to usklajevanje zagotoviti že za naslednje leto, bi morali amandma predlagati na način, da se črta ta četrti odstavek, ne da se posega v ZIPRS in ZUTPG, ker v letu 2018 za ta zakon za dohodkovne lestvice ZIPRS in ZUTPG ne bosta veljala, ker smo določili posebno pravno podlago ravno s tem namenom, da se jih izvzame iz tistih zamrznitev.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Miha Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo. Predsedujoči, to kar smo dobili je sila formalističen odgovor, ki vsebinsko pač ne pije vode. Kar smo izvedeli je to kar že vemo, torej da uskladitve za 2018 ne bo, pika, konec. A ne? Ob tem pa potem še sklicevanje in vpletanje z ZIPRS, ki tukaj v resnici nima nikakršne veze zaradi tega, ker ni pač posredi Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji in ta določila ne veljajo za Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Skratka, pravnega zadržka zakaj te uskladitve v 2018 ne more biti ni. Vsebinske pa tudi niste podali in kakor ste zdajle obrazlagali, se vsebinsko načeloma tudi vi strinjate z nami. In vse kar predlagamo je, da se ta uskladitev zgodi že za 2018 in da se ne čaka na 2019. Pika.
Hvala lepa. Gospod Marijan Pojbič, izvolite.
No, jaz upam, ko sem razpravljal o tem amandmaju, da se razume, da vemo o čem govorimo, ampak hkrati sem pač skozi razpravo želel opozoriti zakaj tak zakon, kot ga je Vlada sedaj prinesla pol leta pred volitvami, ni prinesla pred tremi leti na mizo. To sprašujem in to je pomembno in ključno vprašanje. In potem še ne bi, ne bi začelo se torej, prišlo do tega, do, torej do tega … No, kaj je že? Do varčevalne, da bi se tej varčevalni ukrepi kar se tiče 7. in 8. dohodkovnega razreda za otroški dodatek vlekli do tega trenutka, ampak bi bil ta problem rešen že pred tremi leti, ker je bilo 2,5-odstotna gospodarska rast, bi bil ta problem že takrat rešen. Zakaj sedaj, ko je pol leta pred volitvami in ko hočejo Socialni demokrati na vsak način prepričati ljudi, da bodo za njih glasovali. To je čisto, bom rekel, nepošteno in nepravično in tudi neodgovorno delo sedanje koalicije. Ta rešitev kot je sedaj v zakonu, bi lahko bila predlagana pred tremi leti, ker so bile za to vse podlage. Vse podlage. In ko je, ZUJF je tudi določal, ko bo 2,5-odstotna gospodarska rast, se morajo te zadeve urediti. In to ministrstvo je podaljšalo te ukrepe in mi tega ne more govoriti. Podaljšalo te ukrepe in če bi takrat, ko je bila 2,5-odstotna gospodarska rast, to pa se ve kdaj je bila, bi lahko bila ta situacija rešena in bi tudi Vlada lahko prišla s tem zakonom, ne pa da se zdaj na vse možne načine izgovarja, da pač je stanje oziroma je situacija takšna kot je, da je zdaj pol leta pred volitvami prišla zdaj s to zakonodajo, čeprav je to absolutno potrebno, in hvala bogu, samo pravim, da bi to pred tremi leti ali pa vsaj dvema letoma in pol lahko to vložila. Potem bi človek rekel, da resno misli, ne pa sedaj, ko so, še enkrat povem, pred vrati državnozborske volitve naslednje leto ali pa morda že na začetku naslednjega leta. Zato sem govoril prej o tem zakaj se mi zdi, da je to, da je tak pristop napačen, da je tak pristop napačen in še potem, da se seveda stvari prelagajo na leto 2019, 2020, 2021 in tako dalje. Katerikoli zakon, ki pride pol leta pred volitvami se mi zdi, da je nekorekten. Vsi tisti, ki tako zakonodajo vlagajo bi to lahko naredili že pred tremi leti,   (nadaljevanje) takrat, ko so Vlado sprejeli, v prvem letu mandata, potem bi ljudje verjeli, bi rekli, aha, ti ljudje pa resno mislijo, ti poslanci, te poslanske skupine pa resno mislijo. Ampak se točno vidi, zakaj so kakšne stvari narejene in kdaj so kakšne stvari narejene. Jaz upam, da bo slovensko ljudstvo to ugotovilo in ne bo več nasedalo tem že ustaljenim fintam te levičarske politične elite.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.  O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 16. točki dnevnega reda.  S tem prekinjam 17. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI, REDNI POSTOPEK.   Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, gospe Lidiji Stebernak, državni sekretarki Ministrstva za okolje in prostor.
Lidija Stebernak
Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči.  Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade in drugi navzoči! Veljavni Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je bil sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije pred več kot 15 leti in bil nato večkrat spremenjen in dopolnjen, nazadnje z novelo v letu 2015. Tokrat predlagatelj predlaga sprejetje novega zakona, saj se v slovenski pravni red prenašajo zlasti zahteve zelo obsežne Direktive Sveta 2013/59/EURATOM o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. S predlaganim zakonom se nadaljuje postopek prilagajanja slovenske zakonodaje najnovejšim spoznanjem na področju varstva pred sevanji in jedrske varnosti. Z novim zakonom se poleg obsežnega korpusa vez iz direktive uvajajo tudi nekatere manjše spremembe na področju jedrske varnosti, ki izhajajo iz določil Direktive Sveta 2014/87/EURATOM z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/EURATOM o vzpostavitvi okvira skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov, to je tako imenovana spremenjena Direktiva o jedrski varnosti, ki je bila izdana v času postfokušimskih akcij v Evropski uniji. Prenos najbolj bistvenih zahtev te direktive je bil že izveden s sprejetjem novih pravilnikov o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti ter o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov. Nekaj določb direktive, zlasti glede mednarodnega sodelovanja in zagotavljanja javnosti podatkov, pa bo prenesenih s predlaganim novim zakonom.  Spoštovane poslanke in poslanci, naj se zelo na hitro pomudim še pri poglavitnih novostih, ki jih prinaša predlog novega zakona glede na obstoječo ureditev in so posledica novih temeljnih varnostnih standardov na področju varstva pred sevanji. Novosti se nanašajo zlasti na varstvo pred sevanji zaradi naravnih virov sevanja, vključujoč varstvo zaradi radona na delovnih mestih in v bivalnih prostorih, ter ukrepe za zmanjševanje izpostavljenosti zaradi gradbenih materialov in ozaveščanje vseh deležnikov, nadzor predmetov splošne rabe s stališča varstva pred sevanji, upravljanje s kontaminiranimi območji, ki jih ni mogoče očistiti, jasno ločevanje med obstoječo in načrtovano izpostavljenostjo ter izpostavljenostjo med izrednim dogodkom, sodelovanje in usklajeno ukrepanje vseh držav članic EU v primeru izrednega dogodka, izenačenje vrednosti za izvzetje in odpravo nadzora nad radioaktivnimi snovmi, vključenost medicinskih fizikov v izvedbo radioloških posegov, ki povzročajo višje izpostavljenosti pacientov, zahteve zagotavljanja in preverjanja upravičenosti medicinskih radioloških posegov, ocenjevanje izpostavljenosti pacientov glede na starost in spol, zahteve za poročanje upravnim organom v primeru nenamerne izpostavljenosti v zdravstvene namene in zahteva, da izvid radiološkega posega vsebuje podatek, potreben za oceno doze. Ob tem so predlagane še nadaljnje poenostavitve glede izvajanja sevalnih dejavnosti, saj novi zakon za nekatere (nadaljevanje) manj nevarne oblike sevalnih dejavnosti prinaša tudi možnost zgolj registracije namesto pridobivanja dovoljenja. V skladu s 138. členom Poslovnika predlagamo, da se na isti seji opravi še tretja obravnava zakona. Hvala.
Hvala lepa.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Igorju Zorčiču.  Izvolite.
Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice, kolegi. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 35. seji, dne 29. 11. 2017 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, ki ga je Državnemu zboru po rednemu postopku predložila Vlada. V dopolnilni obrazložitvi je v imenu predlagatelja državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor pojasnila, da predlog zakona v slovenski pravni red prenaša zlasti zahteve zelo obsežne Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. 12. 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja. Na ta način se nadaljuje postopek prilagajanja slovenske zakonodaje najnovejšim spoznanjem na področju varstva pred sevanji in jedrske varnosti. S predlogom zakona se uvaja tudi nekatere manjše spremembe na področju jedrske varnosti, ki izhaja iz določil direktive Sveta iz dne 8. 7. 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov, ki je bila izdana v času post-fukušimskih akcij v EU. Prenos najbolj bistvenih zahtev te direktive je bil izveden že s sprejetjem novih pravilnikov o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti ter o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov. Nekaj določb direktive, zlasti glede mednarodnega sodelovanja in zagotavljanja javnosti podatkov, pa bo prenesenih s tem predlogom zakona. Poleg navedenega so v predlogu zakona predlagane nekatere nadaljnje poenostavitve glede izvajanja sevalnih dejavnosti, saj predlog zakona za nekatere manj nevarne oblike sevalnih dejavnosti prenaša tudi možnost zgolj registracije namesto pridobitve dovoljenja. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je Zakonodajno-pravna služba k predlogu zakona podala pisno mnenje. Pripombe so bile upoštevane v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin, medtem ko je glede nekaterih ostalih pripomb pristojno ministrstvo podalo določena pojasnila.  Predsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod Verbič je pojasnil, da komisija predlog zakona podpira, predlagala pa je dopolnitev 177. člena predloga zakona z določilom, da se nadomestilo zaradi omejene rabe prostora plačuje mesečno.  V razpravi so poslanci koalicije in opozicije podobno kot komisija enotno opozorili na nujnost ohranitve obstoječe ureditve, po kateri upravljavec jedrskega objekta mesečno nakazuje nadomestilo zaradi zmanjšanja finančnih virov lokalne skupnosti in nadomestilo zaradi zmanjšanja uporabe vrednosti objektov lokalne infrastrukture lokalni skupnosti. Ker v predlogu zakona te določbe ni, so bili posledično vloženi tudi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in poslanskih skupin SDS in Levica k 177. členu, s katerim se izrecno določa, da se nadomestilo zaradi omejene rabe prostora plačuje mesečno. S strani Poslanske skupine Levica je bilo tudi izraženo mnenje v zvezi z 31. členom, da bi moral izvajalec sevalne dejavnosti optimizirati varstvo ljudi in okolja pred sevanji tako, da so z izpostavljenostjo ob upoštevanju družbenih dejavnikov na najnižji ravni. Opozorjeno pa je bilo tudi na 183. člen, ki določa postopke za pridobitev dovoljenj v zvezi z izvajanjem sevalne dejavnosti, kamor bi po njihovem mnenju seveda tudi določba, s katerim se dovoljenje za obratovanje NEK, časovno omeji.  Odbor je po razpravi sprejel večje število amandmajev, ki so razvidni iz poročila, ki je v spletnem sistemu Državnega zbora. Nato je glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala lepa.
Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Jan Škoberne bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
Najlepša hvala spoštovani podpredsednik. Spoštovani predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi!  Zakon, ki je pred nami oziroma novela zakona torej ne posega bistveno v temeljna načela in cilje obstoječega zakona, pač pa v večji in bistveni meri usklajuje že veljavni zakon s pravnim redom Evropske unije. Ne gre zanemariti, da je EURATOM skupaj s skupnostjo za premog in jeklo v resnici eden izmed stebrov razvoja Evropske unije, in da tovrstni zakoni v pomemben delu evolucijskega smisla razvoja sedanje skupnosti pomenijo pomemben korak naprej, še posebej, ker se varovanje pred ionizirajočimi sevanji ureja na tako številnih področjih, pa naj si gre za varnost pri delu znotraj zdravstvenega sistema ali pa za največje potencialne grožnje splošni varnosti, torej jedrske elektrarne. Zato lahko ugotovimo, da je zakon vsekakor vreden podpore, da pa v najbolj bistvenem delu na strateško varnost pred jedrsko ogroženostjo Slovenije, najbolj bistveno vplivata energetski koncept Slovenije, ki je v sprejemanju in seveda vprašanje o morebitni izgradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Zato mi dovolite, da ob tem trenutku spomnim zgolj še na zavezo, da bi ob morebitni odločitvi za izgradnjo tovrstnega bloka tudi v luči zakona, ki ga obravnavamo danes, morali razpisati posvetovalni referendum.  Kar pa se tiče novele, ki je pred nami, jo bomo Socialni demokrati podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati.  Izvolite.
Spoštovani!  Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je bil sprejet že davnega leta 2002. V teh petnajstih letih je bil kar nekajkrat dopolnjen, ena izmed bolj obsežnih dopolnitev je bila pred dvema letoma. Zaradi novo sprejetih evropskih direktiv, ki urejata področje jedrske in sevalne varnosti, ki ju je potrebno v naš pravni red prenesti do konca leta oziroma do konca prihodnjega leta, je Vlada kot predlagatelj ocenila, da je potrebna celovitejša ureditev področja jedrske in sevalne varnosti, zato je pred nami nov predlog zakona. S predlaganim zakonom se ne posega v cilje, ki so bili opredeljeni v sedaj veljavnem zakonu. Zakon ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji, da se kar najbolj zmanjša ta škoda za zdravje ljudi zaradi izpostavljanjem ionizirajočim sevanjem in radioaktivna kontaminacija življenjskega okolja, ter da se hkrati omogoči razvoj, proizvodnja in uporaba virov sevanj in izvajanje sevalnih dejavnosti. Za vir sevanja, ki je namenjen pridobivanju jedrske energije, zakon ureja izvajanje ukrepov jedrske in sevalne varnosti, če gre za uporabo jedrskega blaga pa tudi posebnih ukrepov varovanja. Radon prispeva največ k izpostavljenosti ljudi zaradi sevanj in je poleg kajenja drugi najpogostejši povzročitelj pljučnega raka. Medicinska stroka trdi, da radon povzroči približno okoli 10 % primerov te bolezni, zato so v novi evropski direktivi v primerjavi s tisto iz leta 1996, predpisana precej strožja merila in izvajanje programov, ki naj bi ta delež smrti znižali. Ker v Sloveniji na leto zaradi pljučnega raka umre nekaj med tisoč in tisoč 200 ljudi, lahko sklepamo, da jih okoli 100 umre zaradi radona. Predlog zakona predlaga nova merila in pravila s katerimi bi lahko zmanjšali število prezgodnjih smrti zaradi radona. Za obvladovanje dolgoročnih tveganj za zdravje zaradi izpostavljenosti radonu, se Vlada zavezuje sprejeti nacionalni radonski program. V tem programu   (nadaljevanje) se bo med drugim določila strategija upravljanja povečanih izpostavljenosti zaradi radona, ki vključuje cilje in kazalnike uspešnosti za zmanjšanje tveganja za zdravje. Določila se bo referenčna raven koncentracije radona v delovnih in bivalnih prostorih ter merila za določitev območij z več radona in posebne ukrepe za varstvo pred sevanji na teh območjih ter način in metodologijo za določitev letnega povprečja koncentracij radona.  V Poslanski skupini Nove Slovenije menimo, da predlog zakona v naš pravni red prinaša učinkovite in dobre rešitve. Zato bomo predlog zakona podprli.
Hvala lepa.  Dr. Franc Trček bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica, izvolite.
Hvala za besedo.  Lep pozdrav vsem skupaj! Seveda se moramo tudi vprašati kaj je pa težava pa problem tega zakona, ki do sedaj ste ga vsi prikazovali kot neproblematičnega.  Nuklearna elektrarna Krško seveda. Nazivna moč 676 mega vatov, ima obratovalno dovoljenje za nedoločen čas. Vsi ostali sevalni objekti imajo, bodo imeli obratovalno dovoljenje za rok desetih let. Morajo ga redno obnavljati, le največji in tudi potencialno najnevarnejši jedrski objekt, ki lahko deluje za nedoločen čas. To je lahko logično le nekomu, ki je močno pod vplivom jedrskega lobija. S sprejemom amandmaja Poslanske skupine Levica pri obravnavi na matičnem delovnem telesu, je pokazal, da v politiki obstaja strinjanje o tem in tudi zavedanje, da mora zakon veljati za vse enako. Pritiski jedrskega lobija so potem vodili v to, da je koalicija v obravnavo na tej plenarni seji vložila amandma s katerim se spet zopet izpostavlja in se mu priznava nek poseben status.  Vodstvo nuklearke v svojih dopisih poudarja, da je bilo obratovalno dovoljenje leta 2013 spremenjeno in da mora nekdo leta 2023 izvesti obdobni varnostni pregled, ki mora biti pozitiven, da lahko obratuje za naslednjih deset let in zato naj časovna omejitev obratovalnega dovoljenja sploh ne bi bila potrebna. V tej trditvi je več nelogičnosti. Če je v nuklearki vse tako v redu, čisto, potem ne bi smelo biti nobenih problemov s tem, da se obratovalno dovoljenje najprej uskladi z določbami v roku enega leta, torej do konca naslednjega leta, 2018, in nato podaljša vsakih 10 let. Nuklearka naj bi obratovala do leta 2043, to pomeni, da bi morala nuklearka v primeru, da se obratovalno dovoljenje omeji na veljavnost desetih let, enkrat uskladiti obratovalno dovoljenje z zakonom, nato pa ga do konca obratovanja še dvakrat podaljšati. To za nuklearko nekako ni neko veliko administrativno breme oziroma strošek. Razlog za siloviti odpor jedrskega lobija leži drugje.  Na podlagi varnostnega pregleda se naredi varnostno poročilo in na podlagi tega uprava za jedrsko varnost potrdi nadaljnje obratovanje. Med tem, ko je potrditev stvar uprave za jedrsko varnost in torej ni podvržena široki presoji strokovne zainteresirane javnosti, domače in mednarodne, je pri pridobitvi obratovalnega dovoljenja drugače, nasprotno. Zanj veljajo nacionalni predpisi, recimo Zakon o varstvu okolja in Uredbo o posegih v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, evropska direktiva 85/337, o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, konvencija o presoji čezmejnih vplivov na okolje in podobno. Ti zahtevajo presojo vplivov jedrskih objektov na okolje in s tem sodelovanje javnosti, ki pri objektu kot je Nuklearna elektrarna Krško nujno. Temu se želi v bistvu jedrski lobi izogniti. Ker želijo še naprej proizvajati jedrsko energijo pod ceno, ki jo ta energija dejansko predstavlja za okolje, ker stroški proizvodnje in ravnanja z odpadki prelagajo na naslednje generacije in ker se ne želijo soočiti z dejstvom, da je jedrska energija v javnosti vse manj sprejemljiva.  Zato smo v Levici z obravnavo na seji Državnega zbora vložili amandma s katerim določamo v bistvu uskladitev obratovalnega dovoljenja NEKS s predlaganim zakonom in ga tehnično izpopolnjujemo. Koalicija je po pričakovanju spet klecnila pred jedrskim lobijem in je vložila amandma po katerem bo lahko obratovalno dovoljenje nuklearke še naprej neomejeno.   (nadaljevanje) Skratka, imamo ne le priložnost, jaz bi temu rekel, imamo tudi politično odgovornost v Državnem zboru, ki je zakonodajno telo, da temu naredimo konec. Če tega ne bomo storili in bo sprejet amandma koalicije, bomo v Levici seveda glasovali proti sprejetju tega zakona. Več pa v opredelitvi amandmaja. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Igor Zorčič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Uporaba jedrske energije za proizvodnjo električne energije in raziskave ter uporaba virov sevanj v medicini pri raziskavah in v industriji in na drugih področjih sta danes nepogrešljivi del zadovoljevanja družbenih potreb v Republiki Sloveniji. Zaradi tveganj, povezanih z uporabo jedrske energije in virov ionizirajočih sevanj, pa tudi zaradi zmanjšanja škodljivih vplivov naravnih virov sevanj je pomembno, da je to področje tudi ustrezno regulirano, tako za zakonski kot tudi na podzakonski ravni. Poglavitni cilj novega Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti je ustrezno in učinkovito pravno urejanje varstva pred ionizirajočimi sevanji in jedrske varnosti za zagotavljanje zadovoljevanja človekovih gospodarskih, družbenih in drugih potreb, ki jih nudi uporaba virov sevanja in miroljubna uporaba jedrske tehnologije. Zakon je posledica obsežnih dopolnitev zaradi prenosa evropske zakonodaje s področja varstva pred ionizirajočimi sevanji. Novosti, ki jih prinaša nov zakon glede na obstoječega in so posledica novih dognanj tudi po postfokušimskih akcijah in novih temeljnih varnostnih standardov na področju varstva pred sevanji, se med drugim nanašajo na varstvo pred sevanji zaradi naravnih virov sevanja, vključno z varstvom zaradi radona na delovnih mestih in v bivalnih prostorih, ter ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi gradbenih materialov ter ozaveščanje na področju varstva pred sevanjem. Z namenom obvladovanja dolgoročnih tveganj za zdravje zaradi izpostavljenosti radonu zakon na primer nalaga, da Vlada Republike Slovenije sprejme nacionalni radonski program za obdobje 10 let, s katerim se bo med drugim določila strategija upravljanja povečanih izpostavljenosti zaradi radona, ki vključuje cilje in kazalnike uspešnosti za zmanjšanje tveganja za zdravje, referenčne ravni koncentracij radona v delovnem in bivalnem okolju, merila za določitev območij z več radona in posebne ukrepe za varstvo pred sevanji na teh območjih ter način in metodologijo za določitev letnega povprečja koncentracij radona. Zakon ureja tudi kakršnokoli načrtovano ali obstoječo izpostavljenost ob izrednem dogodku, ki vsebuje tveganje zaradi ionizirajočih sevanj, in ga ne smemo in ga ni mogoče zanemarjati z vidika varstva pred sevanji. Hkrati se na novo vnaša tudi ureditev in nadzor predmetov splošne rabe s stališča varstva pred sevanji, pri tem imamo v mislih tudi javljalnike požarov, prav tako pa se vnaša jasno ločevanje med obstoječo in načrtovano izpostavljenostjo ter izpostavljenostjo med izrednim dogodkom ter izpostavljena je prav tako, je izpostavljeno prav tako sodelovanje in usklajeno ukrepanje vseh držav članic EU v primeru izrednega dogodka. Po oceni naše poslanske skupine, torej Poslanske skupine Stranke modernega centra, zakon ustrezno naslavlja vsa vprašanja, ki so se izpostavila v obdobju po sprejetju obstoječega zakona, zaradi česar bo zakon podprla, prav tako pa bo podprla amandma koalicijskih poslanskih skupin, ki pravzaprav vrača ureditev, kot je bila v obstoječem zakonu, in je po naši oceni področje obratovanja jedrske elektrarne bilo doslej ustrezno urejeno. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Žan Mahnič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
Hvala za besedo, podpredsednik. Poslanke in poslanci. Predlog zakona ne posega v temeljne cilje in načela veljavnega zakona, vendar se je po več kot 15. uporabi zakona in večkratnem noveliranju zakona ter zaradi prenosa novih evropskih direktiv v slovenski pravni red predlagatelj odločil pripraviti nov zakon. Večina sprememb ali dopolnitev veljavne zakonske ureditve je vezana na prenos nove direktive, ki je rezultat 20 letne razprave stroke na področju varstva pred ionizirajočimi sevanji in določa temeljne varnostne standarde na področju urejanja varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji. Rok za prenos direktive v slovenski pravni red je 6. februar 2018. Nekatere zahteve nove direktive se bodo prenesle na ravni podzakonskih predpisov, poglavitne novosti, ki jih prinaša zakon, se nanašajo med drugim na varstvo pred sevanji zaradi naravnih virov sevanja. Ob enem se ureja področje meritev radona v stanovanjskih zgradbah, pri čemer bo financiranje teh meritev zagotovila država v okviru proračuna Uprave za varstvo pred sevanji. Upoštevana je bila tudi pobuda občine Krško k 177. členu predloga zakona, ki opredeljuje zavezanca za plačilo nadomestila mesečno zaradi omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta. Zaradi vseh omenjenih dejstev v Slovenski demokratski stranki predlogu zakona ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Ivan Hršak bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovani podpredsednik, spoštovana državna sekretarka z sodelavcema, spoštovane kolegice in kolegi. Po več kot 15 letni uporabi Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter večkratnih novelah imamo končno pred seboj nov zakon, ki pa ne posega v temeljne cilje in načela veljavnega zakona. Seveda je eden od razlogov za nov zakon tudi prenos nove evropske direktive, ki je rezultat 20 letne razprave stroke na področju varstva ljudi pred ionizirajočimi sevanji. Glede na dosedanjo prakso, kar nekaj zadnjih Vlad, nas pozitivno preseneča, da tokrat celo ne zamujamo s prenosom direktive v slovenski pravni red, saj je rok za prenos direktive začetek februarja 2018. Eno od novosti, ki jo prinaša predlog zakona in jo bomo opazili tudi navadni ljudje je ta, da bo moral pooblaščeni izvedenec medicinske fizike biti prisoten tudi v primeru intervencijskih posegov nuklearne medicine in računalniške tomografije in ne le pri radio-terapevtskih posegih. Ta povečana vloga izvedenca medicinske fizike pa bo seveda zahtevala dodatno zaposlovanje, tovrstnega kadra v bolnišnicah. Predlog novele daje povečano pozornost, med drugim tudi varstvu pred sevanji zaradi naravnih virov sevanja, predvsem radona, ki je prisoten tako v naših bivalnih prostorih, kot tudi na delovnih mestih. Radon je namreč po ugotovitvah strokovnjakov kriv za kar 10 % od tisoč smrti na leto, ki jih v Sloveniji pripisujejo pljučnemu raku. Zato naj bi ostrejši pogoji glede uporabe gradbenih materialov kjer se radon zelo pogosto nahaja, prispevali k zmanjševanju smrtnosti zaradi radona. Da ministrstvo misli resno z povečanim nadzorom se vidi tudi iz tega, da se za potrebe monitoringa radona proračunska sredstva v letih 2017 in 2018 povečujejo za 3- do 4-krat. To pa pomeni, da se bo izvajal povečan obseg meritev v šolah in vrtcih, kjer naši otroci preživijo vedno več časa in so zato izpostavljeni tako hudi nevarnosti. Sicer pa pristojno ministrstvo že danes sofinancira sanacijo vzgojno izobraževalnih objektov, ki se soočajo s problemom radona. Veseli nas, da je ministrstvo prisluhnilo pozivom občine Krško, da naj se nadomestilo zaradi omejene rabe prostora plačuje mesečno, kar smo z amandmajem vnesli v besedilo zakona na seji matičnega delovnega telesa. Poslanske in poslanci Poslanske skupine Desus bomo predlog zakona podprli. Hvala.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 11. decembra. V razpravo dajem 183. člen ter amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD in Poslanske skupine Levice. Kdo želi razpravljati? Prosim za prijavo. Dr. Franc Trček, izvolite.
Ja, hvala za besedo, predsedujoči.  Nič nepričakovanega oziroma upal bi si celo reči nekaj kar v jeziku verjetnosti lahko označimo kot gotov dogodek. Ko gre za energetiko, večji del prečenja Državnega zbora in političnega prostora se izkaže skozi tisti ljudski rek »gliha vkup štriha«, potem je tu Levica neki osamelec. 2014 je takrat še Združena levica v jeseni bila iniciator nekega sklica v tej dvorani javne razgraditve mnenj o tem kam naprej z energetiko, v bistvu o energetskem konceptu Slovenije. Takrat je resorni minister z Ministrstva za infrastrukturo obljubljal energetski koncept 2015. Mi ga bomo mogoče dobili 2018, piše si ga energetski lobi sam ob podpori 90 minus 5 poslancev oziroma 4 poslancev, ena poslanka. To je v bistvu dejstvo. V našem amandmaju, kot sem že povedal v stališču, zgolj nekako pričakujemo neko normalnost v približno resni normalni državi, da ima potencialno najbolj nevarni jedrski objekt, časovno omejeno obratovalno dovoljenje. To je nekako v bistvu vsa zgodba. Zdaj, kot sem že omenjal tam, mi ko se pogovarjamo o stroških nukleark rečemo, u, to je super, poceni, gor in dol, ampak skrivamo neke stroške prihodnosti. Glejte, jaz se o penezih rad zelo konkretno pogovarjam. Program razgradnje NEK navaja oceno stroškov razgradnje med 1,15 in 1,7 milijarde evrov. Mi imamo neki sklad kjer se zbirajo tej penezi, neki podatki konec 2015, zdaj ni dosti kaj boljše, z dividendami, z obrestmi nismo še na 200 milijonov. Konec 2015 je bilo 190,9 milijonov, malo z zamudo prihajajo tej podatki. Potem imamo še ta tako imenovani NSRAO, kot smo mu včasih rekli kot »nick name«, odlagališče nižje in srednje radioaktivnih odpadkov Vrbina, ki se govori koliko nas bi to stalo od 150 do 180 milijonov, potem gre na nek dvojni znesek skoraj. Dobro vemo, da so Hrvatje nekako dvignili roke od tega, da se ta mešana državna komisija skoraj ne sestaja, zdaj se je po nekem dolgem času malo sestala, ker so ponovili neko njihovo, pod navednicami prijateljsko stališče. Dobro, donosnost portfelja je nad tistimi pričakovanimi 4,29, ampak kakorkoli mi že obračamo, do konca obratovanja Nuklearne elektrarne Krško, tega bloka, mi ne bomo imeli pol penez, ki bi jih potrebovali za razgradnjo. Kje jih bomo vzeli? V Mariboru bi rekli, vzeli jih bomo od »ludekov«, vzeli jih bomo iz proračuna. A veste, to so v bistvu neka dejstva o katerih se mi ne pogovarjamo. Jedrski lobi zelo resno dela na nuklearki 2. Tudi v kakšne osnovne šole, ker imajo dosti penez pošljejo kakšne zgibanke, ki, bi rekel, so blago rečeno zavajajoče. Kdo tam iz nevladnih, bolj ekoloških organizacij hoče glede tega malo ropotati, ampak v bistvu niti ne pride v medije. In če gledamo ta celi strošek, potem bi se morali tudi vprašati ali GEN plačuje dovolj ali ne in tako naprej, ampak tega se ne vprašamo. Poslanec SD, kot rad rečem – moj bivši študent, ki pač prihaja bolj iz tega bolj energetskega lobija Socialnih demokratov že jasno naprej govori o nuklearni elektrarni 2, o nekem posvetovalnem referendumu, vemo kako je pri nas s posvetovalnimi referendumi oziroma z referendumi nasploh. Jaz si v zgodovini demokratične, vsaj na papirju ustavne   (nadaljevanje) parlamentarne Republike Slovenije ne spomnim enega referenduma, ki ga politika ne bi zlorabila vsaj na pol, če ne v celoti. Nekako toliko o tem.  To je sedaj neka kvadratura kroga, ki jo imamo in na matičnem delovnem telesu se je izkazal neki napor, volja oziroma v bistvu odgovornost zakonodajnega telesa, kar navsezadnje Državni zbor je, da se tej mački stane na rep in potem tej mački ni treba cviliti. Energetski lobi je nad lobi. Poslanec Trček je bil skoraj leto dni brez štroma v Mariboru, ker je o tem govoril. Sicer formalno je neki drugi razlog, da leta 2002 in 2003 LDS ni plačal neke elektrike. Prej mi je povedal dol za šankom eden strokovec, 30 let v Državnem zboru, saj veste LDS nikoli ni razpadel samo malo se je po neki strankah, ki prihajajo in ki bodo spet naklonjene tem in takem energetskem lobi. Omice v Mariboru pa bodo jamrale nad položnicami in potem bodo vsi govorili vsi poslanci ste isti. Jaz sem tik pred tem, da bom ljudi začel tožiti, ker mi bodo začeli govoriti pa nisem glih kak Janez Janša in Dimitrij Rupel ali kdo, da bi se tožaril z ljudmi, ampak se mi zdi, da je treba nekako se resno pogovarjati o zadevah. Seveda vedno imamo neko zgodbo, pride neka evropska direktiva, tokrat niti ne zamuja kot neke predhodne vlade. Tragikomično je, da to govori neka stranka, ki je v vseh vladah od leta 2000, ko bere stališča in je v redu in varovanja in Radon gor in dol. Ko smo pa imeli problematiko Radona v vrtcih še dandanes v številnih ni ustrezno rešena pa še kakšna druga onesnaženja vključno s kakšnimi grmovnicami, ki jih sadijo po vrtcih in bo otrok pojedel tisto in bo umrl. Seveda to se nekako v praksi ne rešuje. To je pa tista tretja ključna naloga Državnega zbora ali če hočete četrta. Prva je, da nekako se zmenimo kam bi sploh radi šli, to so strategije. Druga je ustrezna zakonodaja. Tretja je seveda, da primerne ljudi požegnamo na primerne funkcije po Petrovem načelu. Četrta je seveda kako se zadeve dogajajo v praksi, na kar pogosto pozabljamo. Zadeve se v praksi dogajajo škandalozno. Pred časom je neki gospod na enih od / nerazumljivo/ omrežij napisal, ko je bila Milka Planinec takrat predsednica Vlade pa je bila pri njih doma, ker so bili družinski prijatelji in je rekla: »Veoma loše mi vodimo ovo društvo in državu.« Zdi se mi pa jaz nisem nostalgik po nobenih bivših sistemih, da gremo samo še iz slabega na slabše. Skrajno neodgovorno se mi zdi, razen te izjeme petorice, v bistvu vsi drugi poslanci in poslanke, dobro bivši tovariš Hanžek šestorice, nekako pač podležete energetskem lobiju. Seveda, ko prideš v Slovenijo v politiko te najprej stehtajo, če si malo pomemben ti najprej grozijo kako te bodo ubili, taki pač smo, potem ti rečejo, če hočeš v politiki preživeti ne drezati v energetskih lobi, ne drezati v bančni lobi, ne drezati v betonsko mafijo, ne drezati v infrastrukturno smetarski lobi. Sedaj seveda velika večina vas to priporočilo sprejme v škodo vseh nas. Seveda ta škoda se nabira. To je tako »over Mura moving cake«. To je neka gibanica, ki jo sedaj gledamo že 26 let in potem se čudimo kje smo - zakaj so penzije tako kot so, zakaj sedaj socialni demokrat vodja Poslanske skupine govori, da ta dvig minimalne plače bo pomenil zlom srednjega razreda, kje pa imate srednji razred v Sloveniji, saj ga ni več skoraj. Skratka, nehajmo se slepiti. Seveda evropske direktivice so pogosto priročna zadeva, da se nekaj skrije in potem se v teh stališčih najprej če je predlagatelj Vlada, pride nekdo z Vlade pa govori o prikriti vsebini zakona. Potem o tem govori   (nadaljevanje) poročevalec matičnega delovnega telesa, zlasti če je iz koalicije, potem imamo pet, šest, sedem mnenj, ker se to še petkrat ponovi. A veste, čas je tudi denar. In dokler bomo taki sedeli v parlamentu, večina takih, mislim, saj če se dvakrat pove, o čem je zakon, zakaj je potem to treba petkrat še ponoviti. Potem bi človek pričakoval od stališč poslanskih skupin, da se dejansko pove, kje je problem zakona. Ampak, seveda, če hočete to početi, morate tudi sami to brati, morajo vaši strokovci garati za preslabo plačo pozno v noč. Zakaj bi se pa to šli, če vam odgovarja tako, kot je, kajne. Žal se bojim, da ljudje ne bodo spregledali, ker mi bi rabili kaj več kot okulistični pregled, oftamologinjo bi rabili, ker naš vid je že blazno pokvarjen, ne le na področju energetike. Eno resno operacijo bi rabili in potem se bodo zadeve mogoče spremenile.  Kot je bilo zdaj že slišati iz teh najav v stališčih, pač našega amandmaja ne boste podprli in seveda mi tudi posledično ne moremo podpirati tovrstnega in takšnega zakona. Iz tega osnutka energetskega koncepta, ki ga imamo pred sabo, se pa vidi, da smo mi na področju energetike, upam si trditi, 30 let za sosedo Avstrijo. Pa bi lahko zdaj - imam še časa - govoril o lokalni, regionalni energetski samooskrbi, ki jo je treba vpenjati tudi v gospodarsko in industrijsko politiko, ki jo je treba vpenjati v pametno specializacijo, ki jo je treba vpenjati v gospodarsko diplomacijo in jo izvažati v regijo. Ampak, dajte, no, to so neke zgodbe, ki jih v imenu Levice samo pripoveduje nori Trček.  Hvala za besedo.
Hvala lepa.  Prijav ni več. Ali želi še kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.  O amandmajih bomo odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 16. točki dnevnega reda.  S tem prekinjam 11. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O MOTORNIH VOZILIH, REDNI POSTOPEK.  Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, gospodu Danilu Antonu Rancu.
Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav! Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 35. seji, 29. 11. 2017, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o motornih vozilih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.  Predstavnik predlagatelja, državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo Jure Leben, je v dopolnilni obrazložitvi členov povedal, da se s predlaganim zakonom delno implementirajo tri evropske direktive s področja vozil ter celovito urejajo pogoji za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu oziroma opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, za dajanje delov teh vozil ter zaščitnih naprav za voznike in potnike na trg in za vodenje zbirk podatkov o vozilih. Predlog zakona določa centralizirano pristojnost Ministrstva za infrastrukturo za sistemsko urejanje vprašanj, povezanih z vozili, pristojnosti Javne agencije za varnost prometa, za operativno izvajanje nalog in strokovnega nadzora, pristojnosti inšpekcijskega nadzora pa so dodeljene Inšpektoratu za infrastrukturo ter nekaterim drugim inšpektoratom.  Predstavnik Zakonodajno-pravne službe dr. Samo Divjak je povedal, da so pripombe iz njihovega pisnega pravnega mnenja večinoma ustrezno upoštevane v vloženih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Glede ostalih opozoril pa so bila s strani Ministrstva za infrastrukturo podana dodatna pisna pojasnila. Glede amandmaja koalicijskih poslanskih skupin k 49. členu, h kateremu Zakonodajno-pravna služba ni podala pripomb in podaljšuje rok za tehnične preglede vozil v lasti prostovoljnih gasilskih društev, ki se uporabljajo za prevoz skupine otrok, pa je opozoril, da predlagano podaljšanje ni ustrezno obrazloženo. Glede amandmajev Poslanske skupine NSi je menil, da bi bilo v 51. členu primerno razmisliti o izključitvi  odgovornosti lastnika vozila za prekršek manipulacije s števcem prevoženih kilometrov, če zanjo ni vedel. Državni svetnik gospod Jernej Verbič je predstavil pisno mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki predlog zakona podpira in nanj nima pripomb. Opozoril pa je na ugotovitve predlagatelja, da se zaradi nerealizirane kadrovske okrepitve na pristojnem ministrstvu predvidene v letu 2010 nekatere naloge sploh ne opravljajo oziroma se opravljajo v manjšem obsegu. V zvezi s tem komisija pričakuje, da se bodo v pristojnih institucijah čim prej sistematizirala nova delovna mesta, saj upad kakovosti dela v vseh inštitucijah, ki sodelujejo na področju vozil, in je pomanjkljiv nadzor na celotnem področju vozil slabi prometno varnost. Predstavnik sekcije strokovnih in registracijskih organizacij motornih in priklopnih vozil pri Gospodarski zbornici Slovenije, gospod Borut Mišič, saj je nasprotoval vloženemu amandmaju k 49. členu, ki sicer rešuje gmotni položaj prostovoljnih gasilskih društev, a bi lahko negativno vplivalo na prometno varnost. V razpravi je poslanec Zvonko Lah predstavil amandmaje Poslanske skupine NSi, ki preprečuje zlorabe glede spreminjanja stanja kilometrskih števcev ter iz sankcioniranja za prekršek tovrstne manipulacije oziroma lastnika vozila. Predstavnik predlagatelja je pojasnil, da teh amandmajev ne podpira, saj je števec prevoženih kilometrov zgolj indikator in ne vpliva na varnost vozila. V letu 2018 bo ministrstvo za infrastrukturo skupaj z javno agencijo za varnost prometa pripravil nov inštrument za ugotavljanje tovrstnih manipulacij, ki bo javno dostopen na spletu. Strinjajo pa se s pripombo Zakonodajno-pravne službe o izključitvi odgovornosti lastnika vozila, ki za manipulacijo ni vedel, čemur je odbor sledil s sprejemom svojega amandmaja.  V nadaljevanju je odbor sprejel večje število amandmajev Poslanskih skupin SMC, Desus in SD ter svoj amandma k 51.členu. Odbor ni sprejel amandmajev Poslanske skupine NSi k 30., 63. in 87. členu o amandmaju Poslanske skupine NSi k 51. členu pa ni glasoval, saj ga je predlagatelj umaknil.  Odbor je nato v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih tudi sprejel.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati.
spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovane kolegice in kolegi!  Zakon o motornih vozilih je zakon, ki ga Vlada že drugič v dobrem letu spreminja oziroma dopolnjuje. Naj spomnim, lanskega oktobra smo poslanci sprejeli dopolnitve Zakona o motornih vozilih, ki so prinesle novo definicijo koles z motorjem oziroma mopedov, ki ne presežejo hitrosti 25 kilometrov na uro. Od 1. maja dalje je potrebno te mopede po zakonu registrirati in zavarovati ter opraviti tehnični pregled. O tem nesmislu smo že veliko razpravljali. Že ob sprejemanju te novele je minister za infrastrukturo, Peter Gašperšič, napovedal pripravo zakona s celovitimi spremembami, ki ga obravnavamo danes. V Poslanski skupini smo na pobudo sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri Gospodarski zbornici Slovenije vložili nekaj amandmajev za izboljšanje predloga zakona. Na matičnem delovnem telesu pa so bili vsi zavrnjeni, čeprav smo imeli za sprejem le teh dobre in strokovne obrazložitve. Velik delež rabljenih vozil prihaja v Slovenijo iz uvoza. Ukrepov za preprečevanje zmanjšanja stanja na kilometrskih števcih v teh uvoženih vozilih, zakon sploh ne predvideva, uvaja globo za lastnika vozila pri katerem se bo kršitev ugotovila in globo za tiste, ki so izvedli manipulacijo števca. Kdo pa jih bo učinkovito odkrival? To iz predloga zakona ni razbrati. Veseli nas, da je zakonodajno-pravna služba prepoznana dober namen našega amandmaja k 51. členu predloga zakona in predlagala amandma odbora, ki rešuje problematiko uvedbe globe za lastnika vozila pri katerem se bo ugotovila kršitev, če je zanjo vedel. V Poslanski skupini Nove Slovenije za preprečevanje zlorab pri rabljenih vozilih predlagamo, da se v postopku identifikacije    (nadaljevanje) in ocene tehničnega stanja vozila preveri in evidentira tudi število prevoženih kilometrov. Podatek bi se moral prepisati iz pogodbe o nakupu rabljenega vozila. V primeru, da je bilo v času od identifikacije do registracije stanje števca zmanjšano, se vozilo ne bi smelo registrirati. To smo tudi predlagali z amandmajem k 87. členu predloga zakona, pa ga v koaliciji niste podprli. Danes smo ga ponovno vložili kot tudi amandma k 30. členu. S sprejemom obeh amandmajev Poslanske skupine Nove Slovenije bi predlog zakona vendarle nekoliko izboljšali. Računamo, da bo pri podpori obema amandmajema prevladal predvsem razum in ju boste podprli, v nasprotnem primeru pa predlog zakona v taki obliki v Poslanski skupini Nove Slovenije žal ne moremo podpreti.
Hvala lepa. Mag. Bojan Krajnc bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra. Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Novi Zakon o motornih vozilih, ki ga danes obravnavamo, je potreben zaradi obsežnih uskladitev slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije. To so direktive o rednih tehničnih pregledih vozil, dokumentih za registracijo vozil in cestnemu pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil ter priloga evropske uredbe s področja kršitev. Zakon celovito ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo, njihovo udeležbo v cestnem prometu oziroma za traktorje za upravljanje kmetijskih ali gozdarskih del ter za vodenje zbirk podatkov o vozilih. Ureja tudi pogoje za dajanje delov motornih vozil ter zaščitnih naprav za voznike in potnike na trg. Ta zakon in predpisi, ki bodo izdani na njegovi podlagi, bodo urejali vse tehnične zahteve za vozila v cestnem prometu. Urejeni so tudi vsi postopki ugotavljanja skladnosti vozil in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki na podlagi javnih pooblastil sodelujejo v teh postopkih. Zakon upošteva centraliziranost pristojnosti za sistemsko urejanje vprašanj, povezanih z motornimi vozili, na Ministrstvu za infrastrukturo, kar je temeljno načelo tega zakona, pri čemer so pristojnosti za operativno izvajanje nalog dodeljene Agenciji za varnost prometa, pristojnosti inšpekcijskega nadzora pa Inšpektoratu za infrastrukturo.  K predlogu zakona sta vložena dva amandmaja. K 30. členu, s katerim predlagatelj predlaga, da se k vlogi za registracijo poleg ostalih dokazil, ki registracijski organizaciji niso dosegljiva, v primeru zamenjave števca priloži še potrdilo o stanju kilometrskega števca vozila, ki ga izda oseba, registrirana za vzdrževanje in popravilo vozila, ki je zamenjavo izvedla. Ministrstvo za infrastrukturo je že pri obravnavi predloga zakona na seji matičnega delovnega telesa pojasnilo, da števec prevoženih kilometrov v cestnem vozilu spada med indikatorje, kar pomeni, da ni zakonsko predpisan merilni instrument, ampak njegov podatek služi le kot informacija vozniku, za razliko od merilnika hitrosti, za katerega obstaja homologacijski predpis glede njegovega delovanja in preizkušanja. Poleg tega pa kilometrski števec nima neposrednega vpliva na varnost vozila, ker imajo veliko večji vpliv način uporabe vozila, pogostost in kvaliteta vzdrževanja vozila ter pogoji, v katerih se vozilo uporablja. Poleg tega pa Ministrstvo za infrastrukturo skupaj z Agencijo za varnost prometa že pripravlja druge načine, kako preprečiti škodljive manipulacije kilometrskih števcev. Amandma k 87. členu, ki pa po našem mnenju sploh ni potreben, saj smo z amandmajem koalicije, sprejetim na matičnem delovnem telesu, ustrezno odgovorili na vprašanje nadaljnje veljave pooblastil za izvajanje postopkov registracije vozil, tako za tehnične službe, strokovne in registracijske organizacije kot tudi za osebe, registrirane za dejavnost prodaje vozil, saj določamo, da na dan uveljavitve tega zakona veljavna pooblastila ostanejo v veljavi še naprej.  V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo zakon podprli, ne bomo pa podprli predlaganih amandmajev. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Ljubo Žnidar bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
Spoštovane kolegice in kolegi. Z Zakonom o motornih vozilih se delno implementirajo tri evropske direktive s področja   (nadaljevanje) vozil ter celovito urejajo pogoji tako za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, za njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu oziroma upravljanje kmetijskih in gozdarskih del. Ravno tako pa za dajanje delov teh vozil ter zaščitnih naprav za voznike in potnike na trg ter za vodenje zbirk podatkov o vseh vozilih. Na odboru sprejeti amandma koalicije glede zlorab spreminjanja stanja kilometrskega števca ne rešuje te problematike, saj dodana dikcija, če je zanjo vedel, še vedno dopušča manipulacije.  Za preprečevanje zlorab pri rabljenih vozilih se v postopku identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila preveri in evidentira tudi število prevoženih kilometrov. Postopek bi se moral prepisati iz pogodbe o nakupu rabljenega vozila, v primeru, da je bilo v času od identifikacije do registracije stanje števca zmanjšano, se vozilo ne bi smelo registrirati.  V Slovenski demokratski stranki bomo dopolnitve k zakonu podprli. V primeru zavrnitev amandmajev pa takšnega zakona seveda ne moremo podpreti.
Hvala lepa.  Gospod Tomaž Gantar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.  Izvolite.
Hvala lepa podpredsednik.  Dober dan vsem! Torej pred nami je predlog zakona, ki je bil zaradi obsežnih sprememb in dopolnitev zaradi implementacije določb evropskih direktiv s področja vozil potreben temeljite prenove. Bistvene rešitve, ki se vnašajo v nov zakon so s področja rednih tehničnih pregledov vozil, dokumentov za registracijo vozil in cestnih pregledov tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil. S to prenovo pa se ne posega v načela in cilje obstoječega zakona.  Ob enem ureja predlog zakona pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, z njihovo registracijo in njihovo udeležbo v cestnem prometu, ter za vodenje zbirk podatkov o vozilih. Ministrstvo s to novelo uresničuje tudi zaveze dane ob urejanju problematike mopedov, katerih najvišja hitrost je omejena na 25 kilometrov na uro, in sicer, da se bodo tehnični pregledi za te mopede izvajali vsakih 5 let. Javna agencija za varnost prometa bo dobila dodatno pristojnost za operativno izvajanje nalog in strokovni nadzor, ob enem pa agencija dobiva možnost za dodatne zaposlitve. V Poslanski skupini Desus pričakujemo, da se bodo dodatne zaposlitve in dodatna sredstva, ki so se z zadnjo novelo Zakona o voznikih dodelila v agenciji odrazila v večji prometni varnosti, ki ne bo temeljila samo na uvajanju represivnih ukrepov nad vozniki, temveč predvsem na ozaveščanju in osveščanju in preventivni dejavnosti, ki naj se začneta že v zgodnji mladosti.  Na sami seji matičnega delovnega telesa smo slišali tudi opozorila glede zlorab pri spreminjanju stanja kilometrskih števcev. Po mnenju ministrstva števec kilometrov sicer ne vpliva na varnost vozila, so se pa na ministrstvu zavezali, da bodo skupaj z Javno agencijo za varnost prometa pripravili nov instrument za ugotavljanje tovrstnih manipulacij, ki bo javno dostopen na spletu.  Poslanke in poslanci Poslanske skupine Desus bomo predlog novele zakona podprli.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Jan Škoberne bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.  Izvolite.
Najlepša hvala spoštovani podpredsednik.  Spoštovane kolegice in kolegi, kot že rečeno, predlog zakona ureja pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg za njihovo registracijo in za njihovo udeležbo v cestnem prometu oziroma za njihovo ustrezno industrijsko rabo.  Glede na to, da ima zakon tako podporo Državnega sveta, kakor tudi po vloženih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin, ustrezno odpravljene pomisleke Zakonodajno-pravne službe, v Poslanski skupini socialnih demokratov ocenjujemo, da je primeren za sprejem oziroma nadaljnjo obravnavo. Vsekakor pa je potrebno na tej točki   (nadaljevanje) slediti nekaterim pomislekom in opozoriti, da prepogosto poseganje v isti zakon, v tem primeru v Zakon o motornih vozilih, seveda ne sledi povsem načelu pravne varnosti in pravne države prav zaradi tega, ker ta zakon obravnavamo že drugič znotraj istega leta. Pomembno bi bilo, da je vsem v vsakem primeru jasno, kakšen je veljavni zakon in da spremembe, ki jih tudi v tem zboru sprejemamo, niso tako pogoste, da se koristniki tega zakona ne znajdejo v situaciji, da se stalno seznanjajo z novostmi, novimi mehanizmi, novimi principi in morda tudi novimi cilji zakona. Kot že rečeno, obstoječi zakon je nujni z dveh vidikov. Prvi je že bil predstavljen, drugi pa je vsekakor uskladitev s pravnim redom Evropske unije in ne nazadnje tudi dodatna pooblastila in naloge Javne agencije za varstvo v prometu, saj ravno v prometu kot država še ne dosegamo vseh strateških ciljev, ugotoviti moramo namreč, da se smrtnost na naših cestah, pa tudi prisotnost alkohola, prepovedanih drog, nevarne vožnje, še vedno ni zmanjšala na raven, na katero bi lahko bili ponosni. Seveda je ključno vprašanje, kako bo to, kar jih zakon omogoča, javna agencija izkoristila. In v Poslanski skupini Socialnih demokratov upamo, da to ne bo pomenilo zgolj novih sistematizacij delovnih mest, ampak povečano učinkovitost na področju preprečevanja možnih tveganj v prometu in predvsem nadgradnjo naše prometne politike, predvsem na področju preventivnega delovanja in aktivnega vključevanja državljank in državljanov v zagotavljanje strateških ciljev države. Spoštovane kolegice in kolegi, v Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.  Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 11. decembra.  V razpravo dajem 30. člen ter amandma Poslanske skupine NSi. Kdo želi razpravljati? Prosim za prijavo.  Gospod Zvonko Lah, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Ja, mi smo vložili ta amandma zaradi tega, ker se dogaja, da se stanje na števcih spreminja. Tisti, ki uvažajo avtomobile, znižajo število kilometrov na števcih in potem prodajo. V tem primeru lastnik, ki je kupil to vozilo, če se pozneje ugotovi, ko je to vozilo prodal, da je bilo, da stanje na števcu ni pravilno, odgovarja tisti lastnik, ki je to vozilo prodal, čeprav ni nič kriv. Zato predlagamo, da se stanje na števcu prepiše iz pogodbe, ko je voznik oziroma ta, to podjetje ali pravna oseba kupilo vozilo, da se prepiše in da je v sami pogodbi tudi stanje, ki sledi vozilu od začetka, od kupca na kupca, da se ve, kdo je konec koncev kriv na koncu, če je prišlo do popravka na števcu. To je naš predlog, ker je velika pomanjkljivost, ker tiste resne pravni subjekti, ki se s tem ukvarjajo in so odgovorni, dajo tudi garancije, to delajo, nekateri manjši espeji pa ne počnejo in izkoriščajo pač nevednost kupcev in jim na tak način prodajo avtomobile, ki imajo bistveno več kilometrov prevoženih, kot pa je stanje na števcu.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ne, hvala lepa. Zaključujem razpravo. V razpravo dajem 87. člen ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ne, hvala lepa. Zaključujem razpravo.  O amandmajih bomo v skladu s potekom seje odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 16. točki dnevnega reda.  S tem prekinjam 12. točko dnevnega reda. Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O KRITIČNI INFRASTRUKTURI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade gospe Andreji Katič, ministrici za obrambo. Izvolite.
Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci!  Najprej opravičujem, ker sem prišla direktno iz Štaba Civilne zaščite.  Glede Zakona o kritični infrastrukturi. V Sloveniji smo se začeli s področjem zaščite kritične infrastrukture dejavneje ukvarjati po sprejemu evropskega programa zavarovanje, kritična infrastruktura leta 2006. Z uredbo o evropski kritični infrastrukturi je bila leta 2011 v naš pravni red prinesena direktiva sveta v ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite. V letu 2010 je bila v Republiki Sloveniji določena definicija kritične infrastrukture državnega pomena, v letu 2012 so bili sprejeti kriteriji za določitev kritične infrastrukture ter določeni njeni sektorji. V letu 2014 pa je Vlada določila tudi kritično infrastrukturo državnega pomena. Pomanjkljivost, ki se je pokazala v tem obdobju je, da nimamo celovito normativnega postopka ugotavljanja in določanja kritične infrastrukture, opredeljenih načel in obveznosti pri njeni zaščiti, določenih pristojnosti in odgovornosti organov ter organizacij pri zagotavljanju neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture ter vzpostavljenih razmerij pri obveščanju, poročanju in podpori odločanju na področju kritične infrastrukture, kakor tudi ne nadzora na področju skrbi za zaščito kritične infrastrukture. Vse navedeno je treba urediti zlasti zaradi zagotavljanja pripravljenosti na izredne dogodke pri delovanju kritične infrastrukture in krize nastale zaradi nedelovanja kritične infrastrukture ter učinkovitega odzivanja na takšne dogodke in krize v prvi vrsti upravljavcev kritične infrastrukture pa tudi nosilcev sektorjev in Vlade ter ne nazadnje vseh drugih deležnikov na področju zaščite, kritične infrastrukture iz javnega in zasebnega sveta. Pričakujemo lahko, da bodo s sprejetjem tega zakona oziroma njegovim postopnim udejanjanjem doseženi predvsem naslednji cilji. S celovitim predpisom bo urejeno področje kritične infrastrukture državnega pomena, torej nacionalne kritične infrastrukture, vsem organom in organizacijam, ki so odgovorni za sektorje, ki so za slovensko družbo posebej pomembni oziroma v njih delujejo bo naloženo, da pri svojem delu upoštevajo tudi zahteve glede zagotavljanja neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture, torej vidik zaščite kritične infrastrukture. Vsem organom in organizacijam na področju kritične infrastrukture bo naloženo spoštovanje istih splošnih izhodišč in usmeritev. Med organi, organizacijami na področju kritične infrastrukture bodo vzpostavljena primerna razmerja, predvsem z vidika delitve njihovih pristojnosti, odgovornosti in nalog pri zaščiti kritične infrastrukture. Posameznim sektorjem kritične infrastrukture bo naložena dopolnitev normativne urejenosti ali sploh normativna ureditev, če ta še ne obstaja z vidika zaščite kritične infrastrukture in vse navedeno bo prispevalo k zvišanju ravni odpornosti slovenske družbe na sodobne varnostne grožnje in tveganja. Amandmaji, ki jih je sprejel Odbor za obrambo kot matično delovno telo sledijo predlogu Zakonodajno-pravne službe in po naši oceni izboljšujejo predlog zakona. Prav tako menim, da vloženi amandma koalicijskih strank ter po vsebini enak amandma slovenske demokratske stranke, ki se nanaša na vključevanje objektov, ki zagotavljajo sistemsko odpornost in redundanco, sledi ciljem zakona. Spoštovane poslanke in poslanci, s sprejemom Zakona o kritični infrastrukturi bodo ustvarjeni pogoji, da se začeto delo na tem področju nadaljuje in, da se doseže tak nivo zaščite kritične infrastrukture v državi s katerim bo zvišana odpornost slovenske družbe na sodobne varnostne grožnje, to posledično pa pomeni tudi večjo varnost naših državljank in državljanov zato predlagam, da Zakon o kritični infrastrukturi podprete. Hkrati, gospod podpredsednik, glede na to, da so bili amandmaji vloženi k manj kot desetini členov predloga zakona predlagam, da se tudi tretja obravnava opravi na tej seji Državnega zbora. Najlepša hvala za pozornost.
Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za obrambo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Žanu Mahniču. Izvolite.
Hvala za besedo podpredsednik.  Zdaj smo kar hitri danes, točke dnevne reda tečejo v nasprotju z pričakovanji in verjetno se je ministrici mudilo v parlament, upam, da je to razlog za vašo zadihanost in ne kaj drugega. Odbor za obrambo je na 19.   (nadaljevanje) seji 1. decembra 2017 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o kritični infrastrukturi, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. V roku so bili vloženi amandmaji koalicije in pa skupine Levica. Uvodno obrazložitev je v imenu predlagatelja podala ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je povedala, da je Vlada leta 2010 sprejela definicijo kritične infrastrukture državnega pomena. V predlogu zakona pa sedaj sistemsko ureja ugotavljanje in določanje kritične infrastrukture Republike Slovenije ter zaščito te infrastrukture in zajema vse dejavnosti, ki prispevajo k neprekinjenosti in celovitosti njenega delovanja. Temeljni namen predlaganega zakona je ugotoviti neprekinjeno delovanje kritične infrastrukture.  Mnenje Zakonodajno-pravne službe je predstavila mag. Sonja Bien Karlovšek. ZPS je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika in podala pripombe pravnosistemske narave ter konkretne pripombe k posameznim členom predloga zakona. Glede na vložene amandmaje koalicije so bili potem tej predlogi tudi upoštevani. Državni svet zakon podpira, komisija je v okviru obravnave s strani predlagatelja dobila vse relevantne informacije in pojasnila, takšne kot jih je pričakovala. V razpravi je poslanec Miha Kordiš dejal, da je področje kritične infrastrukture že urejeno s podzakonskimi akti, vendar do sedaj tega področja nismo imeli celovito in sistemsko urejenega. Sedaj Vlada to področje ureja s predloženim predlogom zakona, motilo ga je, da Banka Slovenije ni predlog oziroma predmet kritične infrastrukture tega zakona. Meni, da si Banka Slovenije na ta način prilašča eksteritorialni status kot država v državi. Član odbora iz SMC Marko Ferluga je pohvalil prizadevanja Ministrstva za obrambo, ki je nase prevzelo veliko breme pri pripravi predlaganega zakona. Izpostavil je, da je problematika predloga zapletena, saj vključuje veliko število vertikalnih in horizontalnih ravni ter število dokumentov, s sprejemom navedenega predloga zakona se pričakuje, da bo ukrepanje v primeru potrebe hitro, učinkovito in operativno.  Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije k 2., 3., 4., 5., 7., 9., 13., 14., 16., 17., 20., 21., 24., 29 in 31. členu, ni pa sprejel Poslanske skupine Levica, njenega amandmaja k 22. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih seveda tudi sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so vključeni sprejeti amandmaji in ki ste ga dobili tudi poslanci, predlog zakona pa je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod … Aha. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica. Izvolite.
Ja, hvala za besedo in lep pozdrav! Zdaj, Zakon o kritični infrastrukturi v bistvu govori več ali manj o tehničnem določanju kritične infrastrukture in njene zaščite. V Levici mu ne bi nasprotovali, če skozi zadnja vrata ne bi zopet uveljavljal in potrjeval statusa Banke Slovenije kot države v državi, ki ni podrejena nobenemu nadzoru Evropske centralne banke, institucije, ki ji je edina skrb dobrobit trenutnega načina obvladovanja Evrope. Banka Slovenije si pri nas prilašča nekakšen eksteritorialni status kot nekakšna država v državi. To se kaže v naslednjih dejstvih. Vztrajno nasprotuje možnosti, da bi njeno poslovanje revidiralo Računsko sodišče, čeprav je Banka Slovenije institucija, ki je v 100 % lasti države …
Kolega Luka Mesec, Banka Slovenije?
Prosim?
Govorite o Banki Slovenije?
O tem zakonu, seveda.
Aha, prav. Hvala lepa.
Hvala.
Se opravičujem.
Okej, hvala, če smem nadaljevati. Potem, ko je na seji Državnega zbora septembra, smo končno sprejeli novelo Zakona o Banki Slovenije, je ta vložila zahtevo za presojo ustavnosti na Ustavno sodišče. Prav tako ob podpori vodstva Evropske centralne banke Banka Slovenija poskuša ovirati policijsko preiskavo sanacije bank oziroma preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada. Banka Slovenije, institucija v 100 % javni lasti, sama sebi določa višino plač in sama sebi določa notranja pravila, med drugim podlago za višino plač in sama sebi določa notranja pravila, med drugim podlago za razrešitev guvernerja Banke Slovenije, čeprav je on uslužbenec te države. v Levici takemu statusu nasprotujemo. Nasprotujemo mu, ker inštitucija v 100 % lasti države ne more imeti pooblastil kot da je država v državi in si pisati pravil sama. In drugič. Nasprotujemo mu, ker tak način zaščite Banke Slovenije onemogoča demokratičen nadzor nad monetarno politiko, torej ključno enim od ključnih vzvodov ekonomske politike te države. med drugim, monetarna politika odloča o tem ali bomo na prvo vrsto postavili stabilnost cen, kot počne zdaj, ali bomo v prvo vrsto postavili zaposlenost prebivalstva, kot počnejo vse druge centralne banke po svetu, razen evropske in seveda pač njenih članic.  Kljub temu, da je Banka Slovenije prepoznana kot del kritične infrastrukture, določbe tega zakona, torej zakona o kritični infrastrukturi, ki ga sprejemamo danes, zanjo ne veljajo. S tem se, kot sem dejal, vnovič potrjuje njena neodvisnost in temu v Levici nasprotujemo, zato tega zakona ne moremo podpreti.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Marjan Dolinšek bo predstavil stališče Poslanske skupine SMC.  Izvolite.
Hvala spoštovani podpredsednik. Spoštovana ministrica, kolegice, kolegi!  S posebnim zadovoljstvom predstavljam stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra k Predlogu Zakona o kritični infrastrukturi, ki ga je pripravila Vlada z namenom sistemsko urediti in določiti kritično infrastrukturo Republike Slovenije ter opredeliti način njene zaščite. To področje je do tega trenutna bilo urejeno le s sklepi vlad ter normativnimi dokumenti znotraj posameznih sektorjev kritične infrastrukture. S sprejemom zakona pa se na enem mestu določajo razmerja med različnimi organi in akterji odgovornimi za delovanje kritične infrastrukture ter skuša poenotiti pristop in načela njihovega delovanja. V Poslanski skupini SMC vidimo sprejetje zakona kot prvo stopnico pri doseganju cilja zaščite kritične infrastrukture državnega pomena za Republiko Slovenijo. Ključno bo predvsem obdobje šestih oziroma devetih mesecev po uveljavitvi tega zakona v katerem bo Vlada določila nosilca sektorjev in pristojne organe ter pripravila seznam kritične infrastrukture. Pod pojmom kritična infrastruktura državnega pomena, ki je za nestrokovnjake s tega področja precej abstrakten, namreč razumemo vse tiste zmogljivosti in storitve, ki so ključnega pomena za državo. V primeru, da bi prišlo do njihovega uničenja, nedelovanja, prekinitve ali motenj v njihovem delovanju, bi to lahko imelo tudi resne posledice za nacionalno in človekovo varnost, za naše gospodarstvo, za izvajanje vitalnih družbenih funkcij ter za našo blaginjo. V Poslanski skupini SMC pričakujemo, da bo Vlada skrbno pripravila natančne kriterije in konči seznam tovrstne infrastrukture tako, da bo določena infrastruktura odražala potrebe ter zaščitila ključne interese naše države in ljudi. Pri določanju in zaščiti kritične infrastrukture je vloga Ministrstva za obrambo v prvi vrsti usmerjevalna, vendar kot taka nepogrešljiva. S predlogom zakona se odgovornost za zaščito kritične infrastrukture porazdeljuje na veliko število akterjev na številnih ravneh, vključno veliko dokumentov načrtovanja in množico ukrepov glede na specifično situacijo. Z ozirom na to imamo velika pričakovanja do Ministrstva za obrambo kot poznavalca in skrbnika področja ter nacionalno kontaktno točko za področje zaščite evropske kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji, da bo usmerjala nadaljnji razvoj področja v smeri usklajevalnega delovanja in ukrepanja ter skrbelo za čim boljšo komunikacijo med vsemi organizacijami in organi. Če potegnemo vzporednico s področjem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, se namreč izkaže, da je prav usklajenost   (nadaljevanje) vseh deležnikov ključna za preprečevanje ter ukrepanje ob takih dogodkih, posledice ob nesinhronem, parcialnem delovanju pa lahko tudi zelo hude.  V naši poslanski skupini bomo predlog zakona v pričakovanju njegove čimprejšnje uveljavitve ter učinkovitega izvajanja enotno podprli.
Hvala lepa.  Gospod Žan Mahnič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Hvala za besedo, podpredsednik, še enkrat.  Gospa ministrica, kolegice in kolegi! Zakon, ki je pred nami, ki smo ga po skrajšanem postopku obravnavali na Odboru za obrambo, je na nek način samo začetek, lahko rečemo, pereče problematike in tematike, ki se jo, žal, lotevamo prepozno, praktično že na koncu mandata. Spomnim se, pa tudi drugi člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb vedo, da smo se ravno na tej komisiji na zaprtih sejah večkrat pogovarjali o tem, da je treba definirati kritično infrastrukturo in ne nazadnje pripraviti potrebne ukrepe. Zdaj je to šele začetek. Vlada bo morala narediti še precej stvari na podlagi tega zakona, da bo najprej opredeljena celotna kritična infrastruktura, potem pa bodo potrebni ukrepi tudi na drugih področjih, da bomo lahko vzpostavili sistem učinkovitega varovanja kritične infrastrukture. Mislim, da v 19. členu piše, da je treba zagotoviti neprekinjeno delovanje. Ob elementih hibridnega vojskovanja, ki smo mu priče - naj spomnim na hekerski napad dva tedna nazaj na eno od slovenskih podjetij, kjer je bilo ukradenih približno 4.600 bitcoinov, ca 57 milijonov evrov, skratka, kibernetski napad, eden od elementov hibridnega vojskovanja - se lahko naredi tudi na različne elemente kritične infrastrukture. Mislim, da smo nekaj mesecev nazaj na zaprti seji Odbora za obrambo obravnavali ravno kibernetski napad, ki se je zgodil na več držav po celem svetu, in takrat je bil uspešno preprečen kibernetski napad na Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Zagotovo je UKC del kritične infrastrukture in lahko trdimo, ob razvoju tehnologije, da bodo najbolj pogosti napadi na kritično infrastrukturo zagotovo kibernetski napadi. Kar se tiče področja kibernetike, pa v Sloveniji svetlobna leta zaostajamo za tem, kar danes pozna razviti svet ne toliko stran od nas. Nekatere evropske države, predvsem članice zveze Nato, ki kot 5. člen te severnoatlantske pogodbe vidijo tudi kibernetske napade, se resno pripravljajo, gradijo obrambo in svoje zmogljivosti predvsem na kibernetskem področju, medtem ko se mi še vedno pogovarjamo o nekih tipičnih konvencionalnih vojskovanjih in pripravljamo svoje sile v tej smeri. Mi nikoli nismo imeli v tem mandatu - mogoče na kakšnem posameznem odboru, takrat, ko je prišlo do točno določenih problemov, lahko rečemo, hekerskih napadov - neke resne debate o tem, kakšne zmogljivosti ima Slovenija, bolje rečeno, kakšnih nima in kam želimo iti. In tudi tu lahko rečemo, da šele odkrivamo toplo vodo. Kakor sem seznanjen, direktor Urada Vlade za varstvo tajnih podatkov, general Dobran Božič, pripravlja zakon, upam, da pride še v tem mandatu pred poslance. Ampak učinkovito zagotavljanje neke kibernetske obrambe ob dejstvu, da celotna Sova, z izjemo hišnika, stavka, ne vem, no, kam smo prišli v tej državi, da se v času, ko kibernetski napadi postajajo nekaj vsakdanjega, mi šele pogovarjamo, kako bomo to področje kibernetike, predvsem kibernetske obrambe, spravili v okvire zakona. Da ne govorim o zmogljivostih, ki jih imamo oziroma, bolje rečeno, nimamo. Za to je potreben čas - ta čas smo zamudili -, za to je potreben denar - denar je, ampak se ga namenja v druge sektorje - in ne pomaga nam sprejeti Zakona o kritični infrastrukturi… (nadaljevanje) / znak za konec razprave/, če ne naredimo potem potrebnih korakov v smeri za dejansko zaščito te kritične infrastrukture, ne samo na papirju, ampak tudi v realnem življenju. Kljub vsemu v Slovenski demokratski stranki temu zakonu ne bomo nasprotovali.
Hvala lepa. Gospod Benedikt Kopmajer bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
Gospod podpredsednik, gospa ministrica, kolegice in kolegi, lep pozdrav. Pred nami je Predlog zakona o kritični infrastrukturi, katerega temeljni namen je zagotoviti neprekinjeno delovanje kritične infrastrukture. Če samo omenimo dva odmevna primera iztekajočega se leta, kot sta kibernetični napad in požar v podjetju Kemis, nam hitro postane jasno, kako nujno potrebujemo normativni pravni akt, ki bi sistemsko urejal področje nacionalne kritične infrastrukture. Z zakonom se jasneje določi odgovornost in ravnanje v kriznih situacijah, uredijo se naloge organov in samoorganizacija na področju kritične infrastrukture.  V sami definicije kritične infrastrukture jasno piše, da bi nedelovanje teh zmogljivosti in storitev povzročilo veliko škodo za nacionalno varnost, gospodarstvo, temeljne družbene funkcije, zdravje, varnost in zaščito ter družbeno blaginjo. Gre torej za infrastrukturo, ki je povezana z nacionalno varnostjo. Okvara ali uničenje le-te bi lahko imela resne posledice. Nedelovanje bi tako povzročilo veliko družbeno škodo in morebiti tudi krizne razmere. Ravno v tem omejenem delovanju kritične infrastrukture se zavemo, kako ranljivi smo, saj je ogroženo normalno delovanje same države in posledično vsakodnevni potek življenja slehernega državljana. Iz zgoraj naštetega vidimo, da gre pri tem predlogu zakona za obranitev pred sodobnimi varnostnimi grožnjami in tveganji. S tem, ko pa se izvajalcem točno določi načrtovanje zaščite kritične infrastrukture, pa se preneha prelaganje odgovornosti, katere jasni primer je že zgoraj omenjeni požar v podjetju Kemis. Vsem bi nam moralo biti v interesu, da nacionalne infrastrukture ostanejo varne in zato bomo v Poslanski skupini Desus predlog zakona seveda podprli. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Jan Škoberne bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
Najlepša hvala, spoštovani podpredsednik.  Spoštovana ministrica, najlepša hvala, da ste, kljub temu, da v Državnem zboru prehitevamo z dnevnim redom, uspeli pravočasno na to današnje zasedanje. Verjamem, da je v tem trenutku bistveno bolj pomembno tudi od same obravnave tega zakona, da se zagotovi ponovno nemoteno življenje v vseh predelih naše države, kjer je včerajšnja, pa tudi del današnjih vremenskih ujm odrezala naše prebivalke in prebivalce od logističnih povezav, električne energije, ponekod tudi od vodooskrbe, zatorej še enkrat, prosim, prenesite tudi naše pozdrave v Nacionalni štab civilne zaščite v upanju, da boste tisto, kar je najbolj pomembno iz vidika države, to je zaščita državljank in državljanov, v polni meri najhitreje tudi udejanjili.  Morda je sicer, žal, toda današnji dan eden bolj slikovitih ob sprejemu Zakona o kritični infrastrukturi državnega pomena ravno iz vidika, ker demonstrira, zakaj to, kar je samoumevno, še zdaleč ni nekaj, na kar bi lahko brezbrižno pozabili, ampak je nekaj, na kar moramo biti posebej pozorni. Kritična infrastruktura, kot so logistične povezave, IKT, elektro in energetsko omrežje, so kljub temu, da večino časa v naših življenjih delujejo popolnoma nemoteno, ves čas pod tveganjem, da se ob neustrezni odzivnosti države in njenih organov, pa tudi stroke in upravljavcev spremenijo iz platforme, ki omogoča sodobno življenje današnje družbe, v platformo, ki je podlaga bodisi za naravno ali celo za človeško katastrofo. Zato je temeljna naloga države, da v svoji polni kapaciteti prepreči kateregakoli izmed teh scenarijev. Če pa se scenariji, ki so lahko bolj ali manj katastrofični   (nadaljevanje) dogodijo, pa mora biti maksimalno pripravljena na odzivanje na te situacije. Kaj to pomeni v realnosti, nam najbolj slikovito denimo pokaže primer žledoloma, ko je, čeprav na kratko, ampak manjši del naše države za več kot teden dni ostal brez električne energije. Da smo si morali v tisti situaciji takrat agregate za dobavo elektrike in omogočanje preskrbe naših državljank in državljanov s pitno vodo sposojati od sosednjih držav, se najverjetneje ne bi smelo več in nikdar dogoditi. Zato je pomembno, da danes obravnavamo zakon, katerega primarni namen je zagotoviti nemoteno delovanje kritične infrastrukture državnega pomena, predvsem urejanje nalog organov in organizacij, ki delujejo na tem področju, torej Vlade Republike Slovenije, nosilcev posamičnih sektorjev kritične infrastrukture, upravljavcev, ministrstev, pristojnih po posameznih resorjih, in ne nazadnje tudi Nacionalnega centra za kritično upravljanje. Vlada je po tem zakonu, kot je tudi logično, najvišji državni organ, ki določa in usmerja ter usklajuje politiko na področju kritične infrastrukture, upravljavci in lastniki, kar je pomembno, kritične infrastrukture pa so ne glede na lastniško strukturo kritične infrastrukture prvi pristojni in odgovorni za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Zakon bo s strani Poslanske skupine Socialnih demokratov seveda deležen podpore. In naj se še enkrat na tem mestu zahvalim vsem, ki so danes celo noč in bodo najverjetneje tudi v naslednjih dneh skrbeli za to, da bo čim prej življenje vrnjeno v običajno tire tam, kjer jih je včerajšnja… / znak za konec razprave/ ujma prekinila. Hvala lepa.
/ izklopljen mikrofon/ Hvala lepa. Mag. Matej Tonin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov. Izvolite.
Drage poslanke in poslanci, dober dan. 21. stoletje se dramatično spreminja. Če pogledamo konkretno, kaj se dogaja na področju vojskovanja, potem lahko ugotovimo, da se praktično vojskovanje v 21. stoletju seli na kibernetski prostor. Celo Nato je pred leti kibernetski prostor spoznal kot enega izmed področij, ki je pomembno, in ga zato tudi kot področje delovanja opredelil. Bitke 21. stoletja se bodo seveda odvijale v kibernetskem prostoru, morda niti ne več s tanki, s puškami in topovi, ampak predvsem z internetom. Poglejmo preteklost. Spomnimo se Estonijo leta 2007. Rusija kibernetsko napade Estonijo in tam so za 14 dni popolnoma kolapsirali ključni sistemi države, od javne uprave, zdravstvenega sistema, bančnega sistema. Država je bila praktično 14 dni ohromljena in to brez, da bi se Rusija poslužila enega strela puške, enega topa oziroma ene invazije tanka. Poglejmo primer leta 2014 v Ukrajini. Sredi mrzle zime se je zgodil kibernetski napad na eno izmed ukrajinskih elektrarn in v času hude zime je približno 200 tisoč ljudi ostalo brez energije. Potem poznamo primer Izraela, kako je uporabila sofisticirano kibernetsko orožje, ki se je nahajalo na majhnem ključku, ki ga je eden izmed iranskih jedrskih znanstvenikov pobral na parkirišču, ga vstavil v svoj računalnik iz radovednosti in ta program, ki je bil naložen na tem ključku, je preprečil, da bi Iran razvil jedrsko orožje. Poglejmo   (nadaljevanje) drugi primer Kitajske. Kitajska praktično v zadnjih deset let kibernetski prostor intenzivno uporablja za gospodarsko espionažo(?), če so v preteklosti razvijali neke polizdelke, preproste izdelke danes z ukradeno tehnologijo razvijajo moderno tehnologijo. Vprašajte se kakšna je razlika med telefonom Samsung in Huawei. Praktično boste ugotovili, da razlike ni, razen tega, da je proizvajalec različen in da je cena različna. V Sloveniji so se nam zdele te kibernetske grožnje in vse te stvari povezane s kibernetskim prostorom znanstvena fantastika, ki se dogaja tam nekje daleč od nas, ki se nas niti ne tiče, ampak v zadnjem obdobju tudi Slovenija sistematično postaja tarča kibernetskih napadov. Eden takih konkretnih, ki je povzročil tud gospodarsko škodo je napad na Revoz. Ko je praktično ustavil delovanje podjetja za nekaj dni in s tem povzročil izjemno škodo podjetju. In šele v teh zadnjih mesecih oziroma če želite letu se je zganila tudi Slovenija. Po tem, ko so v Evropski uniji tudi v Natu že začeli ukrepati, začeli posvečati večjo pozornost kibernetskemu prostoru in potem, ko so se zgodili tudi napadi v Sloveniji se je zganila država.  Ko je Urad za varovanje tajnih podatkov prevzel general Božič so se začele premikati zadeve na tem področju. Sedaj se oblikuje zakonodaja, da bomo imeli vsaj zakonsko podlago, da bomo lahko kibernetsko obrambo centralizirali na enem mestu, kar je dobro. / znak za konec razprave/ Danes pa je pred nami Zakon o kritični infrastrukturi, ki na neki način določa sistemske temeljne kritične infrastrukture državnega pomena z enim samim ciljem in to je pravočasno zaznati in preprečiti kakršnakoli varstvo grožnjo ali tveganje z nacionalno varnost, gospodarstvo in druge ključne družbene funkcije. Torej, danes zgolj postavljamo zakonske okvirje / znak za konec razprave/, da bo Slovenija lahko se primerno odzivala v 21. stoletju v času številnih kibernetskih groženj. Zato bo seveda Nova Slovenija ta zakon podprla.
Hvala lepa.  Prehajamo na razpravo o členih vloženih amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi vloženih amandmajev z dne 1. 12. 2017.  V razpravo dajem 3. člen ter amandma Poslanskih skupin SMC, Desus in SD in Poslanske skupine SDS.  Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo.  Izvolite, gospod Matej Tonin.
Hvala lepa.  Meni se zdi ta tema izjemno pomembna, ker na neki način bo od tega pomembna tudi prihodnost Slovenije. Kot sem dejal že v stališču poslanskih skupin s tem zakonom danes postavljamo zgolj temeljne zakonske temelje, da bomo lahko učinkovito organizirali kibernetsko obrambo, do tega, da pa jo bomo operativno zapostavili je pa še dolga pot.  Danes ima med članicami Nato 16 držav ofenzivne možnosti na področju kibernetike. Mi se danes v Sloveniji zgolj šele pogovarjamo o defenzivnih zmožnostih torej o obrambnih zmožnostih. Torej smo že v krepkem zaostanku z drugimi državami. Žal smo prišli tudi v situacijo, ko so nas morale konkretne izkušnje z raznimi izsiljevalskimi virusi prisiliti do tega, da vendarle na tem področju nekaj ukrepamo. Zdi se mi pomembno, da država stori vse, kar je v njeni moči predvsem pa predpiše protokole ukrepanja kaj je kdo dolžan storiti v primeru napada na kritično infrastrukturo. Povedal sem vam primer Estonije iz leta 2007. Gre za nam popolnoma primerljivo državo in na tem konkretnem primeru lahko vidite kaj se vam zgodi, če se vas loti neka   (nadaljevanje) svetovna velesila kot je na primer Rusija, ki ima tudi ofenzivne zmožnosti. In če se ne pripravimo na tovrstne zadeve, nam kibernetski napadi, to pa je najbolj zastrašujoče, da nam kibernetski napadi lahko povzročijo celo večjo škodo kot pa konvencionalno orožje. Predstavljajte si kaj bi se zgodilo v Sloveniji, če bi nam sesuli elektro distribucijo, kaj bi se zgodilo, če bi nam napadli jedrsko elektrarno Krško, in še bi lahko našteval. Ne želim strašiti, želim pa povedati, da v današnjem divjem, včasih tudi nenavadnem svetu obstajajo orodja, znanje, ko se lahko nepridipravi, če želite teroristi poslužijo tudi tovrstnih aktivnosti. In zato je dolžnost države, da postori res vse kar je v njeni moči.  Ena zadeva, ki se kaže kot problematična na tem področju je, da za soočanje s tovrstnimi grožnjami predvsem potrebujemo ljudi, ki so visoko usposobljeni. Informatike, ljudi, ki so dobri v matematiki, fiziki, inženirstvu in še kaj. In problem, ki ga ima država in s katerimi se državne institucije že do sedaj soočajo so, da je te visoko usposobljene ljudi enostavno težko plačati, da pridejo v sistem javne uprave, ker imajo na trgu, če želite v gospodarstvu mnogo boljše ponudbe. Danes neki programerji, informatiki z lahkoto dobijo službo v gospodarstvu, seveda pa jih nujno potrebuje tudi država zato, da ji pomagajo zaščititi njeno kibernetsko infrastrukturo, kritično infrastrukturo, predvsem pa tudi samo delovanje države v primeru kibernetskih napadov. In v preteklosti se je ta država že soočala popolnoma z, recimo temu banalnimi administrativnimi zapleti. Ko je Slovenska vojska želela vsaj kot pogodbeno rezervo zaposliti tudi kakšnega informatika, ki se razume na kibernetiko, je bila prva ovira pri zaposlitvi to, da ta posameznik ni služil vojaškega roka in je potem odpadel kot potencialna možnost, da bi Slovenski vojski služil vsaj kot rezervist. Vem, da je ta zadeva banalna, ampak s takimi banalnimi stvarmi se soočamo zdaj, ko vzpostavljamo kibernetsko obrambo, ko jo gradimo od spodaj navzgor.  V drugih državah, ki so zelo napredne na tem področju so se s temi problemi v preteklosti že soočali, ampak so jih na pameten način rešili, bom rekel, z uporabo zdrave kmečke pameti, na primer seveda za sodelovanje ali pa, da si lahko pripadnik oboroženih sil ali pa vojska širom sveta, je najverjetneje nujno in normalno, da opraviš neko vsaj minimalno vojaško usposabljanje. Ampak, ko so tudi vojske po svetu želele v svoje vrste pridobiti informatike, programerje, je bil to eden izmed temeljnih problemov in so prišli do tega, da so za tovrstne kadre začeli tovrstna usposabljanja opuščati, ker so popolnoma neuporabna in neučinkovita za tovrstni tip ljudi, ki se osredotoča ali pa sooča, ki dela na področju kibernetskih groženj in varnosti.  Skratka, Slovenija bo zdaj morala čez vse te faze, odpravljati birokratske ovire, odpravljati banalne zadeve, ki nam preprečujejo, da bi lahko dobili visoko usposobljene ljudi, predvsem pa vzpostaviti tudi sistem, da bomo lahko pritegnili ljudi od zunaj, ljudi od univerz in da bomo vzpostavili neko tako okolje, kjer bodo lahko na eni strani učinkovito sodelovali država, univerza in pa tudi gospodarstvo. Prepričan sem, da se s temi kibernetskimi grožnjami država sama kot taka ne bo zmogla soočati in da bo nujno potrebno vzpostaviti okolje,   (nadaljevanje) v katerem bodo lahko sodelovali vsi ti elementi. Jaz mislim, da ima tudi gospodarstvo interes, da pri tovrstnih zadevah sodeluje, ker poglejte primere Revoza kaj se je zgodilo. Oni so nosili neposredno konkretno škodo. Tukaj smo postavljeni v okoliščine, ko ima in država in gospodarstvo interes, da nekaj postorimo, zato, da so zadeve boljše in da se izognemo tovrstnim napadom. Nekaj izkušenj v gospodarstvo obstaja, zlasti bančni sistem zaradi elektronskega bančništva ima na tem področju že nekaj izkušenj. Tudi druga področja v gospodarstvu imajo izkušnje kako se čuva njihovo infrastrukturo in vse te zadeve bi bilo potrebo povezati in od tukaj naprej graditi našo obrambo. Jaz upam samo, da bomo pri tem učinkoviti in da bodo rezultati dobri. Žal pa smo v tem trenutku na začetku in zato vsekakor moja izjava, ko sem nekoč dejal, da smo, kar se tiče kibernetske obrambe, goli in bosi, ni iz trte izvita, ampak je utemeljena na realnih dejstvih. Dobra stvar današnjega zakona pa današnjega dne, je predvsem ta, da se zadeve premikajo naprej in da smo nehali tiščati pesek v glavo, kot da se te stvari nas ne zadevajo, da so te stvari za nas nepomembne. Tudi jaz osebno bom ta zakon danes podprl.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? Ja. Gospod Mahnič, Žan Mahnič, izvolite.
Hvala za besedo podpredsednik.  Zdaj jaz bom amandma, ki smo ga v Slovenski demokratski stranki vložili podprl. Je praktično isti kot je tudi amandma koalicijskih poslanskih skupin, in sicer, da se med objekte kritične infrastrukture doda tudi objekte, ki zagotavljajo sistemsko odpornost in pa redundanco. Gre zato, da je tudi energetika pomemben del kritične infrastrukture in prav je, da se ta pojem opredeli tudi v tretjem členu zakona z novo dopolnitvijo. Samo za primer, kot smo navedli tudi v obrazložitvi, v kolikor bi prišlo do problemov na tem področju, samo termoelektrarna Brestanica lahko zagotovi takšno delovanje, da prepreči tudi do 10 milijonov evrov škode in veseli me, da bo ta amandma podprt.  Je pa bistveno to kar sem dejal že v stališču in kar je dobro obrazložil tudi kolega Tonin, ki se osebno na tem področju veliko angažira, predvsem v parlamentarni skupščini zveze Nato. Ravno včeraj, zdaj ni skrivnost, glede na to, da je bilo že po televiziji, smo bili člani parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na Sovi in eden od pogovorov je bil tudi aktualna stavka in direktor je dobro povedal, mislim, da ni tajno, če to povem, da so težave pri nabiranju kadrov, kadrov, ki se spoznajo na kibernetiko, kadrov, ki so odlični na računalniškem področju. Zakaj? Zaradi sistema plač v javnem sektorju. Zaradi tega, ker ti nekoga, ki pride s fakultete za elektrotehniko in računalništvo, kjer so vrhunski strokovnjaki enostavno ne moreš dovolj stimulirati, da bi prišel delati v SOVA za kaj jaz vem, 25 do nekje 30 plačni razred, če pa redimo Štajerec gre v sosednjo Avstrijo, dobi trikrat, štirikrat toliko, takšnim strokovnjakom so danes v svetu kripto valut odprta vrata na vseh področjih, kjer se vrtijo enormni zneski in nekoga, ki lahko gre delati za nekaj tisoč evrov v tujino, enostavno ne boste pritegnili, da bo za 800 do tisoč 200 evrov prišel delati v SOVA. In očitno se tega žal tudi minister Koprivnikar nekako ne zaveda, ko je včeraj pri 24 ur zvečer govoril kako država v takega človeka vložil skozi proces šolanja 300 tisoč evrov in potem odide v tujino in seveda, na mesto, da bi nekako to šolanje povrnil državi s tem, da bi se tukaj zaposlil, da bi tukaj plačeval davke, prispevke, da bi država, konkretno njena blagajna, imela nekaj od tega, seveda to plačuje potem v tujini. Zaradi tega mladi odhajajo in strokovni kader se ne zadrži v Sloveniji, če pa že, gredo pa seveda v   (nadaljevanje) privatna podjetja, kjer imajo bistveno boljše pogoje za delo in kjer dobijo tudi svoji izobrazbi, predvsem pa praktičnemu znanju - kar je v kibernetiki oziroma na področju računalništva dokaj relevantno merljivo - primerno več kot pa v državni upravi. Mi lahko sprejmemo še sto zakonov, lahko postavimo še ne vem koliko uradov na kibernetskem področju za boj proti takšni vrsti kriminala, žal smo še daleč od tega, vprašanje, ali bomo sploh kdaj na točki, da bomo lahko gradili neko ofenzivno kibernetiko, mi še defenzivne nismo postavili. Ampak, če ne bo prišlo do tega, da bomo ljudi, ki bi bili pripravljeni nekaj narediti tudi na tem področju, v državni upravi plačali toliko, da jim bo v interesu priti tja, ker, saj veste, recimo, za tiste, ki se počutijo malo bolj patriotske, je gotovo ponos delati v obveščevalni agenciji, vendar le s tem ponosom ne moreš plačati položnic, ne moreš plačati življenjskih potrebščin, ne moreš si privoščiti tistega, kar si lahko privoščiš, če delaš za neko podjetje, kjer svoje znanje unovčiš za dve, tudi tri verjetno, štiri ali več v tujini, poslanskih plač.  Skratka, ko se bomo zavedali tega, da te ljudi potrebujemo in da jih lahko dobimo samo na ta način, da jim bomo primerno uredili plačilo za njihovo opravljeno delo, takrat bomo pa lahko tudi v praksi začeli izvajati to, kar sedaj sprejemamo v Državnem zboru in kar zagotovo še bomo. Dokler pa tega ne bomo spremenili, se bodo hekerski napadi vrstili. Zdaj je Estonija ena od najbolj jasnih primerov v Evropi, kot sem spremljal tuje medije, so govorili o tem hekerskem napadu, kjer so bili ukradeni bitcoini, ampak gre pač za privatno podjetje. Ne predstavljam pa si, kaj bi bilo, če bi dejansko nekdo vrgel dol Klinični center, električno omrežje, katerikoli element, katerikoli objekt kritične infrastrukture, ki ga bo Vlada opredelila na podlagi tega zakona, se lahko seveda zgodi kibernetski napad. In brez ustrezne obrambe, predvsem brez ljudi, ki bodo ustrezno obrambo znali in zmogli postaviti, nam noben zakon ne pomaga. In pričakujem, da se bo tudi v okviru teh razprav ob sprejemanju takšnih zakonov odprlo in našlo rešitve, kako dobiti strokovnjake, kako dobiti mlade ljudi s področja elektrotehnike in računalništva, pa seveda drugih tehničnih poklicev, ki bodo lahko potem v praksi naredili to, kar si mi želimo narediti z zakonodajo. Kajti temelj se zdaj postavlja, žal, mnogo prepozno, potrebno pa bo resno operativno delo, in bojim se, da ga pod takšnimi pogoji in s takšnim naborom, kot ga imamo sedaj, ne bomo zmogli urediti. Tako se je nad tem treba zamisliti in tudi čim prej stopiti v korak s časom, čeprav bomo tiste, ki so že dejansko nekaj postavili na tem področju - na parlamentarni skupščini Nato je velikokrat govora o tem -, težko v doglednem času dosegli.  Hvala lepa.
Besedo ima gospod Marjan Dolinšek.
Hvala, predsedujoči.  Najprej naj povem, da bom amandma k 3. členu zakona podprl, saj gre za pomemben amandma k 3. členu, ki govori, da so sektorji kritične infrastrukture posamezne vsebinsko zaokrožene celote delovanja kritične infrastrukture, med katere se štejejo tudi objekti, ki zagotavljajo sistemsko odpornost in rendundanco. Predhodnik, gospod Mahnič, je govoril o tem amandmaju in tudi navedel konkreten primer vendar ne gre samo za eno kritično infrastrukturo katera je bila tudi omenjena. Jemati moramo širše, kajti vemo, da je elektroenergetski sistem predstavlja le eno celoto znotraj te celote pa je, so zelo pomembne kritične infrastrukture, ki imajo bistveno, bistveno vlogo gledano do ostalih sektorjev, do informatike, komunikacije, prometne povezave in tako naprej. Kajti do kakšne škode lahko pride, si težko predstavljamo, v nekem delu smo si predstavljali, ko se je zgodilo žledolom, smo bili priča, ampak kljub temu je bil ta žledolom samo na enem delu naše države, zdaj si pa predstavljamo, če pride do sistemskega napada ali vdora v nek naš sistem kritične infrastrukture, predvsem pa, če pride na sistem elektroenergetike. Tako, da mislim, da tukaj, tukaj nam je jasno, da je potrebno resnično v nadaljnjih korakih zelo preudarno opredeliti to kritično infrastrukturo, opisati in potem tudi na vseh resorjih v tistih sredinah, ki se ta infrastruktura nahaja pa ne smemo razmišljati samo v infrastrukturi v fizični obliki, ampak storitvah v sistemu, ti so še bolj pomembni kakor sam, dajmo reči, nek objekt, če nekdo razmišlja samo o nekem objektu, tako, da pa še na nekaj bi želel opozoriti, tukaj ne smemo gledati samo javni sektor oziroma državno infrastrukturo, mi moramo nujno imeti v vidu celoto, tudi zasebni sektor. Če pogledamo kakorkoli pustimo par dni nazaj se je dogodil vdor oziroma kraja Bitcoinov proti vrednosti okoli 57 milijonov evrov, gre za zasebno podjetje, vendar pa šele pokazalo se bo izsledki preiskave, kaj je bilo vse v ozadju, lahko je bilo tudi kaj drugega, tako, da tukaj moramo celoto jemati in tudi same, ko je gospod Tonin, sicer ni govoril o amandmaju, ampak je govoril bolj na splošno, dosti se je ustavil na kibernetskih grožnjah, res je, te stvari so zelo povezane in mislim, da moramo resno, resno zdaj v nadaljnjih korakih h temu pristopiti, jaz verjamem, da tudi zadnji primer nam je dal marsikaj misliti, da pa se do zdaj ni naredilo pa no, dobro, stvar, zakon je pred nami, vesel sem, da vsi razmišljamo v isto smer, da se ne razhajamo v nekih bistvenih stvareh in mislim, da lahko tudi v nadaljnjih korakih računamo na to, da bomo pristopili resno in pa h končnemu cilju, da resnično naredimo tako zaščito in varnostni sistem, ki bo minimaliziral kakršenkoli poskus napada na to našo kritično infrastrukturo. Hvala.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ
Ja, hvala za besedo in lep pozdrav. Poslanci naše Poslanske skupine Levica bomo seveda glasovali proti takemu sklepu. Naš zakon je tehnično in vsebinsko popolnoma ustrezen za nadaljnjo obravnavo in to smo povedali tako na matičnem delovnem telesu kot na plenarni seji Državnega zbora. Kaj s tem zakonom predlagamo? Predlagamo, da se minimalna plača s 1. 1. 2019 poveča na 700 evrov, da se s 1. 1. 2020 začne uveljavljati formula, po kateri bi morala minimalna plača znašati vsaj 20 % od preračunih minimalnih življenjskih stroškov v državi, kar bi zneslo po trenutnem izračunu 736 evrov, in predlagamo, da mora biti minimalna plača enaka osnovni plači. Zakaj to predlagamo? Prvič, zato ker je po letih gospodarske rasti čas, da blaginja pride do ljudi, v našem predlogu bi na boljšem bilo 120 tisoč ljudi v javnem in zasebnem sektorju, ki imajo trenutno plače manjše od 700 evrov. Glejte, za njih se situacija kljub gospodarski rasti ne popravlja in samo politika lahko pomaga tem ljudem, da se prebijejo do boljšega jutri. Drugič, s tem predlogom bi odpravili revščino med zaposlenimi, vemo, da je vsak, da je med tistimi 300 tisoč ljudmi, kolikor jih živi pod pragom revščine kar vsak peti redno zaposlen, se pravi dela 8 ur na dan pa od svojega dela ne more preživeti. To je zaradi tega, ker je minimalna plača pri nas fiksirana na ravni minimalnih življenjskih stroškov, mi pa pravimo, da kdor dela 8 ur na dan mora dobiti vsaj nekaj več, predlagamo 20 % več. In tretjič, vprašanje je pravičnost, zdaj imamo v večini kolektivnih pogodb v državi osnovne plače, ki se začnejo pod 400 evri, potem pa ljudje šele z izplačilom raznoraznih dodatkov pridejo do zdaj zakonsko določene minimalne plače, mi predlagamo, da minimalna postane osnovna plača in, da se nadurno delo, delo ob praznikih, težavno delo in drugi razlogi za izplačevanje dodatkov plačujejo nad to minimalno plačo, ne pa, da so njen pogoj. Ali si lahko gospodarstvo to privošči? Mi smo naredili izračun, 1 %, za 1 % bi se povečali vsi stroški delovne sile, ki so bili lani in za 4 % bi se zmanjšali dobički glede na lani. To je neposreden finančni učinek našega predloga in mi ne vidimo prav nobenih razlogov, da bi bil neprimeren za nadaljnjo obravnavo, seveda bomo glasovali proti.
Še kakšna obrazložitev v imenu Poslanske skupine? Obrazložitev v lastnem imenu, Miha Kordiš.
Hvala za besedo predsedujoči. Ena točka med razlogi zakaj bom podprl nadaljevanje obravnave Zakona o minimalni plači je naslednja. V večini panog imamo kolektivne pogodbe, ki postavljajo osnovne plače nižje od ravni minimalne plače, celo v tistih kjer imajo delavci najboljše poskrbljeno za svoj standard, ti pa kovinska industrija so prvi plačni razredi pod minimalno plačo. Kaj to pomeni? To pomeni, da ljudje, ki delajo 8 ur na dan, 40 ur na teden pa več, za svoje delo ne prejmejo niti minimalne plače, ampak je znesek, ki ga dobijo iz naslova dela pod ravnjo minimalno minimalne plače, šele z dodatki dosežejo to raven. Zdaj, če so to pač neki dodatki, ki se vštevajo v definicijo minimalne plače, dobijo seveda nižjo plačo kot tisti, ki je nad minimalcem, ker preprosto efektivno do teh dodatkov niso upravičeni in to je narobe, to je skregano z elementarno socialno pravičnostjo. Dva človeka delata enako, oba prejemata dodatke, enemu se vsak mesec to računu pozna, drugemu se pa to ne pozna. Zato je del našega predloga za dvig minimalne plače tudi dolgo stoječa sindikalna zahteva »enka je minimalka«. Torej najnižja osnovna plača je lahko najmanj toliko kolikor znaša minimalna plača, karkoli pod tem je nedostojno, je človeka nevredno in ni prav.
Obrazložitev glasu v lastnem imenu, dr. Franc Trček.
Hvala za besedo. Tudi sam bom glasoval proti. Zelo pozorno sem poslušal razpravo oziroma stališča zakaj boste glasovali za, kake (?) za družine gre, ki pa se niti ni pojavila pri tej točki in seveda iz teh stališč je izhajalo, da imate neko blazno težavo s tem, vse polno je bilo neke besede dostojanstvo, dostojanstvo, dostojanstvo, dostojanstvo, dostojanstvo… Danes ste mi v pol ure za do konca življenja pokvarili to besedo. Glejte, jaz osebno mislim, da bi minimalna plača v Sloveniji morala biti vsaj 800 evrov, osebno mislim tudi, da bi Gospodarska zbornica Slovenije morala to reči, počakajte Levica, 700 evrov je premalo, mora biti 800 evrov. Nekateri ste v politiki dosti dlje časa kot jaz. Nekatere šolajo v Nemčiji, itn., ampak očitno vas ni nobeden »našolal«, da je potrebno gledati tudi prihodkovno stran javnih blagajn. Minimalna plača kot je postavljena in tudi ta premik minimalne plače še ne bo odpravil tega, da žal delamo v bodoče revne upokojence. In kakšna stranka, ki to zastopa, bi morala na veliko ropotati glede tega. Seveda si bi jaz želel kot kakšen drug neodgovoren politik reči, jaz bi rad, da je minimalna plača jurja. Seveda bi to rad, kdo pa ne bi rad, ampak to deželo in državo ste drugi v četrt stoletja v vaši pajdaško-kradljivi fevdalni obliki spravili tam kamor ste. Zdaj pred kratkim sem dobil ravno podatke o svetovalcih Vlade, koliko denarja se izplačuje, v tem mandatu. Za kakšna svetovanja že? S temi penezi bi lahko dvignili minimalno plačo vsem v javnem sektorju in državni upravi na teh 700, kot je naš predlog. Zdaj nekako to, da ste proti temu, to da rečete, da ni dialoga. Dialoga ni zaradi tega, ker ste vi dejansko, pa bom rekel kar sužnji v tako imenovanih naših gospodarstvenikov, ki jih za razliko od Kordiša jaz težko imenujem kapitalisti, ker to niso ker so šalabajzerji, ki se… / izklop mikrofona/
Obrazložitev glasu v lastnem imenu, dr. Matej T. Vatovec.
Hvala predsednik.  Gre za dve stvari, ki sta na tehtnici danes. Mislim, da je bila večina argumentov danes, ki so skušali zagovarjati večino poslanskih skupin, zakaj seveda ne bodo podprle našega zakona in zakaj bodo glasovale za to, da se ta obravnava prekine. To, da bolj ali manj ni stvar usklajena s socialnimi partnerji in ker bi seveda na tak način lahko ogrozili konkurenčnost gospodarstva. In tukaj sta ti dve stvari na tehtnici. Po eni strani 3,2 milijardi čistega dobička, ki jih je ustvarilo gospodarsko preteklo leto, povečalo se je za 70 %. Po drugi strani govorimo o 1 % plačne mase, ki bi se zvišal, tam v rangu nekaj 120 milijonov. Zdaj vi to dajete na tehtnico, jaz ne razumem kako lahko 1 % ogrozi celotno gospodarstvo, celotno konkurenčnost, vem pa kaj lahko, kaj se lahko zgodi, če ta zakon ne bo sprejet oziroma, če se ne začnemo pogovarjati o tem kako bomo spreminjali definicijo minimalne plače in čemu bi naj ta služila. Tisti, ki danes sprejemamo, prejemajo minimalno plačo, tisti ki imajo osnovno plačo bistveno nižjo od minimalne plače, težko preživijo čez mesec in vsi ti ljudje bodo ogrozili konkurenčnost gospodarstva in to je danes na tehtnici. Ali smo pripravljeni en kot te pogače dati ljudem, ki to potrebujejo ali kot floskulami kot so socialni dialog in to, da skrbimo še naprej za konkurenčnost gospodarstva, pustimo stanje takšno kot je v statusu quo in ta status quo ne govori nič drugega kot to, da je takšen način nepravičen. Zato bom glasoval proti, ker mislim, da si ti ljudje, ki ustvarjajo ta dobiček, teh 70 % več glede na pretekla leta zaslužijo, da dobijo nekaj nazaj.
Obrazložitev glasu v lastnem imenu, Violeta Tomić.
Hvala za besedo.  Jaz bom rekla koaliciji, »prej boš dala prej boš frej«. Dobro veste, da Levica ne bo odnehala. Isto se je zgodilo tudi pri prehrani otrok, ki živijo pod pragom revščine, kjer smo poslušali razne proabsurdne argumente, vendar na koncu ste vendarle popustili pod pritiskom javnosti in medijev. Poglejte, mene ne čudi SMC, ki je konec koncev stranka brez vonja, barve in okusa, ampak Socialni demokrati, ki bi po svojem defoltu morali skrbeti za socialno pravičnost, me presenečajo, še bolj pa Desus, ki se popolnoma dobro zaveda, da so nizke plače katastrofalno mizerne pokojnine pozneje v starosti. Zdaj, tisti ki delajo polni delovni čas in kljub polni zaposlenosti ne morejo plačati svojih osnovnih življenjskih stroškov in prehraniti svoje otroke, so normalno jezni. Jezni so in sfrustrirani. In potem jim samo s prstom pokažete, ne vem, prejemnika socialnih pomoči, pokažete jim migranta, pokažete jim Roma, in so besni, in tako se ljudje radikalizirajo. In veste, leta 1933, so sindikati hoteli, ta podatek me je zgrozil, dvigniti minimalno plačo, ko so ljudje     (nadaljevanje) životarili tako kot danes, ampak delodajalci in Vlada so rekli, ne, ne moremo. In kaj se je zgodilo? Leta 1937 so popustili, / znak za konec razprave/ vendar je bilo prepozno, imeli smo že fašizem. Danes je na vas velika odgovornost … / oglašanje iz dvorane/ Nacizem, skupaj s fašizmom sta prikorakala, dragi kolega. Skratka … / oglašanje iz dvorane/ A lahko jaz končam? Jaz vas …
Ja, pa dajte …
… prosim …
Obrazložitev glasu v lastnem imenu je to. Prosim?
Ja, in želim, da me ne popravljate in mi ne segate v besedo. Kajti glejte, ta ukrep, tudi če danes podprete naš predlog, bodo zaposleni, tisti najbolj revni v družbi ta ukrep čutili šele leta 2019 ali 2020. / oglašanje iz dvorane/ Za mnoge bo takrat že prepozno. Tako da jaz bom absolutno glasovala proti tem … / izklop mikrofona/
Še kakšna obrazložitev? Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 19.  (Za je glasovalo 32.) (Proti 19.) Ugotavljam, da je zbor sklep sprejel, zato je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan. S tem zaključujem 4. točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela po skrajšanem postopku.  Ker amandmaji k prehodnim in končnim določbam niso bili vloženi, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona.  Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, nihče pa ni bil proti.  (Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet.  S tem zaključujem 5. točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 17. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v okviru rednega postopka.   Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 11. 12. 2017. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SMC, Desus in SD k 17. členu. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 60, nihče pa ni bil proti.  (Za je glasovalo 60.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odločamo o amandmaju poslanskih skupin SMC, Desus in SD k 21. členu.  Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 61, nihče pa ni bil proti.  (Za je glasovalo 61.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odločamo še o amandmaju Poslanske skupine Levica k 27. členu. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti pa 42.  (Za je glasovalo 25.) (Proti 42.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Zaključili smo z odločanjem o amandmajih. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.  Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, je predlagatelj predloga zakona v uvodni obrazložitvi predlagal, da zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev.  Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, eden pa je bil proti.  (Za je glasovalo 72.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. (nadaljevanje) Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandmaja k 17. in 21. členu dopolnjenega predloga zakona. Na podlagi tretjega odstavka 138. člena Poslovnika sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k tema členoma vložiti amandmaje.  Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev.  Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da je bil zaradi amandmajev, sprejetih na seji matičnega delovnega telesa oziroma Državnega zbora v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona.  Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti pa ni bil nihče. (Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet.  S tem zaključujem 17. točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v okviru rednega postopka. Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 11. 12. 2017.  Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SMC, Desus in SD k 183. členu, pod številko 1. Če bo ta amandma sprejet, bo postal amandma Poslanske skupine Levica pod številko 2 brezpredmeten. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Levica, dr. Franc Trček.
Hvala za besedo. Ionizirajoča sevanja, ja, se vidi, da se nismo dosti s tem ukvarjali … Glejte, takole. Mi bomo imeli, katera točka bo, v šestnajstem nek relativno čuden Zakon o kritični infrastrukturi. Tako kot je spisan, je tudi nomotehnično problematičen. In imamo nuklearko, ki je pač potencialno, če gre kaj narobe, največja grožnja, sočasno pa tej nuklearki ne bi obratovalno dovoljenje časovno omejili. Da je to problem, se je ugotovilo na matičnem delovnem telesu. Takrat je bila neka politična zrelost, ne le volja, potem je pa, jaz mu celo rečem »nad-lobi«, »energetski nad-lobi« malo privil, ni mu bilo niti kaj dosti treba, verjetno, in zdaj koalicija vlaga nek amandma, ki to povozi. Zdaj, v tej luči je potem vse to, kar ste govorili ali kar boste govorili, kar ste v bistvu, bom kar rekel, nakladali pri Zakonu o kritični infrastrukturi, neka dvoličnost. V približno resni družbi seveda moramo imeti tudi resne presoje vplivov na okolje in če imamo nuklearko, je to nek tak objekt, pri katerem je to več kot potrebno; seveda, tudi s časovno omejenostjo dovoljenja za obratovanje. To je ta zgodba. V to zgodbo gre tudi naš amandma, ki ga boste seveda povozili. In ker ga boste povozili, ne bomo potrdili tega zakona, ker, sem že povedal v imenu Levice, je to skrajno neodgovorno, skrajno neodgovorno se je skrivati za neke evropske direktive, ker ste na veliko pesnili o problemu plina radon, čeprav še dandanes imamo v kar nekaj vrtcih težave s tem, ampak to je pač žal to, ta sklic se bo očitno izpel v tej smeri, da bo večina poslank in poslancev postala Miro Cerar oziroma moralni teologi. Jaz upam, da bo nek naslednji sklic v sekularni državi manj moralno teološki. Mi bomo glasovali proti temu amandmaju koalicije. Ker seveda, to je zakonodajno… / znak za konec razprave/ telo in ker ne pristajamo na to, kar te naučijo, ko prideš v slovensko politiko: »Ne zameri se energetskemu lobiju.« Mi določamo zakonodajo tudi za področja energetike, ne neka gospoda, ki imajo 42 % višje plače, kot so plače v povprečju drugače v Sloveniji. V energetiki so 42 % višje, plačajo jih pa tudi moje »omice« v Mariboru na položnicah. Hvala za besedo.
Glasujemo  (nadaljevanje) Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 9. (Za je glasovalo 50.) (Proti 9.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Ker je bil amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD pod številko 1 sprejet, je postal amandma Poslanske skupine Levice pod številko 2 brezpredmeten.  Zaključili smo odločanje o amandmajih.  S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.  Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, je predlagatelj predloga zakona v uvodni obrazložitvi predlagal, da Državni zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika Državnega zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona.  Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 55, proti 5. (Za je glasovalo 55.) (Proti 5.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 183. členu dopolnjenega predloga zakona. Na podlagi tretjega odstavka 138. člena Poslovnika Državnega zbora sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali nameravajo k temu členu vložiti amandmaje.  Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.  Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev.  Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na seji matičnega delovnega telesa oziroma Državnega zbora v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen.  Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti 5. (Za je glasovalo 56.) (Proti 5.) Ugotavljam, da je zakon sprejet.  S tem zaključujem 11. točko dnevnega reda. Nadaljujemo prekinjeno 12. točko dnevnega reda - druga obravnava Predloga zakona o motornih vozilih, redni postopek.  Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 11. 12. 2017.  Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k 30. členu. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanskih demokratov, mag. Matej Tonin.
Vsakdo izmed nas je najverjetneje že kupoval rabljen avto. In vrtenje števcev nazaj je pri preprodajalcih avtomobilov v Sloveniji šport številka ena. Mislim, da je praktično danes od slovenskih preprodajalcev nemogoče kupiti avto, ki ne bi imel nazaj prevrtenega števca. Če primerjate situacijo v Sloveniji in, na primer, v nekoliko bolj urejeni Nemčiji, vam dobo znali povedati, da je vrtenje števcev tam strah in trepet, ker je kazen za vsak prevrten kilometer nazaj en evro. Pri nas pa tovrstnih posredniki in preprodajalci veselo cvetijo, še celo grozijo ti, če bi želel stanje kilometrov napisati v kupoprodajno pogodbo, ker bi jim potem onemogočil, da naslednjo stranko ogoljufajo. Moj oče je nedavno kupil avto, ki je imel na števcu 180 tisoč kilometrov. Ko ga je peljal na servis in ko so ga priklopili na računalnik, je računalnik zaznal, da je imel ta avto že preko pol milijona kilometrov. In zdi se mi, da smo kot odločevalci in kot zakonodajalci dolžni nekaj postoriti v boju zoper tovrstni kriminal. Mislim, da nam ni treba gledati v tla, mislim, da se nam ni treba sprenevedati, ampak je treba te stvari najostreje   (nadaljevanje) kaznovati in s tem amandmajem, ki ga predlagamo v Novi Sloveniji, bi pač zadeve zaostrili do te mere …
Malo miru v dvorani prosim!
Očitno je to zelo zanimiva tema, a je vseeno nekoliko razvnela, ker ste se očitno vsi soočili s podobnimi težavami, ampak če država ne bo odločno posegla v to stvar, pač bodo preprodajalci še naprej, se opravičujem izrazu, nategovali državljanke in državljane. Prepričan sem, da bi morali sistem urediti na način, da tovrstnega vozila, ki ima …/ znak za konec razprave/ … prevrtene števce nazaj in da se ugotovi, da so števci prevrteni nazaj, niti ne bi mogli registrirati, kaznovali pa prodajalca, se razume. Tistega, ki je kilometre vrtel nazaj. Lahko gledamo mizo, lahko se sprenevedamo, ampak prepričan sem, da ta amandma vsaj se poskuša boriti zoper tovrstno prakso in upam in želim si, da bi del zahodnih principov prenesli tudi v Slovenijo. …/ znak za konec razprave/ …
V imenu poslanske? Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine Levica, dr. Franc Trček.
Ja hvala za besedo.  Jaz sočustvujem, če sem prav razumel, z očetom gospoda Tonina. Tudi sam sem že kaj takega doživel pri nekem avtomobilu. Ampak potem sem bil vesel, da je ta avto imel prej Tone Pavček, pa sem se veselo vozil z njim. Ampak jaz imam neke druge probleme. Jaz si ne bi želel, da se vse slovenske prakse prenesejo v Slovenijo. Na primer Volkswagnovo goljufanje, če že desnico šolajo v Nemčiji, dajte gledati na prihodkovno stran proračuna, dajte gledati na lastništvo bank v Nemčiji, pa če se vrnem k točki. Dajte gledati na javni potniški promet. A veste, če se pogovarjamo o penzijah, če se pogovarjamo o minimalnih plačah, pa tri četrt ljudi v Sloveniji je za njih avto predrag, ampak nujen strošek. In s tem bi se mi morali začeti ukvarjati – z javnim potniškim prometom. Švica se je sredi 80. let odločila, ko se je GIS začel razvijati, noben ne bo imel več kot pol ure do železniške postaje, razen par ljudi na kakšnem Almu (?) in so na ta način optimizirali potniški promet. A sestava Državnega zbora je pa malo preveč »feltna«, pa ne bi bil žaljiv, malo preveč ste še nori na avtomobile. Mi bi se morali odmakniti od tega. Jaz sem rekel, da pričakujem nekega predsednika Vlade in države, ki bo rekel: »Grem za dva mandata v to in sredi mojega drugega mandata se bo v Sloveniji prodalo pol toliko avtomobilov, kot se jih prodaja danes.« Tako bi bilo treba začeti. Ja vi kar vzdihujte. Tako bi bilo potrebno začeti gledati na to. V Estoniji smo bili v Talinu, v glavnem mestu Estonije od leta 2013, če me spomin ne moti, ne plačujejo javnega potniškega prometa, pa kljub temu delajo plus s tem javnim potniškim prometom, to so zadeve s katerimi bi se morali ukvarjati. To pa kar zdaj dobronamerno predlaga Nova Slovenija izhajajoč iz izkušnje nekega očeta, to je navsezadnje tudi politika, da malo gledaš okoli sebe, pa v imenu Levice in osebno mislim, da bi se morali urediti na ravni podzakonskega akta. Veste, ker jaz takih zgodb imam toliko, da bi vsako sejo še za tri dni podaljšali, pa danes jo bomo že dveh končali, gospod predsednik Državnega zbora …/ znak za konec razprave/ … na mesto, da bi še četrtek obdelali. Ne živimo za vogalom parlamenta. To je tudi nek ne-odnos do ljudi in do premikanja v času in prostoru in v prometu. In vse to bo treba a veste za ušesa se prijeti pa se potegniti iz lastnega blata in se resno začeti ukvarjati s prometno politiko, s katero se pač ne ukvarjate. To se kaže tudi na tem, da ko vlada priseže, so tam BMW že parkirani, pa se izza ovinka peljete do Vlade, čeprav bi lahko …/ znak za konec razprave/ … do tam šli peš in to so teme za naslednjo sestavo hrama demokracije, kot mu rad rečete.  Mi bomo vzdržani pri tem. Hvala.
Glasujemo o amandmaju, ki se mu reče, členu, ki govori o pogojih za registracijo, če mogoče ne vemo.  Še kakšna obrazložitev v imenu poslanske?  Obrazložitev glasu v lastnem imenu gospa Iva Dimic.
Hvala lepa.  Ne glede kdo kupi avto, tisti, ki kupi rabljen avto, dejansko v naši državi tvega, ali je kupil realne kilometre ali ni kupil realnih kilometrov, kdo danes v tej državi lahko garantira, da si, ko si kupiš rabljen avto, da so kilometri realni in, da je zadeva poštena? Jaz mislim, da praktično ga ni. In glede na to, da druge države poznajo prakso, da so dosledne pri nadzoru takih špekulativnih in izkoriščevalskih in grdih nategov, tistih, ki si novega avtomobila ne morejo privoščiti, se mi zdi skrajno neprimerno, zato smo mi vložili v Novi Sloveniji tudi ta amandma, ki govori kakšni postopki in kdo bo za to odgovarjal. Da se bo preprečilo tako izkoriščanje tistih ljudi, ki si ne morejo kupiti nov avtomobil, to so socialno šibki, zato sem razmišljala kolega Trček, da boste pa vendarle kot stranka, ki je na strani socialno šibkih pa vendarle jih na tem področju zaščitili, da ljudje bodo imeli neko varnost tudi na tem področju, pa naj še povem, res je, javni prevoz v Sloveniji je katastrofa, tri ure do Ptuja iz Ljubljane, 15 evrov v eno smer, kdaj se bo to kaj spremenilo? Ampak kljub vsemu, ljudje, ki nimajo denarja za nove avtomobile morajo biti zaščiteni.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ
Spoštovani predsednik Državnega zbora, mislim, da so bila vaša opozorila glede obrazložitev glasu pri našem amandmaju nekorektna, ker ste, mislim, da izven konteksta opozarjali, da tisto, kar govorijo razpravljavci, ni povezano z amandmajem, pa je še kako povezano, ker ta amandma, ki smo ga vložili, govori o pogojih za registracijo. In med drugim smo dodali točko, ki govori o tem, da če se ugotovi, da ima avto prevrtene kilometre nazaj, ga ni mogoče registrirati. Zakaj je to pomembno - zaradi tega, ker imate celo vrsto preprodajalcev, takšnih in drugačnih, ki v zahodni Evropi kupujejo avtomobile, ki imajo veliko število kilometrov, preko pol milijona, jih pripeljejo v Slovenijo, zavrtijo števec nazaj, registrirajo in ga potem prodajajo. In s to določbo, ki jo mi predlagamo, bi tem preprodajalcem onemogočili, da bi tovrstne avtomobile sploh lahko registrirali in jih preprodajali naprej. Zato vse razprave, predsednik Državnega zbora, ki so se danes zavrtele okrog tega, so še kako smiselne in povezane s tem amandmajem.  Spoštovani predsednik Državnega zbora, moj proceduralni predlog je, da dovolite poslankam in poslancem, ko obrazlagajo svoj glas, da se vendar dotaknejo tudi vsebine amandmaja, in to je točno to, kar vsebina amandmaja je.
Vas bom kar lepo citiral, rekli ste, »vse razprave«, mi smo pa na točki obrazložitve glasu.  Obrazložitev glasu v svojem imenu, dr. Franc Trček.
Hvala za besedo.  Seveda ne bom polemiziral, obrazlagal bom svoj glas. Vzdržal se bom pri tem glasovanju. Zakaj? Ker, kot sem že povedal, osebno menim in tudi v Levici menimo, da je to zadeva, ki bi se morala urejati na podzakonski ravni. Ali je to nek nov problem - ni. Verjetno vsak od nas, če tega že sam ni doživel, pozna koga, ki je to doživel. To bi morali že leta dva pa tri nek državni uradnik na resornem ministrstvu, ki ste ga, kot to radi rečejo celo v najmlajši stranki ob Levici, »iz naših kvot« tja dali; lahko bi konkretna imena omenjal, pa ne bom. Pogosto se Levici očita manko socialnosti ali sociale, ampak, veste, to je v bistvu problem, ker ljudje ne gledate onkraj ujetosti, v kateri smo. V Brnu smo to rešili takole: mesto je kupilo nekaj kombiniranih kombijev, da so lahko tudi hendikepirani na vozičkih prišli gor; tisti, ki si ne morejo privoščiti novega avtomobila in težko rabljenih, so poklicali in rekli, takrat pa takrat bi moral biti tam pa tam. Živimo v 21. stoletju, poslanec na stolu 90, ali smo digitalni ali nas ne bo, program zmelje, da je to najbolj tudi ekološko učinkovito, in dobi nazaj sms ali klic, da in kje ga poberejo. Tako hočemo v Levici, da se to v bodoče rešuje. In na takšen način gledamo na prometno problematiko, ki pa je seveda svetlobna leta daleč od prevladujočega pogleda na to. In zaradi tega se mi to zdi cenen populizem in tudi zaradi tega bom tu vzdržan. Upam pa, da se bomo premaknili tudi v tej smeri drugačnih pogledov na prometno problematiko.  Hvala za besedo.
Je še kakšna obrazložitev glasu? Obrazložitev glasu v svojem imenu, mag. Bojan Krajnc.
Hvala za besedo, gospod predsednik.  Nekateri od tu prisotnih ste člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je matično delovno telo, kjer smo to obravnavali, povsem enak  (nadaljevanje) amandma Nove Slovenije. Takrat in danes v stališču sem povedal, da Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja nekatere rešitve v zvezi s tem. Rešitev gre v smeri, da bi se podatek o stanju števca prevoženih kilometrov iz kupoprodajne pogodbe vnesel v evidenco izdanih potrdil o skladnosti iz te evidence v evidenco registriranih vozil, iz te evidence pa na portal e-Uprave, kjer bi lahko vsi državljani s tako imenovano VIN številko, ki jo imate vsi tam nekje pri vetrobranskem steklu ali kje drugje, preverili stanje prevoženih kilometrov. Ministrstvo za infrastrukturo – državni sekretar prikimava – bo to rešitev pripravilo v začetku prihodnjega leta. Zdaj pa še dve drugi stvari … O zahodnih principih. Večina vozil je uvožena iz Italije, Nemčije, Belgije, malo manj iz Avstrije in drugih držav zaradi cene, pa tudi zaradi kilometrov. Uvožene so večinoma znamke višjih cenovnih razredov, zato ker so ti avtomobili primerljivo dosti cenejši kot pri nas. Gre za, ne bom navajal znamk, veste katere in že zdaj lahko državljani ali pa tisti, ki… / znak za konec razprave/ se ukvarjajo z uvozom avtomobilov, sporočijo VIN številko in ponavadi lahko preko uradne servisne mreže v Sloveniji preverite točno stanje kilometrov, poleg tega pa vsem državljanom priporočam, seveda, da rabljena vozila kupujejo pri pooblaščenih trgovcih, ki dajejo garancijo na prevožene kilometre. Hvala lepa. Glasoval bom proti.
Obrazložitev glasu v lastnem imenu, mag. Matej Tonin.
Glasoval bom za amandma, ker ta amandma onemogoča preprodajalcem vozil, da registrirajo vozila, ki imajo nazaj zavrtene kilometre. Razlika med našim amandmajem in predlogom Vlade oziroma ministrstva pa je ta, da bodo po njihovem predlogu državljani lahko pogledali v stanje kilometrov, to bo seveda mogoče in morda se tudi bo naredilo, še vedno pa ne bo preprečena registracija tovrstnih vozil in še vedno bodo lahko preprodajalne tovrstnih vozil naprej cvetele. Samo zapeljite se v Celju, ko zavijete iz avtoceste dol in greste proti centru Celja, imate na desni strani celo množico tovrstnih preprodajalcev.
Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 21, proti 42. (Za je glasovalo 21.) (Proti 42.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Odločamo še o amandmaju Poslanske skupine Nove Slovenije k 87. členu.  Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov, mag. Matej Tonin.
Ta amandma odpravlja birokracijo. Sedanja ureditev je bila takšna, da če ste vi kupili novi avto, tisti, ki so si ga lahko privoščili, so ga pač kupili in v prvih nekaj letih ti ni potrebno na tehnični pregled. Zato so imeli pooblaščeni serviserji, tisti, ki so vam delali servise, tudi možnost, da ste pri njih zgolj podaljšali registracijo. Zdaj je Vlada prišla z rešitvijo, da pri pooblaščenih serviserjih podaljševanje registracije ne bo več mogoče, ampak boste morali, kljub temu da vam ni potrebno narediti tehničnega pregleda v prvih letih, svoj avto vseeno odpeljati na tehnični pregled in tam podaljšati registracijo. Mislim, da vsi tukaj razumemo in vemo, da gre za klasičen lobistični člen, ki ga je nekdo preko koalicije pripeljal notri zaradi tega, ker si bo na tehničnih pregledih na takšen način zagotovil posel. Ker, seveda, zdaj so pooblaščeni serviserji del »biznisa« odvzemali tehničnim kontrolorjem, ker je lahko nekdo, ki ima nov avto, podaljšal registracijo pri tem, ko je naredil servis. Torej si peljal avto na servis in si hkrati še podaljšal registracijo, zdaj bo to vladna koalicija mnogo bolj zakomplicirala in to očitno ob zaključkih oziroma sklepih trajanja te koalicije zdaj prihajajo takšni in drugačni lobistični členi noter, ki bodo seveda nekaterim zagotovili super zaslužke. Naj mi nekdo razloži, če zna, v čem je smisel tega, da se tukaj stvari zbirokratizirajo do konca in da ne more posameznik tako kot doslej pri tehničnem serviserju, torej pri serviserju avtomobila tudi podaljšati registracijo, če kdo to razume, jaz pač ne in kot sem dejal, vidim to kot lobistični člen in prav zato je Nova Slovenija predlagala amandma s katerim predlagamo, da se zadeva vzpostavi v prvotno stanje. Torej tam kamor pelješ avto na servis, lahko tudi podaljšaš registracijo, mislim, da je več kot razumljiv amandma, ki debirokratizira tisto kar ste predlagali vi.
Še kakšna obrazložitev v imenu poslanske skupine? Ne. Obrazložitev glasu v lastnem imenu, gospod Zvonko Lah.
Hvala lepa predsednik. Glejte, gre za to, da tiste pooblaščene organizacije, ki so predstavniki določenih proizvajalcev v Sloveniji, lahko to delajo. Do zdaj je kar nekaj teh organizacij, okrog 10, ki so imeli to pooblastilo, so morali zato tudi pripraviti poseben prostor, pult z steklom, potem trezor, seveda za tablice in za vse potrebno za te dokumente, da so lahko to, te registracije tudi podaljševali. Hkrati, ko so naredili servis oziroma lastnik je pripeljal avto, takrat, ko mu je potekla registracija, tik pred tem na servis in ta trgovec, pooblaščeni, mu je še podaljšal registracijo. S tem zakonom se to ukinja, se pravi, gre za škodo vsem tem pooblaščenim serviserjem, ker ta prostor ne bodo več rabili in to dejavnost, nekdo bo prišel servisirati avto na pooblaščen servis in potem bo moral iti še na upravno enoto ali pa na tehnični pregled, tam, ko se izvajajo tehnični pregledi, da bo podaljšal registracijo. Povejte, če ima to smisel. Verjetno je to čisto lobistični zakon na tem delu, da bo tisti, ki imajo, opravljajo tehnične preglede, vemo tudi kateri imajo primat v Sloveniji, hoče si še to prilastiti, tako kot za mopede. In s tem zakonom mi, s tem amandmajem mi dajemo v prvotno stanje, gre samo za tiste, ki so do zdaj imeli pooblastila in tisti, ki so pooblaščeni servisi in predstavniki za določene avtomobilske podjetja, ne za vsakega, ki nekaj šravfa pa lahko tudi podaljšuje registracijo.
Obrazložitev glasu v lastnem imenu, gospod Igor Zorčič.
Ja, hvala za besedo. Sicer se nisem mislil javiti k obrazložitvi, ampak glede na to kar poslušam se mi zdi, da je prav, da se oglasim, jaz zdaj, dragi kolegi iz Nove Slovenije, ne vem ali ste prebrali ta zakon in poročilo o tem zakonu ali ga niste, ampak to kar poslušam, imam občutek, da ga niste. In naj vas spomnim, to kar vi danes izpostavljate, to je bilo res izpostavljeno po prvotnem predlogu, ki je prišel v ta Državni zbor, ampak mi smo ta opozorila poslušali in smo zakon tudi ustrezno amandmirali in to kar vi danes govorite, to ne drži. Skratka, mi smo sprejeli določilo, da tiste pravne osebe in samostojni podjetniki, ki so registrirani za dejavnost prodaje vozil in imajo na dan uveljavitve tega zakona pooblastilo za izvajanje postopkov registracije, da jim to pooblastilo ostane v veljavi še naprej. In jaz vas ne razumem o čem govorite, tako, da zakon takšen kot je, je prisluhnil tistim, ki so opozorili na določene pomanjkljivosti prvotnega predloga in jaz mislim, da je za podpreti. Vaš amandma pa žal ne rešuje ničesar, kar smo vas, če želite tako, že prehiteli na odboru in smo tam ustrezno popravili tiste kritične točke. Hvala lepa.
Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 16, proti pa 46. (Za je glasovalo 16.) (Proti je glasovalo 46.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Zaključili smo z odločanjem o amandmajih ter drugo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaja k dopolnjenemu predlogu zakona nista bila sprejeta prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada niste opozorili, da je bil   (nadaljevanje) zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen. Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti pa 14.  (Za je glasovalo 48.) (Proti 14.) Ugotavljam, da je zakon sprejet.  S tem zaključujem 12. točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 16. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o kritični infrastrukturi v okviru rednega postopka.  Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 11. 12. 2017. Ker sta amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD ter amandma Poslanske skupine SDS k 3. členu vsebinsko enaka, bomo o njiju glasovali skupaj.  Prehajamo torej na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SMC, Desus in SD ter o amandmaju Poslanske skupine k 3. členu.  Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 60, trije pa so bili proti.  (Za je glasovalo 60.) (Proti 3.) Ugotavljam, da sta amandmaja sprejeta. Zaključili smo z odločanjem o amandmajih. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.  Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, je predlagatelj predloga zakona v uvodni obrazložitvi predlagal, da zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena poslovnika zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev. Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, eden pa je bil proti.  (Za je glasovalo 65.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Ugotavljam, da je zbor v drugi obravnavi sprejel amandma k 3. členu dopolnjenega predloga zakona. Na podlagi tretjega odstavka 138. člena Poslovnika sprašujem kvalificirane predlagatelje ali nameravajo k temu členu vložiti amandmaje.  Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na seji matičnega delovnega telesa oziroma Državnega zbora v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, nihče pa ni bil proti.  (Za je glasovalo 65.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem 16. točko dnevnega reda. Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je na vprašanja poslank in poslancev.   Glasovanje o predlogih sklepov bomo opravili na podlagi pregleda predlogov sklepov poslank in poslancev za razpravo o odgovorih predsednika Vlade, ministric in ministrov, z dne 12. 12. 2017, ki je objavljen na e-klopi. Prehajamo na odločanje o prvem predlogu sklepa. V skladu s predlogom poslanca mag. Mateja Tonina bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: »Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade dr. Mira Cerarja na poslansko vprašanje mag. Mateja Tonina v zvezi z neuresničitvijo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, U-I-269/12-24.« Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 18, proti pa jih je bilo 49.  (Za je glasovalo 18.) (Proti 49.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Prehajamo na odločanje o drugem predlogu sklepa. V skladu s predlogom poslanca dr. Bojana Dobovška bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: »Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade dr. Mira Cerarja na poslansko vprašanje dr. Bojana Dobovška, v zvezi s problematiko prodaje Nove Ljubljanske banke, d. d.«  Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 20, proti 44.  (Za je glasovalo 20.) (Proti 44.)  Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Prehajamo na odločanje o tretjem predlogu sklepa. V skladu s predlogom poslanca dr. Vinka Gorenaka bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: »Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade dr. Mira Cerarja na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s številom zaposlenih v državni in javni upravi ter potrebnimi sredstvi za njihove plače.« Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 17, proti 49.  (Za je glasovalo 17.) (Proti 49.)  Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Prehajamo na odločanje o četrtem predlogu sklepa. V skladu s predlogom poslanca Zvonka Laha bo zbor odločal o naslednjem Predlogu sklepa: »Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča na poslansko vprašanje Zvonka Laha v zvezi z izgradnjo in financiranjem južnega dela tretje razvojne osi.« Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 22, proti 44.  (Za je glasovalo 22.) (Proti 44.)  Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Prehajamo na odločanje o petem predlogu sklepa. V skladu s predlogom poslanca gospoda Marijana Pojbiča bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: »Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za finance mag. Mateje Vraničar Erman na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi s problematiko obdavčitve čezmejnih delovnih migrantov.« Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 20, proti 43.  (Za je glasovalo 20.) (Proti 43.)  Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Prehajamo na odločanje o šestem predlogu sklepa. V skladu s predlogom poslanca Danijela Krivca bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: »Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za okolje in prostor Irene Majcen na poslansko vprašanje Danijela Krivca v zvezi z legalizacijo objektov po novem Gradbenem zakonu.« Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 20, proti 45.  (Za je glasovalo 20.) (Proti 45.)  Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Prehajamo na odločanje o sedmem predlogu sklepa. V skladu s predlogom poslanca Tomaža Lisca bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: »Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za zdravje gospe Milojke Kolar Celarc na poslansko vprašanje Tomaža Lisca v zvezi s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči.« Glasujemo. Navzočih je 70 poslank in poslancev, za je glasovalo 19, proti 45.  (Za je glasovalo 19.) (Proti 45.)  Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  Prehajamo na odločanje o osmem predlogu sklepa. V skladu s predlogom poslanca gospoda Franca Breznika bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: »Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z električno oskrbo.« Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 18, proti 45.  (Za je glasovalo 18.) (Proti 45.)  Ugotavljam, da sklep ni sprejet.   (nadaljevanje) Prehajamo še na odločanje o 9. predlogu sklepa. V skladu s predlogom poslanca Mihe Kordiša, bo zbor odločal o naslednjem predlogu sklepa: »Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministrice za zdravje gospe Milojke Kolar Celarc na poslansko vprašanje Mihe Kordiša v zvezi z doplačili za dolgotrajno oskrbo.« Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 22, proti 44.  (Za je glasovalo 22.) (Proti 44.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet.  S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in prekinjam 36. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. (SEJA JE BILA PREKINJENA 12. DECEMBRA 2017 OB 15.11.)
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!   Začenjam 36. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Jasna Murgel, gospod Primož Hainz do 13. ure, gospod Danilo Anton Ranc, gospod Ljubo Žnidar, mag. Andrej Šircelj, gospod Marjan Dolinšek od 16. ure dalje, gospa Anja Bah Žibert, gospod Roberto Battelli, Matjaž Hanžek, gospod Igor Zorčič do 15. ure, gospod Saša Tabaković in gospod Tomaž Gantar.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, Državni svet k 13. in 15. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda 36. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 4. decembra 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo.Navzočih je 75 poslank in poslancev in vsi so glasovali za. (Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 36. seje zbora določen.  Prehajamo na 28.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN, SKRAJŠANI POSTOPEK, OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 114. seji 1. decembra 2017 sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin, ki ga je zboru predložila Vlada, obravnava po skrajšanem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 19 poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom, zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi kolegija. Besedo dajem predstavniku vlagatelja zahteve gospod Danijelu Krivcu.
Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav predsedniku Vlade, ministrski ekipi, kolegicam in kolegom! Kot je bilo že rečeno, je Kolegij predsednika Državnega zbora na 114. seji sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin obravnava po skrajšanem postopku. Predlagatelj tega zakona je gospa Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor. Predlagatelj zakona med glavnimi razlogi za pripravo novele Zakona o evidentiranju nepremičnin navaja, da novela zagotavlja bolj kakovostne podatke o javnih evidencah zaradi množičnega vrednotenja nepremičnin. Lahko dodam, da Vlada Republike Slovenije seveda te podatke potrebuje za kasnejšo pripravo in odmero nepremičninskega davka, kar ni tako nepomembno. Skrajšani postopek je lahko predviden po našem poslovniku v 142. členu za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, za prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali njegovih posameznih določb, manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali pravom Evropske unije in spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem oziroma z odločbo Ustavnega sodišča.  Ko pogledamo ta zakon, prinaša kar velike spremembe. Kdor je zakon pogledal, bo ugotovil, da ni tako malo sprememb. Gre za spremembo 36 členov obstoječega zakona. Gre za posege v pravice lastnikov nepremičnin, ki so bile že v preteklosti določene in se s tem zakonom bistveno spreminjajo. Na osnovi tega je malo neprimerno, da Vlada predlaga skrajšani postopek. S skrajšanim postopkom smo se v tem mandatu velikokrat srečevali, in to velikokrat ravno s strani predlagatelja Ministrstva za okolje in prostor, kjer imamo, verjetno se boste strinjali, kar nekaj slabih izkušenj s tem, da smo postopke skrajševali. Zato imamo tudi na Ustavnem sodišču že zadržanje posameznih členov pri Zakonu o graditvi objektov. Veliko težav imamo tudi pri drugih zakonih, ki so bili sprejeti, ne vsi po skrajšanem postopku, vendar s strani istega predlagatelja, to je Ministrstva za okolje in prostor, ki serijsko predlaga zakone ravno v zadnjem delu mandata, 3 leta pa praktično nismo obravnavali nobenega zakona. Spomnite se Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti in Zakona o dimnikarski službi, kjer ministrstvo do sedaj ni sprocesiralo nobenih podzakonskih aktov, in zadeva povzroča veliko težav pri sami implementaciji.  S tega vidika je nedopustno, da sprejemamo tako pomembne zakone, kot je zakon o evidentiranju nepremičnin, po skrajšanem postopku. Ta vlada in ta koalicija se je na začetku mandata ves čas sklicevala na neko novo prakso, etiko in tudi na to, da bo zakone sprejemala po nekem rednem postopku vsaj takrat, ko ni nobene potrebne nuje. Že sam naslov zakona – evidentiranje nepremičnin, ne nalaga nobene nujnosti. Zato v naši poslanski skupini predlagamo, da se o postopku, da se zakon sprejema po skrajšanem postopku, ponovno odloči in da o tem odloči Državni zbor. Apeliram pa res na vas poslance, da se enkrat neha to skrajševanje postopkov in s tem tudi sprejemanje slabih zakonov, ki v praksi povzročajo veliko težav, ne nazadnje pa o veliko členih na koncu odloča Ustavno sodišče.
O tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu.  Prehajamo na odločanje. Zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidentiranju nepremičnin se obravnava po skrajšanem postopku.  Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.  Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 29.  (Za je glasovalo 45.) (Proti 29.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo zbor navedeni predlog zakona obravnaval po skrajšanem postopku. S tem zaključujem 28.a točko dnevnega reda. Postopkovno, gospod Franc Breznik.
Najlepša hvala, gospod predsednik!  Gospod predsednik, moje postopkovno vprašanje je naslednje. Kot predsednik Državnega zbora ste 25. septembra 2017 Vladi posredovali moje pisno poslansko vprašanje v zvezi s problematiko naročanja raznih analiz, študij, nalog in podobnih zadev zunanjim izvajalcem. Dejstvo je, da sta pod to vlado te analize, študije za zunanje izvajalce dobesedno eksplodirale. Rok za odgovor Vlade je bil 25. oktober 2017. Do danes, 11. 12. 2017, do dvanajste ure še nisem prejel odgovora, koliko je bilo tega, koliko je bilo odmerjenih sredstev.  Zato vas prosim kot predsednika Državnega zbora, da apelirate na predsednika Vlade na generalno sekretarko, da ta odgovor dobim. Najlepša hvala.
Po uradni dolžnosti bom seveda to storil.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 29 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora.  V zvezi s to točko so se za danes opravičili: gospod Karel Erjavec, minister za zunanje zadev, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Goran Klemenčič, minister za pravosodje, ter gospa Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor, ki bo odsotna od 15. ure dalje.  Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.  Poslanec mag. Matej Tonin, imate besedo za postavitev vprašanja predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, ministrice, ministri, poslanke, poslanci, dober dan!  Slovenski šolski sistem je primerjalno gledano z drugimi državami dober. Sicer vedno obstaja možnost, da ga izboljšamo, trenutno predvsem na tem, da so med zaposlenimi skrhani odnosi, da se je povečalo nasilje in še kaj bi lahko naštevali. Ampak ključno, kar se mi zdi, da je naš šolski sistem dober, je to, da je dostopen najširšemu krogu ljudi. To je tisto najpomembnejše.  Spoštovani predsednik Vlade, če odprete Ustavo Republike Slovenije, lahko v 57. členu preberete, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se financira iz javnih sredstev. Imamo dve različni šoli, ki izvajata osnovnošolsko izobraževanje. Imamo državne šole na eni strani in imamo zasebne šole na drugi strani. Oboje pa so javne, ker na ti dve različni šoli se lahko vpisujejo vsi učenci. Kje je razlika? Razlika je vtem, da je državne šole zgradila država oziroma občina, zasebne šole pa zasebniki. Ustavno sodišče je že 4. decembra 2014 odločilo, da tudi zasebnim šolam pripadajo 100-odstotna sredstva za izvajanje javno veljavnega programa. Torej je država dolžna obvezno financirati tisto, kar je sama predpisala kot obvezen program. Da se gresta na tem mestu in tik pred volitvami SD in Desus ideološko vojno, je še na nek način glede na njihovo volilno bazo razumljivo. Težko pa pri tej stvari razumemo SMC, da se je vključila v to ideološko sveto vojno zgolj zaradi šestih zasebnih osnovnih šol in zaradi 300 tisoč evrov letno, ki so v igri.  Seveda se te stvari prikazujejo všečno, češ, da bi morala država financirati pri zasebnih šolah nekaj, kar pri državnih ne financira. Ampak še enkrat zelo jasno povem, pogovarjamo se zgolj in samo o tistem, kar država financira pri državnih šolah, isti program, ki ga izvajajo zasebne šole, bi financirala tudi država. Torej gre izključno za financiranje programa, od države priznanega, ne pa za financiranje infrastrukture, zgradb in podobno. Spoštovani predsednik Vlade! Nekoč, to je 19. aprila, ste dejali, da ste žalostni in nesrečni, ker odločba Ustavnega sodišča še vedno ni uresničena.  Kako si vi predstavljate, da bo uresničena? Na kakšen način?
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Spoštovani poslanec mag. Matej Tonin, hvala za vaše vprašanje! Najprej naj zelo jasno povem, da kot predsednik Vlade sem storil vse, da bi se ta odločba Ustavnega sodišča, ki se je nanašala na financiranje zasebnih šol v zvezi z javnim programom uresničila. Ni bilo enostavno, kajti že v koaliciji so bila mnenja različna, vendar sem z vladajočo stranko, z največjo v koaliciji, s svojo Stranko modernega centra – SMC dosegel to, da smo uspeli, kot je Ministrstvo za šolstvo pripravilo in potem Vlada sprejela, v Državni zbor poslati Predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, torej predlog zakona, ki je uredil to materijo tako, kot je to zahtevalo Ustavno sodišče. To je bila reakcija Vlade, ki jo vodim. Ko ste tu zakon prejeli, ni bilo od tu naprej mogoče doseči zadostne večine, da bi se ta zakon uveljavil. Naj povem zelo jasno še enkrat, ta zakon, ki smo ga poslali v Državni zbor, uresničuje odločbo Ustavnega sodišča, kar je absolutno nujno storiti, in pomembno ščiti slovensko javno šolstvo. Kaj še določa ta zakon? Naj povem, da ne gre samo za tisto odločbo Ustavnega sodišča, tukaj gre za dodatno materijo, ki je izrednega pomena za naše javno šolstvo. Uvaja pomembne nove varovalke pri ustanavljanju novih zasebnih šol različnih kakovosti in usmeritev, da se ne bi ustanavljale neke šole, ki ne izpolnjujejo ustreznih kriterijev, ki so morda ekstremistične ali kaj podobnega. Zakon odpravlja avtomatizem pri financiranju. Zaostruje pogoje, ki jih morajo šole izpolnjevati, da pridobijo pravice do financiranja iz javnih sredstev. Uvaja možnost odvzema javne veljavnosti in daje večji poudarek kakovosti javnega šolstva. Vedno sem se prizadeval in tudi s to vlado si prizadevam za čim bolj kakovostno javno šolstvo. Zato ta zakon potrebujemo, da ga bomo še izboljšali, ob tem da se zavedamo, kot ste rekli, da to šolstvo je že zelo kakovostno, kar se mu priznava tudi v mednarodnem prostoru. Seveda pa vsaj v Stranki modernega centra, ki ste jo imenovali, ki jo vodim in je tukaj bila motor tega predloga zakona, se zavzemamo tudi za to, da je neka zelo primerna, koristna dopolnitev javnega šolstva zasebno šolstvo, ki mora obogatiti naš šolski prostor. Zato tudi skrbimo za šolski prostor, kolikor je v naši pristojnosti. Zdaj pa nazaj k zgodbi. Ko je bil predlog zakona predložen, tako kot je velevala ustavna odločba, ni bilo dovolj soglasja v Državnem zboru ne na eni, ne na drugi strani. Tukaj je ravno Stranka modernega centra, ki je sledila odločbi Ustavnega sodišča, ostala osamljena, ni bilo mogoče zbrati dovolj glasov, da bi šel zakon v naslednjo fazo. Zato je Stranka modernega centra privolila v amandma Desusa, ki je bil nek nujni kompromis, da smo zakon pripeljali v naslednjo fazo. Vendar mi si še vedno zavzemamo tako kot vedno za ustavno skladno rešitev in takšno, ki bo v korist javnemu šolstvu, kot sem dejal, in ne bo poslabšala stanja na področju zasebnega šolstva. Kajti tudi to je dragotina, ki jo moramo varovati v danih ustavnih in zakonskih okvirih. Zato zdaj predlagamo kompromisni predlog, takšen, ki je ustavno skladen in je sprejemljiv z vseh navedenih vidikov. Zato je skupina poslank in poslancev SMC vložila dopolnilo, da se poleg tega, ko se 100-odstotno tudi za zasebne šole predvideva financiranje javnih programov, še 65-odstotno financira razširjeni program, s čimer se ne posega v že pridobljene pravice, ki izhajajo iz obstoječega sistema financiranja zasebnih šol. Jaz upam, gospod poslanec Tonin, da boste tudi vi tokrat, vaša stranka, konstruktivni in boste ta predlog podprli, da dobimo ustavnoskladno rešitev, ki ne poslabšuje stanja v zasebnem šolstvu, pripomore pa k boljšemu, kakovostnemu javnemu šolstvu in, kot ste sami dobro rekli, ne povzroča nekega ideološkega boja. Tega si pa res ne smemo privoščiti, da se bomo zdaj ideološko sprli Slovenci na tej točki, ker nam to ni potrebno, ker imamo rešitev na mizi in lahko konstruktivno naše šolstvo tako javno kot zasebno peljemo naprej.  Tako apeliram na vse poslance Državnega zbora, da podprejo ta amandma, ki smo ga predlagali, ki ga je predlagala Stranka modernega centra. Kot rečeno, z vidika Vlade sem pa že storil, kar sem lahko. Hvala lepa.
Poslanec mag. Matej Tonin, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Spoštovani predsednik Vlade, moram priznati, da sem imel od vas kot ustavnega pravnika in kot predsednika Vlade mnogo večja pričakovanja. Če pogledate zgolj pretekli mandat, boste videli, da sta vaša stranka in naša stranka uspeli speljati vsaj en večji projekt skupaj, ki bo pomembno tudi zaznamoval Slovenijo. Žalosti me, da ste tukaj pri tem financiranju osnovnih šol pripravljeni pristati na neustavni gnili kompromis samo zaradi politične računice in čisto nič drugega. To odločbo Ustavnega sodišča je mogoče zelo enostavno realizirati. V tem državnem zboru obstaja dovolj glasov, da se to zgodi. In to, gospod predsednik Vlade, vaša stranka, SDS in Nova Slovenija lahko te zadeve brez večjih težav uredimo. Vi pa ste pristali na nevarno igro neosocialistov, ki trdijo zdaj, da država tisto, kar je predpisala, ne sme plačati, zelo jasno. In to, kar ste vi govorili o tem, kaj vse zakon prinaša, super, mi se tudi s tem strinjamo, da se zelo jasno predpišejo pravila, kdaj lahko dobi nek program javno veljavnost. To je super. To pomeni tudi to, da kar neke zasebne šole se ne bodo mogle ustanavljati z javno veljavnostjo, ker bo država podeljevala te stvari. Še ena zelo zanimiva zgodba se je tukaj odprla: obvezni pa razširjeni program. Neosocialisti poskušajo prikazovati, da gre za razširjeni program kot za neko posebnost zasebnih šol. Gre pa za jutranje varstvo, popoldansko varstvo, učno pomoč, dopolnilni pouk.  In zdaj, predsednik Vlade, sprašujem vas:  Zakaj socialno šibkejši učenci ne bi smeli več obiskovati zasebnih šol?  Če bo sprejeta zadeva neosocialistov, bomo dejansko onemogočili socialno šibkim posameznikom, da obiskujejo tovrstne šole. Če je bila kaj posebnost slovenskega šolskega sistema, je bila predvsem tudi to, da so bile zasebne šole dostopne kar najširšemu krogu ljudi.  Zakaj vi na takšen način onemogočate prav najbolj socialno šibke?
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Naj takoj zelo jasno povem, da zelo zelo zavajate javnost. Govorite tudi neresnice, žal. Najprej naj vam zelo jasno povem, da to, kar predlaga Stranka modernega centra, kar zagovarjam sam, absolutno ni kakšen gnili ustavni kompromis, ampak je ustavno skladna rešitev, ki pomeni izogib temu, kar si želite vi in še kdo drug, da bi se enostavno Slovenci spet skregali, da bi bili v sporu, in to tam, kjer to absolutno ni potrebno, kajti naše šole dobro delujejo in potrebujejo samo jasne kriterije in spodbude za naprej. To, kar vi predlagate, je to, da bi država 100-odstotno financirala zasebne šole v vseh vidikih, v javnem programu in tako naprej. / oglašanje iz dvorane/ Pa tudi če ni res, to, kar predlagamo mi, je ustavno skladno, je dober kompromis, ohranja dosedanjo raven pridobljenih pravic in ni v ničemer sporno. Ampak vi niste konstruktivni, ker si želite tega boja, ker mislite, da boste za to dobili politične točke; morda jih boste, ampak na račun našega šolskega prostora, na račun tega, da bo šla Slovenija težje naprej, ker se bomo prepirali o tem, o čemer se nam ni treba. Lahko vam povem nekaj –ne verjamem, da bodo socialno šibki otroci ostali brez kakovostnega šolskega programa, tega ali onega. V naši državi je za vsakega otroka prostor in tako bo tudi ostalo. Prosim, ne bodite tak demagog, da zavajate s takimi grozečimi podatki. Nek strah skušate med ljudmi ustvarjati, ki ga dejansko ni treba, ni potreben.  Zato vas še enkrat pozivam, vse poslanke in poslance, podprite kompromisni predlog, ki smo ga predlagali, v dobro naših šol, tako javnih kot zasebnih, in v dobro Slovenije.
Poslanec mag. Matej Tonin, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Seveda predlagam razpravo.  Predsednik Vlade, jaz vas takega ne poznam. Se mi zdi, da vas je v tej točki pa resnično zaneslo. In če je kdo zavajal, potem ste na tej točki zavajali vi. Greva po vrsti. Da mi govorimo, da bo morala država zdaj kar vse zasebne šole po dolgem in počez financirati. Pa dajte, no, prosim vas! Država ne bo financirala infrastrukture, ne gradnje, ne ogrevanja, ne investicij. Vse to bo še naprej na plečih zasebnih osnovnih šol; bistvena razlika. Vi trdite, da bo država zdaj kar vse zasebne šole financirala. Ni res, pogovarjamo se o tem, da bi financirala zgolj tiste, ki imajo javnoveljavni program. Ta javnoveljavni program določa država. Pogovarjamo se torej o tem, da bi država financirala tisto, kar sama predpiše in kar ima v ustavi zapisano, da je obvezno. Kje torej, predsednik Vlade, zavajamo? Ne zavajamo. Vi pa ste pristali na umazano ideološko igro zaradi nabiranja tudi vaših političnih glasov, ker ste pač ocenili, da se vam na tej točki splača. Dejstvo je, če pogledate konkretne podatke, koliko ljudi danes, recimo v ljubljanski zasebni šoli Montessori, dobiva brezplačno prehrano, je ta odstotek 54 %. Brezplačne prehrane najverjetneje ne dobivajo bogati, ampak dobivajo socialno šibki. In s tem, ko boste vzeli financiranje tem šolam, boste tem ljudem onemogočili, da bi še naprej obiskovali te šole. To je bila največja posebnost in dobra posebnost slovenskega šolskega sistema, da je bil šolski sistem kar najširše dostopen. S tem, kar pa vi zdaj želite – in jaz resnično ne razumem neosocialistov – je pa to, da želijo narediti zasebne šole elitistične. Ker sprejetje vašega zakona bo pomenilo, da bodo zasebne šole lahko obiskovali samo še bogati. V Novi Sloveniji temu najostreje nasprotujemo.  In še ena stvar. Veste, kaj je pa podcenjujoče do skrajnosti za slovenski narod? Da ko gre za šest zasebnih slovenskih šol, je 300 tisoč evrov problem, ko pa gre za rusko šolo, ki pride na slovensko obalo, tam pa 500 tisoč evrov ni problem. Ali se vam zdi to pošteno? Ali se vam zdi to prav? In k vsem tem zavajanjem, ki jih zdaj neosocialisti dodajajo, je danes prišlo še eno, da na zasebnih osnovnih šolah nimajo otrok s posebnimi potrebami. Ni res! To, kar je pisal nekdanji minister Pikalo, ni res. Pojdite na te osnovne šole pogledat in boste videli, da imajo otroke s posebnimi potrebami. Bodite razumni in ne zavajajte javnosti zaradi 300 tisoč evrov na leto. Mislim, da je nujno, da se razprava opravi.
Poslanec mag. Matej Tonin, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 12. decembra 2017, v okviru glasovanj.  Poslanec dr. Bojan Dobovšek, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Hvala. Spoštovani vsi, ki spremljate to sejo! Predsedniku Vlade postavljam vprašanje glede prodaje Nove Ljubljanske banke. Vemo, da se prodaja že dolgo vleče in sedaj je prilika, da končno razčistimo, kako se bo to zgodilo. Imamo glede prodaje izredne razmere in imamo asimetričnost informacij. Vlada je imela tri leta časa, da izpolni zavezo, tudi komisarka nas je ta teden opozorila, da ta zaveza ni bila izpolnjena, ali pa, da se odloči, da banke ne proda in sprejme posledice. Odločila se je za tretjo možnost – nojevo taktiko, tiščanje glave v pesek in čakati, da mandat mine. V tem času so bile zaveze, da se banka bo prodala, da se bo odložila prodaja, do tega, da v končni fazi v banko prihaja izredna uprava. Zavaja se po eni strani Evropska komisija, da se banka bo prodala, na drugi strani pa javnost, da se banka ne bo prodala. Pokazali smo, da je odložena prodaja – za koliko časa, kako, na kakšen način, to ni pojasnjeno. Ali se zaradi te odložitve niža cena banke in kaj se bo zgodilo z ugledom Slovenije, to ni razjasnjeno.  Zanima me zaradi tega odloga in zaradi teh sprememb:  Kako vi definirate to nadaljnjo prodajo in kakšne bodo obveznosti?  In pa seveda posledično:  Ali imate kakšne strokovne analize, zakaj bo prodaja čez tri leta boljša?  Prosimo, da jih predstavite. Hvala.
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Spoštovani poslanec dr. Bojan Dobovšek! Naj najprej ponovno pojasnim, zakaj je v tem letu prišlo do obrata glede prodajnega postopka za Novo Ljubljansko banko torej NLB.  V obdobju od januarja do maja 2017, to se pravi v začetku letošnjega leta so se vsi postopki vodili, upoštevajoč stališče finančnega svetovalca za prodajo, ki je rekel zelo jasno, da tveganja pri tej prodaji praktično ni, da tudi prenesene devizne vloge hrvaških varčevalcev ne predstavljajo nobenega tveganja, nobene ovire za uspešno izpeljavo prodajnega postopka. V mesecu maju pa je potem nenadoma ta zunanji finančni svetovalec spremenil stališče in ocenil, da prodajnega postopka ni mogoče uspešno izpeljati, če se tveganje s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem ne odpravi, kajti sicer bo kupnina bistveno nižja itd. To tveganje je bilo ovrednoteno na približno med 350 do 400 milijoni evrov. Zato je Vlada odločila, da se prodaja ne nadaljuje, saj bi to pomenilo, in to je zelo pomembno, oškodovanje davkoplačevalcev. Če upoštevamo to dejstvo, lahko rečemo, da so tržne razmere so bile spomladi, v spomladanskem oknu dokaj ugodne, ampak če bi mi kljub dobrim ekonomskim razmeram banko takrat prodali, bi ob tem tveganju za velik znesek oškodovali davkoplačevalce, ki so prispevali svoja sredstva za dokapitalizacijo te banke.  Mimogrede naj ponovim svoje stališče, preden nadaljujem. Jaz ne bi nikoli take zaveze sprejel, da bi prodali banko oziroma njenih filial po drugih republikah, sem pa moral s to vlado sprejeti okvir zavez, ki jih je sprejela prejšnja. Sedaj po teh zavezah skušamo delovati oziroma jih spreminjati, če bi se to dalo. Lahko rečem glede tržnih gibanj, da se razmere na trgu še izboljšujejo in ključni makroekonomski kazalci za nadaljnji dve leti so stabilni, kar daje osnovo za razmislek, da bodo tržne razmere ostale ugodne za prodajo tudi kasneje, če bi do nje prišlo. Smo pa po junijski odločitvi Vlade začeli takoj aktivnosti za takšno spremembo zavez, ki jih je sprejela prejšnja vlada, ki bi bile v duhu teh zavez, vendar bi po neki drugi poti pripeljale do cilja, ki bi Novo Ljubljansko banko ohranile kot močno regionalno banko. To nam je glavni cilj, da bi ta banka ostala močna, delujoča, aktivna in da davkoplačevalci ne bi bili oškodovani.  Na podlagi teh intenzivnih pogajanj je za našo stran, za slovensko stran, če bi že moralo priti do prodaje, sprejemljiva takšna rešitev, ki bo omogočila, da se s prodajo lastniškega deleža države v NLB v največji možni meri povrnejo sredstva, vložena v dokapitalizacijo, in da NLB ohrani odvisne bančne družbe na območju jugovzhodne Evrope in s tem status pomembne regionalne bančne skupine. Zadnji vladni predlog, o katerem še tečejo pogajanja, se nanaša zdaj na imenovanje upravljavskega zaupnika, ki bi upravljal z lastniškim deležem države v NLB, dokler se ta delež ne bi zmanjšal na največ 25 % plus 1 delnico. Vzporedno s tem predlogom računamo, da bo Evropska komisija pristala na razumno podaljšanje roka za prodajo. Glede na vse to, kar sem rekel, neka trditev o kakršnikoli neodgovorni preložitvi te problematike na neko novo vlado ali odlaganje tega ni na mestu. Ravno nasprotno. Zelo odgovorno ravnamo in zelo previdno, kajti če bi ravnali drugače, bi še enkrat oškodovali naše davkoplačevalce, prizadeli banko in zaradi nižje kupnine za lastniški delež bi trpeli ponovno ljudje. Naj poudarim, da prizadevanja naše vlade za določen odlog prodaje NLB ne pomeni, da nova vlada ne bi mogla sprejeti drugačne odločitve in banko prodati pred iztekom tega roka, ampak bo morala tudi nova vlada, če bo to tega odloga prišlo, ravnati tako kot mi, odgovorno in v interesu Republike Slovenije ter upoštevati pri tem vse objektivne okoliščine. Hvala lepa.
Poslanec dr. Bojan Dobovšek, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala. Zdaj ste izpostavili bistvo. S tem odlaganjem pada enostavno cena in ugled Slovenije. Če pogledamo kazalce, Slovenija ima nenormalno visoko gospodarsko rast, vi ste pa obenem v postopku, da imamo vršilca dolžnosti za Umar, ki to gospodarsko rast nekako predstavlja. S tem, kar se v Novi Ljubljanski banka dogaja, rekli ste, 300 milijonov škode bi naredili zaradi hrvaških varčevalcev.  Pa mi povejte: Koliko stane ta svetovalec in ostali svetovalci? Koliko plačujemo zdaj?  Moramo vedeti, da imamo trojko v banki, imamo predstavnika nizozemsko-švicarske družbe, ki zastopa Evropsko komisijo, imamo predstavnika Evropske centralne banke in zdaj še tega novega pooblaščenca.  Koliko pa ti ljudje skupaj stanejo in koliko so stale pogodbe vseh teh svetovalcev, ki ste jih navajali, ki so vam svetovali, da banke ne prodamo?  Jaz mislim, da bo to že blizu teh 300 milijonov. Vse to, kar se dogaja okrog Nove Ljubljanske banke, znižuje ceno: neresni pristopi, menjanje pristopov in vtis, ki ga Evropska komisija dobi o Sloveniji, koliko spoštujemo zaveze. Seveda je pa pomembno, kaj se na trgu dogaja. In pa to, kar vseskozi govorite, zvračate krivdo na prejšnje vlade, kako ste dobili zatečeno stanje, zdaj pa isto delate sami. Imamo pa zavezo v SDH, kako bomo prodali svoje strateške naložbe.  Prosim, da odgovorite na ta vprašanja.
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa. Prvič, ne tiščimo glave v pesek. Če bi jih tiščali, se ne bi tako intenzivno pogajali vsaj zadnja pol leta in ne bi ves čas tako intenzivno spremljali te problematike. Drugič, pravite, da pada cena, da je to bistvo moje trditve. Jaz ne vem, jaz sem prebral svojo trditev za vsak slučaj in je bila popolnoma druga. Prebral sem to, da ključni makroekonomski kazalci za nadaljnje dve leti so stabilni, da so se razmere na trgu še izboljšale in da pravzaprav bodo tržne razmere za prodajo ostale vsaj na sedanji ravni, če ne bodo boljše. Se pravi, da popolnoma narobe ste me razumeli, ker sem rekel drugače. Rekel sem, da bo še vedno ugodno prodajati banko kasneje, če bo do prodaje treba priti. Koliko stanejo svetovalci? Jaz ne vem, od kod imate vi te podatke. Plačuje jih banka, ne država. In drugič, govorili ste o znesku 300 milijonov. Jaz ne vem, kako vi, ko svetujete, dobivate honorarje, ampak taki honorarji niso običajni. Tako da jaz takega nesmisla niti ne bom komentiral. Teh 350 do 400 milijonov je ogromen znesek, ki bi ga naša država in naši davkoplačevalci utrpeli, če bi vlada nepremišljeno oddrvela v to prodajo, ji dala zeleno luč, potem bi pa imeli res o čem govoriti utemeljeno. Ne zvračam krivde na kar neke zadeve, potem pa delam isto sam. Nasprotno. Jaz zatečeno stanje skušam popraviti, izboljšati, kolikor se da. Zato pa se pogajamo o spremembi zavez, ki so pa res takšne, da so zelo težavne. Ta vlada skuša popraviti stanje. Jaz ne rečem, da je bila lahka odločitev prejšnje ali prejšnjih vlad, ki je pripeljala do tega. Vsekakor je bila finančna kriza, zadeve so šle na slabše in je bilo treba nekaj sprejeti. Ampak jaz sem rekel, da take odločitve ne bi sprejel. Zdaj ko je sprejeta, ko jo je treba izvajati, pa to izvajamo z največjo skrbnostjo. Zato se pogajamo, skušamo zaveze ustrezno spreminjati, da bi bilo to v korist Nove Ljubljanske banke in njenih podružnic, vse to skupaj dobro deluje, in da ne bilo ponovno v škodo naših davkoplačevalcev. To sem želel še dodati. Hvala.
Poslanec dr. Bojan Dobovšek, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Glede na to, da nismo dobili pravih odgovorov, glede na to, da vidimo, da je problematika zelo pereča, pričakujem, da bomo na naslednji seji opravili široko razpravo o problematiki prodaje Nove Ljubljanske banke. Kar se tiče zaslužkov, vemo, da sem jaz delal v svojem imenu in za račun fakultete, vi ste pa delali za račun svojega podjetja, in je to bistvena razlika.  Kar se pa tiče prodaje Nove Ljubljanske banke. Niste zavzeli jasnega stališča in se postavili pred Evropo, da ne bomo prodali. Odločili pa ste prodajo na naslednjega, se pravi, niste v treh letih naredili nič. Samo odlaganje pomeni poslabšanje razmer v banki. In če banka plačuje te svetovalce, se cena banki niža, zaupanje se niža. Samo izgovarjanje na dobre gospodarske rezultate ne bo dovolj, kajti vemo, da je gospodarstvo po ciklih, da smo sedaj na vrhu, največ v Evropi, čeprav glede na to, kar se dogaja v Umarju, se tudi glede tega sprašujem. Cikel, kako predvidevate, da bo čez tri leta boljši, teh podatkov mi niste dali, samo neke podatke glede tega, da imate, predlog, da se bo, in neke podatke, da se bo BDP večal. Kar pa vemo na svetovne trende in kar se dogaja z bitcoinom, ni tako predvidljivo.  Zato predvidevam, da bomo opravili razpravo, kajti stvar je nejasna.
Poslanec dr. Bojan Dobovšek, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 11. decembra 2017, v okviru glasovanj. Poslanec, dr. Vinko Gorenak, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Hvala lepa.  Spoštovani predsednik Vlade, jaz sem svoje poslansko vprašanje pripravil tudi v PowerPoint obliki, ker se mi zdi, da so grafi in vse ostale zadeve bolj nazorne, zato vas vabim k ogledu.  Moje poslansko vprašanje pa se nanaša na število zaposlenih v državni upravi, v javni upravi, seveda tudi s sredstvi za njihove plače ter vplivom na stanje javnih financ. Dovolite mi, da v prvem delu spregovorim o številu zaposlenih v državni in v javni upravi. Da pa bi najprej pometel pred svojim pragom oziroma vam pokazal nekatere številke iz obdobja prve Janševe vlade, vas vabim k ogledu tega slajda. Poglejte, na njem je relativno jasno obdobje 2004–2008 oziroma 2005–2008, ko je bilo obdobje tako imenovanih debelih krav, če želite, ali obdobje, ko ni bilo kakšnega pomanjkanja denarja. Pa vendar prva Janševa vlada si je zastavila zelo jasen cilj, da bo število zaposlenih kljub takemu finančnemu in gospodarskemu stanju znižala, kar je za tiste čase mogoče izgledalo nenavadno, pa vendarle smo ocenili takrat, da je to potrebno. Če pogledava številke, od leta 2005 do leta 2008 je bilo število zaposlenih znižano vsaj za 900. Govorimo o ožjem delu državne uprave.  Če pa pogledava stanje nekoliko naprej, pa greva v obdobje vaše vlade, bova pa ugotovila naslednje. Od leta 2014 naprej, torej nekaj mesecev, preden ste vi sprejeli zadeve, pa do leta 2017, meseca desetega, je stanje zaposlenih v državni upravi, ko govorimo o obdobju recesije, razen v letu 2017, relativno jasno. Če te številke tukaj pogledamo, bomo videli, da dobimo okoli 8 tisoč, poudarjam 8 tisoč. To je neverjetna številka. Vsi podatki, ki so na teh slajdih, so podatki gospoda Koprivnikarja, ki sicer odkimava, ampak jaz sem naredil copy-paste. Copy-paste imava pa potem naslednje z vašimi številkami. Na naslednjem slajdu lahko vidimo povečanje na Ministrstvu za javno upravo za 94 %, na Ministrstvu za zdravje 31 %, infrastruktura 22 % in vladne službe 22 %. Še naslednji slajd, ta je pa copy-paste. Saj to je v bistvu dejansko vaš slajd, ki zelo jasno pokaže, da v času vaše vlade po dveh metodologijah, po urah in po sredstvih, da smo si na jasnem, število zaposlenih močno narašča, in sicer po drugi metodologiji kar za 8 tisoč 285.  V zvezi s tem vas jaz sprašujem:  Kakšni so razlogi, kako je s povečanjem, kakšno je stanje … / izklop mikrofona/
Bom dal besedo naprej, ampak vseeno bom ugotovil, da državna pa javna bi morala biti obakrat primerjava, če bi hoteli res primerjati primerljivo. Besedo ima predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar za odgovor.
Hvala lepa. Tudi sam sem opazil, da so podatki nekoliko pomešani, ampak v redu, bom odgovoril na vprašanje takole. V javni upravi se je v obdobju 2014–2017 dejansko število zaposlenih povečalo skupaj za okoli 6 %. Zakaj? Zato ker imamo zelo povečane dejavnosti na področju zdravstva, socialnega varstva ter predvsem vzgoje in izobraževanja. Povečan obseg javnih storitev, zlasti zdravstvenih in socialnovarstvenih, je povezan s staranjem prebivalstva, zaradi povečane obolevnosti ljudi, hitrega razvoja medicinskih tehnologij, ki terjajo nove specialiste, dodatnih programov za odpravo čakalnih dob, ki so se nakopičile, več je pomoči za starejše in pomoči na domu in podobno. Drugič, spoštovanje standardov in normativov je bilo tu upoštevano, kajti število otrok se iz leta v leto povečuje. Iz šole zdaj odhajajo generacije, ki so imele po 18 tisoč učencev, in prihajajo generacije, ki majo po nekaj tisoč, denimo 21 tisoč 500 učencev. Tako da skupaj je letos samo v osnovni šoli ustanovljenih 183 dodatnih oddelkov glede na lansko leto. Ker je več otrok, je treba imeti več oddelkov in več zaposlenih, drugače se šola zaustavi. Potem imamo povečan obseg nalog zaradi razvojnih projektov, ki se financirajo iz sredstev EU in iz prodaje blaga in storitev na trgu. Torej to je javni sektor. Kar pa zadeva državno upravo, se je pa povečanje števila zaposlenih dogodilo zgolj v posameznih organih, skupno število zaposlenih v državni upravi pa je na dan 1. 11. 2017 v obdobju te vlade manjše za 0,5 %. Se pravi, da smo mi od leta 2014 do 1. 11. 2017, glede na začetek mandata, v državni upravi zmanjšali zaposlene v celoti za 0,51 %. V obdobju 2014– 2017 se je povečala tudi masa sredstev za plače zaposlenih v javnem sektorju, na katero pa vpliva predvsem sproščanje varčevalnih ukrepov po letih hude krize, na primer sprostitev napredovanj v plačne razrede in nazive in sprostitev plačne lestvice. Poleg tega se je v letu 2016 povečala masa sredstev za plače za 5,4 %, rast mase za plače beležimo tudi v letu 2017, pri čemer nanjo poleg učinka sproščenih napredovanj iz leta 2016 vpliva tudi odprava anomalij. Se pravi vsi ti pozitivni procesi, ki jih zdaj po kriznem obdobju, ko se niso izvajali, sprejemamo. Predvsem pa na sedanjo rast plačne mase vpliva realizacija zavez, ki so jih že prejšnje vlade sklenile s sindikati javnega sektorja od leta 2009 dalje in so jim v obdobju krize na ta način omogočili javnofinančni prihranek v višini približno 1,5 milijarde evrov. To se zdaj popravlja. Naj pa povem zelo jasno, da kljub povečanju mase plač v celotnem javnem sektorju, kar je bilo ugotovljeno, ta rast še ostaja v okviru, ki nam zagotavlja zasledovanje cilja konsolidacije javnih financ in odpravo proračunskega primanjkljaja. Ne pozabimo, mi smo v teh letih odpravili proračunski primanjkljaj. Prihodnje leto gremo prvič v presežek, pri čemer upoštevamo tukaj tudi najvišjo dopustno mejo odhodkov, kot izhaja iz fiskalnega pravila.  V Vladi se torej zavedamo, da mora po eni strani ugodna gospodarska rast učinkovati tudi v sferi večje ekonomske moči prebivalstva. Mi moramo dati nekaj od tega tudi ljudem. Hkrati s tem vplivamo na družbeni razvoj, pozitivno spodbujamo potrošnjo. Na drugi strani pa kot vladajoča politika imamo pred očmi skrb za dolgoročno javnofinančno stabilnost. Pri tem bomo vztrajali. Vsi ti procesi so v okviru vzdržnosti, v okviru zamišljenega načrta, ki ohranja, spodbuja gospodarsko rast. Daje, kolikor je le mogoče, ljudem, hkrati pa ostajamo dovolj varčni, da spoštujemo fiskalno pravilo in gremo naprej kot dober gospodar pri javnih financah. Hvala lepa.
Poslanec, dr. Vinko Gorenak, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Predsednik, da ne boste imeli težav od Državnega zbora. Tudi številka o javnem sektorju 48 je znana, okoli 2 tisoč je ta številka, iz podobnih razlogov, kot jih je za to obdobje navajal predsednik Vlade.  Sicer pa pojdimo na maso plač. Ta prvi slajd vam pokaže gibanje mase plač od leta 1992 do leta 2016. Pri čemer opozarjam, da v obdobju 2004–2008 ne gre, poudarjam, predsednik Vlade, ne gre toliko, v manjšem delu ja, ne pa v celoti, za povečanje plač zaradi števila zaposlenih, ampak zaradi rasti plač. Realna rast plač v obdobju 2004–2008 je 25 %, tudi moja in tudi vaša, predsednik Vlade, v tistem obdobju. V povprečju, da smo si na jasnem. Govorim o povprečnih številkah.  Če pogledamo naprej naslednji slajd, boste ugotovili, da je masa bruto plač v javnem sektorju v obdobju, od kar smo mi prevzeli drugo vlado, učinki so delovali tudi v času Bratuškove, takšni, pomeni se je znižala. V času vaše vlade je povečanje za 11,3 % po podatkih gospoda Koprivnikarja, pri čemer se strinjam z vami, da je del tega odstotka na račun vseh teh odprav anomalij, o čemer ste govorili itd. Treba pa je povedati, da mene ne zanima tisto, pravzaprav je pomemben podatek, koliko je na račun odprave Zujfa, ampak problem je tistih 8 tisoč. Pri tistih 8 tisoč pa na naslednjem slajdu lahko vidiva, da od leta 2011 do leta 2016, predvsem če primerjate obdobje 2014–2017, boste lahko ugotovili, da je zelo evidentna razlika, o kateri nekoliko kasneje.  Na naslednjem slajdu lahko vidite ožjo državno upravo, kjer se je masa plač v vašem mandatu povišala od 52 na 59 milijonov. Na naslednjem je grafično prikazana ista zadeva, ampak problematičnih je pa 374 milijonov. Za kaj gre? To je razlika v javnem sektorju … / izklop mikrofona/
Čas. Prosim, da se držimo časovnim omejitev.  Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.  Podatke sem predstavil, zato jih ne bom ponavljal. Naj pa povem tisto, kar je zelo bistveno. Državna uprava je imela v času mandata naše vlade do sedaj številne prihranke. Izboljšujemo kakovost dela državne uprave in širimo, kolikor je nujno potrebno, to pa moram ponoviti, zaradi zdravstvenih, socialnih vidikov, razvojnih vidikov tisti del javne uprave, ki ga nujno potrebujemo. Ali naj otroci ostanejo brez učiteljev ali naj starajoče prebivalstvo ostaja brez nege? Jasno, da je tukaj treba tudi neke nove zaposlitve narediti, ampak naša vlada je ustvarila pogoje, da mi lahko te, jaz bom rekel, vseeno vzdržne pa nujne nove zaposlitve damo ljudem, kar zmanjšuje nezaposlenost, povečuje javno blagostanje. Če smo odpravili anomalije pri plačah in lahko napredovali, je to pozitivno, če je to v mejah vzdržnosti. To je bistvo. In ostajamo v mejah vzdržnosti javnih financ. Hkrati pa gre vedno bolje in bolje tudi gospodarstvu. Spodbujamo gospodarstvo, tudi tam se povečuje zaposlenost. Zadeve gredo po vseh kazalcih na bolje. Se pravi, treba je imeti neko ravnovesje in pred očmi celo državo. V javni upravi to imamo pred očmi, ne pretiravamo, zagotavljamo pa nujne storitve in programe ter povečujemo njihovo kakovost in povečujemo prihranke, uvajamo digitalizacijo, kjer je le možno. In s temi modernimi procesi bomo nadaljevali.  Če bi zdaj imeli tu čas in bi predstavili svoje grafe, bi videli, da gremo v pravo smer, in pri tem bomo tudi vztrajali. Seveda pa si ne smemo privoščiti, da bi zaposlovali tam, kjer to ni potrebno, da bi kakorkoli okrnili ta nujni obseg javnih financ, ki ga moramo spoštovati in biti tu dober gospodar. Hvala lepa.
Poslanec dr. Vinko Gorenak, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Hvala lepa.  Del odgovorov nisem dobil. Mislim, da je to jasno, in že zato moram zahtevati razpravo. Še vedno ne vem, zakaj je 94-odstotno povečanje zaposlenih na Ministrstvu za javno upravo. To vprašanje sem postavil, odgovora ni bilo. Zakaj 31-odstotno povečanje zaposlenih na zdravstvu, zakaj 22-odstotno povečanje števila zaposlenih na infrastrukturi, zakaj 22-odstotno povečanje na vladnih službah; tam si predstavljam in imam sam del odgovora, da gre za prenos iz notranjih zadev. Za ostale ne vem, kaj ste počeli.  Sicer pa, predsednik Vlade, glejte, treba je reči naslednjo zadevo. Jaz se lahko strinjam z vami, da na področju sociale, recimo, domovih za ostarele, strinjam se lahko z vami, da tam ne bomo mogli nižati in da bo tam vsaka vlada morala kaj povečati. To je relativno jasna zgodba zaradi strukture prebivalstva. Na področju šolstva me v to ne bo nihče več prepričal. Ministrica naj zniža kriterije, ko sva midva hodila v šolo, nas je bilo 35 v razredu, zdaj jih je pa 18 ali 19 ali pa 20. Če greste na 22, boste videli, da bo učiteljev kar naenkrat dovolj, pa ne bo zaradi tega kvaliteta nič slabša. To je ena zadeva.  Druga zadeva pa je masa za plače. 274 milijonov je bila mesečna masa za plače v javnem sektorju oziroma zdaj je 306, to je obdobje vašega mandata. To je 31 tisoč evrov na mesec ali 374 milijonov na letni ravni. Strinjam se z vami, da je polovica tega – tisto, kar ste govorili – lahko povezanega z odpravami razlik, vendar še vedno je 8 tisoč zaposlenih preveč. In teh 8 tisoč zaposlenih odnese polovico od naslednjih podatkov. Za ta denar lahko naredite 180 vrtcev, od tega polovico na račun 8 tisoč zaposlenih. Lahko kupite 3 tisoč 700 stanovanj, za Šalamona, kajne, gospa ministrica, recimo, polovico od tega pa tam. Zaradi tega lahko zgradite 9 medicinskih fakultet v Mariboru, lahko naredite 48 kilometrov avtocest po slovenskih cenah, po nemških pa enkrat več, lahko kupite 233 tisoč avtomobilov. Postavite jih v kolono med Mariborom in Koprom – stoječa kolona, povprečen avto, da ne bo minister tam kaj računal, 16 tisoč evrov – pa boste videli, da pridete od Maribora do Kopra v stoječi koloni. Poudarjam, polovico tega na račun 8 tisoč novih zaposlitev.  To je preveč, zato predlagam razpravo.
Poslanec dr. Vinko Gorenak, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 12. decembra 2017, v okviru glasovanj.  Poslanec Benedikt Kopmajer, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, ministrski zbor, kolegice in kolegi!  Veliko nezadovoljstva med koalicijskimi partnerji, javnostjo in tudi sindikati je dvignilo sprejetje uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju. Naj spomnim, sredi meseca novembra ste z dnevnega reda seje Vlade navedeno uredbo zaradi nasprotovanja koalicijskih partnerjev umaknili, nato pa jo čez 14 dni sprejeli. Sprejetju uredbe, s katero ste ponovno zvišali plače tistim, ki so že tako bolje plačani, gre namreč za 2 tisoč 400 ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, smo v stranki Desus glasno nasprotovali. Vsekakor je takšno postopanje slaba popotnica za preostanek mandata. Mnenja koalicijskih partnerjev enostavno niste upoštevali in zgolj z glasovi ministrov iz kvote stranke SMC izglasovali dvig plač za že tako privilegirane skupine javnih uslužbencev. Ob vsem tem pa ste očitno pozabili, da bi bilo na sistem vrednotenja delovnih mest gledati celovito in z enakim ravnilom za vse javne uslužbence. Prav nič čudnega ni, da se večina zaposlenih v javnem sektorju počuti izigrane, neslišane. Prav nič čudnega ni, da v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije že napovedujejo stavko. Povsem očitno je, da se boste do konca mandata primorani soočati z rastočim trendom velikih apetitov, kar pa je velik zalogaj. Definitivno pa gre za napačno zastavljene prioritete pod krinko okrevanja gospodarske rasti. Nehajmo se slepiti. Domino efekt se je sprostil ob podpisu dogovora s sindikatom FIDES, vrednim okoli 50 milijonov evrov. Že ob potrditvi navedenega dogovora z zdravniki in zobozdravniki se je postavljalo vprašanje, od kod boste vzeli ta denar. V oči sta zbodli izjavi ministric, naj jih ponovim, citiram: »Teh obveznosti ne bo kril državni proračun, pač pa zdravstvena blagajna.« To je dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Spet citiram: »Zdravstvena blagajna ta trenutek nima razpoložljivih sredstev.« To pa je le nekaj minut kasneje povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Kot že rečno, prav nič presenetljivega ni, da so svoje nezadovoljstvo jasno izrazili tudi drugi predstavniki sindikatov javnega sektorja.  Spoštovani predsednik Vlade, sprašujem vas:  Ali se vam ne zdi, da s takšnimi ukrepi, kot je dvig plač direktorjev javnih zavodov, v družbo vnašate nemire zlasti na sindikalni strani?  Ali se vam ne zdi, da bi bil edini pravi pristop k odpravi anomalij v plačnem sistemu javnih uslužbencev celovita in paketna obravnava?  Hvala.
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Spoštovani poslanec gospod Benedikt Kopmajer! Ne, mislim, da pri nobenem, ki se zavzema za korekten pristop do javnih uslužbencev, ki se zavzema za odpravo krivic in anomalij, nismo mogli povzročiti nemira, razen če je bil dezinformiran. Res je, tukaj je prišlo do razkola v mnenjih med koalicijskimi partnerji in zelo potrpežljivo sem vodil pogovore, da bi prišli do skupne rešitve, pa vendar na strani Desusa in SD tudi po več tednih ni bilo nekega posluha za rešitev, ki je bila nato sprejeta, ker je bila nujna.  Gre za to, da so anomalije pri vrednotenju delovnih mest direktorjev, se pravi tudi ravnateljev in drugih direktorjev javnih zavodov, krivice oziroma nesorazmerja, ki se niso odpravljala hkrati z odpravo anomalij pri vrednotenju ostalih delovnih mest v javnem sektorju. Vendar pa smo na začetku pogajanj za odpravo plačnih anomalij pripoznali vsi skupaj, vsi partnerji, tako vlada kot sindikati, da največja nesorazmerja in krivice obstajajo v dveh skupinah: v J skupini – to so tisti najnižje plačani, za njih smo zdaj že poskrbeli, in v B skupini – pri direktorjih in ravnateljih. Direktorji so v plačni razred uvrščeni na podlagi uredbe, ki ni predmet pogajanj med sindikati in Vlado, ampak je predmet usklajevanja v okviru medresorske delovne skupine za odpravo anomalij. Zato je ta odprava anomalij pri vrednotenju delovnih mest direktorjev potekala ločeno od pogajanj med sindikati in vlado glede odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest pri ostalih plačnih skupinah. V dogovoru ni bilo določeno leta 2016, da se morajo anomalije pri vrednotenju delovnih mest direktorjev odpravljati hkrati z vsemi plačnimi skupinami. Celo nekateri sindikati, denimo SVIZ, so na centralnih pogajanjih zastavili vprašanje, zakaj vlada še ni odpravila anomalij tudi pri ravnateljih kot delu direktorjev in izrazili zahtevo, da Vlada to čim prej stori. Se pravi, da je prihajala ta zahteva tudi s strani sindikatov samih. Uredba, ki smo jo pripravili, je bila medresorsko na Vladi usklajena. Nanjo so dali pripombe sicer trije sindikati, vendar so bile to vsebinske pripombe, in samo en sindikat ni odobraval sprejetja uredbe, preden ne bodo odpravljene plačne anomalije tudi v vseh preostalih skupinah. Naj poudarim, da so direktorji v nov plačni sistem vstopili leta 2006, to je več kot 2 leti pred vsemi ostalimi javnimi uslužbenci, ki so se zaradi tega časovnega zamika lahko izborili glede na primerjavo z direktorji določen ugodnejši položaj. Zato se je v praksi dogajalo, da so javni uslužbenci prejemali celo višjo plačo od direktorja, ki jim je nadrejen in katerega odgovornost je seveda neprimerno višja. Tako so bili oni v nekaterih primerih bolje plačani od direktorjev, kar enostavno ni korektno. Časovna dimenzija. Z uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju smo počakali na dve stvari. Prvič, do celovite odprave anomalij do 26. plačnega razreda, se pravi skupina J, tistih najnižje plačanih, za njih smo najprej poskrbeli. Potem smo počakali do zaključne ponudbe za celotno odpravo plačnih anomalij, ki je bila potrjena na isti seji Vlade, kot je bila sprejeta ta uredba, to je 30. 11. 2017. Zato ne zdrži ta očitek, da smo najprej poskrbeli za zvišanje plač tistim, ki so sicer že bolje plačani, pač pa smo odpravili neko krivico tako za B kategorijo, direktorje, kot tudi za najnižje, odpravili to anomalijo do 26. plačnega razreda. Plačna nesorazmerja pri vrednotenju delovnih mest direktorjev v javnem sektorju so bila prepoznana, naj ponovim, že od samega začetka pogajanj, njihova odprava pa je bila stvar konsenza. Odpravljamo jih med zadnjimi ter v minimalni višini, v povprečju za 1,64 plačnega razreda samo napredujejo, torej v minimalni višini v primerjavi z ostalimi plačnimi skupinami.  Tako da menim, da je Vlada tukaj sprejela pravo rešitev, seveda pa žal v tem primeru ni bila ta rešitev soglasno podprta. Hvala lepa.
Poslanec Benedikt Kopmajer, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, ponavljam svoje vprašanje, ki je, mislim, da povsem korektno in na mestu:  Kako boste zagotovili socialni mir ob napetosti, ki jih prinašajo bližajoče se volitve?  Ali se vam zdi primerno primerjati plače direktorjev javnih zavodov s pokojninami?  Dejstvo, ki mu ne gre oporekati, je sledeče, da se ne moremo izogniti trendu rastočega števila starejše populacije. Temu trendu mora slediti tudi javnofinančni okvir, kar pa zaradi sprejetega fiskalnega pravila ni enostavna naloga. Ne pozabiti, da višja gospodarska rast ni odpravila revščine med državljani. Samo lani je pod pragom tveganja revščine živelo 83 tisoč upokojencev, od tega 54 % upokojencev prejema do 600 evrov pokojnine. Ali je to primerno za dostojno življenjsko raven? Upokojenci si to zaslužijo in, ker so še vedno občutljiva kategorija prebivalstva, je prav, da začnemo sadove okrevanja gospodarstva države deliti med tistimi, ki so tega najbolj potrebni. Moram še enkrat poudariti. Pokojnina ni socialni transfer, ampak zaslužena z delom pridobljena pravica posameznikov. Tako se začne – od dna proti vrhu. No, vsaj v Poslanski skupini Desus menimo, da je tako prav. Prav zaradi sprejete uredbe pa je, spoštovani predsednik, povsem očitno, da vaše prioritete niso enake našim. Hvala.
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora. Prosim mir v dvorani!
Imate prav, spoštovani predstavnik Desusa, prioritete SMC niso v vseh pogledih enake vašim, vendar pa so glede upokojencev in vseh tistih, ki jim je težko v tej družbi, zagotovo najmanj enake, kajti prizadevamo si za iste stvari kot tudi vi, ko zdaj to govorite. Nobena odločitev v prid upokojencem v tem mandatu in tudi zdaj in v prihodnje v tej vladi ni mogla biti sprejeta brez SMC. Vedno je SMC vsako odločitev sprejemala.  Naj opozorim, da po letih, ko ni bilo nobenih uskladitev pokojnin, je v naši vladi prišlo do več uskladitev: leta 2016 2-krat, leta 2017 in v letu 2018 bomo 2-krat usklajevali pokojnine, in sicer v začetku leta za 2,4 % in v aprilu še izredno za 1 %. Torej usklajujemo pokojnine. Letni dodatek je 2015 prejelo okoli 24 % več oseb kot leta 2014. Podobno je bilo leta 2016. V letu 2017 so dodatek prejeli vsi uživalci pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, kar do sedaj sploh ni bila praksa. Kot vodilna stranka v Vladi pa tudi v Državnem zboru si Stranka modernega centra, SMC, še kako prizadeva za upokojence pod vlado, ki jo vodimo skupaj z vami in koalicijsko SD. Tako smo skupaj sprejeli vse te odločitve v korist naših upokojencev in še se trudimo za njih. Stopnja revščine se žal znižuje počasi. Se znižuje. Podatki kažejo, da se znižuje, vendar počasi. Ampak zato delamo, da bo gospodarska rast, da bodo zaposlitve, da bo družba napredovala, da bo država dober gospodar, da bomo lahko še naprej usklajevali pokojnine. To si želimo tudi v vladajoči vladni stranki SMC, tako kot verjetno tudi vi. Pri tem bomo vztrajali in zato mislim, da ni razloga, da bi tukaj šli v nekaj različnih smereh. Smo usmerjeni v popolnoma isto smer. Samo mi, SMC, tudi ob tem zelo resno vedno pazimo na to, da ne porušimo sistema javnih financ. Če pa to porušimo, potem čez eno leto ne samo da upokojenci ne bodo imeli dovolj, ampak vsi ostali bodo utrpeli škodo in država bo šla spet nazaj v tiste krizne čase, iz katerih smo komaj v teh treh letih potegnili to našo družbo. Upam, da bomo šli tako tudi naprej, torej v pozitivno smer. Hvala lepa.
Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.  V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanski vprašanji, postavljeni na 35. seji Državnega zbora.  Najprej bo ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak odgovorila na vprašanje dr. Jasne Murgel v zvezi z dodatki za slepe otroke s posebnimi potrebami.
Anja Kopač Mrak
Hvala, spoštovani predsednik Državnega zbora za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Hvala poslanki za vprašanje. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da je dodatek za nego otrok denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je 100 evrov mesečno, za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali otroke z določenimi bolezni s seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebuje posebno nego in varstvo, znaša 200 evrov. O pravici se odloči na podlagi mnenja zdravniške komisije, ki pripravi mnenje o vsakem posamičnem konkretnem primeru. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je dodatek za pomoč in postrežbo pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ni odvisna od premoženjskih razmer upravičenca. Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, s katerim upravičenec poravnava stroške, nastale zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, zaradi katerih ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb in zato nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč. Pridobitev pravice: mnenje invalidske komisije ali drugega izvedenca zavoda, da je tej osebi za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega, ali da gre za osebo, ki ji ta pravica po zakonu pripada zaradi določenih zdravstvenih okoliščin. Naloga invalidske komisije ali drugega izvedenca zavoda je, da poda mnenje, ali je osebi, ki uveljavlja pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, nujno potrebna stalna pomoč in postrežba druge osebe za opravljanje vseh ali pa večino osnovnih življenjskih potreb, da je slepa ali slabovidna oziroma, da potrebuje stalno nadzorstvo ali da je pri njej podana zmanjšana zmožnost premikanja za najmanj 70 %. Dodatek za pomoč in postrežbo po ZPIZ-1 se je uveljavil v letu 2002.  V decembru 2002 je Zveza društev slepih in slabovidnih v svojem dopisu navedla, da gre sicer za različna izraza, vendar za enako vsebino, in da gre v primeru pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za slepe otroke po ZPIZ-1 in pravico do dodatka za nego otroka po ZSDP za izbiro. Torej lahko otrok upravičenec uživa le eno pravico. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na pobudo Zveze društev slepih in slabovidnih posredoval tolmačenje, da gre v primeru pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za slepe otroke po ZPIZ-1 in pravice do dodatka za nego otroka po ZSDP za izbiro, da lahko otrok upravičenec uživa le eno pravico. Tako tolmačenje je bilo posredovano tudi vsem centrom za socialno delo. Temeljilo je na določbi 142. člena ZPIZ-1, ki je določala: »Če pridobi upravičenec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le tisto od pravic, ki jo sam izbere.«  Leta 2012 je bila odločena prva sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je odločilo, da je pravica do dodatka za nego otroka pravica staršev in posredno otroka, pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pa osebna pravica, ki jo pridobijo slepe osebe, torej otroci. Na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, da navedeno tolmačenje, kot je bilo v preteklosti, ni pravilno in po usklajevanju med direktoratoma za družino in pravice iz dela ter ZPIZ smo na ministrstvu sprejeli stališče, ki smo ga posredovali vsem centrom za socialno delo in ZPIZ, da starši lahko ponovno uveljavijo denarno nadomestilo, tudi tisti, ki so že pridobili pravico na ZPIZ in jim ni bilo več treba izbirati pravice. Na MDDSZ imamo trenutno 25 tožb za plačilo odškodnine za nazaj, torej za neizplačilo dodatkov za nego otroka. Tožniki menijo, da gre za protipravno ravnanje države, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost države. V petih primerih je Delovno in socialno sodišče že izdalo sodbo, kjer je tožbene zahtevke staršev v celoti zavrnilo in jim naložilo plačilo sodnih stroškov, ki v posameznih primerih znašajo tudi več tisoč evrov.  Na ministrstvu smo se strinjali s predlogom pravobranilstva, da se ostali postopki začasno ustavijo do odločitve na drugi stopnji oziroma do odločitve Višjega sodišča. Ministrstvo bo odločitev Višjega sodišča spoštovalo.
Zdaj bi moral minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič odgovoriti na vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s sodnim postopkom zoper nekdanjega ministra za pravosodje Aleša Zalarja in nekdanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, vendar je danes odsoten zaradi službene poti v Pariz.  Sprašujem, ali vztrajate pri ustnem odgovoru ali morda želite pisni odgovor.  Izvolite,dr. Vinko Gorenak.
Ja, zdaj ne vem, kdo se bolj izmika, ali minister, Zalar pa Zvonko Fišer …
Zelo preprosto. Ministra Klemenčiča ni, zato sprašujem, ali želite ustni ali pisni odgovor.
Jaz pa vas sprašujem, ali se mogoče izogiba gospod Klemenčič. Mislim, da se on izogiba odgovoru. Vendar vseeno prosim za ustni odgovor. Hvala.
Minister bo na vprašanje ustno odgovoril na naslednji seji zbora.  Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev v prvem krogu.  Poslanka Suzana Lep Šimenko, imate besedo, da zastavite vprašanje ministrici za okolje in prostor gospe Ireni Majcen.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovana ministrica, spoštovani vsi prisotni, lepo pozdravljeni! Od katastrofalnih poplav reke Drave v letu 2012 je minilo že več kot pet let. Najhuje, kot vemo, je bilo v Dravogradu, Dupleku in v južnem delu reke Drave, v južnem toku Drave, torej od Markovškega jeza navzdol, Markovci, Ormož in Središče ob Dravi. Takrat je bilo številnih prebivalcem marsikaj obljubljeno. Predvsem jim je bilo obljubljeno, da bo prišlo do čiščenja struge reke Drave ali v posameznih območjih, če le-to ni mogoče, se bodo uredili protipoplavni nasipi. Žal, do danes, pa je minilo več kot pet let od tega, do tega ni prišlo. Name se je v poslanski pisarni obrnila ena od občank, natančneje iz občine Cirkulane. Živi na območju Dolan, kjer so prav tako utrpeli veliko škodo v času poplav v letu 2012. Gre za območje, kjer je nekaj hiš, ki so na tem območju že vsa leta. Območje nikoli pred tem ni bilo poplavljeno, ampak je žal takrat prišlo do resnično velikega pretoka in zgodilo se je to, kar se je zgodilo. Je bilo pa takrat prebivalcem obljubljeno, da se bo tako rekoč sčistila struga reke Drave – tukaj je seveda tisoč in en razlog, Arso se izgovarja na Naturo 2000. Če čiščenje struge ni mogoče, kot je bilo v preteklosti, jim je bilo obljubljeno, da bo vsaj narejen protipoplavni nasip. Gre za območje, kjer bi bil morda potreben v dolžini 200 metrov. Spoštovana ministrica, zanima me: Kdaj se bo generalno očistila in kdaj lahko pričakujemo ureditev struge reke Drave? Kdaj bo prišlo do takšnega čiščenja, da dejansko prebivalci ne bodo več ogroženi? Žal danes vsi, ki na tem območju živijo, že ob samih napovedih večjih nalivov in ko spremljajo, kako narašča pretok, so v strahu in nekako s težavo pričakujejo, kaj se bo tudi zgodilo. Kot drugo me pa zanima: Kaj je s protipoplavnimi nasipi? Si jih lahko obetajo in kdaj bo do tega tudi prišlo? Hvala za vaš odgovor.
Ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen, imate besedo za odgovor.
Irena Majcen
Spoštovani predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, spoštovana poslanka gospa Suzana Lep Šimenko, spoštovane poslanke in poslanci, hvala za vprašanje! Za začetek bi želela povedati, da takega izrednega dogodka, kot se je zgodil takrat, ko je v Avstriji hidroelektrarna zajezeno vodo nenapovedano v tolikšni količini spustila v reko Dravo, ne sme več biti, se ne sme več zgoditi. Tudi naše strokovne službe, ki so prognostične, torej, ki urejajo pretoke reke Drave, so se povezale z avstrijskimi. Je pa to seveda samo za povedati, res pa je, da je urejanje protipoplavnih ukrepov v Sloveniji naša naloga, ne več Agencije Republike Slovenije za okolje, temveč Direkcije za vode. V letu 2013 so se na področju investicijskih vlaganj v vodno infrastrukturo že pričele načrtovane investicije v okviru operativnega programa kohezijske politike 2007–2014, Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Drave, prva faza. Izvedeni so bili visokovodni nasipi v skupni vrednosti 8,1 milijona evrov, in sicer v Dogošah v dolžini 2,7 kilometra in na odseku Vurberk–Zgornji Duplek v dolžini 5,1 kilometra. V nadaljevanju, torej v izvajanju operativnega programa 2014–2020, predvidevamo nadaljevanje tega projekta, in sicer med Mariborom in Ptujem. Ukrepi bodo na območju ptujske Drave v skupni vrednosti, vsaj predvidena vrednost je cirka 12 milijonov evrov. Gre tudi za ureditev individualnih ukrepov v Malečniku, Celestrini, Trčovi, Zlatoličju, glede ptujske občine pa na Čreti, Vičavi ter Grajeni in Rogoznici. Iz teh navedb seveda Cirkulan sama nisem našla, mogoče bi bilo dobro pri samem vprašanju konkretizirati Cirkulane, ni pa noben problem, če se smatra, da je treba odgovor dopolniti. Prav tako so v letih 2009–2012 v sklopu Projekta Drava-Mura na območju odseka Drave pri Malečniku in Dogošah izvedeni vodnogospodarski ukrepi za izboljšanje pretočnosti struge reke Drave, in sicer je hidravlična analiza pokazala, da se je pretočnost povečala s Q2 na Q5 – torej, Drava je bolj pretočna – in da so se gladine na teh območjih znižale na pojav, torej govorimo o pojavu stoletnih pretokov. Prav tako se po letu 2012 sistematično izvajajo vodnogospodarski ukrepi za izboljšanje pretočnosti reke Drave in zmanjšanje poplavne nevarnosti na obvodnem območju tudi v okviru smernic Natura 2000. Pri Projektu Frisco, to so čezmejni projekti, se na reki Dravi načrtujejo ukrepi med Ptujem in Ormožem. Vzdrževalna dela, ki izboljšujejo pretočnost reke Drave na odseku od jezu v Melju do Ptuja in od jezu v Markovcih do Ormoža se izvajajo redno, v obsegu vsakoletnih zagotovljenih sredstev v okviru sredstev za javno gospodarsko službo in sredstev, ki jih po koncesijski pogodbi prispevajo tudi Dravske elektrarne. Vsa vzdrževalna dela na Dravi se izvajajo v skladu z naravovarstvenimi smernicami, saj je celotno območje v Naturi 2000 in v obdobju od leta 2015 do 2017 je bilo v ta namen porabljenih 6,7 milijonov evrov. Hvala.
Poslanka Suzana Lep Šimenko, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Najlepša hvala še enkrat za besedo. Hvala za vaš odgovor, spoštovana ministrica, ampak vseeno žal z vašim odgovorom nisem zadovoljna. Mene zanima predvsem ta del spodnji tok reke Drave, kar se bo dogajalo od Ptuja naprej pa tja do Ormoža. Kakorkoli, tako kot ste rekli, to je območje, ki je večinoma velik del pod Naturo 2000 in tega se zavedajo tudi prebivalci na tem območju. Ampak kakorkoli, nekako glede na njihove pretekle izkušnje, glede na to, koliko poznajo, kako se je sama struga reke Drave v preteklosti čistila, znajo mi vsi eden za drugim povedati sledeče, da se danes struga reke Drave več ne čisti, tako kot se je v preteklosti, izključno iz razloga zaradi posameznih vrst živali, ki na tem območju živijo, za katere pa verjamem – pa verjemite mi, sem velika ljubiteljica in zagovornica varstva živali – ne bodo na tem območju živele, če bo ne nazadnje tudi prišlo do poplav. Tukaj se je na eni strani pa treba vprašati, koga moramo v prvi vrsti zaščititi, kje so tukaj živali, kje so ljudje. Seveda smo vsi za to, da najdemo nek kompromis med obojim, in verjamem, da ga je mogoče tudi najti. Opozorjeno je bilo, enostavno struga reke Drave, bom natančnejša, v neposredni bližini gradu Borl – če vam je mogoč zdaj bolj poznano – se ne čisti, kot se je čistila v preteklosti. Če bi se v tem delu naredil vsaj nek protipoplavni nasip, bi na koncu dejansko bili soglasni: zaščitili bi živali in zaščitili bi ne nazadnje tudi ljudi, investicija v to pa bi verjetno bila tudi minimalna glede na katastrofo, ki se lahko morda – seveda upamo, da ne – nikoli več ne zgodi. Hvala.
Ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Irena Majcen
Hvala, poslanka. Moram priznati, da je sama sestava vašega vprašanja, ki je prišla do nas, zelo zelo omejena, govorite o reki Dravi v pisnem nagovoru oziroma pisni navedbi vašega vprašanja. Drava je reka, ki v Sloveniji naredi kar dolgo pot, zato tudi ta vaš zaključek, ki ste ga podali pri vprašanju, da vi pa bi želeli vedeti o tem skrajnem odseku, ni našel razlag v tem mojem pisnem odgovoru. Vam pa zagotavljam, da morajo biti prebivalci, ki se še spominjajo čiščenje reke Drave, že kar v letih, ker je od bivših vodnogospodarskih podjetij, ki so nalogo res opravljale leta nazaj, torej še bivši državi, redno in strokovno, minilo toliko let. Če pa govoriva o Naturi 2000, je pa to ukrep, ki ga je Slovenija sprejela pred vstopom v Evropsko unijo, torej si ga ni nihče vzel kot ukrep, s katerim se pač razlaga, zakaj se nekaj ne da, ampak je ukrep, ki ga je v skladu s pravili, predvsem direktive o pticah in habitatne direktive, treba izvajati, se je držati, kar pomeni, da tudi pri ukrepih, ki se tičejo rek, vodotokov, je treba upoštevati ta določila. Kot sem že v prvem delu vam najavila, če štejete, da je treba odgovor dopolniti ali pa morebiti posebej daste pisno vprašanje, ki se dotika tega vašega odseka, bomo pripravili pisni odgovor. Res pa je, da če govorim o pritoku Drave, torej o Dravinji, dobro sodelujemo z župani in tudi iščemo rešitve, tako da ne vidim razlogov, da jih tudi v tem odcepu za reko Dravo ne bi. Hvala.
Dr. Franc Trček, imate besedo, da postavite vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu, ki je odsoten. Zato sprašujem, ali želite pisni ali ustni odgovor.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Želim seveda ustni odgovor. Me pa žalosti, da tukaj ne vidim obraza gospoda Židana, kot tudi da ne vidim obrazov več poslank in poslancev. Odkrito lahko rečem, čeprav sem v tem mandatu postavil že kar nekaj ustnih in pisnih tehtnih poslanskih vprašanj, da je to poslansko vprašanje najbolj pomembno. Zakaj? O gospodu Židanu so objavili intervju v reviji Obrazi – Večer revije izdajajo to –, veste, da ga eni delajo kot bodočega mandatarja; prijazen intervju, gospod je družinski človek kot večina nas, rad ima čokolado in tako naprej. Ampak šalo na stran. Seveda, če ste politik, se tudi v takšnem prijaznem intervjuju ne morete izogniti politiki. Ta intervju sem bral na vlaku in ko sem prebral ta stavek, ta odgovor na 16. strani, priznam, da me je imelo, da bi potegnil ročno zavoro, čeprav bi me potem penalizirali. Torej, na vprašanje: »Eden od vaših pomembnih ciljev je ohranjanje kmetijskih zemljišč. Zakaj ste potem podprli poslovni projekt Magne lakirnice, ki jo bodo gradili na kmetijskih zemljiščih?« Mag. Dejan Židan je odgovoril, citiram: »Odločitev za lokacijo lakirnice, ki je nisem mogel sprejeti z veseljem, je bila sprejeta na višji ravni. O tem je bilo le sporočeno.« Še enkrat ponovim: »Je bila sprejeta na višji ravni.« Glejte, gospod Židan ni le predsednik sicer najmanjše politične stranke, gospod Židan je podpredsednik Vlade Slovenije. A veste, ne vem, gospodu Cerarju poči slepič, gospod Karl Erjavec itak po tujini bolj vandra in je gospod Židan tisti potem. Kolikor jaz vem, je Vlada Republike Slovenije kolektivno telo. Tako gospod Židan, kot SD, kot sicer malo bolj potiho SDS, kot še drugi ste podprli starega novega predsednika Republike Slovenije, ki je govoril o stricih iz ozadja. Ampak jih potem ni razkril. V petek bomo imeli poročilo o TEŠ 6. Tam bivši tovariš, sedaj gospod, Hanžek govori o ugrabljeni državi kot eni najhujših oblik sistemske korupcije. In gospod Židan ima mesec dni časa, da se zelo dobro pripravi na ta odgovor – ne le meni: Kaj je in kdo je ta višja raven od Vlade Republike Slovenije in od Državnega zbora? Zdi se mi, da je to neko ključno vprašanje, na katerega si moramo odgovoriti in, bom rekel, se v naslednjem mandatu osamosvojiti od tako imenovanih osamosvojiteljev. Ker navsezadnje, to se ne dotika samo višine pokojnin, minimalne plače, to se dotika sukusa te družbe in kako bomo živeli naprej. Upam, da mi bo naslednjič gospod Židan odgovoril na to, četudi bo mogoče treba zapreti sejo ali pa bo potreboval … / izklop mikrofona/
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan bo odgovoril na to vprašanje na naslednji seji.  Poslanka Erika Dekleva, imate besedo, da zastavite vprašanje ministrici za okolje in prostor gospe Ireni Majcen.
Hvala za besedo. Spoštovana ministrica! Mediji so nas množično opozorili, da v centru Pivke leži veliko odpadnega pepela lesne industrije, odpadnih lepil in ostalih odpadkov in ogromno sodov z nevarnimi odpadki, ki lahko povzročijo še eno okoljsko katastrofo. Upam, da smo se iz nedavne v Kemisu kaj naučili, čeprav v tem trenutku slabo kaže. Lastnik parcel, likvidacijski upravitelj družbe Javor, namreč arogantno odklanja sanacijo predela, ki do pred kratkim sploh ni bil zaklenjen. Do njega so prosto dostopali tako novinarji kot vsi ostali. Odločbe okoljske inšpekcije izhajajo iz leta 2013, ko je bil direktor podjetja isti gospod, ki je sedaj likvidacijski upravitelj, vendar stanja ni odpravil ne takrat ne sedaj. Zato me zanima:  Kako je mogoče, da inšpekcija v vsem tem času ni dosegla popolnoma nič? Zanima me tudi: Kaj je v sodih? Če so v njih res substance, ki so označene na etiketah, nas je lahko pošteno strah. Glede na to, da je na fotografijah videti, da te substance iz sodov že odtekajo, se lahko bojimo, da bodo odtekle v reko Pivko, preko nje v vodno zajetje Malni, ki pa z vodo oskrbuje več kot 20 tisoč ljudi. Ukrepanje inšpekcije pa ni utemeljeno samo zaradi nevarnih lastnosti odpadkov, ampak tudi zaradi ugotovljenih neurejenih lastniških odnosov, neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti med različnimi subjekti in prelaganje odgovornosti, ki bo, kot vse kaže, še nekaj časa trajalo. Insolventni postopki na družbo Javor, ki se vlečejo že precej časa. Družba je bila do novembra 2015 v postopku poenostavljene prisilne poravnave, koprsko okrožno sodišče pa je nad njo uvedlo stečaj. Usoda insolventnih postopkov sicer še vedno ni jasna, saj se je na odločitev sodišča pritožila skupina upnikov, med katerimi je tudi družba Šilc in partnerji likvidacijskega upravitelja Milana Šilca. Zadeva je tako vrnjena prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, zato si s pojasnili Inšpektorata, da gre za dolžnost upravitelja in da stroški tako kazni kot odstranitve nevarnih odpadkov bremenijo stečajno maso, ne moremo pomagati, saj se še vedno ne ve, ali so v stečajni masi sploh sredstva za poravnavo teh in kdaj se bo seveda vse skupaj zaključilo. Do takrat pa lahko pride do naslednje ekološke katastrofe. Zato tudi ne morem pristati na ponovno vrtičkanje med pristojnimi organi, ki je botrovalo tudi Kemisu. Prebivalci Pivke … / izklop mikrofona/
Ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen, imate besedo za odgovor.
Irena Majcen
Spoštovana poslanka gospa Erika Dekleva, hvala za vprašanje! Na kratko bi rekla, da se vam zahvaljujem za navedbe, s katerimi že sama ugotavljate, kako je v postopkih stečaja težko najti krivca. Tudi sicer moram povedati, da pri številnih odločbah Inšpektorata, gre za pritožbe, gre za pritožbe ne le na drugi organ, tudi na Upravno sodišče, kar pomeni, da je učinkovitost izvajanja seveda omejena. Res pa je, da prav pri snovanju sprememb Zakona o varstvu okolja oziroma pri snovanju novega zakona, ki bo vseboval seveda določila starega, bo pa po obsegu večji, je ena od bistvenih nalog, ki nas čaka, prav zagotavljanje finančnih virov tako v takih primerih kot tudi ko gre za sanacijo starih bremen, ki jih je v Sloveniji kar nekaj. Če pa govorim sedaj o tem vašem konkretnem vprašanju, pa vemo, da je inšpekcija za okolje že v letu 2013 izdala odločbo za odstranitev tisoč 500 kubičnih metrov odpadnega pepela. V letu 2014 je podjetju Javor, Vezane plošče, d. o. o., torej istemu podjetju, izdala odločbo za odstranitev 120 ton odpadnih lepil. Ker podjetje ni spoštovalo odločbe, sta sledila sklepa o dovolitvi izvršbe z denarno prisilitvijo. Ker je šlo podjetje 2015 v stečaj – velikokrat se nam zgodi, da gre pri takšnih odločbah potem podjetje v stečaj ali se proda, kar kaže na to, da samo določilo v Zakonu o varstvu okolja, ki pravi, da povzročitelj plača, ni dovolj, da je treba to določilo nadgraditi. Izvršba z denarno prisilitvijo torej ni bila uspešna. Nadalje, ukrepanje inšpekcije za okolje je oteženo z določili 29. člena ZVO, ki pravi, da če se zoper povzročitelja bremenitve uvede stečajni postopek, v stečajni masi pa so odpadki, ki jih ni bilo mogoče prodati ali razdeliti upnikom skladno z zakonom, postane imetnik odpadkov država. Ker navedenih odpadkov ni mogoče prodati, je postala s stečajem njihov lastnik država. Z odločbo iz leta 2017 je bilo lastniku zemljišča, podjetju Javor Pivka, d. d., v likvidaciji odrejena odstranitev cirka 3 tisoč kubičnih metrov odpadnih strnjenih lepil, 230 kovinskih sodov z odpadki, 60 praznih kovinskih sodov, 12 sodov z odpadnimi olji in 30 palet odpadnih barv. Zoper odločbo se je podjetje pritožilo in s pritožbo uspelo. Drugostopenjski organ je odločbo odpravil in tako inšpektorica vodi ponovljen ugotovitven postopek v skladu z navodili druge stopnje. V tem inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da iz sodov vsebina ne izteka. Ker obstaja verjetnost, da so v kovinskih sodih nevarni ali nenevarni odpadki, se odpadki tretirajo kot nevarni, kar je v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe o odpadkih. Z odpadki se bo tudi ravnalo kot z nevarnimi odpadki. Veljavni Zakon o varstvu okolja v skladu z zahtevami prava EU in sodobnimi pravno-filozofskimi izhodišči je zasnovan na načelu, da mora vse stroške varstva okolja, vključno s sanacijo onesnaženega okolja, kriti tisti, ki je onesnaženje povzročil, in ne družba kot celota oziroma država. Primarno odgovornost torej nosi povzročitelj obremenitve. Zakon z namenom preprečevanja nedopustnih tveganj za okolje in drugih nedopustnih obremenitev predpisuje vrsto prepovedi in zapovedi ter v primeru kršitve predvideva ukrepanje zoper povzročitelja. Pri tem so, da bi se zagotovila ustrezna učinkovitost, inšpekcijske odločbe izvršljive takoj po preteku roka za odpravo dejanja, kar pomeni, da so izvršljive kljub morebitnim pritožbam, vendar je treba poudariti, da je izvrševanje inšpekcijskih odločb, zlasti v primerih, ko jih zavezanec ne želi ali ne more izvršiti, močno odvisna od tega, ali ima inšpekcija v teh primerih v vsakoletnem državnem proračunu na voljo dovolj finančnih sredstev. Do sedaj praksa ni bila takšna. Hvala.
Poslanka Erika Dekleva, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa. … / izklop mikrofona/
Vklopite se, prosim. Ja, zdaj bomo morali pa počakati minuto, očitno. Dela?
Mi je uspelo. Za ta odgovor zaenkrat hvala.  Popolnoma, seveda, ne morem biti zadovoljna. Dejstvo je, pa lahko se z vami strinjam, da je krivca težko najti.  Najprej bi rekla, da kolikor je meni znano, vzorčenje zemlje ni bilo opravljeno, tako da ne vem, na podlagi česa je moč trditi, da snovi ne iztekajo v zemljo; vsaj slike, ki so bile v medijih pokazane, govorijo drugače. Torej, iz slik je videti, da iz sodov nekaj izteka; ali je to strupeno ali ne, ne vemo, ker vzorčenja zemlje ni bilo. Vse te odločbe inšpekcije, o katerih ste govorili, poznam, ampak to kaj dosti ne pomaga, ker vse odpadne snovi so še vedno tam. Kljub temu da je težko najti krivca, mislim, da prebivalci Pivke ne morejo, pa tudi ne smejo čakati na to, da se zgodi požar ali da te nevarne snovi iztečejo iz sodov in bo potem pri taki nevarnosti za okolje ali človeka morala ukrepati Uprava za zaščito in reševanje. Tudi neko pomanjkanje finančnih sredstev ni dober razlog, kajne, ker potem, ko se katastrofa zgodi, se ta sredstva po navadi vedno najdejo. Tako, kar se mene tiče, obstajata samo dva razloga, da so zadeve take, kot so, ali gre za neko pravno praznino, torej pomanjkljivo zakonodajo ali pa za popolno neučinkovitost inšpekcije. Hvala.
Ministrica za okolje in prostor, gospa Irena Majcen, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Irena Majcen
Spoštovana poslanka, v enem delu se z vami strinjam. Absolutno! Zakonodaja ni učinkovita, ker če bi bila učinkovita, potem bi se od leta 2013 do leta 2017 na teh zemljiščih dalo ukrepati. Jaz tudi razumem, da finančna sredstva ne bi smela biti problem, pa jih, na žalost, vsaj na našem ministrstvu za vse naloge, ki bi jih morali izvajati, ni dovolj. Lahko povem, da za sanacijo odlagališča gum v Kidričevem, kjer poteka tožba na Evropskem sodišču in grozi Republiki Sloveniji tudi kazen, zagotavljamo letno nekaj čez 2 milijona sredstev, da tisto gramoznico oziroma jamo čistimo. Če bi imeli toliko sredstev na voljo za vse druge ukrepe, bi lahko marsikaj postorili. Torej, sredstva, ki so, prvenstveno namenjamo tistemu ukrepu, si pa prizadevamo – in sem prepričana, da bodo tudi v prihodnje šla prizadevanja v tej smeri –, da bi se ta sredstva v prihodnje namenjala takšnim ukrepom, kajti če bi država imela na voljo finančna sredstva, bi se območje lahko saniralo, iskanje lastnika, krivca, kazni pa bi se izvajalo kasneje. Čeprav prav v teh mesecih, november, december, verjetno bo to potekalo še januarja, potekajo intenzivni dogovori, kako doseči, da bi podjetja, kjer so izdana okoljevarstvena dovoljenja – to pomeni, da je obratovanje povezano z nekimi tveganji –, morala pred postopkom stečaja imeti neka sredstva rezervirana na posebnem računu, ki bi se uporabila potem za sanacijo s temi ukrepi. Če bodo v prihodnje še podobni ukrepi, da bodo na voljo ne samo državna sredstva, ampak resnično finančni viri tistih podjetij, ki od tega živijo, od česar pravzaprav poteka proizvodnja in služijo v ta namen. Namreč, okoljevarstvena dovoljenja so pokazatelj tveganja pri takih podjetjih in jih bo treba drugače obravnavati. Hvala.
Poslanec mag. Marko Pogačnik, imate besedo, da zastavite vprašanje ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman.
Spoštovani predsednik! Spoštovana ministrica za finance, rad bi vam zastavil vprašanje v zvezi z družbo Abanka, d. d. Po združitvi Abanke z Banko Celje je Abanka oziroma država dala zaveze Evropski komisiji, teh zavez je približno 40 in ena izmed ključnih zavez je, da mora Republika Slovenija začeti z iskanjem potencialnega kupca za to banko do 31. 12. 2017, banka pa naj bi bila odprodana oziroma podpisana pogodba z bodočim kupcem najkasneje do 30. 6. 2019. Spoštovana ministrica, zanima me: Ali že potekajo prodajne aktivnosti v zvezi prodajo Abanke, d. d.? Ali je mogoče Ministrstvo za finance do sedaj kaj kontaktiralo z Evropsko komisijo, da bi se te zaveze, ki so bile dane, približno 40 zavez, v določenih trenutkih spremenile? Če niste kontaktirali z Evropsko komisijo v zvezi s spremembo teh zavez, me zanima: Zakaj ne? Kajti po mojem mnenju so te zaveze glede na gospodarsko rast za samo bank škodljive. Potencialno se znižujejo tudi prodajna vrednost in zanima me, če se ni šlo v spremembo zavez oziroma pogajanja k spremembi zavez: Zakaj se potem ni še začela prodaja Abanke? Moje osebne mnenje je, da v primeru, da se te zaveze vse upoštevajo, kar seveda se morajo, bi rekel, da časovna komponenta ni zaveznik države. Dejansko se z odlašanjem te prodaje dejansko tudi znižuje sama prodajna vrednost, samo zniževanje prodajne vrednosti te banke pa pomeni tudi manjši priliv v proračun.
Ministrica za finance mag. Mateja Vraničar Erman, imate besedo za odgovor.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik, in hvala lepa, gospod poslanec, za postavljeno vprašanje. Imate prav, ko je bila dogovorjena možnost dodelitve državne pomoči Abanki, je bila hkrati dogovorjena cela vrsta tako imenovanih kompenzacijskih ukrepov, ki imajo na eni strani namen, da omejijo poslovanje banke in da zato banka ne pride do boljšega položaja na trgu, kot bi ga imela v bistvu, če ne bi dobila državne pomoči, in na drugi strani zaveze, ki se tičejo izboljšanja korporativnega upravljanja. V tretjo skupino oziroma v sestavni del teh kompenzacijskih ukrepov glede korporativnega upravljanja sodi tudi zaveza, da se Abanka v celoti proda kot naložba države do 30. junija 2019. V skladu z danimi zavezami je treba postopke za prodajo začeti do konca letošnjega leta, te postopke mora začeti slovenski SDH, ki vodi oziroma ki bo v imenu države vodil prodajni postopek. Prodajni postopek se začne z imenovanjem posebne delovne skupine v okviru SDH za prodajo in s postopki, ki vodijo k izbiri finančnega svetovalca. Te postopke je SDH v letošnjem letu oziroma v tem mesecu jih začenja, tako da bodo lahko vse obveznosti izpolnjene najpozneje do roka, ki je določen z zavezami. Skupaj s svetovalcem, ki je s strani Evropske komisije pooblaščen za spremljanje poslovanja Abanke, spremljamo izpolnjevanje vseh zavez in Abanka dejansko izpolnjuje zaveze, ki so bile dane in jih mora izpolnjevati, dokler ne bo prišlo do prodaje državnega lastniškega deleža. Naj spomnim še, da je po letnem načrtu upravljanja oziroma po strategiji za Abanko predvideno, da država odproda celoten svoj delež, se pravi vseh 100 %, niti ni v strategiji določen način prodaje, kar pomeni, da so odprte različne možnosti, predvsem pa razmišljamo v smeri iskanja strateškega investitorja oziroma strateškega partnerja. Če se vrnem nazaj na zaveze, ena izmed zavez, ki lahko zaradi spremenjenih okoliščin na trgu, ne zaradi napak v poslovanju banke, povzroči nekaj težav, je vprašanje dodeljevanja kreditov nebančnemu sektorju oziroma obsega bilančne vsote banke. To situacijo spremljamo in v trenutku oziroma če bomo ugotovili, da bi tukaj lahko nastala kakršnakoli težava v zvezi z izpolnitvijo te zaveze v primerjavi z ostalimi, bomo tudi stopili v stik z Evropsko komisijo in zagotovili, da izpolnitev tega kriterija ne bo negativno vplivala na siceršnje spremljanje in izpolnjevanje zavez za konkretno banko.  Glede na to, kar sem povedala, kaj so nameni dodelitve oziroma določitve kompenzacijskih ukrepov, seveda sprememba zavez, samo zato ker so neugodne za banko in za ceno banke, niso mogoče, mogoče pa so, če ugotovimo, da zaradi spremenjenih okoliščin na trgu, na katere banka ni mogla vplivati, določene zaveze banka ne more izpolniti. Kot rečeno, to situacijo natančno spremljamo in bomo tudi ukrepali, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Hvala lepa.
Poslanec mag. Marko Pogačnik, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Spoštovana ministrica, zahvaljujem se za vaš del odgovora. Veseli me tudi, da ste potrdili oziroma da ste se strinjali z mojim mnenjem, da so določene zaveze za Abanko lahko škodljive v primeru, da bo res prodana, bom rekel, v tem skrajnem roku leta 2019. Ključni dve vprašanji, ki si ju postavljam oziroma ju postavljam vam: Zakaj ste niste odločili, da poskušate pri Evropski komisiji spremeniti te zaveze? Če jih pa niste, me pa zanima: Zakaj se teh naložb niste odločili prodajati prej, ne pa, da čakate zadnji rok? Kajti dejstvo je, kasneje bo Abanka prodana glede na zaveze, ki jih ima, bi rekel, manjša bo kupnina. Tukaj ali nekdo to namerno dela ali ne. Samo primer, ključne zaveze, ki so znižanje bilančne vsote. Recimo, konec leta 2015 tri milijarde 800, do leta 2018, konec leta, tri milijarde 400. To je približno za 400 milijonov manjša bilančna vsota. Prepoved pripojitev, prepoved prevzemov, dezinvestiranje in likvidacija odvisnih družb in podružnic. To prisili banko v zniževanje aktivnosti. Dejansko imamo pa na trgu gospodarsko rast. Tukaj me zanima vaše mnenje:  Kakšno je vaše mnenje? Moje mnenje je, da glede na te zaveze, ki jih ima banka in jo omejujejo na trgu, predvsem ker gre zdaj za gospodarsko rast, da mi dejansko bomo to banko prodali po bistveno nižji ceni konec leta oziroma sredini leta 2019, kot bi jo lahko prodali 2017. Kajti te zaveze avtomatsko prisiljujejo banko, družbo, da ni aktivna na trgu in da ni konkurenčna. Prepričan sem, da banko boljše prodaš v primeru, da je bilančna vsota tri milijarde 800, kot bo morala biti po zavezah, recimo, ob koncu leta 2019 tri milijarde 400. Hvala.
Ministrica za finance mag. Mateja Vraničar Erman, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa.  Na ceno, ki jo banka lahko doseže na trgu, vpliva več dejavnikov in cela vrsta zavez, kot sem omenila, je povezanih tudi z izboljšanjem korporativnega upravljanja, na primer z zmanjševanjem deleža stroškov v prihodkih, nadalje z ureditvijo in konsolidacijo informacijskih sistemov, ne nazadnje moramo vedeti, da sta bili banki, Abanka in pa Banka Celje, združeni oktobra 2015 in potrebujete nekaj časa, da konsolidirata svoje poslovanje. Vse te okoliščine poleg bilančne vsote, lahko vplivajo na ceno.  Glede roka prodaje. Zagotovo je ta rok skrajni rok, 30. junij 2019, res skrajni rok in glede na to, da so se prvi ukrepi za začetek prodajnega postopka že začeli, ni nujno, da ne bo mogoče banke prodati tudi prej, tudi hitreje, zelo pomembna v tem postopku pa je seveda tudi priprava banke na prodajo. Ves ta čas je bil izkoriščen prav v ta namen, zato da se tudi možna cena, ki jo je mogoče za banko doseči, optimira in na ta način doseže čim večje poplačilo vloženih davkoplačevalskih sredstev.  Še enkrat poudarjam, za zdaj nismo zaprosili za spremembo zavez. Glede na to, kako se kažejo zdajle ob koncu leta, pričakujem, da bomo te postopke sprožili v začetku naslednjega leta, ko bomo začeli pogovore tudi z Evropsko komisijo, vendar pa ne moremo doseči spremembe zavez zgolj zaradi tega, ker so zaveze omejujoče za banko. To je namen tovrstnih zavez oziroma kompenzacijskih ukrepov. Mi moramo izkazati, da banka ni mogla izpolniti določenih zavez zaradi sprememb na trgu, na katere banka ni mogla vplivati, in se dogovoriti, po možnosti, za način izpolnjevanja takšne zaveze, ki ne bo ogrožala nadaljnjega poslovanja banke, kar bi se sicer lahko zgodilo. Hvala.
Hvala tudi vam, gospa ministrica. Besedo ima gospod Zvonko Lah. Postavil bo poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo dr. Petru Gašperšiču. Gospod Lah, izvolite!
Hvala lepa, gospod predsedujoči. Moje poslansko vprašanje pa je s področja tretje razvojne osi, ker si teh planskih dokumentov, ki jih je sprejela Vlada, ne znam razložiti, da bi v doglednem času lahko bil zgrajen ta južni del tretje razvojne osi od Novega mesta do Vinice.  Izgradnja tretje razvojne osi pomeni izboljšanje prometne povezave od severne poti jugovzhodni Sloveniji, to je od meje z državo Avstrijo do meje s Hrvaško. V Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 je projekt južnega dela tretje razvojne osi uvrščen med prednostne naložbe. Ocena vrednosti prve faze južnega dela, to se pravi prvega dela prve faze tretje razvojne osi, naj bi bila okrog 85 milijonov evrov, od tega naj bi bilo 39,5 milijona evrov iz kohezijskih sredstev, preostanek pa iz drugih virov. Iz načrta razvojnih programov za leto 2019 do 2020 je razvidno, da so planirana sredstva za izgradnjo južnega dela razvojne osi zelo skromna oziroma so minimalna v načrtu razvojnih programov. Gospod minister, zanima me: V kateri fazi je priprava dokumentacije za izgradnjo prvega dela prve faze tretje razvojne osi? Ker če priprava te projektne investicijske dokumentacije in gradbenega dovoljenja ne bo pravočasna, bo težko črpati kohezijska sredstva iz te finančne perspektive, saj vemo, da mora biti pogodba podpisana v letu 2020, v zadnjem letu te finančne perspektive, lahko pa se konča potem še M plus 3, to se pravi do leta 2023. Po mojih informacijah, ki sem jih pač dobil, bo težko pričeti v 2020 glede napredovanja teh vseh del in koristiti ta sredstva. Če ne: Kako bo država zagotovila manjkajoča sredstva in kdaj bo južni del tretje razvojne osi sploh zgrajen? Zato bi prosil za pojasnilo, ker direktor oziroma predsednik Darsa je govoril eno, načrt razvojnih programu do 2022 tudi ne govori v prid pričetku te izgradnje, vendar obljuba Vlade na terenu je bila pa dana.
Minister dr. Peter Gašperšič, imate besedo. Izvolite.
Peter Gašperšič
Hvala, predsedujoči, za besedo. Hvala tudi spoštovanemu poslancu gospodu Zvonku Lahu za postavljeno vprašanje. Moram reči, da na temo tretje razvojne osi vedno z veseljem odgovarjam, kajti prepričan sem, da so bili v tem mandatu doseženi pomembni premiki na realizaciji tega projekta, tako na severnem delu kot na južnem delu, pa tudi v osrednjem delu se izvajajo aktivnosti na umeščanje v prostor. Kajti tretja razvojna os je nedvomno eden od prioritetnih projektov te vlade in seveda našega ministrstva, s katerim želimo zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj gospodarstva v regijah, ki so bolj odmaknjene od avtocestnega omrežja in nedvomno je na južnem delu to regija Bele krajine, za katero vemo, da se do Novega mesta oziroma do avtoceste sedaj vse povezave vršijo preko navadnega državnega omrežja preko Gorjancev, kjer je v zimskem času otežena ta prevoznost. Naš cilj je, da se z izgradnjo tretje razvojne osi čim prej zagotovi ta povezava Bele krajine z avtocestnim omrežjem in zato že na tem prvem odseku, ki je umeščen v prostor, torej od avtoceste A2 mimo Novega mesta do priključka Maline, vključno s predorom pod Gorjanci, da se v tem delu dela čim prej začnejo izvajati gradbena dela; v drugem delu od priključka Maline pa do Metlike oziroma do Vinice je bila pa ravno v prejšnjem tednu sprejeta uredba na Vladi, Uredba o državnem prostorskem načrtu, tako da je tudi ta odsek, torej od Malin do Metlike in Vinice, umeščen v prostor. Ravno za ta del, torej za poplačila že izvedenih aktivnosti na umeščanje v prostor in še za izvedbo umeščanja v prostor od Črnomlja do samega mejnega prehoda Vinice, pa so v načrtu razvojnih programov v proračunu predvidena ta potrebna sredstva, ki jih je treba še zagotoviti v naslednjih letih. Torej, tukaj govorimo o sredstvih, ki so namenjena umeščanju v prostor. Sredstva, ki pa so namenjena izvedbi gradbenih del, torej izgradnji samega projekta, torej govorimo o tem odseku od avtoceste do priključka Maline, pa se zagotavljajo preko avtocestnega programa, saj je izgradnja tega odseka zdaj v pristojnosti družbe Dars in so torej potrebna sredstva predvidena v Nacionalnem programu razvoja avtocest. Če samo še na hitro preletim, kako je predvidena dinamika aktivnosti na tem, da rečem, operativnem odseku, ki je spet razdeljen na dve etapi. Prvi, manjši del, je od avtoceste do priključka Osredek, to pri tovarni Revoz. To je približno 5 in pol kilometra dolg odsek, za katerega ste že sami povedali, je investicijska vrednost nekaj čez 80 milijonov, slabih 40 milijonov je predvidenih evropskih sredstev. Tukaj je torej prva prioriteta, da se ta sredstva počrpajo, da se pridobi gradbeno dovoljenje do konca leta 2018. Temu so podrejene vse aktivnosti, zato se na tem odseku prioritetno izvajajo aktivnosti, tako kar se tiče izdelave projektne dokumentacije, pridobivanja zemljišč in tako naprej. Če samo povem roke: do konca aprila je predvideno, da se zaključi arhitekturni natečaj, v letu 2018, do konca septembra je predvideno okoljevarstveno soglasje in projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, do oktobra se bodo pridobljena zemljišča, do novembra bo izdelan investicijski program in decembra bo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Vse torej v letu 2018 in to bo potem tudi omogočalo, da se bo ta odsek v letu 2019 začel graditi in da bodo potem tudi ta sredstva črpana. Gradnja je predvidena približno 3 leta, torej do 2022. V približno enoletnem zamiku pa sledi etapa od Osredka do priključka Maline, vključno s predorom pod Gorjanci, kjer pa so sredstva tudi zagotovljena na enak način preko družbe Dars. Hvala lepa.
Gospod Zvonko Lah, imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora.
Hvala.  Gospod minister, iz vaših ust v božja ušesa, bi rekel. Kar precej teh aktivnosti ste predvideli za leto 2018 do gradbenega dovoljenja. Namreč, v poročilu Darsa je napisano, da naj bi do konca leta 2018 bila pridobljena tehnična in investicijska dokumentacija, ne predvidevajo gradbenega dovoljenja. Napisano je tudi, da so pogodbe sklenjene, pa kolikor vem – razpis je bil –, da izvajalec oziroma projektant za dva mostova še ni izbran, pa smo konec leta 2017. Kje je potem še čas za projektiranje, gre pa za zelo zahteven del, priključek v Novem mestu in potem mimo Novega mesta. V Operativnem programu izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 je kar natančno opredeljeno in piše, da je prva faza – to sta dve etapi, kot ste povedali –, avtocestno vozlišče vzhod, priključek Osredek pri Revozu, je predvideno, tako kot ste povedali. Potem je druga faza, etapa 3, priključek Osredek do Pogancev, predvidena za leto 2029, kot piše. In potem tretja faza, Maline, to pomeni, čez Gorjance, pa po letu 2030. Potem se sprašujem, kdaj pa potem do Vinice, do 2040 ali 2050? Vemo pa, da je bistveno, da se ta tretja razvojna os zgradi od Novega mesta do Vinice, se pravi, na avtocesto A1 Zagreb–Dubrovnik, kar je bistvo te povezave. Se pravi, tam do 2040, 2050 verjetno tega ne bo, če bo šlo po tem, kar je v tem programu napisano. Zelo pomembno pa je, kaj bo v operativnem programu naprej od 2020 do 2027.
Minister, izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Peter Gašperšič
Hvala za besedo. Moram reči, da ne vem, s kakšnim dokumentom operirate, od kje so ti podatki. Očitno so že zastareli, kajti za operativno izvedbo, tako projektiranja, umeščanja v prostor še v ostalem delu ter izvedbe gradnje tretje razvojne osi na južnem delu smo jeseni s štirimi občinami podpisali protokol, s katerim se določajo roki in aktivnosti, ki jih je treba izvesti za izgradnjo tega odseka. Tu je jasno opredeljeno, da je treba do konca 2018 pridobiti gradbeno dovoljenje za ta odsek od avtoceste do Osredka, da se potem v letu 2019 začenja na tem delu gradnja, ki bo trajala približno tri leta, približno z enoletnim zamikom pa sledijo aktivnosti; torej, gradbeno dovoljenje konec 2019, začetek gradnje 2020 na tem odseku od Osredka do priključka Maline.  Kar se tiče projektiranja, kar ste tudi vprašali, je v teku zdaj arhitekturni natečaj za oba mostova, ki bo zaključen po predvidevanjih Darsa v mesecu aprilu, nato pa seveda sledi še izdelava projektne dokumentacije za ta dva mostova. Za ostali del se pa te zadeve tudi že izdelujejo. Tako aktivnosti res intenzivno potekajo in sem prepričan, da tudi zaenkrat vsi ti terminski plani ne izkazujejo nikakršnega ogrožanja možnosti črpanja evropskih sredstev, pa tudi izvedbe načrtovanih del. Hvala lepa.
Gospod Zvonko Lah, imate postopkovni predlog. Izvolite.
Poslužil se bom te poslovniške možnosti, da se o tem opravi razprava, ker mislim, da bi bilo treba opraviti temeljito razpravo o kompletni cestni infrastrukturi v prihodnje glede na povečanje prometa, predvsem tovornega, v Sloveniji. Tudi ta južni del bo enako problematičen kot ostali. Vemo, da se odpira mejni prehod Vinica za tovorni promet, da je problem s tovornim prometom iz luke Reke proti Zagrebu, ker je Zagreb poln bolj kot Ljubljana, in bodo pač tovornjaki šli po najbližji poti. Vtipka v program in mu pokaže in bo prišel čez Vinico potem pred Novo mesto – in kam potem? In tega, pričakujemo, da ne bo tako malo. Isto je pa problem, prej ste povedali, ste rekli, da projekt naj bi bil naročen v aprilu – za arhitekturni natečaj; se pravi, izbrani projektant. In potem do konca leta naj bi bilo pa že gradbeno dovoljenje. Koliko ima? Koliko mesecev? Mislim, da tukaj ne bo šlo no. Sicer stroka opozarja, da bo že tukaj zamik. No, pa nekaj rezerve je še vsekakor. Če bi bilo 2012 gradbeno dovoljenje, se da pričeti v 2020.  Potem je prometna ekonomska študija, za katero vemo, da v tem delu, ko gre 400 kamionov na dan v Revoz, znese, od tega dela naprej pa ne. Ni pozitivna. Kako bo pridobiti kakšna sredstva? Ali bo cestninski ali necestninski ta del? Dars naj bi v januarju potrjeval program za naprej. Upam, da bo to dal noter. Poleg tega še stroka pravi, da je tako bogato zastavljen ta del začetni, da ne bo ta znesek 85 milijonov zdržal za ta del, ampak da bo vrednost bistveno višja, ko bo izbran izvajalec. Od kod potem ta dodatni del?  Toliko teh stvari se je nakopičilo v Sloveniji, tudi okoli Ljubljane, okoli tretjih pasov in se bojim, da denarja ne bo. Če bomo pa želeli dobiti kohezijski denar ali kakšen drug evropski denar v naslednji finančni perspektivi, ker zdaj je že prepozno, bo pa treba zagotoviti, da bo prometna ekonomska študija pozitivna – kot vem, je to pogoj. Če ne bo – za samo Belo krajino dvomim, da bo –, pa bo morala država sama financirati iz lastnih sredstev, za katera pa tudi vemo, da glede na ostale prioritete jih ne bo. To je moje, glede na izkušnje, ki jih pač imam, ker 15 let sem spremljal to. Zdaj, lahko je nek dogovor z občinami podpisati, ampak občine tukaj dajejo samo soglasja. Vse je na državi: in finance in projektiranje in vsi postopki.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 12. decembra, v okviru glasovanj.  Nadaljujemo s poslanskim vprašanjem. Gospod Franc Jurša bo postavil poslansko vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu, ki pa je danes opravičeno odsoten.  Gospod Jurša, izvolite.
Hvala lepa, podpredsednik.  Vseeno bom, glede na aktualnost vprašanja, postavil ministru vprašanje in bom ga prosil za odgovor na naslednji seji.  Pozdravljam pa seveda oba ministra in ministrico, ki sta prisotna v dvorani. Pred dnevi sem dobil opozorilo glede problematike izvajanja visokih glob, izrečenih na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih. Gre za primer, ko je inšpektorica za varno hrano opravila nakup fitofarmacevtskega sredstva v manjši prodajalni. Šlo je za sredstvo, pri katerem mora kupec ob nakupu pokazati ustrezno potrdilo, izkaznico, da je usposobljen za ravnanje s temi sredstvi. Prodajalec je sicer vprašal, ali ima stranka izkaznico, vendar ji je kljub temu – pa je povedala, da je nima – izdal oziroma prodal fitofarmacevtsko sredstvo. Ta stranka je bila seveda inšpektorica, ki je zaradi prekrška, ki ga je storil – in temu nihče ne oporeka z naše strani –, prodajalca tudi kaznovala. Problem pa je v višini izrečene globe.  Sredstvo, ki ga je inšpektorica kupila, se pravi kot stranka, je stalo 2,3 evre. Ta ista inšpektorica pa je izrekla globo v višini 15 tisoč evrov oziroma če plača kršitelj globo v 15 dneh, 7 tisoč 500 evrov. Si predstavljate, kakšna je to razlika v vrednosti prodanega blaga? Po moji oceni gre za skrajno nesorazmerje višine izrečene globe, ki lahko to manjšo prodajalno celo pripelje do zaprtja, saj si lastniki ne bodo mogli privoščiti plačila tako visoke globe, pa četudi govorimo o tako imenovani polovički globe. Ministra za kmetijstvo, zdravstvo in prehrano zato sprašujem: Ali se mu ne zdi, da je šlo za previsoko globo, ki bi lahko bila manjša, glede na ceno izdelka, ki je bil osnova za izrečeno kazen? Bi lahko inšpektorica izrekla mogoče nižjo kazen, sploh če upoštevamo, da je šlo za nakup izdelka Cuprablau, za katerega je znano, da se je pred kratim dobil še brez izkazila, potrdila o usposobljenosti? Seveda pa moram tudi povedati to, da je to isto škropivo kot fungicid in ni okolju tako nevarno kot nekatera druga, insekticidi in druga škropiva.
Hvala lepa. Odgovor boste dobili na naslednji seji. Gospod Marijan Pojbič bo postavil vprašanje ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman. Izvolite, gospod Pojbič.
Hvala, spoštovani gospod podpredsednik! Delavci migranti, zaposleni v Avstriji, so izjemno nezadovoljni in prizadeti tako z materialne kot duševne plati zaradi ignorantskega odnosa sedanje vlade Mira Cerarja do rešitve izjemno perečega vprašanja plačila razlike davka v Sloveniji. Višina doplačil razlike davka dosegajo vrtoglave številke, ki presegajo nekaj tisoč evrov ali pa 10, to je po moji oceni in po oceni Slovenske demokratske stranke nesprejemljivo in bi bilo nujno potrebno to vprašanje urediti, tako da bi ti zaposleni delovni migranti v Avstriji in tudi drugod, ki pošteno in trdo delajo, lahko normalno skrbeli za svoje družine in svoje otroke in tudi vnuke. Sedaj je velikokrat zaradi teh davčnih doplačil ogrožena njihova osnovna eksistenca, kar je seveda nedopustno in nesprejemljivo, še posebej ob zavedanju, da tisti ljudje oziroma državljanke in državljani Republike Slovenije, ki so si poiskali delo izven naših meja, tega niso storili zato, ker bi želeli delati v tujini, temveč zato, da bi rešili osnovno življenjsko eksistenco sebi in svoji družini in hkrati rešili svoje dostojanstvo. Prav tako so s tem, ko so se zaposlili v tujini, zmanjšali pritisk na socialno blagajno Republike Slovenije in tako razbremenili državo, ker tej državi tem ljudem ni bilo treba – in še vedno ni treba – plačevati socialnih transferjev oziroma socialnih pomoči za preživetje. Povsem logično je in normalno, da so ti ljudje, torej delovni migranti, zaposleni izven naših meja, zelo razočarani in zelo jezni na državo, ki jim ni bila sposobna zagotoviti dela v lastni državi, jim ni bila sposobna zagotoviti po ustavi zajamčene pravice, to je zagotovitev osnovne življenjske eksistence. Po moji informacijah vlada Mira Cerarja ni naredila nič, da bi pristopila k spremembi veljavne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja z Republiko Avstrijo ter tako rešila ta problem. Sedaj pa od delavcev migrantom zahteva, da zaradi ugodnejše obdavčitve v državi, v kateri delajo, plačajo razliko davka oziroma dohodnine lastni državi Sloveniji; in to kljub temu da je ugodnejša obdavčitev v Republiki Sloveniji posledica tudi določenih specifik, kot je upoštevanje stroškov malice in prevoza v davčno osnovo, in to kljub temu da večina svojega zaslužka, torej zasluženega denarja, prigaranega v tujini, porabijo v Sloveniji. Zato sprašujem ministrico za finance: Kdaj boste prisluhnili ljudem v stiski, delovnim migrantom, zaposlenim v Republiki Avstriji, in rešili problem dvojnega obdavčevanja na pošten in civiliziran način?
Odgovorila bo mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance. Izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo in hvala lepa za vprašanje. Spomnimo, problem obdavčitve delovnih migrantov obstaja pravzaprav od trenutka, ko se je Slovenija odločila slediti mednarodno uveljavljenemu pristopu obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb po načelu obdavčitve svetovnega dohodka. Problem smo naslovili z rešitvijo v Zakonu o dohodnini, kjer smo določili posebno davčno olajšavo za tovrstne delavce. To se je zgodilo v letu 2010, vendar je Ustavno sodišče v letu 2011, konec leta 2011 – pardon, v začetku leta 2012 sprejelo, ugotovilo, da ta rešitev ni skladna z ustavo. Ugotovitev, da rešitev ni skladna z ustavo, je bila sprejeta predvsem zaradi tega, ker ne Vlada v letu 2012 ne Državni zbor nista pojasnila, v čem je položaj delavcev migrantov tako drugačen, da morajo biti njihovi dohodki urejeni drugače. Od tega trenutka dalje se trudimo oziroma smo se trudili že v letu 2013 in cel ta mandat, da bi z drugačnimi rešitvami naslovili problem, s katerimi se delavci migranti srečujejo, pa da hkrati ne bi ogrozili temeljnih načel obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb.  Na podlagi naših prizadevanj smo skupaj s predstavniki društva oziroma zdaj Sindikata čezmejnih delavcev migrantov dorekli in uskladili posebne rešitve v zvezi s samim plačevanjem davka, kjer omogočamo obročno plačilo oziroma odlog plačila, če bi plačilo prizadelo preživljanje zavezanca oziroma njegove družine. S tem naslavljamo predvsem problem tistih delavcev migrantov, ki niso tekom leta plačevali akontacij in so zaradi tega konec leta soočeni z visokimi doplačili, ali pa tistimi, ki želijo z enkratno samoprijavo rešiti problem neplačevanja davkov za več preteklih let. Poleg tega smo zaradi posebnih stroškov, ki jih ti delavci imajo v povezavi s stroškom prevoza na delo in stroškom prehrane, določili in v letošnjem letu še dodatno okrepili posebne določbe, ki dajejo tem delavcem višje pravice na dan zaposlitve, kot jih imajo slovenski zaposleni po sistemu slovenskih pravic. Rešitev, kot je bila omenjena, preko konvencije žal ni mogoča, smo jo že preučevali, vendar bi s konvencijo se odrekli plačilu davka, ki ga morajo v vsakem primeru poravnati v Sloveniji, v nobenem primeru pa ne gre za dvojno obdavčitev, saj se od slovenske davčne obveznosti odštejejo obveznosti, ki so jih te osebe poravnale v drugi državi. Konvencije običajno grejo ravno v obratno smer, da se pri čezmejnih delavcih migrantih države zaposlitve odpovejo svoji obdavčitvi in da ima izključno pravico obdavčitve država rezidentstva. Taka je običajna praksa pri mednarodnih pogodbah, mi pa smo želeli v bistvu doseči ravno drugačno rešitev. In ko že navajate, da se veliko ljudi srečuje z enormno visokimi doplačili, naj povem, da je v letu 2015 od 8 tisoč 896 zavezancev, ki so morali doplačati dohodnino, pa so prejemali dohodke iz tujine, zgolj 190 zavezancev moralo doplačati zneske nad 5 tisoč evrov. Kot rečeno, zanje so bile uvedene posebne določbe, ki so jim omogočile olajšano plačilo v daljšem časovnem obdobju. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Pojbič, ali zahtevate dopolnitev odgovora? Izvolite.
Spoštovana gospa ministrica, bilo je pričakovati to, kar ste zdajle povedali, povedali ste pa tisto, kar vemo že vsi. Praktično niste povedali čisto nič novega. Delavci migranti, zaposleni v Avstriji imajo še naprej enake težave, z enakimi problemi se srečujejo. Prej sem lepo povedal, da bi lahko reševali na način te konvencije, ampak po tem, kar ste sedaj povedali, očitno ste se odločili drugače in se ne želite odpovedati razliki v davku, ki jo morajo delavci, zaposleni v Avstriji – torej ti migranti, zaposleni v Avstriji – plačevati v Sloveniji. To ste povedali, da se temu ne želite odreči. Rekli ste, da ste neke rešitve poskušali iskati, ampak na koncu nobene konkretne, pametne rešitve. Zato vas še enkrat sprašujem v nadaljevanju. S tem ko ne želite prisluhniti težavam delavcem migrantom, me zanima: Ali želite, da se tudi ti selijo iz naše domovine? Zgolj na način, da vrnejo davčno rezidentstvo, bodo namreč prenehali biti prisiljeni plačevati dvojne davke. Koliko mladih in sposobnih ljudi je že odšlo? Boste res dovolili, da se to nadaljuje? Še enkrat pa poudarjam, da sem tudi sam zelo razočaran, da sedanja vlada in vladna koalicija, ki jo sestavljajo stranke SMC, SD, Desus, nimajo posluha za te ljudi. Še posebej želim poudariti, to pa govorim v imenu Slovenske demokratske stranke, če bomo na naslednjih volitvah zmagali in lahko sestavili vlado, bomo to situacijo rešili tako, da bodo delavni migranti, zaposleni izven naših meja, torej tudi v Republiki Avstriji, radi prihajali domov v svojo domovino, torej v svojo prekrasno domovino Slovenijo.  Spoštovana gospa ministrica! Rešitve obstajajo, rešitve so in rešitve je mogoče poiskati. Kjer je volja, je tudi pot! Ampak ta koalicija in ta vlada očitno je sposobna in želi zagovarjati privilegije in privilegirance, čisto vseeno pa jim je za tiste ljudi, ki se borijo za to, da bi lahko preživele sebe, svoje otroke pa svoje vnuke.
Hvala lepa.  Mag. Mateja Vraničar Erman, izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa.  Ne drži, da ne želimo prisluhniti migrantom. Želimo jim prisluhniti in smo jim in smo v sistem obdavčitve uvedli določene izjeme oziroma določene posebne rešitve, ki so zaradi njihovega posebnega položaja utemeljene. Vendar pa je naša zaveza, zaveza do vseh oseb, ki v Sloveniji plačujejo davek od dohodka. Dolžni smo jih obravnavati enako in 10 tisoč evrov, zasluženih v Sloveniji, mora biti obravnavanih davčno primerljivo, kot je 10 tisoč evrov, ki jih slovenski rezident zasluži kjerkoli drugje. Se uveljavljajo izjeme oziroma posebne rešitve tudi za delavce migrante v obliki višjega priznanega zneska za prehrano med delovnim časom, v obliki posebnih rešitev za prevoz na delo zaradi opravljanja dela. To so rešitve, ki slovenskim davčnim zavezancem niso dane na razpolago, njim pa so, ker so v posebnem položaju in je to za njih utemeljeno. Najbolj, mi verjemite, da sem razočarana sama, ker celoten problem ne bi bil tak, kakršnega danes poskušate predstavljati, če bi v letu 2012, ko je Ustavno sodišče zaprosilo za pojasnila Vlado in Državni zbor glede razlogov, zaradi katerih bi bila utemeljena posebna obravnava delavcev migrantov, ni bilo danega ustreznega vsebinskega odgovora. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod Marijan Pojbič, izvolite. Postopkovno.
Predlagam, da se o tem vprašanju izvede širša obravnava v Državnem zboru, zato ker s tem odgovorom, ki sem ga sedaj dobil, nisem zadovoljen. Predvsem nisem zadovoljen zaradi tega, vedno znova in znova se pojavljajo argumenti, zakaj neke stvari ni mogoče narediti, in vedno znova in znova se izgovarja na to, kar je že bilo v preteklosti ali dobrega ali slabega narejeno, nič se pa ne pove, kaj pa bodo naredili, da bi se ta problem uredil. Prej sem povedal, na kakšen način je mogoče ta problem rešiti – s konvencijo med Avstrijo in Slovenijo. Seveda v tistem trenutku se mora Slovenija odpovedati tega davka, te dohodnine. Ampak poglejte, ti ljudje so šli v Avstrijo. Oni so šli sami iskat delo – ali pa tudi v katere druge države. Ta država jim ni pomagala nič. Šli so v Avstrijo, zaradi tega ker tukaj niso mogli preživeti, ker niso dobili službe. Imeli so otroke in tako dalje. Prihajam iz občine Šentilj. Pa če gledate Šentilj–Radgona, pa celo tisto območje gor, celo Koroško, pojdite si pogledat, koliko ljudi tam v Avstriji dela za tisoč 200 evrov plače; in ravno tisti morajo največ doplačati na koncu. In koliko ljudi me kliče, pa pravijo: »Marijan, jaz imam na koncu 2 do 3 tisoč ali pa ne vem koliko evrov za doplačati. Kje naj vzamem? Kje naj vzamem? Povejte mi!« Lahko je nekoga obdavčiti, lahko! To je zelo enostavno, ampak stiske ljudi poznam, ker sem iz tistega okolja doma, jaz sem iz Sladkega Vrha doma, celo območje poznam. Tam že tretjina ljudi skoraj dela v Avstriji. Ta država bi se morala vprašati, zakaj je temu tako. Zakaj ta država ne zagotavlja pogojev, da bi se tukaj gospodarstvo razvijalo in bi lahko bili ti ljudje tukaj zaposleni in bi lahko normalno živili? Zakaj je temu tako? In zakaj ta vlada ne vem koliko tisočim direktorjem zdaj za pet razredov zvišuje plače? Samo direktorjem, ravnateljem, in tako dalje. Zakaj je to? Na drugi strani – kje je pa gospodarstvo? Gospodarstvo pa dodatno obremenjuje. Zato pa je tako, da praktično vsi, mladi, sposobni in tisti kvalitetni ljudje, zapuščajo Slovenijo in grejo v Avstrijo, Nemčijo, Švico, Anglijo in tako dalje. Kako dolgo bo to še trajalo? Kako mislite, da se bo ta družba razvijala, če bo celotna inteligenca zapustila Slovenijo? Kako bomo mi potem lahko izboljšali našo dodano vrednost z visoko tehnologijo, če ne bomo imeli visoko izobraženega kadra, ki zapušča – ne samo tukaj, tudi v zdravstvu, in tako dalje? Zaradi tega imamo tako stanje v naši družbi! Gospa ministrica, na to vprašanje je treba odgovoriti! In kaj je ta vlada, v kateri ste vi, naredila za to, da bi se tukaj stanje izboljšalo? Namesto da bi se stanje izboljšalo, imamo vsako leto več mladih ljudi, zelo izobraženih, ki zapuščajo Slovenijo. Zagotovo ne zaradi mene tukaj v Državnem zboru, ki sem vse naredil, da bi pomagal, ta vlada je pa tista, ki bi morala prinašati v Državni zbor ustrezne odločitve, da bi jih tukaj v Državnem zboru lahko podprli in pomagali tistim mladim, da bi bili srečni, zadovoljni in bi tukaj ustvarjali družine in tukaj živeli v naši domovini radi. Saj zato smo se osamosvojili leta 1991, ne pa zato, kar se zdaj dogaja, da so privilegiranci na eni strani, pa stalno večja večina ubogih ljudi … / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Gospod Pojbič, o vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 12. decembra, v okviru glasovanj. Matjaž Nemec bo postavil vprašanje ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovana ministrica, kolegice, kolegi!  Mogoče se bo na prvo žogo zdelo nekoliko nenavadno, da samo na vas naslavljam tovrstno vprašanje, ampak mogoče boste v drugem delu razumeli, zakaj prav na vas naslavljam to vprašanje.  Govorimo namreč o turizmu. Ta v naši družbi zavzema zelo širok in vedno bolj pomemben prostor, tudi v smislu razvoja naše družbe, kajti je pomemben generator razvoja kot takšnega. Zato smo se najmanj dve leti in pol – tudi na mojo pobudo, med drugim – začeli ukvarjati s tovrstnimi portali in platformami, ki ponujajo določene storitve. Govorimo o najemu stanovanj, v tem primeru Booking.com ali pa Airbnb, in tako naprej, zaradi tega, ker je tovrstno področje v Republiki Sloveniji popolnoma neregulirano. Se pravi, če želimo igrati tekmo, moramo poznati pravila, po katerih se vsi po enakih standardih tudi obnašamo. Zato se obračam na vas z določenimi vprašanji. Minilo je najmanj dve leti in pol, ko se je Vlada Republike Slovenije zavzela, tudi znotraj delovne skupine, ki jo je sestavila, da bi prerezala gordijski vozel in se odločila za to, da dokončno in končno rešimo tovrsten problem tudi zaradi sporočilnosti, ki jo damo, da smo se v Republiki Sloveniji in naša družba sposobni soočiti z izzivi sedanjega in sodobnega časa. Moram reči, da se je leto oziroma skoraj da leto in pol tudi sam predsednik Vlade osebno angažiral in obljubil, da bo do konca preteklega leta ta obljuba, ki je bila dana, izpolnjena. Danes smo v situaciji, in iz medijev je moč zaznati, da tisti, ki izvaja tovrstno storitev; prvič, ali to počnejo na zelo otežen način, in drugič, in teh je v večini, to počnejo popolnoma nelegalno. Se pravi, z vsem rizikom in z vso odgovornostjo, ki bi jo morali mi, kot odgovorni za to, da postavimo ta pravila igre, na nek način postavljamo svoje lastne državljane v situacijo, ko, prvič, ne dovolj postavljamo pogoj, zato da se generira nek razvoj družbe, in drugič, da jih silimo v to, da delujejo v neskladju z zakonodajo. Spoštovana ministrica, v tem prvem delu vas bom vprašal tisto, kar spada pod vaš resor: Kaj je bilo storjenega do danes v zadnjih dveh letih in pol, da bi se to področje, ta sektor reguliral na način, da bi lahko posamezniki, ki si to želijo, tudi legalno izvajali tovrstno storitev V nadaljevanju pa bom postavil še drugi del svojega vprašanja. Hvala lepa zaenkrat.
Hvala lepa.  Odgovorila bo mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance.  Izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa, gospod podpredsednik, za besedo in hvala lepa za vprašanje. Začeti moram s tem, da ni v pristojnosti Ministrstva za finance, da bi določali reguliranje posameznih vrst dejavnosti, tako tudi področje oddajanja stanovanj ali sob v kratkotrajni najem turistom ni področje, ki bi ga urejali znotraj našega ministrstva. Mi pa smo dolžni upoštevati regulatorni okvir pri sistemu obdavčevanja dohodkov, ki iz take dejavnosti izvirajo. Glede na trenutno slovensko zakonodajo lahko fizične osebe, ki imajo namen turistom oddati v najem sobo, del stanovanja ali celotno stanovanje za kratko časovno obdobje, dejavnost opravljajo na dva načina. In sicer kot registrirani sobodajalci, to so fizične osebe, ki opravljajo tovrstno dejavnost le občasno, skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu in gostom nudijo največ do 15 ležišč, morajo biti pa vpisani v Poslovni register Slovenije. Drugi način pa je, da se registrirajo kot samostojni podjetniki.  Kot ste sami v svojem vprašanju omenili, je v septembru 2015 Vlada oblikovala posebno medresorsko delovno skupino pod vodstvom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za pripravo akcijskega načrta za posodobitev predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom. Cilj oziroma poročilo je bilo v osnutku pripravljeno v aprilu 2016 in predlagan akcijski načrt posodobitve predpisov, ki pa, kot rečeno, ne sodijo v okvir pristojnosti mojega ministrstva. V okviru pristojnosti našega ministrstva je medresorska skupina predlagala ukrep, katerega nosilec so Finančna uprava, Tržni inšpektorat in Stanovanjska inšpekcija, in sicer poostren nadzor nad sobodajalcem na spletnih portalih, kar ste v bistvu že sami ugotovili. Glede na svoje pristojnosti več kot toliko ne morem odgovoriti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Matjaž Nemec, izvolite besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Ravno s svojim vprašanjem sem želel izpostaviti kompleksnost nezmožnosti reševanja tovrstnih izzivov naše družbe. Pobuda za moje poslansko vprašanje je prišla iz novice, ki smo jo bili deležni v preteklih dneh, ko je vodstvo Fursa naznanilo in povabilo tiste državljane, ki izvajajo tovrstne aktivnosti, da prijavijo svoje dohodke do konca novega leta, kajti v nasprotnem bodo deležni določenih sankcij. Tisto, kar je spodbudilo mene kot tistega, ki se želi ukvarjati s to problematiko, je namreč informacija, da naj bi Furs razpolagal s strani Airbnb konkretno s podatki o najemodajalcih, ki izvajajo tovrstne storitve. Zakaj je moje vprašanje več kot na mestu? Predvsem zato, ker ni vlade na tem svetu, vsaj meni ni poznano, da bi prijavila oziroma da bi podala katerikoli vladi ali pa njeni instituciji podatke o najemodajalcih. Zato me nekoliko preseneča, kajti tovrstne pobude raznoraznih vlad, da bi Airbnb dal na razpolago vladam podatke, so bile neuspešne. Če je, kako je to nam uspelo; če ni, pa me tovrstne izjave s strani Fursa čudijo. Ne da bi me slabo razumeli, sam bi si želel, da bi tovrstne zadeve bile regulirane, predvsem v izogib situaciji, kot se znajdemo v Republiki Sloveniji, ko imamo izjemno zanimivo gospodarsko panogo in del nje, ki je popolnoma nereguliran, da ne rečem dereguliran. Mislim, da je eden od izzivov, ki bi si jih morali postaviti, če smo dovolj ambiciozni, da to uredimo v čim prejšnjem in doglednem času. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Mag. Mateja Vraničar Erman, izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa.  Dejstvo je, da Furs razpolaga s podatki o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem. In na podlagi teh pridobljenih podatkov naj bi v začetku leta 2018 začeli izvajati poostren nadzor, poostrene aktivnosti. Prva od teh aktivnosti je obvestilo posameznikom, da naj do 31. januarja 2018 prijavijo tovrstne dohodke in se izognejo morebitnemu sankcioniranju. Podatka, kako je Finančna uprava pridobila podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem, nimam; niti z njim ne smem razpolagati v interesu nadzora, ki se še izvaja. Zaradi tega me je ocena, da naj bi te podatke Furs pridobil od platforme Airbnb, nekoliko čudi, niti je ne morem potrditi. Treba bi bilo natančno pogledati, kakšna formulacija je dejansko bila uporabljena.  Bistveno je, da je ob prizadevanjih za enostavnost poslovanja treba skrbeti tudi za to, da se preprečuje nelegalne aktivnosti in da se vsi dohodki, ki se dosežejo skozi izvajanje dejavnosti, na primeren način tudi vključijo v obdavčitev. Zaradi tega se mi zdi pomembno, da se tudi dohodki, ki izvirajo iz oddajanja nepremičnin v najem turistom, vključijo v davčne obveznosti posameznikov. Na ta način se zmanjšuje siva ekonomija na tem področju, kar se mi zdi pomembno. Bi si pa tudi sama želela, da pride do poenostavitve regulatornega okvira, na podlagi katerega bo mogoče potem tudi poenostaviti morebitne davčne obveznosti. V tem trenutku pa moramo davčno regulativo obravnavati v skladu z ostalo regulacijo področja izvajanja te dejavnosti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod Ivan Škodnik bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu, ki je odsoten; ter ministrici za okolje in prostor gospe Ireni Majcen, ki pa je prisotna.  Izvolite, gospod Škodnik.
Spoštovani predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovani ministrici, kolegice in kolegi poslanci! Poslansko vprašanje sem naslovil na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospoda Židana, ki je odsoten, in na ministrico za okolje in prostor gospo Ireno Majcen, ki pa je prisotna. Spoštovana ministra, hmelju so včasih rekli zeleno zlato, saj je ljudem v preteklosti, posebej v Savinjski dolini, prinašal svetleče denarnice. Vendar ni vse zlato, kar se sveti, in tudi zelena barva ni vedno simbol narave in zdravja, kot opozarja Anton Komat v reviji Zarja v članku z naslovom Sporočilo tragedije vasi Socka. V Mislinjski dolini je več hektarjev hmeljišč, predvsem med Turiško in Tomaško vasjo, v okolici Šmartnega in v Podgorju. Ker pa zaradi višje odkupne cene hmelja in izdatnih subvencij, kar tisoč evrov na hektar, zanimanje za pridelavo hmelja narašča, se v zadnjem času v Mislinjski dolini hmeljišča širijo prav do Slovenj Gradca. Zaskrbljenost ljudi na tem območju je upravičena, saj ta rastlina hmelj zahteva v povprečju več kot 20 škropljenj v rastni sezoni. Večkrat se sliši, da so škropiva za hmelj blaga v primerjavi s škropivi za koruzo. Dejstvo pa je, da se koruza škropi le enkrat letno proti plevelu, in to v času, ko je koruza še majhna. Hmelj pa se škropi v višino, škropivo potem veter raznaša po dolini med stanovalce naselij. V Slovenj Gradcu se je pred kratkim ustanovila Civilna iniciativa za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca, ki je zbrala že več kot 2 tisoč podpisov. Prebivalci Mislinjske doline namreč pričakujejo zaščito države, saj so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obljubljali, da se bodo kmetijska zemljišča, na katerih se prideluje hrana, manj škropila.  Zanima me:  Kateri izmed možnih kancerogenih pesticidov, ki jih uporabljajo na hmeljiščih, bo v naslednjih letih prepoznan kot resnično kancerogen in s tem izbrisan s seznama dovoljenih pesticidov?  Drugo vprašanje pa se nanaša na širitev zemljišč s hmeljem:  Ali se le-ta lahko širijo brez kakršnihkoli omejitev in nadzora?  Kaj naj torej storijo ogroženi meščani Slovenj Gradca, ki jim hmeljišča postavljajo le nekaj metrov stran od meje njihove parcele?  Ali v Mislinjsko dolino, ki je dokaj gosto poseljena, nova obsežna hmeljišča sploh sodijo? Najlepša hvala za vajina odgovora.
Besedo ima ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen.  Gospod Škodnik, če se boste potem še izjasnili, ali želite od mag. Dejana Židana pisni ali ustni odgovor. Izvolite, gospa ministrica.
Irena Majcen
Spoštovani podpredsednik Državnega zbora gospod Matjaž Nemec, spoštovana poslanka in poslanci!  Spoštovani poslanec gospod Škodnik, dejstvo je, da bom kot ministrica za okolje in prostor zelo omejena v odgovarjanju. Upam, da ne bo kakšne zamere. Nekako smo pri nas razbrali, da bi lahko odgovarjali na podlagi določil prostorskega umeščanja ali pa prostorskega urejanja v Republiki Sloveniji. V Uredbi o prostorskem redu Slovenije so določena pravila za urejanje prostora. In ta se uporabljajo za prostorsko načrtovanje poselitve, gospodarske infrastrukture in krajine, določanje osnovne in podrobne namenske rabe prostore, meril in pogojev za urejanje prostora, strateških in izvedbenih prostorskih aktov na regionalni in lokalni ravni ter lokacijskih pogojev za umeščanje prostorskih ureditev ter za načrtovanje in graditev objektov. Poleg tega uredba določa tudi pravila za pripravo strokovnih podlag za izdelavo prostorskih rešitev, utemeljitev in presojo njihove sprejemljivosti ter sprejemanja odločitev o izvedbi prostorskih ureditev ter pravila za pripravo poenotenih in strokovno utemeljenih prostorskih aktov. Med navedenimi akti ali pravili ni eksplicitno določenega pravila, ki bi določal minimalno oddaljenost trajnih nasadov od območij poselitev, konkretneje od stanovanjskih območij. Obstaja le splošno pravilo v 25. členu, da je treba pri načrtovanju poselitvenih območij, mest in drugih urbanih naselij zagotavljati sožitje med urbanim in kmetijskimi funkcijami; v podeželskih naseljih pa načelo, da imajo kmetijske funkcije v tradicionalno agrarnih naseljih zaradi specifičnih tehnoloških pogojev praviloma prednost. Hvala.
Gospod Škodnik, izvolite, imate besedo za zahtevo dopolnitve odgovora.
Jaz se za ta del odgovora ministrici zahvaljujem.  Prosil bi, če bi lahko dobil še pisni del odgovora. Za vprašanje, ki se nanaša na ministra za kmetijstvo in gozdarstvo gospoda Židana, pa bi prosil ustni odgovor naslednji mesec, ko bo prisoten. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Dr. Matej T. Vatovec bo postavil poslansko vprašanje ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman. Dr. Vatovec, izvolite.
Najlepša, hvala podpredsednik. Gospa ministrica, od 11. septembra letos, ko so vam predstavniki kreditojemalcev v švicarskih frankih predstavili zakon o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, so minili natanko trije meseci. Gre za zakon, ki, kot kaže, edini lahko, tudi glede na stanje odnosov med bankami in komitenti, razreši številne težave, ki so nastale zaradi zavajanja bank pri dajanju kreditov v švicarskih frankih. Zakon v osnovi določa, da ostanejo vse posojilne pogodbe v veljavi, ničen je samo tisti nepošteni del kreditnih pogodb, torej nominacija v švicarskih frankih. Kot razumem, predstavniki kreditojemalcev so se obrnili na vaše ministrstvo s tem predlogom zakona, predvsem v želji, da bi na nek način uskladili rešitve, ki jih predlagajo, da bi bilo po svoje olajšano tudi sprejetje zakona v Državnem zboru. V tem času pa so se tudi razvili različni dogodki, od tega, da se je ena od večjih bank v Bosni poravnala s komitenti in so te pogodbe potem dejansko konvertirali. Sodišče Evropske unije je izdalo sodbo, v kateri odloča, da ni bila dovolj izjava o strinjanju s tveganjem, ki izhaja iz kreditov v švicarskih frankih, kar tudi potrjuje zahtevam, ki jih imajo predstavniki kreditojemalcev v tej valuti. In pred kratkim tudi dve ugodeni tožbi na Vrhovnem sodišču v Ljubljani, ki dokazujeta, da je šlo za tako rekoč sistemsko napako pri trženju produkta kreditov, zaradi česar je seveda nujno, da se poišče ustrezna rešitev, in to verjetno na zakonski ravni.  Kot vse kaže, je šlo za namerno in tudi načrtno zavajanje kreditojemalcev, na podlagi česar so se banke okoristile. Pridobile so določene koristi, po drugi strani pa pustile preštevilne v bistveno zaostrenih finančnih pogojih, nekateri pa so zaradi teh povišanih obresti tudi v globoki finančni stiski, ki deloma tudi ogroža osnovno preživetje. Kljub vsemu v vseh teh treh mesecih, kolikor jaz vem, se vaše ministrstvo še ni odzvalo na ta predlog, niti ni predlagalo kakšne morebitne alternativne rešitve.  Sprašujem vas:  Ali sploh podpirate ta zakon?  Ali imate vsebinske zadržke do tega zakona? Če imate, kakšni so; če ne, zakaj niste prižgali zelene luči za ta zakon? Ali morda ministrstvo vztraja na alternativni bilateralni rešitvi sporov med bankami in komitenti?  Do kdaj ocenjujete, da bo ta situacija v Sloveniji rešena?
Besedo ima ministrica za finance mag. Mateja Vraničar Erman. Izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod poslanec!  Do predlaganega zakona smo zelo zadržani. Imamo številne pomisleke pravne oziroma strokovne narave; imamo, pa ne samo mi, pomisleke zaradi posega v tako imenovano dispozitivno, obligacijsko pravo. Podobno mnenje z nami deli tudi Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za Zakon o potrošniških kreditih in na splošno sistem varstva potrošnikov. Vendar ta čas nismo držali križem rok, ampak smo se potrudili in posadili za mizo predstavnike Združenja Frank ter tudi predstavnike bank in iščemo možnost za dogovorno rešitev problema. Nesporno je, da sama določitev švicarskega franka kot merilca vrednosti v kreditni pogodbi, bodisi za najem kredita v švicarskih frankih bodisi, da gre za tako imenovano devizno klavzulo, ne more biti sam po sebi nepošten poslovni oziroma pogodbeni pogoj; mora pa biti ustrezno izpolnjena predvsem pojasnjevalna dolžnost, ki jo ima banka do komitenta oziroma kreditojemalca.  V tem trenutku smo v teh pogovorih z obema reprezentativnima združenjema v fazi, ko poskušamo medsebojno uskladiti, kdaj se šteje, da so te pojasnjevalne obveznosti bile ustrezno izpolnjene oziroma s katerimi pisnimi dokazili se lahko tovrstna vprašanja dokazujejo v primeru morebitnega spora. Naš namen je, da se s skupnimi močmi dokopljemo do nekih enotnih stališč do tega, kdaj oziroma pod katerimi pogoji bi se lahko štelo, da je posamezen kredit, najet v tuji valuti, v švicarskih frankih ali z devizno klavzulo v švicarskih frankih, nedovoljen oziroma nepošten kreditni pogoj in v katerih primerih ne. Na podlagi tako dogovorjenih skupnih kriterijev naj bi potem banke pregledale na zahtevo posameznih kreditojemalcev vse kredite in tudi dogovorile morebitno konverzijo v skladu s tem, kar je z zakonom predvideno. Bistveno v našem predlogu iskanja rešitve je, da ostanemo v okviru dispozitivnega prava, v okviru priznavanja poslovnih volj obeh pogodbenih strank, ki sta v te kreditne odnose vstopali. Hkrati pa ponujamo hitrejšo pot za razrešitev nastale situacije, kot bi bila zgolj v primeru, da bi napotovali stranke, kot v letu 2015, na bilateralne pogovore s posamezno banko kreditodajalko. Zelo težko v dnevnih napovem, v kakšnem roku bi do tega skupnega dogovora lahko prišli. Kot rečeno, dva kroga pogovorov o usklajevanju kriterijev smo že opravili, nadaljujemo že v tem tednu z nadaljnjim usklajevanjem besedila sporazuma, ki bi ga na nek način verificirali na ministrstvu ter na obeh reprezentativnih združenjih. Vendar ni vse odvisno zgolj od volje Ministrstva za finance, ampak tudi od pripravljenosti obeh strani, vpletenih v ta spor, da pridemo do ustreznih kompromisnih rešitev. Hvala lepa.
Dr. Matej T. Vatovec, imate besedo, da zahtevate obrazložitev odgovora.  Izvolite.
Samo malo razjasnitve.  Zanimalo bi me:  Kako ocenjujete izide teh dogovarjanj med Združenjem bank Slovenije pa predstavniki teh kreditojemalcev? Ali so napredki, ali stojijo ta pogajanja?  Tudi iz sredstev javnega obveščanja je bolj kot ne možno razbrati, da so prišli na neko mrtvo točko, kjer enostavno ni možno doseči nekega dogovora. Druga stvar, ki me zanima, pa je sodni vidik. Kot sem že prej omenil, je Sodišče Evropske unije 20. septembra izdalo Sodbo C–186/16, v kateri, kot sem prej povedal, je določilo, da ni nikakor dovolj izjava o strinjanju s tveganji, ki izhaja iz kredita; in je tudi določilo, da bi morale banke zelo temeljito podučiti vsakega kreditojemalca, kakšni so pogoji, v katere se spuščajo, da bi bili sami zmožni potencialno oceniti znatne ekonomske posledice takšnih pogojev. In tudi kakšni bi bili obroki za odplačilo posojila v primeru velike depreciacije plačilnega sredstva države članice. Iz tega potem izhajajo tudi določene tožbe, ki so jih dobili podobni kreditojemalci v Španiji in Grčiji.  Zanima me neka daljnosežna posledica, o kateri lahko samo špekuliramo, da bi recimo nekoč zaradi tega, ker do dogovora ne bo prišlo, kreditojemalci šli na Evropsko sodišče za človekove pravice.  Kakšne bi lahko bile kazni?  Ali razmišljate o tem, da bi bil tak razplet sploh možen, da bi na koncu država plačala za zavajanja, ki so ga vodile predvsem tuje banke?
Hvala.  Ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Mateja Vraničar Erman
Hvala lepa.  Najprej glede izida dogovorov. Pogovori niso enostavni, ker ni vmes zgolj hladna ekonomska logika, ampak je vpetih tudi veliko čustev; vendar napredujemo. Prepričana sem, da z nekaj dobre volje lahko pridemo do ustreznega rezultata. Težko pa napovem, ali bo dovolj zgolj še ta sestanek, ki je napovedan za petek ta teden, ali bo potreben še en, dva ali mogoče trije dodatni sestanki; kaj več kot toliko pa verjetno ne. Ampak glede na začetna zelo različna mnenja se mi zdi, da smo doslej že precej stvari razčistili in jih zbližali. Nekaj najtrših orehov pa seveda še ostaja. Potrebno je veliko potrpežljivosti, postopnosti, kar pa vzame tudi nekaj časa, ampak v vsakem primeru se vsi udeleženi trudimo, da ti pogovori tečejo z veliko hitrostjo naprej, dobivamo se praktično tedensko in gremo korak za korakom v pravo smer.  Kar se tiče sodnega vidika oziroma sodbe sodišča Evropske unije iz Luksemburga, gre za vprašanje, da je evropsko sodišče zahtevalo, da mora biti dano pojasnilo kreditojemalcu v taki obliki, da ga lahko razume vsak povprečen kreditojemalec. Upoštevati pa moramo, da so se pravila oziroma zahteve, kako podrobna pojasnila je treba dati posameznemu kreditojemalcu, s časom spreminjala. Zaradi tega teh standardov, ki veljajo danes, ne moremo čisto enostavno aplicirati za nazaj in reči: Samo če je to, kar je danes zahtevano, tudi v kreditnih mapah izpred 15 let, je samo na ta način pojasnilna dolžnost izpolnjena. V vsakem primeru pa je eden od kriterijev, da je moral biti kreditojemalec seznanjen z vsemi okoliščinami, ki lahko nastopijo v zvezi s kreditom. Kar se tiče ESČP, ta možnost je v osnutku zakona kar ekstenzivno pripravljena oziroma obrazložena. Zaenkrat se nismo podrobneje posvečali tej problematiki, ampak iščemo rešitev, ki bo ljudem, ki so v stiski, v tem trenutku v pomoč. Vlečenje tožb nekaj let naprej tem ljudem, ki so v stiski, ne bo nič pomagalo. Hvala.
Hvala lepa, spoštovana ministrica. Nadaljujemo s poslanskim vprašanjem gospoda Danijela Krivca, ki ga bo postavil ministrici za okolje in prostor gospe Ireni Majcen.  Gospod Krivec, izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Lep pozdrav ministrom in ministricam!  Spoštovano ministrico gospo Ireno Majcen sprašujem konkretno glede legalizacije objektov iz potresne obnove po letu 1976, 1977 v Posočju. Nov zakon o graditvi objektov še ni stopil v veljavo, vendar pri sprejemanju in takrat, ko je ministrica obiskovala Posočje, je bil dogovor, da se v sklopu novelacije Zakona o graditvi objektov omogoči, da se poenostavi pridobivanje uporabnih dovoljenj za te objekte, ki so bili zgrajeni v skladu s takratnim zakonom o pospeševanju obnove v Posočju in tudi s sklepi o zazidalnih načrtih, ki so omogočali to gradnjo. V zakonu, ki je bil noveliran, večina pravnih služb v občinah ugotavlja, da je to izpadlo in da so ti objekti po zdajšnji zakonodaji, ki bo začela veljati s 1. 1., pa tudi prej, praktično črne gradnje oziroma še v slabšem položaju kot ti objekti.  Zato sprašujem ministrstvo:  Ali ima pripravljen kakšen načrt, odgovor, da se vseeno pristopi k neki olajšani pridobitvi uporabnega dovoljenja za te objekte, ki so bili takrat zgrajeni v skladu z veljavno zakonodajo, s posebnim zakonom in tudi s sklepi o zazidalnih načrtih?  Vsi ti objekti so imeli sicer dokumentacijo, ki se je glasila na dotično osebo, vendar po takratni zakonodaji ni bilo izdanih gradbenih dovoljenj in posledično tudi ne izdanih uporabnih dovoljenj. Vendar če gledamo pravno prakso, ker marsikateri od teh objektov je bil v vmesni fazi že deležen nekega upravnega postopka, saj so se recimo ob nekaterih teh objektih dogradili prizidki; in upravni postopek je normalno potekal brez kakršnihkoli zapletov. Se pravi, da je tudi upravni organ pripoznal, da so ti objekti legalno zgrajeni. Zapleti so se pojavili takrat, ko so se lastniki posameznih objektov začeli prijavljati na določene sheme, ki jih razpisujeta ministrstvi za okolje in prostor ter za infrastrukturo glede obnove, varčne rabe in podobno, saj je pogoj za kandidiranje na teh razpisih uporabno dovoljenje. Takrat je nastopil tudi ta problem. Objekt je legalno zgrajen v skladu z zakonom, v skladu z zazidalnimi načrti v takratnem obdobju, vendar ne more pridobiti uporabnega dovoljenja. In nastal je zaplet, ki ste ga poskušali rešiti z novelacijo Zakona o graditvi objektov. V skladu z dogovori z župani v teh občinah je bilo to nekako usklajeno, vendar je kasneje v končnem besedilu izpadlo.  Sprašujem vas:  Ali boste to uredili z nekim obveznim tolmačenjem?
Hvala. Ministrica, izvolite, imate besedo.
Irena Majcen
Hvala lepa za vprašanje, spoštovani poslanec Danijel Krivec. Dejstvo je, da v zakonu ne moremo nekega dela reševati povsem izključeno, še posebej, če štejemo, da so ti trije zakoni obsežno gradivo. Tudi sami ste navedli, da v upravnih postopkih pred upravnimi enotami ni bilo težav. Tudi v vprašanju je razumeti, da objekti, ki so bili zgrajeni v skladu z zakonodajo, so seveda legalni. Težave pri črpanju finančnih sredstev, to je pri Eko skladu, priznam, da s tem pa nisem seznanjena, danes slišim to prvič. Treba je pogledati, še posebej, če je prosilcev več; res pa je, da sedanja zakonodaja omogoča tri možnosti legalizacij, čeprav objekti, ki so bili zgrajeni po potresu leta 1976 in v skladu s takratno zakonodajo, seveda ne morejo biti nelegalni. Mogoče bi me kateri od županov seznanil kaj več s težavami, ki jih imajo občani s koriščenjem sredstev pri pregledu dokumentacije na Eko skladu, pa sem prepričana, da se da to zadovoljivo rešiti brez popravka zakonodaje. Dejstvo je tudi, da Ministrstvo za okolje in prostor po vsebini pokriva res pestro paleto stvari, mi ni težko priznati, če bi morala sedaj na pamet povedati vse vsebine, jih prav gotovo vseh na pamet ne poznam. Zagotavljam pa vam, da pogrebna dejavnost ni predmet, ki ga pripravljamo in urejamo na Ministrstvu za okolje in prostor, ampak je za to pristojno ministrstvo za gospodarstvo, da bova za kasnejše obdobje to vedela. Torej ministrstvo za gospodarstvo ureja pogrebno dejavnost; ne mi. Dimnikarje pa seveda na Ministrstvu za okolje in prostor, glede tega pa ni težav, to pa prevzemam. Hvala.
Gospod Danijel Krivec, želite besedo za dodatno vprašanje? Izvolite.
Hvala ministrici za odgovor in tudi to, da je počakala na moje vprašanje, vendar se ne morem znebiti občutka, da se nisva razumela. V praksi nastopajo problemi zato, ker se te objekte, ker nimajo uporabnega dovoljenja, tretira kot nelegalne objekte; kar niso, kar ste tudi sami ugotovili. Imajo dokumentacijo, imajo zakonsko podlago iz leta 1976, imajo sklep o zazidalnem načrtu; vendar nimajo gradbenega dovoljenja in posledično nimajo uporabnega dovoljenja. In zdaj je po moje nepravično ali pa tudi neetično, da bi vse te ljudi, ki imajo take objekte zgrajene v skladu z veljavno zakonodajo v tistem času, prisilili v to, da legalizirajo objekte v skladu z zdajšnjim zakonom, ki ureja črne gradnje. Ti objekti niso črne gradnje. Zato sem jaz konkretno vprašal, ali na ministrstvu glede na to, da je bila takrat obljuba županom v Posočju, da se bo pripravil en člen, ki bo te izjeme upošteval, ker so ti objekti bili legalno zgrajeni in imajo pravico pridobiti na koncu tudi uporabno dovoljenje; vendar ne po postopku kot velja za vsako črno gradnjo, ker to je pa nedopustno. To je dodaten strošek za vse te ljudi, ki so takrat nadomestne gradnje pridobili legalno, v skladu s takrat veljavno zakonodajo. In jim po mojem mnenju pripada – tako ste se tudi dogovarjali – tudi nek postopek, ki bo skrajšan, da pridobijo uporabno dovoljenje. Bilo bi nedopustno, da morajo ponovno delati dokumentacijo, da tak objekt, ki stoji v naravi že več kot 30 let, ponovno legalizirajo. Sigurno pa tista dokumentacija, ki jo imajo shranjeno, ki se glasi na njihovo ime, ne bo zadostna podlaga v skladu z zdajšnjim zakonom. Jaz menim, da morate o tem resno razmisliti in pripraviti neko tolmačenje ali pa obvezno razlago glede teh objektov.
Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Irena Majcen
Od treh možnosti legalizacije je tudi možnost legalizacije za objekte, zgrajene pred 1. 1. 1998. Za te objekte je možna pridobitev dovoljenja, če izpolnjujejo določene pogoje; in sem prepričana, da ti objekti, ki so bili zgrajeni takrat, omogočajo vse te pogoje. To dovoljenje je pogojno, ampak to ne pomeni, da je ta pogojnost takšnega obsega, da bi bilo možno ta dovoljenja odvzeti. Gre za varovanje javnega interesa, če bi se kadarkoli kasneje izkazalo, da je tako legaliziran objekt okolju nevaren. Spoštovani poslanec, vseeno bi povedala, če je objekt v času obnove v Posočju bil zgrajen skladno s takrat veljavno zakonodajo, ni nelegalen, se opravičujem. To vam zagotavljam, ne da podrobneje karkoli pogledam, kajti objekti, zgrajeni v skladu z zakonodajo, so legalni. Kakšna je bila dolžnost investitorja za izgradnjo takega objekta, je bilo določeno v zakonu. In če sem vas pravilno razumela, na upravni enoti taki investitorji nimajo težav, dobivajo tudi dovoljenja za prizidavo ali kakšne druge postopke. In če sem vas pravilno razumela, ste mi razložili, da so težave na Eko skladu, za kar pa mislim, da je možno rešiti z razgovorom. Ampak res bi rada, da mi eden od županov vseeno navede vsaj en konkreten primer, ker se je pri takem dogovarjanju pa le treba nasloniti na določene podatke. Kar tako na splošno, to vam zagotavljam, pa za te legalne objekte, zgrajene po potresu leta 1976, stvari ne moremo reševati. Hvala.
Gospod Danijel Krivec, imate postopkovni predlog.  Izvolite.
Hvala. V skladu s poslovnikom predlagam, da se opravi razprava o odgovoru ministrice, ker vidim, da določenih stvari ne razume in poenostavlja. V roki imam zapisnik med župani in ministrstvom iz maja 2015 in 2016, ko ste se pogovarjali o tem, kako zadevo rešiti. Vi govorite o konkretnih primerih, jaz vam zagotavljam, da konkretni primeri so bili, kjer sem tudi sam poskušal reševati z Eko skladom; vendar če je v razpisu pogoj uporabno dovoljenje za objekt, ti objekti ne morejo kandidirati. In ko so šli na upravne enote, je bilo napotilo – v skladu z zakonodajo opravite postopek, kot če bi bili črnograditelji. In to je nedopustno, to vam zagotavljam, kajti ti objekti so zgrajeni z neko veljavno dokumentacijo, ki jo je takrat zakon predpisoval. In ni nobene potrebe, da bi morali ponovno naročati dokumentacijo pri projektantih, opraviti celoten postopek, ker so bili v nekem obdobju zgrajeni v skladu z zakonom o pospeševanju gradnje v Posočju, letnik 1976, 1977; in v skladu z lokacijskimi dokumentacijami oziroma sklepi o zazidalnih načrtih, ki so bili sprejeti za posamezno naselje. Ampak zaradi birokratske togosti in nerazumevanja ministrstva, pa vidim, da tudi ministrice, bodo ti ljudje ponovno plačevali dokumentacijo, za katero so že bili enkrat izterjani, v skladu s takratno popotresno obnovo. Res je, da so bili takrat tisti najeti krediti zaradi inflacije hitro poplačani, vendar je bila dokumentacija všteta v popotresno obnovo takratnih objektov. In vsi ti montažni objekti so v večini imeli neko legalno podlago. In vi zdaj od teh ljudi zahtevate, da se enako obnašajo kot običajni črnograditelji, kajti zakon, ki je zdaj na mizi, ki smo ga sprejeli in bo začel veljati s 1. 1., nima v tem primeru nobenih olajšav. In jaz trdim, da je to neprimerno, in verjamem, da bo še kdo kakšen drug postopek sprožil. Ne bom pa komentiral, kaj bodo župani in posamezni vlagatelji naredili. Želim, da se o tem opravi razprava, kajti vidim, da nekateri določenih pravnih podlag ne razumejo.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj. Nadaljujemo s poslanskimi vprašanji.  Gospod Jožef Horvat bo postavil poslansko vprašanje ministru za javno upravo gospodu Borisu Koprivnikarju. Izvolite, gospod Horvat.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani minister za javno upravo in podpredsednik Vlade gospod Boris Koprivnikar, lepo vas pozdravljam! Gospod minister, ponavljava vajo oziroma ponavljava razred, tako pač je, če razreda dobro ne opravimo. Po mojem trdnem prepričanju z uvedbo aplikacije na upravnih enotah, ki med drugim daje output oziroma izpisuje potrdila o opravljeni upravni storitvi, prihaja do kršitve 11. člena slovenske ustave. Ustava Republike Slovenije v 11. členu določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina in madžarščina. Predno nadaljujem, gospod minister, spoštovani kolegice in kolegi, moje vprašanje, ki ga gospodu ministru že drugič postavljam, naj poudarim, da je edini moj motiv, zaradi katerega ponavljam poslansko vprašanje, izključno, verjemite, izključno zato, da bi še naprej med večinskim slovenskim narodom in med italijansko oziroma madžarsko narodno skupnostjo veljalo sožitje. Gospod minister, tudi drugi odstavek 62. člena Zakona o upravnem postopku določa, da na območjih občin, kjer sta pri organu poleg slovenščine uradna jezika tudi italijanski ali madžarski jezik, upravni postopek teče v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti, če stranka v tem jeziku vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začne, oziroma če stranka to zahteva kadarkoli med postopkom. Gre torej za zelo jasno določitev, v katerih primerih in na katerih območjih v Sloveniji morajo upravni organi poslovati samo v slovenskem jeziku oziroma tudi v jeziku narodne skupnosti. Edini kriterij za to je območje, kjer prebiva posamezna narodna skupnost; in ne sedež upravnega organa in njegovega krajevnega urada, ki opravlja svoje naloge na dvojezičnem območju. Ponavljam, s 1. januarjem letos je začela veljati nova računalniška aplikacija, v lanski jeseni je bil testirana. Če recimo jaz danes, ki nekako gravitiram v upravno enoto Lendava in prihajam iz čiste slovenske vasi in občine, ne dobim slovenskega potrdila o opravljeni upravni storitvi, ampak dobim dvojezično; to seveda pri ljudeh vzbuja nelagodje, slabo voljo in polnijo se knjige s pritožbami. Te knjige na upravnih enotah so bile danes več ali manj polne samo pohval, zdaj so pa pritožbe. Gospod minister, midva na najinih funkcijah najbrž, jaz tako razumem, imava nalogo in dolžnost, da delava za ljudi in delava tisto, kar piše v slovenski ustavi. In to vas še enkrat prosim.
Minister gospod Boris Koprivnikar, izvolite, imate besedo.