37. redna seja

Državni zbor

22. 1. 2018
podatki objavljeni: 22. 1. 2018

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.  Pričenjam 37. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Jasna Murgel, gospod Jan Škoberne, gospa Erika Dekleva, gospa Marija Bačič do 14. ure, dr. Simona Kustec Lipicer od 15. ure dalje, gospa Urška Ban od 15. ure dalje, Violeta Tomić od 17. ure dalje, dr. Vinko Gorenak, mag. Andrej Šircelj, dr. Anže Logar, gospod Dušan Radič, gospod Kamal Izidor Shaker, gospod Tomaž Lisec, gospod Peter Vilfan, gospod Franc Jurša do 15. ure, gospod Uroš Prikl do 13. ure, gospod Roberto Battelli, dr. Dragan Matić od 19. ure dalje, dr. Mitja Horvat od 19. ure dalje, mag. Aleksander Kavčič, Miha Kordiš, med 15. in 20. uro pa bom odsoten tudi sam.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 15. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda 37. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek 15. januarja 2018 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora  (nadaljevanje) Predlogov za umik posamezne točke iz dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s klicem. Prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.  Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, nihče pa ni bil proti. (Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 37. seje zbora določen. Postopkovno, dr. Vinko Gorenak.
Ja, hvala lepa. Zdaj, predsednik, poslanka vprašanja so seveda ena od pomembnih mehanizmov v Državnem zboru, kot tudi v, bom rekel, parlamentarni demokraciji ter seveda delitvi oblasti. Za opozicijo to še posebej. In iz temeljnega razloga, ker so samo tako in na ta način lahko upravljamo tudi svoje delo, da ali opozarjamo Vlado ali ji predlagamo, ali jo sprašujemo po posameznih zadevah. Zdaj, jaz, glede nato, da spremljam delo Državnega zbora od leta 2004 moram reči, da kej takega kar se dogaja tej Vladi še ni bilo. Namreč prvič, manjkajoči ministri, tolikokrat kot ste zgodi tukaj v tej Vladi, se ni zgodilo nikoli. To bi moral in pogledal lahko tudi predsednik Vlade, v obdobju med 4 in 8, zlasti pa, ko smo predsedovali in, ko smo imeli, bom rekel, samo po enega državnega sekretarja in ne dva, tako kot je sedaj ali celo več na finančnem ministrstvu, je bilo povsem jasno, na poslanskih vprašanjih ministri so z izjemo službene poti v tujino. V tej Vladi se to neprestano dogaja, da pač imajo dopust ali so odsotni iz kakšnega drugega razloga. Poglejte, jaz imam poslansko vprašanje za ministra za pravosodje gospoda Klemenčiča postavil v mesecu novembru, ko je bilo to aktualno, namreč poslansko vprašanje moje, se je glasilo na temo postopkov zoper gospoda Zalarja in gospoda Fišerja, vemo kako daleč so ti postopki in do danes recimo ministra ni, do danes ga ni. In danes je že tretje zasedanje Državnega zbora, ko ministra ni. Jaz ne vem, danes piše na, torej na vašem obvestilu piše, da je v tujini iz takih in takih razlogov. To je verjetno opravičen razlog, to je po Poslovniku opravičen razlog, vendar v preteklosti ni bilo tako, na prejšnjih zasedanjih. Ne samo pri tem ministru, tudi pri ostalih ministrih, jaz opozarjam, da ni mogoče in si ni mogoče dovoliti pravzaprav tega, da ministra recimo ni zaradi dopusta ali zaradi ne vem česa, obiska v neki regiji ali kaj podobnega. Še enkrat pravim, da ne govorim sedaj o današnji odsotnosti gospoda Klemenčiča, ker ste jo formalno opravičili v skladu z internimi akti, ki jih imamo, ampak govorim tudi na splošno in govorim o tem, da kaj meni zdaj pomaga odgovor na to poslansko vprašanje meseca februarja, ko bodo postopki zoper ta dva gospoda zastarali, to meni nič ne pomaga, če seveda minister ne prihaja v Državni zbor. Jaz razumem, da je pogosto lahko odsoten zunanji minister, to je meni bolj razumljivo, ker ima ogromno poti v tujino, samo, da je pa pravosodni minister kar naprej odsoten je pa malo vprašljivo. Jaz predlagam proceduralno predsednik, da naredijo vaše službe eno analizo ali pa en pregled na tem področju za čas tega mandata, to primerjajo s prejšnjimi mandati in, da vendarle nekako opozorite kot predsednik Državnega zbora Vlado, da naj zagotavlja prisotnost ministrov, to je moj proceduralni predlog. Hvala lepa.
Najprej bom seveda ugotovil, da za današnjo sejo, ker to imam v nadaljevanju v besedilu so opravičeni gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, ki se udeležuje zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve, potem mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance, ki je na zasedanju Evro skupine in Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, mag. Goran Klemenčič, minister za pravosodje, ki ima službeno pot v sklopu kandidature za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope,   (nadaljevanje) dr. Maja Makovec Brenčič od 15. ure dalje, ki se udeležuje Svetovnega foruma o izobraževanju v Londonu, ter iz zdravstvenih razlogov mag. Vesna Gyerkös Žnidar. To povem za tiste, ki danes manjkajo. Mislim, da je osnovna zadeva poslovniško urejena, kdaj so tovrstni izostanki pravzaprav dopustni. Strinjam se pa tudi s tem, da je osnovno orodje, ki ga ima opozicija, zastavljanje poslanskih vprašanj. Lahko naredimo tudi takšno analizo, ker je takšna analiza smiselna pri tovrstnih zadevah. Tako lahko samo rečem, da si želim sodelovanja Vlade v polnem obsegu, in vsaj danes ni mejnih zadev, kdaj so pa tudi že bile, se strinjam. Opozorili ste, in mislim, da so s tem izpolnjeni pogoji, da lahko nadaljujemo sejo.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.   V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 43 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. O upravičeno odsotnih sem že govoril. Na e-klopi pa je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Mag. Alenka Bratušek, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Najlepša hvala. Lep pozdrav vsem! Gospod Cerar, državo ste uspeli pripeljati do največje stavke javnega sektorja v zgodovini naše države. Kdo bo za to prevzel odgovornost? Kdo bi, po vaše, moral prevzeti odgovornost za to, da bo prišlo do te največje stavke v zgodovini naše države? In še: Kako boste ukrepali, da ob tej stavki preprečite kaos v državi?  Od leta 2008 v naši javni upravi velja enotni plačni sistem. Seveda se lahko sprašujemo, ali je dober. Dejstvo je, da z njim niso zadovoljni vsi, praktično od začetka uveljavitve so na mizi ideje o izstopu iz tega plačnega sistema. Veliko sindikatov javnega sektorja ocenjuje, da poklic, ki ga zastopajo, ne sodi v enotni plačni sistem. Je pa dejstvo, da vse od leta 2008, torej deset let, so oziroma smo vse vlade bolj ali manj uspešno veslale znotraj tega plačnega sistema. Vaša Vlada je prva v desetih letih, ki je enotni plačni sistem začela podirati, ob tem pa seveda nima ne ideje in ne rešitve, kaj je boljše od tega. Junija 2016 ste podpisali ločen dogovor s policisti, ko so le-ti zaostrili stavko. Marca 2017 ste z zdravniki podpisali aneks h kolektivni pogodbi, ko so napovedali stavko. Novembra 2017 ste za do 20 % zvišali plače direktorjev in ravnateljev v javni upravi. Upravi SDH ste želeli za 40 % povišati plače. In ob vsem tem ste mislili, da bodo vsi ostali javni uslužbenci ostali tiho in mirno čakali na trenutek, ko se boste usmilili tudi njih. Ko ste podpisali aneks z zdravniki, so vam ostali javni uslužbenci jasno povedali, da pričakujejo, da boste tudi njih obravnavali enako. Tudi medicinske sestre so pripravljene stavkati, preostali sindikati javnega sektorja bodo zahtevali enako, po dogovoru z zdravniki tudi SVIZ pričakuje zvišanje plač.   (nadaljevanje) Vse to smo lahko takrat brali. Opozoril je bilo veliko, upoštevali niste nič. Kakšen je torej načrt Vlade, povezan s plačami javnih uslužbencev, in kako ste lahko dopustili, da so vam stvari tako zelo ušle iz rok?
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa, spoštovana poslanka Bratušek. Najprej naj povem, da seveda kakšnega kaosa ne sme biti in ga ne bo, in mislim, da so ti toni morda preveč dramatični in vzbujajo neko nelagodje, je pa dejstvo, da se pripravlja opozorilna stavka velikega dela javnega sektorja, in to jemljemo v Vladi z vso resnostjo. Vi veste, da že od samega začetka dela te Vlade, ki jo vodim, vodimo zelo intenziven dialog s sindikati in nasploh s socialnimi partnerji. Naša Vlada je bila tista, ki je po več letih predhodnih sploh prva vzpostavila ponovno socialni dialog, da se pogovarjamo z delodajalci, predstavniki delavcev in tako naprej. Dogovori se nanašajo na postopno sproščanje varčevalnih ukrepov in odpravo plačnih anomalij, kar ni bilo urejeno že od leta 2008, se pravi naša Vlada je pravzaprav dobila vse zadeve na kupu, ki so se leta in leta kopičile v škodo, bi rekel, vseh teh, ki se danes seveda zbirajo v stavko in v škodo tudi našega gospodarstva, in zato je tudi naša država potonila v krizo. Zdaj nam gospodarska rast, ki jo ta Vlada spodbuja s številnimi ukrepi, omogoča, da postopno dvigujemo stroške v javnem sektorju, ki so jih bile pretekle vlade dolžne, da jih omejijo, in to prav zaradi te pretirane uporabe oziroma porabe javnega sektorja, ki je pač enostavno gospodarstvo ni zmoglo. Mi se torej odgovorno in redno pogajamo s socialnimi partnerji. Smo v dialogu in pri tem ustrezno sorazmerno, torej, čim bolj pravično, kolikor se da, delimo učinke te gospodarske rasti tudi na zaposlene v javnem sektorju. In naj poudarim, da smo samo v zadnjih 2 letih maso plač v javnem sektorju povečali za 10,7 %, povprečna plača pa se je v teh 2 letih zvišala za 7 %. Vemo, da je bil prej trend ravno nasproten. Naša Vlada je vse te trende obrnila navzgor. Zdaj seveda so apetiti jasno na vseh koncih večji, vsi čutijo to potrebo, ker so bili leta in leta prikrajšani, vendar že naša Vlada, poudarjam, 10,7 % več za maso plač, 7 % več za povprečno plačo. Povečuje se število zaposlenih v javnem sektorju, postopno, preudarno tam, torej kjer storitve državljani najbolj potrebujejo. Prinašamo nove zaposlitve, na šolskem področju, na področju zdravstva, na področju socialnega varstva. Ob tem pa število zaposlenih na ministrstvih in organih v njihovi sestavi, to se pravi v ožji državni upravi, kjer varčujemo, pa celo dodatno zmanjšujemo. Dejstvo je torej, da Vlada v celoti izpolnjuje prav vse zakonske in dogovorne zaveze, drugič, da se plače in število zaposlenih stalno povečujejo, vendar v skladu z zmožnostmi, da so prenehali veljati že skoraj vsi varčevalni ukrepi v času naše Vlade, razen tistih s sporazumom dogovorjenih 2 ukrepov za leto 2018, in da stalno poteka dialog. Zato je res težko razumeti te izjemne pritiske sindikatov z enormnimi zahtevami po dodatnem denarju, ki dosegajo skoraj milijardo, ampak kljub temu mi to jemljemo, bi rekel, odgovorno, spoštljivo do sindikatov in se z njimi seveda bomo o tem pogovarjali. Omenili ste ločeno stavko policistov in dogovor z njimi. Ta dogovor je imel osnovo v zavezi ene od preteklih vlad in pisno soglasje vseh ostalih sindikatov, to je Vlada enostavno zaradi prejšnjih zavez naša Vlada torej morala izpolniti, tukaj nismo imeli manevrskega prostora. Stavka zdravnikov je pa mimo volje naše Vlade dejansko pripeljala to Vlado, nas prisilila v pogajanja. Zato da bi lahko to stavko umilili, da bi državljanom omogočili čimprejšnji neoviran dostop do ene ključnih javnih zdravstvenih storitev, je Vlada na to sprejela kompromisni dogovor s to poklicno skupino, ampak hkrati tudi zavezo, da bo ohranila primerljiv položaj primerljivih delovnih mest z zdravniki. In že v aprilu 2017 smo podali tudi predlog ureditve tega vprašanja. In tudi pri protestu gasilcev, ki edini niso sprejeli uravnoteženega dogovora o odpravi plačnih anomalij, je Vlada še dodatno iskala soglasje vseh ostalih sindikatov. Torej nujno nismo šli v neke… / znak za konec razprave/ solo akcije, ampak smo iskali soglasje ostalih sindikatov, pa čeprav je šlo samo za minimalne spremembe kolektivne pogodbe za javni sektor, nismo dosegli tam soglasja. Pri soočanjem s sedanjim najavljenim strokovnim valom bo Vlada ravnala skladno s svojimi sklepi, zakonskimi možnostmi in predvsem v skrbi za dobrobit države in njenih ljudi. Nadaljevali bomo s pogajanji o stavkovnih zahtevah in iskali čim bolj pravičen in seveda javnofinančno vzdržen kompromis, ki bo javnih uslužbencem omogočal stabilno in primerno plačilo, gospodarstvu pa nemoteno uspešno delovanje, da bo lahko zaposlovalo in povečalo gospodarsko rast.  Hvala lepa.
Poslanka mag. Alenka Bratušek, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Ja. Jaz sicer mislim, da si tako mi kot slovenski narod zaslužijo malo bolj konkreten odgovor glede stavke, ki se pripravlja oziroma se bo izvedla. Je pa dejstvo, da so javni uslužbenci v preteklih letih pokazali, da so odgovoren partner. Vsi ukrepi na področju plač, ki so bili potrebni, da smo državo potegnili iz krize, so bili z njimi usklajeni, tako da tisti, ki vam je napisal, da socialnega dialoga prej ni bilo, se je krepko zmotil ali pa namerno zlagal. Očitno je pri vaši Vladi problem v komunikaciji. Očitno sindikati vašemu ministru ne zaupajo in v njem ne vidijo kredibilnega sogovornika. Vse Vlade do danes smo znale rešiti stvari preden je prišlo do tako drastičnega ukrepa kot je splošna stavka v javnem sektorju. Že samo to dejstvo pove veliko. Potem se pa dotaknimo še zaposlenih na Sovi, ki stavkajo že mesec in pol in vi kot nadrejen tej službi ne ukrepate. Nam lahko poveste: Zakaj ne? Je Sova tako nepomembna in nepotrebna služba, ste za stavko v Sovi neposredno odgovoren vi? Očitno igrate na karte konflikta med javnim in zasebnim sektorjem. Očitno ocenjujete, da se vam bo ta stavka politično izplačala. Zaprti vrtci, zaprte šole, zaprte zdravstvene ordinacije, sladke skrbi, pravi nek vaš poslanec. Za ljudi po mojem te skrbi ne bodo tako sladke.  Gospod Cerar! Kako mislite rešiti državo, ponavljam, pred kaosom, ki lahko nastane zaradi splošne stavke? In zanima me ali ta Vlada sploh ima kakšen načrt za rešitev nastalega problema? Ali boste tudi to, ta problem pustili naslednji Vladi?
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Jaz vidim, spoštovana poslanka, da vam ni do odgovora, ampak vam je do tega, da bi kovali politične točke v tem dialogu. Pa bom še jaz povedal nekaj ker je zelo pomembno na širši ravni.  Naša Vlada je državo potegnila iz krize, ustavila naraščanje javnega dolga, ki ga je vaša Vlada enormno povečanje seveda vlade pred tem, v ponovno vzpostavila prekinjen socialni dialog ali dejstvo, kar ni izmišljotina, ampak je dejstvo, povečala plače, v vseh teh letih so šle plače, v zadnjih treh letih navzgor, usklajevali smo pokojnine, usklajevali minimalno plačo, zagotovili minimalno pokojnino na višji ravni, skratka smo šli ravno v smeri pomoči ljudem, ki so ravno v času krize, ki je kar nekaj vlad pred nami ni uspelo zmenedžirati, ni uspelo državo potegniti iz nje, pripeljale ljudi v zelo hudo stanje. Res je, napoveduje se stavke, ampak niti približno ne v tem smislu kot leta 2010, 2012 in 2013, ko je šlo za huda eksistenčna vprašanja ljudi v javnem sektorju, ko smo imeli tudi stavke, kjer je sodelovalo 80 tisoč zaposlenih, 100 tisoč zaposlenih, podobno po napovedih in izvedbi, kjer je bil stavkovni val zelo hud. Mi smo zadeve stabilizirali, za razliko od vas smo umirili stanje, zmanjšujemo javni dolg, konsolidiramo javne finance, urejamo to državo, seveda pa razumem, ljudje bi radi še hitreje še več, ampak dobivajo vsako leto več in tudi zdaj se bomo zelo resno, odgovorno pogovarjali s sindikati. Smešno pa je, da s perspektive preteklih obdobij, ko je bila Slovenija v hudi krizi, ko smo tonili, ko smo bili neugledni, ko je prišlo do razprodaje naše državne srebrnine in podobno,   zdaj razpravljati o tem kaj je dosegla ta vlada. Ta vlada zagotavlja stabilnost, zagotavlja razvoj, gospodarsko rast, seveda skupaj z gospodarstvom in drugimi deležniki in se trudi za vse te ljudi v javni upravi, pa tudi v gospodarstvu, predvsem tistimi, ki prejemajo najnižje dohodke, najnižje pokojnine, pa tudi za ostale da bi čim bolj sorazmerno, bi rekel, pravično tudi povečali njihove dohodke. Seveda pa ne moremo deliti tega, česar nimamo. In v tem je tista poanta… / znak za konec razprave/ mi moramo biti javnofinančno vzdržni. Verjemite mi, tudi jaz bi dal raje še več vsem, v vseh javnih sferah, tudi delavcem v gospodarstvu, rad bi jim dal še več, ampak lahko damo toliko kolikor država zmore, da ne bomo spet zašli v krizo. In to je zdaj tista demagogija, razdelite zdaj to, kar imamo, razdelite tudi tisto, česar nimamo, da bomo, ne vem, dobili volitve ali karkoli, potem pa bomo spet čez eno leto se spraševali kaj se nam je… / znak za konec razprave/ zgodilo, ko bo šlo vse navzdol. Na to enostavno ne pristanem, ta vlada bo odgovorno še naprej zviševala plače, odpravljala omejitev, ki so bile iz preteklih let, tako da bo za vse bolje, ampak na dolgi rok, da bo to… / izklop mikrofona/ trajnostno vzdržno. Hvala.
Poslanka mag. Alenka Bratušek, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Ja, predlagam, da o tem zakaj je vlada Mira Cerarja državo pripeljala do največje stavke v javnem sektorju, razpravljamo tudi v Državnem zboru.  Zdaj pa še nekaj dejstev. Leta 2018 bo 5 leto, ko Slovenija beleži gospodarsko rast. Leta 2014 je bila v naši državi 3,1 % gospodarska rast, gospod Cerar. Veste kdaj ste prevzeli vlado? Veste kdaj ste prevzeli vlado. In vi ste to državo potegnili iz krize. Ne se hecati. Ampak, če je za direktorje, če je za ravnatelje, če je za zdravnike, mora biti tudi za ostale in to so razlogi, to so razlogi, da ste pripeljali našo državo do največje stavke v javnem sektorju, kljub temu, da že 5 let beležimo gospodarsko rast, še vedno varčujete na javnih uslužbencih, na upokojencih, pri socialnih transferih, to so pa dejstva. Ampak, danes je na mizi stavka javnega sektorja in jaz mislim, da bi bilo prav, da se pogovorimo o tem. Tudi o stavki v Sovi, ki ste ji direktno nadrejeni, niste povedali niti besede. Ste odgovorni za to, zakaj že mesec in pol dovolite, da v očitno nepomembnem organu stavkajo zaposleni, kako tukaj trpi ugled naše države in še in še bi lahko naštevala.  Kaj boste naredili, kako naprej in predvsem kdo bi za to največjo stavko v zgodovini naše države moral prevzeti odgovornost. Jaz mislim, da je prav, da se o tem pogovorimo tudi v Državnem zboru.
Mag. Alenka Bratušek, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2018 v okviru glasovanj. Poslanka Jelka Godec, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Spoštovani, najlepša hvala za besedo. Gospod Cerar.  Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc je Vlada v tem mandatu naredila marsikaj, sprejela marsikatere ukrepe in pa tudi sklepe vlade, ki so pripomogli k temu, da se je korupcije, če gledamo samo v zdravstvu, zmanjšala, da je program oziroma projekt ničelna stopnja do korupcije v letih 2015, 2016 prinesel velike rezultate. Kar pa od ministrice, konkretno, nikoli ne dobimo odgovorov kateri so ti ukrepi, ki so zmanjšali stopnjo korupcije v letih 2015, 2016 sedaj na vas naslavljam to vprašanje, seveda s tem tudi, da samo spomnim, je bilo meseca novembra sprejeto vmesno poročilo preiskovalne komisije Državnega zbora glede nepravilnosti pri nabavi žilnih opornic, ki je pokazal, da koruptivna dejanja v zdravstvu omogočajo odtekanje denarja, kanalizacijo denarja tudi   (nadaljevanje) v ustanove dobaviteljem, ki niso neposredno povezani z zdravstvom, torej gre za financiranje tudi drugih področij s pomočjo davkoplačevalskega denarja, ki se je namenjal za nabavo recimo žilnih opornic. Po besedah Računskega sodišča, ki je opravilo že kar nekaj tudi revizij javnih ustanov prav tako prihaja do nepravilnosti tudi na drugih področjih, ne samo na tem kar kaže torej naša preiskovalna komisija. Jasno je vsekakor, da bi privarčevani denar na materialu, predvsem tudi zaradi tega, ker odteka zaradi korupcije, lahko pripomogel k skrajševanju čakalnih dob, čakalnih vrst, pripomogel tudi k temu, da bi bilo več denarja, če želite tudi za plače zdravstvenih uslužbencev, torej uslužbencev v zdravstvu, zato me zanima, spoštovani premier, glede na to torej, da je že kar nekaj časa od vmesnega poročila, da je bil projekt ničelna stopnja do korupcije v letih 2015-2016 - kateri so konkretni ukrepi, ampak res konkretni ukrepi Vlade, ki so pripomogli k zmanjšanju korupcije v zdravstvu z namenom, da se poveča kvaliteta storitev v zdravstvu, da se skrajšajo čakalne vrste in tako naprej. Torej konkretne ukrepe, s konkretnimi rezultati, sklepi Vlade, karkoli, s čimerkoli nam lahko postrežete, da bomo verjeli torej, da tej ukrepi o katerih Vlada nenehno govori, tudi vi kot predsednik Vlade, so res pripomogli k zmanjšanju korupcije, zmanjšanje odtekanja denarja iz zdravstva in pripomogli k kvaliteti v zdravstvu. Težko je verjeti namreč, kajti v zadnjem času kolikor spremljamo menjave, kadrovske menjave v bolnišnicah vidimo, da ministrica ne kliče na odgovornost odgovornih v javnih zdravstvenih zavodih kjer so potekale nepravilnosti, celo daje soglasje k imenovanju direktorju recimo, katerega je naša preiskovalna komisija dala naznanitve sumov petih kaznivih dejanj. Torej kako tudi to komentirate?  Najlepša hvala.
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa, spoštovana poslanka Godec! Torej, kot ste pravilno rekli je že Vlada na začetku mandata sprejela program ukrepov za preprečevanje korupcije za obdobje 2015-2016. In res je, ves čas si prizadevamo, da bi tudi v zdravstvu tako kot v drugih sferah zagotovili čim manj korupcije, skratka zmanjšali korupcije na čim manjšo stopnjo, skratka naše seveda vodilo je ničelna stopnja korupcije. In tukaj smo na področju zdravstva seveda sprejeli marsikateri konkreten in sistemski ukrep. Seveda o tem zdaj ne moremo v nekaj minutah vse povedati, ampak naj povem tiste glavne zadeve, ki so pomembne.  Ministrstvo za zdravje skupaj z Ministrstvom za javno upravo izvaja skupna javna naročanja zdravil in medicinskih pripomočkov. Za vse predmete so oblikovani tehnični opisi in specifikacije, ki so strokovno utemeljene in niso pisane več na kožo določenemu ponudniku, kar omogoča doseganje najnižje cene in seveda nek nadzor v teh procesih, kajti vemo, da eno najbolj, bi rekel plodnih področij korupcije v zdravstvu so prav javni razpisi. Torej, v letu 2017 je bilo po priporočilu Računskega sodišča izpostavljena evidenca drage medicinske opreme, to je aktivna podatkovna baza iz katere je natančno razvidna tudi obremenjenost posameznih naprav, podatki pa koristijo pri načrtovanju nabav medicinske opreme tako da ni mogoče tukaj spet prihajati do različnih kriterijev. Pripravljajo se tudi različna javna naročila, ki so na ta način skupna, kontrolirana, denimo skupno javno naročilo CT aparatov za vse bolnišnice, ki so izkazale takšne potrebe.  Vzpostavljena je bila spletna aplikacija, skupna baza cen oziroma tako imenovani Intravizor, ki omogoča vpogled v cene zdravstvenih materialov in njihovo primerjavo. Podatki so odlično izhodišče pri izvajanju novih postopkov javnega naročanja. Izvedeno je bilo, kot ste pravilno povedali, tudi skupno javno naročilo stentov, teh žilnih opornic, h kateremu je pomembno prispevala tudi aktivnost preiskovalne komisije, ki jo vodite vi, spoštovana poslanka. Ponudbo je, kot vemo, oddalo 9 ponudnikov. Zaradi … Večina ponudnikov, ki je izpolnjevala vse tehnične in strokovne zahteve je presegla najvišjo dovoljeno ceno, zaradi suma morebitnega kartelnega dogovarjanja je bila podana prijava na agencijo za varstvo konkurence, ki pa ni ugotovila razloga za uvedbo postopka.  (nadaljevanje) Kljub temu pa bo postopek ponovljen in prvič so dejansko zdaj vzpostavljeni tehnični standardi. Naj povem, da tudi, seveda, policija ne počiva. Tudi to je jasno pomemben del delovanja Vlade, kajti Vlada nima vseh vzvodov, da bi preprečevala korupcijo, je pa zelo pomembno, da s sistemskimi ukrepi zagotovi, da lahko tudi sami zavodi preko vodstvenih organov učinkovito delajo. No, ampak samo toliko – od leta 2014 do danes je policija na področju odkrivanja korupcije v zdravstvu poslala na pristojna tožilstva 24 kazenskih ovadb in več dopolnitev kazenskih ovadb za kar 80 kaznivih dejanj. Na področju korupcije v zdravstvu je trenutno v obravnavi še 52 kaznivih dejanj. Specializirano državno tožilstvo pa ima v fazi predkazenskega postopka trenutno 9 zadev, v katerih se obravnava 25 osumljencev, na pristojnih sodiščih pa so v obravnavi tri obsežne in kompleksne zadeve zoper skupno kar 36 obdolžencev. Tako da, vsekakor si prizadevamo, da preprečujemo in predvsem tudi preganjamo tiste, ki so storili kazniva dejanja korupcije, v kolikor sumi na to napotujejo.  Kar zadeva gospoda Kovačiča, ki ste ga tukaj apostrofirali, da so bili tukaj neki indici, to še niso niti ovadbe, ampak indici podani za morebitne ovadbe … Dejansko ga je svet zavoda 15. januarja 2018 imenoval za v.d. direktorja, govorimo o Splošni bolnišnici Celje, ampak ta gospod se seveda ne bo prijavil na februarski razpis, tako da tukaj enostavno gre za situacijo, ko je bilo nujno treba zamenjati prejšnjega… / znak za konec razprave/ direktorja, mag. Ferjanca, ker ni pripravil oziroma sprejel finančnega proračuna kar za dve leti pravočasno, poleg tega pa je povzročal še finančno škodo zdravstvenemu domu. Zato smo skupaj, potem ko je svet zavoda sprejel ukrep, Vlada hitro sprejela tudi soglasje, da / nerazumljivo/ lahko nov postopek in predvidevam, da bo v februarju ta postopek ustrezno izveden in bo tukaj novo vodstvo. Medtem ko ponavljam, da ta gospod, na katerega kažejo indici… / znak za konec razprave/, pa še ni bil ničesar obtožen. Tako da, ker je iz samega zdravstvenega zavoda, je bila torej presoja sveta zavoda, da bo lahko v tem kratkem prehodnem obdobju ustrezno vodil to zdravstveno ustanovo. Toliko za… / izklop mikrofona/ Kot odgovor, ja. Hvala.
Poslanka Jelka Godec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Gospod Cerar, kako pa vi veste, da se gospod Dragan Kovačič ne bo prijavil na javni razpis za direktorja? Torej, je res, da je to, kar se govori v celjski kotlini, če tako želite, da se točno že ve, kdo bo nov direktor celjske bolnišnice? Gospod Cerar, vprašanje za vas, ponovno … Jaz gospod Dragana Kovačiča nisem izpostavila, samo sem povedala, da… Vi ste mi zdaj povedali, za koga gre. Da se torej ne bo prijavil. Torej, tudi vprašanje, od kod to veste. To je ena zadeva.  Češ da je bilo treba zamenjati prejšnjega direktorja, tu bi se samo ustavila, gospoda Ferjanca, ker je pač naredil finančno škodo v celjski bolnišnici. Vprašanje potem naprej za vas – zakaj pa niste iskali odgovornosti pri UKC Ljubljana, UKC Maribor, ki so naredili veliko večjo finančno škodo? Pa ne opravičujem majhne ali velike finančne škode. Gospoda Kopača ste odstavili, zato ker pač ni uredil razmer na otroški srčni kirurgiji, tako je bilo vsaj v javnosti rečeno. Nihče ga ni klical na odgovornost za nastalo… Mislim, za to izgubo v UKC Ljubljana. Denar, ki ste ga namenili v UKC Ljubljana, s pomočjo interventnega zakona je namenjen dobaviteljem, dobaviteljem, za katere smo ugotavljali tudi na preiskovalni komisiji, da so povezani z določeno stopnjo korupcije oziroma sumi stopnje korupcije. Še enkrat vas sprašujem – kako so skupna javna naročila pripomogla k temu, da so se skrajšale čakalne vrste, pripomogla… / znak za konec razprave/ k temu, da se je privarčeval določen denar na medicinskem materialu, ki se je potem (koliko je tega bilo, če lahko ocenite?) namenilo za skrajševanje čakalnih vrst, za bolnike, za zdravnike, ki izgorevajo, medicinske sestre, in tako naprej? Koliko tega denarja? Skupno javno naročilo za žilne opornice je propadlo. AVK je bila sposobna v 15 dneh ugotoviti, da ni šlo za kartelno dogovarjanje, glede na skupno vmesno poročilo… / znak za konec razprave/ naše preiskovalne komisije, ki ima dokumente, pa ne vidijo indicev, da bi začeli zadevo preiskovati. Torej… Danes pa še naprej bolnišnice kupujejo žilne opornice, če se samo tu ustavim, po veliko višjih cenah, kot je bilo na skupnem javnem naročilu. Torej… / izklop mikrofona/ kateri so, še enkrat, tisti ukrepi, ki so pripomogli k zmanjševanju…
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Ja, kot rečeno bo to moralo Ministrstvo za zdravje bolj natančno predstaviti, ker v nekaj minutah ni mogoče vsega reči. Recimo, skupno javno naročilo za opremo za urgentne centre je pomenilo seveda varovalko pred možno korupcijo in skupno privarčevanje okoli 3,3 milijona evrov, torej kar 30 %, recimo to je en tak primer. Pa ta skupna javna naročila dajejo rezultate, jaz zdaj ne morem vseh tukaj navesti, to bo pač moralo ministrstvo dejansko predstaviti podatke. Kar zadeva čakalne vrste, seveda, vsi ti prihranki in teh prihrankov ni malo, smo na ta način pridobljeni, so lahko kanalizirani tudi v to, da se odpravljajo čakalne dobe, ampak vzroki za čakalne dobe so predvsem tudi drugje, predvsem je to pomanjkanje zdravnikov, potem je prekomerno napotovanje med različnimi izvajalci zdravstvenih storitev in potem so tu seveda demografske spremembe in staranje prebivalstva. Jasno pa se tudi pojavlja tu lahko določena korupcija, če jo odkrijemo, če so indici takoj ukrepamo kot sem rekel in veste, da je bila tudi policija poleg inšpektorjev zelo aktivna na tem področju. Kar zadeva UKC, Vlada lahko tu postopa v skladu svoje pristojnosti in mi smo pozvali, tudi sam sem pozval k zamenjavi vodstva UKC, kar se je kasneje zgodilo, kajti prihajalo je do različnih nepravilnosti oziroma do različnih sumov na nepravilnosti, ki jih je treba enostavno raziskati, jaz verjamem, da te preiskave še vedno potekajo, s strani bodisi inšpektorja ali drugih organov, ne vem, kdo vse to dela in verjamem, da bodo ugotovili vse tisto kar je bilo narobe, dejstvo pa je bilo, da tu ni šlo samo za neka specifična dejanja, kjer bi iskali subjektivno odgovornost, ampak je nastala situacija, ki je bila nevzdržna. Javnost, ljudje smo izgubljali enostavno zaupanje v to ustanovo, zato je bilo treba ukrepati, no in do ukrepa je prišlo, tako, da enostavno potem ključu delujemo ta Vlada, ne samo, da se odzivamo na, bi rekel, situacije, ki so kritične in teh je ogromno, kajti naša Vlada je podedovala 10, 20 let slabih praks v upravljanju zdravstva, kot veste smo morali samo letos 136 milijonov vložiti samo v to, da smo preprečili, da bi prišlo do kolapsa zdravstvenega sistema zaradi preteklih dolgov. Medtem, ko za čakalne vrste namenjamo sredstva, tako kot smo lansko leto zagotovili kar nekaj sredstev, o tem je bilo že večkrat rečeno, bomo tudi v letu 2017 zagotovili dodatnih 11 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst, poleg vseh ukrepov. In o realizaciji tega je velikokrat govorila ministrica, ni res, da ne daje informacij na tiskovnih in drugih konferencah, javnosti sporoča te podatke, samo prisluhniti jim je treba. Hvala lepa.
Poslanka Jelka Godec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Ja, seveda moj postopkovni predlog je, da se ta tematika obravnava na eni izmed naslednjih sej. Gospod Cerar, pravite, da ste izgubljali potrpljenje in tudi ministrstvo do direktorjev UKC Ljubljana, jaz mislim, da danes izgubljajo zaupanje in potrpljenje državljani tako do ministrice za zdravje, kot do vas, ki še vedno trdno podpirate ministrico v vseh njenih ne ukrepanjih v zdravstvu. In ne red, ki nastaja v zdravstvu je tudi posledica tega, da ministrstvo enostavno ne vidi, ne sliši in ne ukrepa na vse tisto kar danes opozarjajo, tako tisti, ki so zaposleni v zdravstvu kot bolniki, kot ostali državljani. In ne, da ne slišimo ministrice, zdi se mi, da vi ne slišite nas oziroma državljanov, ki opozarjajo na nepravilnosti. Dejali ste, da je veliko prihrankov v zdravstvu, še vedno mi niste odgovorili koliko je teh prihrankov, 3,3 milijone poslušam že od leta 2014 dalje, skupna javna naročila, plenice, igle, rokavice, poslušamo že od leta 2015 dalje, ta skupna javna naročila niso prinesla popolnoma nič novega, nobenih zmanjšanj ali prihrankov na medicinskem materialu, to kot sem rekla, kot ste že omenili, tudi skupna javna naročila za žilne opornice je propadel razpis, ker so dobavitelji enostavno ponudili višje cene kot je bilo zahtevano s strani Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za zdravje in danes potekajo javni razpisi oziroma nabava tega materiala v bolnišnicah po veliko višjih cenah kot je bilo zahtevano na skupnih javnih naročilih, zato, ker Intravizor ne deluje,   (nadaljevanje) zato ker ministrica ne ukrepa, čeprav bi lahko ukrepala preko sistemskih zadev, ko bi lahko dajala konkretna navodila svetom zavodov oziroma, ki so nadzorni organ vlade, ki je ustanoviteljica javnih zavodov. Torej, predsednik Vlade, čakalne dobe - jaz upam, da ste seznanjeni z njimi. In, ja, v vašem mandatu, od 2013 do 2017, se je dvignilo za petkrat število ljudi, ki čakajo nedopustno dolgo. Petkrat! In denar, ki odteka tudi zaradi preplačevanja materiala, tudi zaradi koruptivnih dejanj, bi lahko bil namenjen za skrajševanje čakalnih vrst, za storitve, za programe v zdravstvu. Vendar ne. Še enkrat, ministrica si niti prebrala ni vmesnega poročila preiskovalne komisije, niti prebrala ni. Ja, zdaj, gospod predsednik, vi odkimavate, ministrica je sama na preiskovalni komisiji povedala, da vmesnega poročila ni prebrala. Glede na to pa, kakšne kadrovske poteze vleče, nastavlja tudi tiste ljudi, ki so omenjeni v vmesnem poročilu in imajo naznanitve sumov kaznivih dejanj, pa se mi zdi, da je definitivno jasno, da popolnoma ignorira te zadeve. Mislim, da bi bilo prav, da se takšne ljudi odstrani z vseh odločevalskih funkcij, za čas, dokler se zadeve ne razjasnijo, ne glede na to, ali so samo sumi ali konkretne tožbe.
Poslanka Jelka Godec, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2018, v okviru glasovanj. Poslanec dr. Matej T. Vatovec, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Najlepša hvala, predsednik Državnega zbora. Spoštovani predsednik Vlade! Dobro veste, da v Levici nasprotujemo vključitvi tujega kapitala v projekt izgradnje drugega tira, preprosto zaradi tega, ker je Slovenija sposobna ta projekt zgraditi sama. S tem bi po eni strani ohranila v svoji lasti infrastrukturo in seveda tudi dobičke, ki izhajajo iz te infrastrukture. Zaradi tega smo vas že aprila lani pozvali, da nam predstavite oziroma pripravite načrt B, kot ga imenujemo, za izgradnjo drugega tira brez udeležbe tujih držav. Verjetno ste v tem času na nek način imeli ali pa skušali imeti ta načrt, že v času referenduma namreč so predstavniki tako Vlade kot podjetja 2TDK zatrjevali, da tak načrt obstaja, če bodo zahteve Madžarske nesprejemljive. Takrat je direktor 2TDK dan po referendumu, 25. septembra 2017, gospod Dragonja, zatrdil, da se bodo pogovori z Madžarsko nadaljevali, ampak da če ne bo prišlo do neke skupne točke, kjer se bosta obe strani uspeli dogovoriti oziroma priti na nek skupni imenovalec in bi to bilo nesprejemljivo za poslance, da obstaja ta načrt B, ki je zelo preprost - takrat je gospod Dragonja rekel, da pomeni to manjkajočih 200 milijonov evrov zagotoviti iz državnega proračuna. 27. decembra 2017 ste v Državni zbor poslali pobudo za sklenitev sporazuma z Madžarsko, zato smo zahtevali, da nas seznanite s tem načrtom B. Prejšnji četrtek je prišel odgovor na to naše vprašanje, ki pravi, da brez vključitve Madžarske ni evropskih sredstev za ta projekt. Ker nimam vpogleda v prijavo razpisa, ne morem reči, ali blefirate ali pa enostavno ste dejansko sprejeli pogoje, ki Slovenijo postavljajo v podrejen položaj naproti Madžarski. Zakaj? V takšni situaciji ste praktično postavili Slovenijo v kot, ker po eni strani, če načrta B dejansko nimate, boste seveda popustili pod vsakršnim pritiskom Orbanovih zahtev, ker vedo, da nimate alternative. Po drugi strani pa, če drži to, da ste nalašč šli v takšen razpis, pomeni, da ste vnaprej kapitulirali pred temi zahtevami. In če je to samo grožnja za javnost, torej, da bi pod temi pritiski pristali na to, da se gre v ta sporazum z Madžarsko, je očitno, da obstajajo neki drugi pakti v ozadju. Iz tega je sledilo, da ste brez težav zamenjali upravo Luke Koper. Zdaj je slišati močna namigovanja, da želite dati nezakonito odpoved tudi prvemu sindikalistu v Luki, in mislim, da to jasno kaže, v kakšno pot pelje. Zato me, jasno, zanima:   (nadaljevanje) Ali res nimate načrta B? In če je odgovor da, me zanima, kdo je za to odgovoren? Na podlagi česa ste se prijavili na razpis, ki opredeljuje sodelovanje Madžarske kot obvezno?
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Spoštovani poslanec Vatovec. Načrt izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper brez finančnega sodelovanja Madžarske bi v naslednjih letih zagotovo predstavljal znatno javno finančno breme za proračun Republike Slovenije. Mi smo šli v takšno finančno konstrukcijo zato, ker je to najmanjša možna obremenitev naših davkoplačevalcev. Če bi tako kot vi želeli to financirati iz javnih sredstev, bi morali za ta znesek obremeniti naše ljudi dodatno. Tako jih ne bo treba. Bomo dali lahko več za socialo, za zdravstvo, za karkoli drugega, kar vse tudi potrebujemo. In projekt drugega tira je ravno zaradi pripravljenosti teh zalednih držav, poleg Madžarske še 5 držav, 4 zaledne, da sodelovanje dosega boljšo razvrstitev pri kandidiranju na razpisih za evropska sredstva. Pri tem je bil eden ključnih argumentov ravno čezmejna pomembnost projekta in tudi izražena namera Madžarske za sodelovanje pri financiranju projekta. Zdaj, ko je seveda zadeva zaustavljena zaradi obravnave na sodišču, obstaja celo tveganje, da Slovenija oziroma družba 2TDK ne bo uspela črpati v letu 2017 pridobljenih evropskih sredstev v višini 109 milijonov evrov iz razpisa instrumenta za povezovanje Evrope z mešanjem finančnih virov, tako imenovani blending. In zato se državni sekretar, Jure Leben, intenzivno pogaja z Evropsko komisijo. Zdaj je bil pred kratkim v Bruslju, se je sestal s predstavniki Evropske komisije, predstavil to situacijo, da najdemo rešitev, in ta proces teh pogovorov bo trajal in bo zaključen nekje do aprila letos. Republika Slovenija nima v proračunih 2019 in 2018, seveda, načrtovanih dodatnih sredstev za višji kapitalskih vložek v projektno podjetje 2TDK, niti to ni dodatno upoštevano v projekcijah naslednjih proračunov. Če bi to želeli vnesti v to projekcijo, potem bi, kot rečeno, naše davkoplačevalce obremenili za nek ogromen denar in bi jim zmanjkalo sredstva za tiste veliko bolj nujne, eksistenčno nujne(?) zadeve. Pri čemer pa, kot sem rekel, je to sodelovanje z Madžarsko pomembno, ker prinaša korist že pri evropskih sredstvih, projekt je cenejši, in kar je še bolj in skupaj z vsem tem pomembno, mi obravnavamo to sodelovanje z Madžari v tem primeru in tudi v tudi primerih, kjer sodelujemo z njimi, kot strateško partnerstvo, z dolgoročno vizijo krepitve gospodarskega potenciala Slovenije. Ne gre samo za to, za drugi tir, gre za širšo zgodbo, kjer dejansko lahko Slovenijo pripeljemo na zemljevid Evrope in sveta v transportnem smislu, če odpremo tudi to, ta koridor preko Madžarske, ki je bila vedno doslej povezana s sosednjo državo Hrvaško in se je zdaj odločila, da sodeluje z nami. In udeležba Madžarske je glede lastništva in upravljanja drugega tira povsem skladna s strategijo upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije. Jaz ne morem govoriti o drugih podrobnostih vladne pobude za sklenitev tega meddržavnega sporazuma z Madžarsko, ker je to gradivo zaupne narave. Veste pa dobro, da ste bili s tem gradivom seznanjeni natančno na zaprtem delu Komisije za nadzor javnih financ 11. januarja 2018, ko so vam dali pojasnila tudi predstavniki naše strokovne vladne ekipe na zaprti seji. Vi veste, da Vlada bo ta osnutek nekega sporazuma predložila v Državni zbor. Dogovor z Madžarsko bo torej ratificiran tukaj. Takrat bo to javno, takrat bo to transparentno, tako kot je cel projekt drugega tira javen, zakonsko utemeljen, finančna konstrukcija je pojasnjena, vse je dano na pladnju, nadzor civilne družbe je zagotovljen z zakonom. Tako da ne tvegamo na ta način, da bi prišlo do česarkoli, kar bi skrivali kjerkoli. In vi boste tu poslanci odločili, ali bo ta zakon o ratifikaciji tega sporazuma z Madžarsko sprejemljiv. In verjamem, da bo. Bi pa poudaril še nekaj. Argumentacija, ki ste jo ravno poslanci Levice večkrat podali, sicer da bi manjkajoča sredstva dobili… / znak za konec razprave/ če bi denimo opustili načrt za nakup novih oklepnih vozil za Slovensko vojsko ali pa kaj podobnega, to enostavno ne moremo uporabiti tak argument, kajti v tem primeru gre za sredstva, ki so načrtovana v A. bilanci proračuna in ne v B. bilanci, kjer so načrtovana sredstva za povečevanje kapitalskih deležev države. In seveda, s tega vidika in z drugih vidikov je treba tudi jasno povedati, sodelovanje z madžarsko poteka tako, da pazimo, da ne bi seveda karkoli, denimo Luko Koper, da bi karkoli privatizirali v tem smislu, to sem že večkrat pojasnil. Tukaj gre za to, da to kar je slovenskega, ohranimo v naši lasti. Se pravi, ti riziki, ki jih navajate, niso prisotni in imeli boste poslanci v nadaljevanju, tako kot ste želeli na zaprti seji… / izklop mikrofona/
Poslanec dr. Matej T. Vatovec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala še enkrat.  Zdaj, rekli ste, da bo to vse skupaj javno, da bo Državni zbor to sprejemal, ampak dejstvo je, da sedaj vsi ti postopki tečejo tajno. Pogajanja z Madžarsko so tekla več kot eno leto že in ne vemo nič o njih. Prihajali so neki indici, kakšne so zahteve Madžarske in ni nobene ovržbe teh indicev in sedaj so se še ti zapisniki zaprli, ampak to ni bistvo.  Jaz sem vas vprašal nekaj bistveno drugega in to je to. Zdaj sami ste na nek način sedaj potrdili, da bo scenarij tak, da bo prišlo do tega meddržavnega sporazuma, ki pa ga bo moral ratificirati Državni zbor. Pod temi pogoji kot ste jih sedaj postavili, torej ko predstavniki in vlade in 2TDK grozijo, zdaj če Madžarov ne bo pri projektu, ne bo evropskih sredstev in se seveda s tem zruši finančna konstrukcija, čeprav so vse mesece pred tem trdili, da je to možno, da se da enostavno nadomestiti teh 200 milijonov iz državnega proračuna ali pa povečanjem kredita EIB, kar je tudi še vedno odprta možnost, bomo prišli do tega, da boste rekli, vi ali pa minister, ko bo na odboru ali pa kje drugje, poglejte, če tega sporazuma ne boste ratificirali, boste poslanci odgovorni za to, da drugega tira v tej državi ne bo. In tukaj govorimo o projektu, ki je verjetno najpomembnejši infrastrukturni projekt v zadnjem desetletju ali dveh. In tukaj prosim za jasen odgovor, na podlagi česa, glede na to, da ste sami rekli, da zakon še ne velja, da mi pravzaprav niti jasnega osnutka glede sporazuma, itn., kako je lahko predstavnik Vlade v Bruslju podpisal oziroma dal razpis v katerem se je jasno zavezal, da bo Madžarska sodelovala pri projektu. Tega pooblastila Vlada ni imela in nima niti zakonske podlage v zakonu kaj šele žegnja parlamenta in to je sedaj tukaj ključno vprašanje. Ker če je temu res tako in smo oddali takšen razpis, ste s tem ogrozili in strateški in finančni interes Slovenije, zato ker ne bo to neka dobrodelna akcija Madžarske, ampak bodo dobili polovico dobička podjetja 2TDK, bodo dobili tako ali drugače vpliv v koprskem pristanišču in tudi o tem kako se bo opravljalo z drugim tirom. Tako, da to je vprašanje in prosim ta odgovor podajte.
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.  Strinjamo se torej o tem, da je drugi tir za državo izjemnega strateškega pomena, in da se mudi. Seveda se mudi, ker vsak dan, ko mi čakamo s tem, ko stojimo zaradi teh raznoraznih polen pod noge, se dogaja. Kaj? Avstrija zgradi nekaj kilometrov železnice, ki jo bo povezala z Italijo in čez dve leti boste lahko samo rekli hvala lepa vsem nam tukaj in vsem ostalim in ne bo ne drugega tira ne bo ne transportnega zemljevida in ne Slovenije. Sodelovanje z Madžarsko prinaša lažji dostop do nepovratnih evropskih sredstev, prinaša javnofinančno razbremenitev proračunskih izdatkov, se pravi, naših ljudi, davkoplačevalcev, prinaša nižja tveganja izvedbe projekta, tako finančna kot tveganja zasedenosti proge, to je tveganje povpraševanja, kot tudi tveganja povezana z morebitno prekoračitvijo investicijske vrednosti projekta, ustvarja pogoje za oblikovanje novega jedrnega tovornega koridorja RFC11, katerega pobudnik in nosilec je Madžarska, in zmanjšuje odvisnost Slovenije v logistiki od konkurenčnih držav. Normalno, da se pogajamo s sosednjo državo, na diskreten način. Pogajanja vedno potekajo na diskreten način, ne pred kamerami. To je ustaljena običajna praksa v takih zadevah. Ves čas pa obveščamo Državni zbor kako to poteka, obveščamo o vsebini pogajanj, obveščamo o procesu pogajanj, tudi na zaprtih sejah, ki sem jo prej omenil.  Naj povem, da lastnik infrastrukture drugega tira železniške proge za čas trajanja koncesijske pogodbe bo družba 2TDK, v korist katere bo ustanovljena ustavna pravica na zemljiščih, ampak po izteku tega obdobja bo Republika Slovenija postala tudi lastnica infrastrukture.  (nadaljevanje) Po prenehanju koncesije bo morala družba 2TDK predati Sloveniji infrastrukturo, se pravi drugi tir, neodplačno in v stanju, ki omogoča njeno nemoteno delovanje. Torej, družba 2TDK bo v obdobju trajanja koncesije zgolj ekonomski lastnik infrastrukture, saj bodo zemljišča ves čas ostala neposredno v lasti Republike Slovenije. Skratka, ne dajemo naše zemlje, ne dajemo Luke Koper, ničesar ne dajemo, dosegamo pa ekonomsko upravičeno investicijo v strateškem sodelovanju s sosednjo Madžarsko, ki bo prineslo dobrobit tako nam kot zalednim državam, vključno z Madžarsko… / znak za konec razprave/ in seveda tudi našim davkoplačevalcem, ki bodo tako razbremenjeni tega, da bi prispevali še, recimo, 200 ali nekaj takega milijonov v takšen projekt. In to je ta konstrukcija. To je zdaj tisto, kar je treba zdaj izvesti, napeti vse moči.  Seveda pa so povsem neprimerne take izjave, moram še to oceniti, da sem zamenjal neko upravo Luke Koper, in tako naprej. To sploh ni moja pristojnost, to delajo popolnoma drugi organi, torej nadzorni svet Luke Koper, v to se nisem… / znak za konec razprave/ vmešaval, nikoli se ne bom. Tudi bi rekel tako – dejansko je za to pomembno, da Luka Koper sodeluje in lahko samo izrazim upanje, da bo uprava sodelovala, se pa nikakor in nikoli, kot rečeno, v take zadeve ne mešam. Tako da, na take… / izklop mikrofona/
Poslanec dr. Matej T. Vatovec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Ja, seveda bom to zahteval, ker predsednik Vlade ni odgovoril na moje edino vprašanje in očitno potrebujemo več časa za to, da si razjasnimo določene stvari. Jaz bi rekel samo to, da je verjetno prvo poleno temu projektu pod noge vrgel ravno minister za infrastrukturo, ko je dejal, da ga ne potrebujemo še kopico let. Ampak naj ponovim še enkrat, vi ste šli očitno, glede na to, da mi niste niti danes odgovorili, še vedno ne morem zagotovo trditi, ampak če držijo zadnje izjave gospoda Dragonje, vi ste šli v razpis, kjer ste se dejansko odrekli temu, da bi lahko imeli kakršenkoli nadzor nad tem projektom, s tem, ko ste vezali pridobitev evropskih sredstev na sodelovanje Madžarske, mimo vseh postopkov in zakonskih podlag. Mislim, da je to zelo resna stvar. Vi ste se prijavili na razpis, ne da bi zakon veljal, ne da bi imeli seveda pooblastilo kateregakoli organa oziroma Državnega zbora in mislim, da je to verjetno zelo sporen posel. Druga stvar je ta, da moramo še enkrat poudariti, da ne gre za neko dobrovoljno ali pa dobrodelno sodelovanje sosednje države. Madžarska ni nobena dobrodelna ustanova, tako kot Orban ni dedek Mraz, ki bo dal 200 milijonov kar tako. Ravno to, kar ste sedaj zatrjevali v tej dopolnitvi odgovora, ne drži. Zdaj, pri projektu bo imela Madžarska, seveda, če ne, ne bi šla oziroma ne bi želela iti v ta projekt, določene koristi. Prva je ta, da bo imela polovico dobička 2TDK, medtem ko bo samo Slovenija odplačevala kredite in to je že prvi element nepoštenega sodelovanja. Druga stvar je ta, da bo, kljub temu, kar ste rekli, da bo po koncesijski pogodbi ostalo vse skupaj v lasti Slovenije, ampak pozabili ste, da bo ta koncesijska pogodba trajala 45 let in bo imela Madžarska skoraj polovični vpliv v tem podjetju. Vsaj tako je bilo do zdaj predstavljeno. S tem, ko bo imela vpliv, bo imela vpliv na to, kako se upravlja in kako se dela s tem drugim tirom in seveda tudi, kako se posluje po njem. Še vedno niste ovrgli nobenega suma, da gre v ozadju tudi za določene vezane posle pri tem projektu, kar očitno potrjuje tudi današnji obisk madžarske delegacije v Sloveniji, kjer sta tudi predstavnika MOL in Gyseva. Ravno podjetji, o katerih se je špekuliralo … / znak za konec razprave/, da potekajo z njimi pogovori.  Tako da, nobena normalna država ne bi pristala na take pogoje, ne bi pristala na izgradnjo nekega ključnega infrastrukturnega projekta v takšnih gabaritih in zaradi tega, mislim da, bi bilo potrebno opraviti splošno razpravo o tem in ustaviti to norijo, še preden se dejansko izpelje. Zato ker ta posel, tako kot se ga zadnje tedne predstavlja, tako kot ga predstavlja Vlada, enostavno smrdi. Alternative so, to bom še vedno poudaril… / znak za konec razprave/, bilanca A, bilanca B, verjetno ste že kdaj slišali za rebalans, gre za zelo administrativen postopek in ni nobena huda in nemogoča stvar, ki bi se jo dalo narediti. Patriam za 207 milijonov pa bi se lahko verjetno tudi odpovedali. / izklop mikrofona/
Poslanec dr. Matej T. Vatovec, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2018 v okviru glasovanj.   (nadaljevanje) Poslanec Matjaž Han, imate besedo, da postavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Hvala lepa spoštovani predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, vem, da ni biti lahko predsednike Vlade pa vendarle. V preteklem tednu je bilo veliko prahu dvignjenega o tej minimalni plači, o predlogu ministrice Anje Kopač Mrak, da se minimalna plača dvigne za 4,7 % in moram reči, da je to prvič v zgodovini, da je šla ta minimalna plača nad prag revščine, seveda, če bo sprejeta. In mislim, da Socialni demokrati in tudi večina v Vladi to vidijo kot pravi in odgovoren ukrep. Seveda so se pa pojavili očitki, verjetno opravičeni, da bo nova raven minimalne plače predstavljala približek k povprečni plači oziroma tako imenovano kompresijo, ki jim rečejo gospodarstveniki med minimalno in povprečno plačo. Vendar, Socialni demokrati smatramo, da ni problem, da je minimalna plača tako visoka, problem je, da je povprečna plača v državi, v Sloveniji prenizka. Kot vi, vsi vemo, da dve tretjine zaposlenih v tej državi prejema plačo nižje kot je povprečna plača, se pravi nižje kot je 1050 evrov, se pravi, da večina v državi dobiva denarja za mesec dela med 600 in 1500 evri. Slovenija je v nekaj letih že v gospodarski rasti, tudi na račun plač in pa seveda na račun zmožnosti gospodarstva. Finančna uprava je dala podatek, da se je v letošnjem letu oziroma v letu 2017 nabralo za 920 milijonov evrov več denarja v proračun kot leta 2016, to so nenormalne številke. Spodbudno je tudi, da je gospodarstvo naredilo, da je gospodarstvo naredilo 3,2 milijardi evrov neto čistega dobička, to je 70 % več kot 1 leto prej, rezultati so fantastični, vendar ne vem zakaj je problem pri tej minimalni plači, tega enostavno jaz ne razumem. In zaradi vseh teh dobrih podatkov, seveda imamo javni sektor na nogah, upravičeno štrajka, upravičeno gre v stavko, tudi zaradi tega, ker so se oni zadnjih 8 let odpovedovali svoje plače, zato, da je država izšla iz krize. Problem ni v tej, bom rekel, srednjem sloju, problem je pa v javnem sektorju, za nas Socialne demokrate v teh najnižjih plačah in tu je treba zadeve popraviti. Seveda je tudi problem za tiste zaposlene v zasebnem sektorju, tudi za tiste, ki prejemajo minimalno plačo in pa predvsem za vse tiste, ki prejemajo to minimalno plačo med minimalno plačo in med povprečno plačo. Zavedam se, gremo proti koncu mandata, poslanske skupine, poslanci zgubljamo kompas vsi, vsi bi bili radi všečni, ljudem dajemo velike predloge, čeprav vemo, da nekatere zadeve ne moremo sprejeti, vendar pa vas kot odgovoren politik jaz in vem, da ste tudi vi, sprašujem kaj namerava Vlada Republike Slovenije narediti, če sploh kaj, do konca tega mandata, da se izboljšajo neto plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji? Tudi tistih v javnem sektorju in tistih v zasebnem. Hvala.
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa. Naj podam nekoliko širšo sliko, namreč govorimo tako kot, da moramo od zdaj naprej pomagati, da se zvišajo neto plače, torej neto plače so se že zviševale, vsa ta leta dela te naše Vlade in sicer, če pogledamo najprej preko davčnih razbremenitev. Leta 2015 smo z novelo tako imenovanega ZUJF razbremenili zavezance z dohodki nad 1,5-kratnikom povprečne plače. Potem z novelo Zakona o dohodnini smo 2016 spremenili dohodninsko lestvico za razbremenitev najbolj produktivnega in ustvarjalnega kadra, ki praviloma največ prispeva k dodani vrednosti. Potem smo sprejeli ukrepe, ki so naslovili državljane z najnižjimi dohodki. V letu 2016 smo povišali dohodkovni prag za dodatno splošno olajšavo, leta 2017 pa smo odpravili stopničasto, torej ne zvezno določanje splošne olajšave, dodatne splošne olajšave. Leta 2016 je bila uvedena davčna razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost, s tem smo spet razbremenili najbolj produktiven kader, dosegli povečanje konkurenčnosti podjetij in ohranjanje delovnih mest v Sloveniji. Znesek neobdavčenega dela plače za poslovno uspešnost se je v letu 2070 (?) iz 70 % povprečne plače v Sloveniji povečal na 100 % povprečne plače v Sloveniji. In zdaj v letu 2018 je začela veljati posebna shema za delavce napotene na čezmejno opravljanje dela,  (nadaljevanje) ki zasleduje cilj prenosa znanja in izkušenj, in po tej shemi se bo ob izpolnjevanju določenih pogojev del plače, torej se ne bo všteval v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Z ukrepi iz leta 2016 do 2017 je Vlada delo davčno razbremenila skoraj za 130 milijonov. Poleg tega pa smo imeli nedavčne ukrepe Vlade za dvig neto plač. Recimo leta 2016, od januarja 2016 kar trije dodatki ne štejejo več v minimalno plačo, torej v minimalno plačo ne vštevamo dodatka za nočno delo, za delo v nedeljo ter delo za praznike in proste dneve. Zato dejansko lahko delavci z neenakomerno razporeditvijo prejemajo višje plačilo. Januarja 2017 smo v okviru redne uskladitve minimalno plačo zvišali za 1,8 % in ne samo za pol odstotka, kolikor bi znašala zakonsko predpisana minimalna uskladitev. Potem je bila v pogajanjih s sindikati javnega sektorja dogovorjena postopna odprava varčevalnih ukrepov na področju plač in prav tako, kot veste že, odpravljamo tudi anomalije. Ta hip je, kot ste pravilno ugotovili, odprto vprašanje višine letošnje uskladitve minimalne plače in tudi sam menim, da je naše gospodarstvo v dobri kondiciji in da bi lahko zmoglo več kot zakonsko predpisano minimalno uskladitev z rastjo inflacije, ki je lani znašal 1,7 %. Tako da absolutno sem tudi sam, tudi Stranka modernega centra za to, da se ta uskladitev enostavno postavi na višji ravni, morajo pa se tu upoštevati socialni in ekonomski kriteriji, se pravi tudi interesi gospodarstva, ki pač daje zaposlitve, ki daje delovno mesto. Torej ne smemo ogroziti delovnih mest in porušiti plačnih razmerij. Dolgo rast, dolgoročno rast plač bomo omogočali še naprej tudi z investicijami, za kar je ta Vlada naredila veliko v tem mandatu, in seveda tudi ta pogajanja s sindikati, ki se zdaj že dogajajo, bi rekel, na podlagi teh stavkovnih zahtev, so z naše strani, torej jih bomo z naše strani pripravili konstruktivno, bi rekel, z ustreznimi predlogi, ki pa morajo upoštevati seveda javnofinančne zmožnosti in stanje v družbi nasploh, da ne porušimo tistega dobrega, kar smo naredili, kot sem že večkrat povedal. Toliko. Hvala lepa.
Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore. V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 35. in 36. seji Državnega zbora.  Minister za pravosodje, mag. Goran Klemenčič, bi moral odgovoriti na vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s sodnim postopkom zoper nekdanjega ministra za pravosodje, Aleša Zalarja, in nekdanjega generalnega državnega tožilca, Zvonka Fišerja, vendar je danes odsoten zaradi službene poti. Zato poslanca Gorenaka sprašujem, če želi ustni odgovor ali je možen tudi pisni? Prosim?
Hvala lepa. Jaz si seveda želim ustni odgovor zaradi tega, ker gospod Klemenčič odgovarja tako, saj veste, bom rekel, v dveh stavkih, v katerih ne pove nič. Naj pa v času, ki ga imam, ponovno opozorim na to, kar sem na začetku. Meseca novembra sem začel spraševati, kaj je s tem postopkom. Kazalo je na to, da sodišča želijo sprocesirati zadevo, kazalo je pa seveda tudi na to, da se oba gospoda izogibata. No potem je prišlo do oprostilne sodbe v Novem mestu, zdaj tečejo pa pritožbeni postopki. In 8. ali 10. februarja bodo zastarali. In seveda ne vem, kako bo gospod Klemenčič odgovoril na naslednji, torej na februarski seji, kajti imel je dvojna merila. Ko je šlo za Igorja Bavčarja, je vpil, da bodo letele glave, ko pa je šlo za ta dva gospoda, je bil pa seveda tiho, kar ni sprejemljivo in jaz bom vztrajal na odgovoru, za katerega prosim. Hvala lepa.
Minister bo torej na vprašanje ustno odgovoril na naslednji seji zbora. Sedaj bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, odgovoril na vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z izjavo ministra glede odločitve na višji ravni.  Prosim.
Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav. Hvala gospodu poslancu tudi za vprašanje. Lep pozdrav vsem ostalim poslankam in poslancem in ostalim prisotnim. Gospod poslanec me sprašuje, kdo je višja raven. Tu moram zelo jasno odgovoriti. Nad samim ministrstvom in nad ministrom in nad ministrom je višja raven Vlada kot celota in tudi Državni zbor kot celota. To bi tudi zelo rad, zelo jasno povedal, da pri iskanju lokacije za Magno, kar ste me vprašali, gospod Poslanec, ministrstvo ni sodelovalo. Na kakšen način je bila najdena lokacija, zakaj je bila to edina lokacija s katero smo bili na Vladi seznanjeni, mislim, da je v tem Državnem zboru že večkrat govorilo Ministrstvo za gospodarstvo. Tudi sam sem bil prisoten vsaj v enem primeru, ko je pristojni državni sekretar, Aleš Canttarutti, na to vprašanje odgovarjal na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in verjetno ni prav, da jaz njegove besede navajam, je pa po njihovih merilih bila to edina možna lokacija.  Ministrstvo pa je bilo vključeno v dveh pomembnih fazah. Prva faza je bila pri pripravi zakona o strateških investicijah na območju občine Hoče Slivnica in tukaj moram povedati, da po zelo dolgih usklajevanjih je predlog ministrstva, ki je bil takšen, da se v kolikor ne pride do investicije, avtomatsko vrne v prostorski načrt kot kmetijsko zemljišče in tudi da poteka v skladu z etapami. To je bilo v bistvu upoštevano. Bila pa so upoštevana tudi naši meritveni ukrepi in pogoji, ki smo jih dali pri pripravi občinskega prostorskega načrta. Mogoče najbolj pomemben meritveni pogoj, ki ni bil do sedaj običajen v Sloveniji, pa je bil tukaj upoštevan, je bila predhodna vzpostavitev novega kmetijskega zemljišča. Tukaj ne gre v bistvu za to, da se formalno neko stavbno zemljišče, ki pa je dejansko v kmetijski rabi kot kmetijsko, da se samo formalno preimenuje, ampak na področjih kjer se ne kmetuje, da se na nek dosti inovativen način, ki pa je v tujini že prisoten pri nas pa ne, da se na to površino vzpostavi, prinese živa zemlja, eni ji rečejo živica, to je večinoma 75 centimetrov plasti zemlje, ki je živa, takoj, in se v nekem roku vzpostavijo dosti enakovredna kmetijska zemljišča. To je pa tudi narejeno. Ob tem bi rad povedal še enkrat, kar sem povedal, da to ni običajna praksa bila do sedaj tukaj. Po tem je pa bila sprejeta še na neki drugi lokaciji. Sam pa pričakujem, da bodo rezultati te operacije podobni kot v tujini, torej da se vzpostavi kolikor toliko enakovredno kmetijsko zemljišče.  Pa dovolite še en podatek, ki ob vsem tem govorjenju kako se ščitijo kmetijska zemljišča, mislim da kar dosti pove. Po začasnih podatkih kmetijskega inštituta o kmetijstvu v letu 2017, se je ponovno za nekoliko hektarjev povečalo hektarji kmetijskih zemljišč, ki so dejansko v uporabi in tudi, če primerjamo recimo z letom 2010 vidimo, da število hektarjev ne upada, ampak celo nekoliko narašča. To na žalost ni bilo neko splošno stanje v prvih desetih letih naše samostojne države ali pa prvih petnajstih letih, ampak sedanje stanje je takšno.  Hvala.
Poslanec dr. Franc Trček, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala za besedo.  Poglejte, gospod minister je seveda zapeljal odgovor na svoj mlin, ampak mogoče niti ni podrobno prebral moje vprašanje. Jaz v bistvu nisem tokrat konkretno spraševal o Magmi, čeprav o tem bi lahko tudi pogovarjali nekaj ur, ampak dejansko sem vas spraševal kot podpredsednika Vlade Slovenije. Vlada je kolektivni organ. Praviloma soodloča ne s preglasovanje. In vi ste podpredsednik Vlade in daste v nekem intervjuju, ki je nedvomno avtoriziran, izjavo, da se je o tem odločilo na višji ravni in to je problematično. Navsezadnje figurirate kot en najbolj verjetnih bodočih mandatarjev Vlade kjer tudi vabite Levico in se mi tukaj postavlja vprašanje. Če ta vaš odgovor in intervju berem, tudi v luči tega kar je gospod Cerar danes odgovarjal našemu Mateju, ko je rekel, »ja, saj v bistvu ste o vsem obveščeni kaj se dogaja z drugim tirom«, potem je pa rekel, »ja takrat bo pa to transparentno«, pa njegovo izjavo, tudi nimamo vseh mehanizmov za boj s korupcijo, je po osnovni izobrazbi sem naravoslovno matematični tehnik, mi začnejo goreti vsi alarmi in tukaj je problem. Jaz dokaj poznam ozadje obeh… / znak za konec razprave/ zgodb, ampak meni je recimo resorni sekretar iz MGRT gospod Canttarutti, ja, gospod Trček, vam bi prišli povedati, če bi nas prosili, ne vem, kot poslancu iz Maribora. Jaz na srečo več o Magni izvem v Avstriji in na Madžarskem, kot v Državnem zboru. O drugem tiru tudi skoraj toliko. In to je nek velik problem, in tudi zato sem naslovil to vprašanje na vsa, in seveda, bom izkoristil poslovniško možnost, da o tem imamo neko bolj… / znak za konec razprave/ resno razpravo na naslednji seji, ker to nujno potrebujemo, ker ta mandat je že mimo. Meni je nerodno, ker je to izgubljen mandat, ni mi osebno nerodno, ker sem se tukaj štiri leta metal skoraj na trepalnice, ampak mislim… / izklop mikrofona/ da potrebujemo tudi resno razpravo.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Jaz lahko samo, spoštovani poslance, to povem, kar sem povedal. Jaz skušam ravnati, upam, da mi tudi uspe, upam, da tudi vi opazite, da se zavedam, da imam nadrejene nad sabo. Meni je vlada nadrejena, meni je v bistvu nadrejen Državni zbor, ki me je ne nazadnje tudi izvolil in ko sem govoril o nadrejenih sem zelo jasno… Mislim, jaz sem upal, ampak zdaj pač obrazlagam še enkrat, jaz vlado razumem, kot organ, ki je meni nadrejen, včasih imamo povsem enotna mnenja, ampak ko vlada sprejme mnenje, ali ga minister sprejme ali pa se od vlade poslovi. Tako, jaz pač razumem delovanje vlad, pa ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše.  Hvala.
Poslanec dr. Franc Trček, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Hvala za besedo še enkrat. Seveda bom to zahteval. Zdaj, veseli me vsaj nekaj v tem dodatku odgovora, da smo končno prišli do tega, kar mi v Sloveniji imenujemo izvršilna oblast. Vlada izvršuje kar Državni zbor sprejema. Tudi tukaj je ta mandat izgubljen, jaz delam kar ogromno t.i. parlamentarne diplomacije, pa ne kakšnih eksotičnih destinacij, ampak v državah v regiji in kamorkoli pridem, tudi nekako sprašujem, se hočem informirati kako delujejo njihovi parlamenti, kakšni so njihovi odnosi med zakonodajno in zlasti izvršilno vejo oblasti, in bom rekel, tovrstne derogacije dela Državnega zbora, kot sem priča tukaj že tri leta in pol, v nobeni primerljivi državi, s katero bi se jaz rad primerjal ni. O tem je tudi dr. Gorenak nekaj govoril. A veste, da bi v sosednji državi, kateri sem jaz najbližje, ministri tako manjkali s seje odborov ali pa da bi ministrica ne zastopala sklepa, ki ga je sprejel recimo Odbor za zadeve EU v Bruslju, ali pa če ga ne zastopa, da ne bi prišla nazaj poročati o tem, zakaj ga ni zastopala, ker s tem krši zakonodajo. Tega v nekih resnih državah, s katerimi naj bi se mi primerjali, ni. Zdaj, o tej debati nadrejenosti, podrejenosti, veste, bom odgovoril spet naravoslovno-matematično. Jaz vsebinsko vlado gledam, kot množico, ki stremi k Uniji ne pa k preseku. Vse naša vlade so po navadi bile presek v najboljšem smislu nekih partikularnih strankarskih interesov, iz naših, jaz v nebesih. In tudi zaradi tega mi potrebujemo neko resno razpravo po četrt stoletja, mi potrebujemo, bom osebno rekel, kar osamosvojitev od tako vrstnih osamosvoljiteljev, ki so si ta feud delili in razdelil in potem verjetno bo v naslednji vladi nek minister ali ministrica, kdorkoli bo, ne vem, mogoče bo naša Violeta ministrica za kmetijstvo, ki… / znak za konec razprave/ se največ s tem ukvarja, lahko malo drugače govorila od vas mag. Židan, v smislu nepodrejenosti ali podrejenosti. Zdi se mi, da tukaj potrebujemo več horizontalnosti in več stremljenja k neki vednosti. Zdaj spomnite se, da sem jaz na samem začetku mandata gospoda Cerarja označil za moralnega teologa, ne ker bi jaz osebno imel nekaj proti njemu, ampak ker se je skozi mandat to izkazalo… / znak za konec razprave/ Mi potrebujemo na te najbolj odgovorne funkcije ljudi, ki so zmožni bolj perpleksnega mišljenja in sodelovanja.   (nadaljevanje) In upam, da bomo v splošni razpravi nekako končno prišli do tega, tudi ker je to potrebno, koga bo kdo animiral na naslednjih volitvah.  Hvala.
Poslanec dr. Franc Trček, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2017, v okviru glasovanj.  Zdaj bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan odgovoril na vprašanje gospoda Franca Jurše v zvezi z nesorazmernostjo višine globe zaradi kršitve Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih.
Hvala, gospod predsednik, za besedo.  Dovolite, da začnem takole, gospod poslanec me je vprašal po stališču o konkretnem primeru… / mikrofon ni vključen/
Mikrofon, prosim.
Aha, se opravičujem. Še enkrat hvala za besedo, gospod predsednik.  Gospod poslanec me je vprašal po komentarju konkretnega primera. Ker primer verjetno še ni zaključen, ga sam ne morem in ne smem komentirati. Sprašuje me o globi zaradi hujšega prekrška nedovoljene prodaje fitofarmacevtskega sredstva. Moj predlog tistemu, ki meni, da mogoče ni bil primerno obravnavan, je, da izkoristi vsa pravna sredstva. Dejstvo pa je, da so s spremembo zakonodaje v letu 2012 prekrški pri prodaji in razpolaganju s fitofarmacevtskimi sredstvi prešli v skupino hujših prekrškov, kar pa ni doživelo nobene pripombe, ne s strani deležnikov niti s strani Trgovinske zbornice Slovenije. Gre za to, da napačna, prekomerna ali nepotrebna uporaba fitofarmacevtskih sredstev lahko tudi ogroža življenja ljudi, lahko poslabša kvaliteto bivanja, lahko pa ogroža tudi živalstvo, znani so pomori čebel, recimo, v letu 2010 in še kdaj. Jaz mislim, da tudi zaradi teh ukrepov nam je uspelo, da v 20 letih zmanjšamo količinsko uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za polovico, seveda, naši novi plani pa so še bistveno bolj ambiciozni. Pa smo kljub visokim kaznim, kljub delovanju inšpektorjev v letu 2017 ugotovili še 86 kršitev Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in za te kršitve so bile izrečene kazni v vrednosti več kot 66 tisoč evrov glob. Naj pa še enkrat poudarim, pri obvladovanju problematike fitofarmacevtskih sredstev gre prvenstveno za varovanje zdravja ljudi in varovanje okolja, v katerem živimo.  Najlepša hvala.
Zdaj bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan odgovoril še na vprašanje gospoda Ivana Škodnika v zvezi z uporabo pesticidov in širjenjem hmeljišč v Mislinjski dolini.
Še enkrat hvala za besedo, gospod predsednik. Vam, gospod poslanec Ivan Škodnik, hvala za vprašanje. Dovolite, da odgovorim na dve konkretni vprašanji. Prvo vprašanje je bilo: Ali lahko za katerega od pripravkov, ki se uporabljajo pri hmeljiščih, slutimo ali kakorkoli pričakujemo, da bo čez čas uvrščen v skupino karcinogenih ali potencialno karcinogenih substanc. Odgovor je naslednji: Opredelitev določene kemijske snovi, med katere spadajo tudi pesticidi, glede razvrščanja kemikalij se odvija znotraj Evropske agencije za kemikalije, in tu neodvisni strokovnjaki po zelo strogih kriterijih odločajo, ali je konkreten pesticid primeren za uporabo ali ne. To povem zato, ker se je v zadnjih nekaj letih število sploh možnih pripravkov pomembno zmanjšalo; zdaj govorim nekoliko na pamet, vendar mislim, da se je zmanjšalo celo za trikrat. Tako je, recimo, pri proizvodnji hmelja v tem trenutku samo še 21 aktivnih snovi. Seveda pa, spoštovani poslanec, verjetno ne jaz ne kdorkoli drug v tem trenutku ne more odgovoriti, ali bo strokovno stališče teh pomembnih strokovnjakov pri tej pomembni agenciji čez čas drugačno. Na nek način sem vprašanje tudi razumel, ali obstaja pravna možnost, da se vzpostavi zeleni pas oziroma varovalni pas med naselji in kmetijsko proizvodnjo v celoti. Odgovor je pritrdilen. O tem sicer ne govori kmetijska zakonodaja, ampak novi zakon,  (nadaljevanje) torej Zakon o prostorskem načrtovanju, ki je bil sprejet, omogoča in je bil tudi kot osnova za prostorski red Slovenije, ki je bil tudi že na Vladi na predlog MOP-a sprejet. Ta konkretni prostorski red… / znak za konec razprave/ pa daje možnost posameznim občinam, da zaradi svojih interesov, mogoče tudi zaradi bolj kvalitetnega bivanja ljudi, vzpostavijo zelene, varovalne ali kakršnekoli drugačne pasove ravno z namenom, da tudi mogoče izboljšajo kvaliteto bivanja ljudi. Najlepša hvala.
Poslanec Ivan Škodnik, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Ja, hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister, ja, jaz sem že delni odgovor pretekli mesec dobil od Ministrstva za okolje, tisti, ki se seveda tudi nanaša na to prostorsko problematiko, tako da jaz se tudi za vaš odgovor zahvaljujem. Seveda pa sem vprašal oziroma to vprašanje naslovil na vajina ministrstva, predvsem zato ker je to področje v Mislinjski dolini mogoče malo bolj aktualno, ker so se pač površine hmelja mogoče malo povečale v zadnjem obdobju, verjetno se še načrtuje. Seveda, bile so različne dileme, tudi v tem času se marsikaj, ko sem tudi v tem vprašanju navajal, da so botrovali k temu širjenju hmelja tudi boljše ali pa višje cene subvencij. Moram reči, da cene subvencij, kolikor sem preverjal, boste mi lahko potem tudi vi pritrdili ali pa še kaj dodali, niso večje kot pa pri ostalih površinah. To se pravi, to ni tisto, da bi… / znak za konec razprave/ se zaradi tega kmetje odločali, pač pa predvsem je verjetno to, da je to tržna cena hmelja, ki je na trgu, in če je to višja cena drugih kultur, jih pravzaprav tudi razumem, da se s tem ukvarjajo. Seveda pa, kar se tiče škropljenja in tega, bi pa bilo dobro čim prej tudi iz kakšnih drugih mednarodnih inštitucij ugotoviti, da je ta zadeva čim manj / nerazumljivo/, ker jaz mislim, da bodo tudi ljudje razumeli in… / znak za konec razprave/ ne bodo tako nasprotovali tudi tej kulturi. Hvala lepa.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Ja, hvala, gospod predsednik. Spoštovani poslanec, moja ocena je podobna kot vaša. Za širjenje oziroma željo po širjenju proizvodnje hmelja ne gre za to, ker se subvencije oziroma neposredna plačila večajo, v resnici so tudi zelo malo pomembna pri hmeljarski proizvodnji, ker je tam tako velika proizvodnja na hektar, da imajo v bistvu neposredna plačila čisto neko drugo, mogoče da rečem celo manj pomembno vlogo kot pri proizvodnji kakšne pšenice, koruze ali česarkoli drugega. Dejstvo pa je, da je povpraševanje po slovenskem hmelju stabilno, celo narašča, kar gre nenazadnje zasluga tudi Hmeljarskemu inštitutu Slovenije, ki dela kvalitetno in je uspešen pri proizvodnji novih sort hmelja.  Pa mogoče samo še ena informacija, ki jo mogoče poznate, mogoče pa ne, gospod poslanec … Na ministrstvo oziroma na pristojno upravo je prišel tudi zelo argumentiran spisek petnajstih vprašanj, ki so povezana z njihovo skrbjo zaradi morebitnih novih hmeljišč. Mi smo poslali na odgovore in če želite, vam potem, po koncu teh mojih odgovorov, te njihove odgovore tudi predam. Hvala.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan bo odgovoril še na vprašanje Luke Mesca v zvezi s prehranskimi nasveti v oglasni akciji »Naša super hrana«. Prosim.
Še enkrat hvala, gospod predsednik, za besedo, pa hvala vam, gospod poslanec, tudi za vprašanje. Dovolite, da kot prvo odgovorim na vaše začetno vprašanje, zakaj manjkam na seji, ob tem, da mi je znano, kdaj so seje. Zdaj, odgovor je dosti enostaven. Do sedaj je bilo stališče Vlade, pa verjamem tudi politike, da se ministri skorajda moramo udeleževati svetov pristojnih ministrov Evropske unije in na to nimamo nobenega vpliva, kdaj so. Tako da, če tudi mi poznamo, kdaj bo v bistvu v bodoče zasedal parlament, kdaj bodo poslanska vprašanja, mi ne moremo vplivati na sklice svetov. Recimo, tudi to, ko sem manjkal v decembru, sta bili dve zelo pomembni temi za Slovenijo … Prva tema je bila predstavitev in prva izhodišča držav za novo kmetijsko politiko, nenazadnje preko skupne kmetijske politike Slovenija dobi v tem trenutku milijardo   (nadaljevanje) in 100 milijonov evrov programa razvoja podeželja in nekaj čez 900 milijonov neposrednih plačil v obdobju 7 let in borimo se seveda, da bi imeli ugodno stanje tudi za naprej. Drugo je pa bilo, odprava nepoštenih trgovinskih prag za bolj uravnoteženo verigo preskrbe s hrano in boljši položaj kmetov, ker je pa tudi Slovenija sopodpisnica in je skupaj z Slovaško in Češko tudi zelo aktivna na evropski ravni.  Sedaj pa dovolite, da ogovorim na nekatera vaša vprašanja, prvo vprašanje, kolikor smo mi, kolikor sem jaz razumel je bilo vprašanje v bistvu kako razumemo stališče Svetovne zdravstvene organizacije, ki govori tudi o mesu. In jaz bi bil zelo, vam predlagam, da ste pozorni tudi za njihovo dodatno sporočilo za javnost, Svetovne zdravstvene organizacije, saj je bil pri njih občutek, da ni bilo razumljeno zadosti dobro prvo in oni so v tem drugem sporočilu za javnost zelo jasno napisali naslednje, primerjava tveganja za razvoj rakavih obolenj zaradi uživanja rdečega mesa in pridelanih mesnih izdelkov s kajenjem tobaka, alkohola in azbesta je povsem neprimerna. In ob tem je Svetovna zdravstvena organizacija v dodatnem sporočilu za javnost tudi posebej opozorila, da se na osnovi predstavljenih podatkov ljudi ne poziva, da bi mi morali prenehati uživati mesne izdelke, temveč naj bo uživanje takšnih zmerno, takšna pa so tudi nacionalna, slovenska priporočila. Če pogledate tudi priporočila, ki jih imamo objavljena na našem Inštitutu za javno zdravstvo, recimo, da je to naša najbolj vrhunska inštitucija, v bistvu boste videli dve stvari, prvič, da v bistvu zagovarjajo uravnoteženo in raznoliko prehrano in ne pretiravati z nobeno vrsto hranil, kot drugo pa kar se tiče mesa, priporočajo, priporočila meso izpostavljajo kot dober vir beljakovin z visoko biološko vrednostjo, saj vsebujejo esencialne aminokisline v zelo ugodnih razmerjih ter kot vir drugih hranil, tudi takšnih, ki jih rastlinska živila vsebujejo precej manj, na primer vitamin B12. Mogoče še v bistvu naslednje, kar se tiče informacije, da je meso lahko izjemen dober vir železa, je potrebno izpostaviti, da je to v znanosti splošno sprejeto dejstvo. Naj se navežem tudi na zadnjo vrednotenje prehranskih potreb po železu, ki ga je predstavila Evropska agencija za varno hrano konec leta 2015, kjer izpostavljajo kako dober vir železa za telo predstavlja meso in na način kakršnega ne najdemo v drugih živilih. Imam sicer sedaj še več o tem opisano, ampak, da mi časa ne zmanjka želim dati še dve v bistvu informaciji. Želim povedati, da namen promocije ni spodbujati uživanje mesa, temveč potrošnike informirati o kakovosti mesa lokalnega izvora. Navede se prednost, če so namesto uvoženih živil povečane, če se poveča uživanje živil lokalnega izvora, tudi v širšem družbenem kontekstu, zakaj se informira o mesu? Prvi sektor, ki je dosegel dogovor, da gre v javno zasebno izobraževanje potrošnikov je bil sicer sektor mleko, drugi sektor, ki ga je dosegel, verjetno tudi zaradi pomembnosti v Sloveniji je sektor dveh vrst mesa, sedaj pa smo zelo blizu tega, da se bo začelo več informiranja o vrtninah, o sadju, žitih in še nekaterih drugih proizvodih, vendar bi pa rad tu povedal, da vsa ta informiranja so možna le takrat, če se uskladi z nevladnim sektorjem, torej njihova pobuda mora biti in šele takrat potem kasneje jih država s financiranjem pa tudi strokovno spremlja. Hvala.
Poslanec Luka Mesec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Ja, hvala za besedo in lep pozdrav gospod minister. Zdaj, tudi z tem dodatnim sporočilom Svetovne zdravstvene organizacije sem seznanjen, vas pa sprašujem in opozarjam predvsem zaradi naslednjega. Glejte, v Sloveniji po podatkih statističnega urada povprečen prebivalec poje 94 kilogramov mesa na leto. To je več kot četrt kile na dan in to nas postavlja v sam svetovni vrh, med prvih 20 držav po tem koliko mesa pojemo. Po drugi strani, kot kažejo različne raziskave, ljudje pojedo bistveno premalo zelenjave in sadja, dnevni vnos naj bi bil tam okrog 60 %. In zdaj vi kot minister za prehrano, ker ste tudi minister za prehrano,   (nadaljevanje) ne samo minister za kmetijstvo, bi morali biti pozorni na to in pač korigirati to razmerje, vsaj. Jaz zdaj kot vegetarijanec bi tudi kaj drugega priporočal, recimo, da se sploh ne oglašuje mesa, ampak vi kot minister za prehrano bi pa morali biti vsaj na to, da se to razmerje korigira. In zato me prvič pač moti, da država milijon in pol denarja vlaga v akcijo, s katero se spodbuja živilo, ki se ga že tako zaužije preveč in je tudi, če greste gledat na strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dejavnik tveganja za tiste civilizacijske bolezni, ki so tudi pri nas v vrhu, kot je povišan holesterol… / znak za konec razprave/ srčno-žilne bolezni, nekatere vrste raka in tako naprej. In tukaj Svetovna zdravstvena organizacija jasno pove, da obstaja korelacija med uživanjem rdečega, posebej pa predelanega, mesa in tem. Zdaj vaši oglasi pa zgledajo tako. Vam primanjkuje železa? In potem je pač nek članek o tem, kako je železo pomembno in kako ga pač največ najdemo v mesu, kar seveda ni res, kot sem vam povedal prejšnjič, in potem pač na koncu neko priporočilo, da pač uživajte… / znak za konec razprave/ lokalno pridelano meso. Mislim, to ni reklama za lokalno pridelano hrano, ampak je pač nek precej slab članek za v prid uživanju mesa, celo… / izklop mikrofona/
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Ja, najlepša hvala, predsednik. Pa tudi vam, spoštovani poslanec, hvala za podvprašanje. Dejstvo je, da recimo timijan vsebuje bistveno več železa. Je pa tudi dejstvo, da je potrebno upoštevati, kakšne količine te začimbe je možno imeti v prehrani. Dejstvo je tudi, da so tudi stročnice dober vir železa, je pa tudi dejstvo, da vsebujejo fitate. In zato sem govoril toliko o uravnoteženi prehrani. Pa kolikor so meni znani podatki v bistvu, če kaj, v zadnjih letih v Sloveniji narašča ravno zauživanje vrtnin, pa tudi nekoliko sadja. To je verjetno tudi posledica tudi prehranske politike, pri kateri naše ministrstvo, mislim, gospa ministrica, da zelo dobro sodeluje z ministrstvom, ki pa govori o zdravem načinu prehranjevanja, to je Zdravstveno ministrstvo. Seveda pa tukaj tudi v bodoče pričakujem veliko sodelovanje.  Bi pa, čisto na kratko bi še ta čas mogoče izkoristil za naslednje. Zdaj, ko ste povedali, da se investira milijon in pol državnega denarja. V bistvu, govorim sicer sedaj nekoliko po spominu, te akcije informiranja, pa tudi promocije, za triletno obdobje bodo približno v vrednosti 3 milijone ali tu nekje. Od tega polovico zberejo sektorji, ki sodelujejo, polovico primakne država, je pa kar nekaj tudi splošnega informiranja o hrani. Tako da v bistvu v vsakem primeru ne bo milijon in pol javnega denarja za komunikacijo, kar se tiče mesa, mesnih proizvodov ali takšne in drugačne koristi ali pa nekoristi. Bi vam pa, če vam lahko dam v bistvu mogoče predlog, gospod poslanec. V tem trenutku poteka že javna razprava o novi kmetijski politiki po letu 2020, čeprav je sedaj komaj leto 2018, ampak leto 2020 bo zelo blizu. In ko smo se pogovarjali o tem na Odboru za kmetijstvo, so predstavniki kmetijstva, zlasti Kmetijsko-gozdarske zbornice, zelo jasno povedali, da v bodoče v kmetijski politiki pričakujejo več financiranja živinoreje, ker je njihova ocena, da se daje za ta sektor, ki je za Slovenijo pomemben, je financiranja premalo. In vsaj jaz se ne spomnim, da bi predstavnica vaše stranke na to… / znak za konec razprave/ odreagirala in predstavila, da je pa vizija Levice drugačna. In zato vas vabim v sredo, 24. imamo na predstavništvu Evropske unije razpravo o novi kmetijski politiki. Povabili smo visoko predstavnico Evropske komisije, da nam predstavi njihov pogled, in tam bo zelo primerno stališče, da tudi posamezne politične stranke predstavijo, predstavimo, kako pa si mi konkretno predstavljamo novo politiko in znotraj tega porazdelitev denarja za nove politike. Hvala. / znak za konec razprave/
Poslanec Luka Mesec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Ja, hvala za besedo. Zdaj najprej, gospod minister, hvala za vabilo. Se bom vsekakor poskušal udeležiti. Drugo pa, pač ne prepričate me. Kar se mene tiče je ta akcija, iz razlogov, ki sem jih naštel in jih ne bom ponavljal, nesmotrna, investicija v tovrstno promocijo pač ni upravičena poraba javnih sredstev in zato predlagam, da Državni zbor opravi razpravo o tej akciji in o mojem predlogu, da se enostavno umakne.
Poslanec Luka Mesec, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2018 v okviru glasovanj. Zdaj pa prehajamo na vprašanja poslank in poslancev v prvem krogu. Poslanec Marijan Pojbič, imate besedo da zastavite vprašanje ministrici za okolje in prostor gospe Ireni Majcen.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana gospa ministrica. Okoljevarstveno soglasje je zelo pomemben dokument in je seveda en najpomembnejših dokumentov in podlaga za izvajanje dejavnosti, ki imajo pomemben vpliv na okolje, torej življenjsko okolje ljudi, živali oziroma nasploh na naravo oziroma na zdravo življenjsko okolje.  Pred nekaj dnevi je bila seja Odbora za okolje in prostor, kjer je tekla razprava o vprašanju, kako je mogoče da je bilo izdano okoljevarstveno soglasje brez izdelave presoje vpliva na okolje. To bi se naj zgodilo na Vranskem, kjer naj bi šlo za razgradnjo starih avtomobilov, kjer nastane približno 30 % nevarnih odpadkov. Vendar po tistem, kar sem prebral zapisnik, je jasno, da je bila ta presoja narejena, vendar še ni v veljavi. Spoštovana gospa ministrica, sprašujem vas: Kaj so ključni sestavni deli oziroma podlage, ki so potrebne in morajo biti izdelane, da se lahko izda okoljevarstveno soglasje.  In drugo vprašanje: Kdaj je možno in pod kakšnimi pogoji je možno s strani ministrstva odvzeti okoljevarstveno soglasje gospodarskemu subjektu, če se ta ne drži zapisanega v okoljevarstvenem soglasju.  Hvala za odgovor.
Ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen, imate besedo za odgovor.
Irena Majcen
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani poslanec gospod Marijan Pojbič. V pisnem vprašanju, ki je bilo zame naslovljeno na Ministrstvo za okolje in prostor, ne govorim torej o vprašanju okoljevarstvenih soglasjih, ampak o postopkih izdaje okoljevarstvenih dovoljenj.  Jaz sem sigurna, da z mojimi odgovori ne boste zadovoljni, moram pa vam povedati, da so ti postopki različni. Torej, pridobitev okoljevarstvenega soglasja je neprimerno manj zahteven postopek, kot je pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.  Tehnično seveda se lahko investitorji pozanimajo o zahtevah tudi izdelovalcih takšne dokumentacije, sicer pa je pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov postopke, ki govori o tem, ali mora biti za prostorski red opravljena celovita presoja vplivov na okolje. Običajno pri sprejemanju novih prostorskih načrtov, razen redkih izjem so torej ti, postopek celovite presoje vplivov na okolje se zahteva, pri morebitnih spremembah občinskih prostorskih načrtov, pa včasih tudi ni potrebno. Odvisno od sprememb, ki se nanašajo na prostorski red občine. Mi smo o temi, o kateri ste povedali uvodoma, na Odboru za infrastrukturo in okolje pravzaprav kar nekaj časa oziroma mislim, da več kot dve uri namenili prav tej temi.  V zvezi s postavljenim pisnim vprašanjem, pa bom zdaj sama govorila o postopkih izdaje okoljevarstvenih dovoljenj. Se opravičuje, to imam pripravljeno, in glede na čas je prav, da vam mogoče tudi za gledalce nekaj o tem povem. Torej, pri izdaji pridobitve okoljevarstvenih dovoljenj gre za tri, na nek način ločene ali pa opredeljene postopke. Torej, kot prvo, gre za izdajo dovoljenja z obratovanje naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolje, večjega obsega. Pod dva, gre za druge naprave in dejavnosti in pod tri, gre za obrate.  Če se zdaj obrnem na pod prvo, torej izdajo OVD -  (nadaljevanje) okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, govori o teh postopkih Zakon o varstvu okolja od 68. –81. člena. Torej ob sprejemu mandata ni bila prenesena direktiva Evropske unije, ki ureja pogoje za IED naprave, sedaj smo to prenesli in seveda uredba o vrstah dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega je vse to opredeljeno. Torej so opredeljeni vsi tisti kazalci, ki se nanašajo na hrup, na onesnaževanje ozračja, na onesnaževanje voda in okolja.  Pod dva, torej gre za OVD za obratovanje, druge naprave in dejavnosti, govorijo 82. do 85. člen Zakona o varstvu okolja. Tej postopki niso javni, medtem ko pod številko 1 so postopki javni, torej je javnost pritegnjena v sam postopek. V teh postopkih pa javnost ne sodeluje in gre za tiste naprave, ki jih je potrebno to okoljevarstveno dovoljenje izdat. Torej, ko govorimo pa o obratih so pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obrate navedeni od 86. do 91. člena Zakona o varstvu okolja. Govorimo o uredbi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Pod narekovaji lahko to nekako opredelimo kot Seveso obrati, to so obrati kjer obstaja velika objektivna nevarnost, da se karkoli gre narobe, v takem obratu seveda odraža na širši okolici. In v teh postopkih mora javnost prav gotovo imeti vpogled in pa … / znak za konec razprave/ … odločitve. Mogoče še kaj več v nadaljevanju.
Gospod Marijan Pojbič, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Seveda gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, gospa ministrica, tu sva se razumela, absolutno. Torej, jaz imam sedaj eno konkretno vprašanje. Ker prihajam iz občine Šentilj in v občini Šentilj imamo v kraju Ceršak kompostarno. In je bilo seveda po mojih informacijah izdano tudi okoljevarstveno dovoljenje, ampak argumenti, ki bi pa morali govoriti ravno v obratno smer, da za to kompostarno ne bi moglo biti izdano to dovoljenje so pa naslednji. To … Torej ta kompostarna je na otoku v Muri, znotraj Mure, med rokavi, se pravi je poplavno območje, tristo metrov stran je vodovarstveno območje in sedaj v celotnem tistem območju praktično ljudje ne morejo živeti. Smrdi tako, da ljudje ne morejo imeti vrtat odprtih, ne morejo imeti oken odprt, ne morejo sedeti v kuhinji in cel kup teh, roji teh muh nadležnih, ki lahko prenašajo tudi s te kompostarne razne bolezni in tako dalje, praktično ljudje zunaj ne morejo narediti enega piknika in tako dalje. Zato vas sprašujem to: ali je mogoče pod takimi pogoji kot sem vam jaz sedaj naštel, izdati na ministrstvu okoljevarstveno dovoljenje? In tukaj se je očitno to zgodilo in zdaj se je tam tudi organizirala civilna iniciativa in ta zadeva bo zagotovo prišla tudi do vas na ministrstvu. Jaz sem prepričan, da je to zadevo tudi s strani ministrstva treba pogledati ali je to inšpektor ali kdo pač opravlja te naloge in ugotoviti ali se, zato sem vas tudi vprašal, ali se izvaja vse tisto kar bi se moralo izvajati po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja ali ne, in ali je bilo sploh to okoljevarstveno dovoljenje izdano zakonito. To se mi zdi tisto, ki je izjemno pomembno vprašanje. Zdaj, jaz sem prepričan, da mi vi zdaj na to čisto konkretno ne boste mogli odgovoriti, zato vas, spoštovana gospa ministrica, prosim, da mi potem pač to naredite na nek pisni način tako da bodo tudi ljudje tam seznanjeni s tem ali smo / izklop mikrofona/.
Ministrica za okolje in prostor, gospa Irena Majcen, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Irena Majcen
Hvala. Torej okoljevarstvenega dovoljenja so prav gotovo izdana zakonito, saj jih je možno izpodbijati. In če ni, v upravnem postopku vložena pritožba na izdano okoljevarstveno dovoljenje, je to zakonito. Pri samem, pri sami vlogi so navedbe, ki jih pripravi strokovnjak, predmet presojanja, potem po izdanem okoljevarstvenem dovoljenju pa se v različnih območjih na različen način začne izvajati dejavnost. Prav gotovo poznamo kar nekaj primerov, ko smo v lanskem letu izvajali, tudi sama obiske v takih obratih. In priznam, za bioplinarne je bilo največkrat posredovano do nas, težave s smradom.  Kar se tiče kompostarn, je bilo nekaj težav, katerih sama vem, na območju Vrhnike. Mislim, da je tega že dve leti, kar smo aktivno pristopili in so tudi sami lastniki in izvajalci te dejavnosti, torej v kompostarnah, se potrudili in uresničili vse tisto kar jim je bilo tudi naloženo. Prav gotovo za ta vaš konkreten primer teče postopki, je pa seveda potrebno počakati, da se zaključi inšpekcijski postopek v skladu s pravili, ki jih tak postopek zahteva. Če pustimo, odstranimo torej konkreten primer, ampak če govorimo na splošno, so ugotovitve inšpekcije najprej dane lastniku, upravljavcu te naprave za odpravo pomanjkljivosti in v kolikor v zakonitem ali pa določenem roku tega ne stori, se potem inšpekcija odloči ali da podaljša termin, če se nekako ocenjuje, da objektivno ni bilo možno v tako kratkem času vsega opraviti ali pa inšpekcijske službe dajo predlog za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja. To je zadaj na splošno, med tem, ko o tem vašem predlogu, konkretnem postopku pa še potekajo inšpekcijski postopki.  Hvala.
Poslanka Violeta Tomić, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za kulturo, gospodu Antonu Peršaku.
Hvala za besedo.  Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2018/2021, je upravičeno razburkal kulturniško javnost. številnim organizacijam se je programsko financiranje znižalo tudi do tretjine, nekatere prepoznavne in vrhunske prakse pa so iz financiranja povsem izpadle. Težava pa ni v rezultatih, ampak v samem razpisu. Če je ta neustrezen, potem tudi strokovne komisije ne morejo zadovoljivo opravljati svojega dela. Problematični pa so bili razpisi že v preteklosti, zato so kulturni ustvarjalci pred razpisom za novo obdobje na to tudi večkrat opozarjali, vendar ministrstvo teh predlogov ni upoštevalo. Kriteriji razpisa so bili neživljenjski, nekateri tudi celo nesmiselni, zelo problematično, potencialno pa celo nezakonito je bilo ugotavljanje bonitetne ocene oziroma finančne referenčnosti iz zasebne baze Gvin namesto, da bi uporabili podatke iz Ajpesa, kajti Gvin niti ne vsebuje vseh številnih podatkov, ki so bili potrebni. Nejasnosti so posledica izjemne birokratizacije in ravnanja ministrstva, ki ne zmore voditi smiselnega dialoga z delavci na področju kulture. Opozoriti je treba, da so programski razpisi tisti, ki omogočajo stabilnejše delovanje teh organizacij, vključno z zaposlovanjem in omogočanjem prijav na druge, predvsem evropske razpise. Prijava na projekte razpise, kar sedaj ministrstvo ponuja neizbranim organizacijam, prinaša mnogo nižja sredstva, ki nikakor ne morejo nadomestiti stabilnega financiranja s strani ministrstva. Znesek razpisa pa naj bi bil tudi za 286 tisoč evrov nižji, kljub temu, da se je proračun ministrstva za kulturo povečal. Na vladni sektor, ki je najbolj pekarn, hkrati pa izjemno priznan tudi v tujini, mednarodno očitno potiskate v počasno hiranje. Zato vas sprašujem, zakaj ministrstvo kljub številnim opozorilom in pozivom ni prilagodilo razpisnih kriterijev. Zakaj se je ministrstvo za pregled enega od kriterijev bonitetne ocene odločilo za zasebno bazo Gvin,    (nadaljevanje) namesto za javno bazo Ajpesa. Zakaj ste postavili omejitev števila organizacij, ki lahko na posameznem področju pridobijo sredstva na razpisu, in kakšni bodo, po vaši oceni, vplivi zmanjšanja sredstev na obseg in kakovost produkcije v nevladnem sektorju ter kakšen bo učinek na socialni položaj samozaposlenih?  Za vaše odgovore se vam zahvaljujem.
Hvala lepa.  Odgovoril bo gospod minister Anton Peršak.
Anton Peršak
Spoštovana gospa poslanka! Najprej hvala za priložnost, da lahko vsaj nekatere stvari pojasnimo v zvezi s temi javnimi razpisi.  Najprej naj povem, da seveda ne drži, da ne prilagajamo ali pa ne inoviramo kriterijev. Tudi za ta razpis so, glede na izkušnje preteklih razpisov, merila bila do neke mere prenovljena in so vsa ta merila bila tudi v času razpisu na vsa vprašanja dodatno pojasnjena, tako verjamemo, da so bile vse nejasnosti razrešene. Seveda je pa nekaj, da so merila vedno taka, da omogočijo pravzaprav neke vrste izbiro med prijavljenimi projekti in je to pač za tiste, ki čutijo nevarnost, da morda ne bi bili izbrani, vedno problem. Zakaj smo se odločili za portal Gvin in ne za Ajpes - zaradi tega, ker je ravno obratno, kot je bilo rečeno: portal Gvin je zbirni portal, ki vključuje tudi podatke drugih objaviteljev teh podatkov, se pravi, tako podatke s portala Ajpes kot podatke Ministrstva za finance in tako naprej, se pravi, da pravzaprav omogoča širši pregled. In ministrstvo je ta isti portal uporabilo že pri prejšnjem večletnem programskem razpisu in v zvezi s tem ni bilo pritožb.  Glede vprašanja, zakaj smo omejili število organizacij. Interes je bil ravno v tem, da na podlagi ocen teh programov omogočimo financiranje v vsaj približno zadostni meri, ne pa tako nizko, kot je bilo to včasih v preteklosti, ko so prijavitelji dobili manj kot 50 % sredstev, ki so jih potrebovali. Recimo, na prejšnjem razpisu je najnižji delež bil 41 %, zdaj se vsi deleži na tem razpisu gibljejo med 75 in 83 % potrebnih sredstev. Sicer pa moram reči, da je število izbranih programov na tem razpisu enako, kot je bilo v prejšnjem programskem obdobju, samo na področju glasbe je nižje in ravno na tem področju glasbe so bili ti primeri, ko so bili izredno nizki dodeljeni deleži glede na potrebna sredstva. Ministrstvo sicer vztraja na stališču, da je bolje izbrati manj programov z večjim deležem sofinanciranja in tako omogočiti, da se program res izvede tak, kot je bil prijavljen, ne pa v bistveno okrnjeni obliki.  Ministrstvo za kulturo bo v letu 2018 na podlagi vseh javnih razpisov - treba je povedati, da ti prijavitelji, ki so bili zdaj zavrnjeni, še imajo možnost kandidirati, in nekateri tudi že so, na večletnem projektnem razpisu in tudi na enoletnem projektnem razpisu. Sredstva, ki bodo razdeljena na teh treh razpisih, so pa praktično popolnoma enaka, kot so bila leta 2014, kot rečeno, ker gre še za dva razpisa.  Glede na to, da je skupno število izbranih programov skoraj enako kot pri prejšnjem razpisu, zlasti pa glede na to, da so sredstva za vse razpise v letu 2018 enaka kot v letu 2017, ne bo učinka na socialni položaj samozaposlenih. Javni razpisi so odprti za vse, ki izpolnjujejo pogoje, seveda pa imajo prednost tisti, ki / opozorilni znak za konec razprave/  (nadaljevanje) dobijo višje ocene strokovne komisije. Kot veste, pa minister na izid ne more vplivati, kajti po zakonu minister sicer lahko zahteva od komisije še enkratno presojo, ne more pa sprejeti drugačne odločitve, kot jo je sprejela komisija. Hvala.
Hvala lepa.   Gospa Violeta Tomić, zahtevate dopolnitev odgovora? Izvolite.
Ja, seveda, kot pričakovano, se ministrstvo skuša svoje odgovornosti nekako oprati in se izgovarjate, da imajo NVO možnost prijave na večletne projekte in enoletne projekte razpisa, ampak oboje ne drži povsem. Večletni razpis je že zaprt in to kljub pozivom, da naj se jih dela zaporedno in ne hkrati, ravno zato, da bi se lahko izpadli NVO prijavili tudi na druge razpise. Enoletni projekti pa niti v znesku, niti v obsegu, niti v namenu se ne morejo primerjati, niti nadomestiti nekega stabilnejšega financiranja nevladnih organizacij v kulturi, zato je to pesek v oči. Kot minister za kulturo se tudi ne morete sklicevati na strokovne komisije, kajti politično odgovornost vendarle nosite vi. Skratka, zato vas še enkrat sprašujem, zakaj niste upoštevali svaril in priporočil nevladnih organizacij, kajti iz slabega razpisa ne more priti nič dobrega, ne moremo imeti dobrih rezultatov? Zakaj, mi niste odgovorili, zakaj se je kljub povečanju proračunskih sredstev znesek sredstev na razpisu zmanjšal za 286 tisoč evrov? In ali nameravate na ministrstvu kako ukrepati, da boste rešili položaj tistih najbolj prizadetih? Ali vam grožnja po precejšnjem odpuščanju v tem sektorju ne pomeni nič? Nekateri celo… / znak za konec razprave/ grozijo s tožbami. In za konec: ali boste sprejeli politično odgovornost za oslabitev in izgubo kulturnih potencialov med nevladnimi organizacijami v kulturi ter nadaljnje poslabšanje socialnega položaja kulturnih delavcev na tem področju oziroma naj vas vprašam kar direktno, odgovornost za potiskanje kulturnih delavcev v revščino? Hvala.
Hvala lepa. Gospod minister, Anton Peršak, izvolite.
Anton Peršak
Ja. Najprej naj pojasnim, da smo vse potencialne prijavitelje, ki se prijavljajo na večletni programski razpis, opozorili, naj se prijavijo tudi na večletni projektni razpis ravno zaradi tega, ker smo vedeli, da bo prijaviteljev več, kot pa je na razpolago sredstev in možnih dobitnikov sredstev, zato da bi se zavarovali in bili obravnavani tudi na večletnem projektnem razpisu in mnogi od njih so to tudi storili in bodo na ta način tudi prišli do sredstev.  Drugo, enoletni projektni razpis bo objavljen, tako kot ste rekli, z nekaj zamika in na njem je mogoče dobiti tudi do polovice in več sredstev, kot so jih dobili nekateri prijavitelji ali pa celo več, kot so jih dobili nekateri prijavitelji na prejšnjem programskem razpisu, seveda pa obstajajo še drugi viri.  Zdaj, kar zadeva… Lahko je reči, da se ministrstvo skriva, ampak pred nekaj leti je bila pač v zakon vnesena zakonska določba, ki izrecno pravi, da je minister absolutno vezan na končno odločitev strokovne komisije in da je ne more spremeniti. Ta določba je in dokler to ne bo spremenjeno, bo pač tako. Še enkrat poudarjam, ravno zaradi tega, da bi povečali možnost več dobitnikov na večletnem projektnem razpisu in da bi tudi njim lahko dodelili spodobna sredstva, je bil en manjši, zelo majhen del sredstev, ki je bil prej namenjen za večletni programski razpis, prenesen na večletnega projektnega. Zdaj, odpuščanje … Tu gre v mnogih primerih za prijavitelje, ki nimajo stalno zaposlenih in ki delajo s pretežno samozaposlenimi. Kar pa zadeva… Še enkrat moram izpostaviti, da so skupna sredstva za te razpise enaka, celo malenkost višja, kot so bila leta 2014, ne za veliko… / znak za konec razprave/, ampak za 14 tisoč.   (nadaljevanje) Sicer pa moram povedati, da je, da so sredstva za nevladni sektor od leta 2014 pa do leta 2018 zrastla za več kot 2 milijona in pol.
Hvala lepa. Gospa Violeta Tomić, zahtevate postopkovno? Izvolite.
Glede na stanje na področju kulture, predvsem pa v nevladnem sektorju in glede na odgovore ministra Peršaka, predlagam, da se v Državnem zboru opravi razprava. Namreč v Državnem zboru v tem mandatu pa kolikor vem, tudi v prejšnjih mandatih je kulture kar malo, kolega poslanec Matić je kot predsednik Odbora za kulturo nekako, bi rekla, bolj redko skliceval ta odbor, tako, da se vse skupaj dogaja nekako po inerciji. Mi smo bili kritični do prejšnje ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ampak od gospoda Peršaka smo zelo veliko pričakovali zato, ker izhaja iz kulturne sfere, ampak na žalost ugotavljamo, da gre nekako kulturo samo navzdol, kajti takšna kulturna politika bo imela škodljive posledice na ustvarjalni potenciale v kulturi, predvsem v nevladnem sektorju. Številne kulturne delavce pa potiska iz zdajšnje revščine v popoln propad, naj še enkrat izpostavim, da skoraj polovica samozaposlenih v kulturi zasluži manj od minimalne plače, kjer tretjina, kar tretjina pa jih živi pod pragom revščine in tu gre za najbolj prekaren del kulturne sfere, ki bi potreboval dodatno podporo ministrstva, ne pa potiskanje v neko umiranje na obroke in ne drži kar trdi minister, da tukaj v nevladnem sektorju ni zaposlenih, jih je kar nekaj zaposlenih in kar precej odtehta glede na to, da je v javnem sektorju zaposlovanje onemogočeno zaradi ZUJF in oteženo. Zdaj plače v javnem, večina denarja kulturniškega gre za plače v javnem sektorju, vodilni, tisti, ki vodijo inštitucije si poleg visok plač izplačujejo tudi honorarje in tukaj bi lahko ministrstvo malo bolj natančno pogledalo kako se dogaja na eni strani res veliko bogatenje nekaterih, ki bi rekli po domače, so pri koritu in na drugi strani popolnoma krivično životarjenje in izumiranje kulturnih ustvarjalcev. Zato mislim, da glede na to, da se najavljajo tudi tožbe in bojkot dogajanj ob kulturnem prazniku, mislim, da je skrajni čas, da o tem opravimo tudi razpravo v Državnem zboru. Hvala.
Hvala lepa. Gospa Violeta Tomić, o vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri 23. januarja 2018. Dr. Dragan Matić bo postavil vprašanje ministru za kulturo, gospodu Anton Peršaku. Izvolite.
Hvala za besedo predsedujoči in naj takoj na začetku pomirim kolegico poslanko Tomićevo, da bo o tem vprašanju o katerem ona sprašuje v kratkem sklicana tudi nujna seja Odbora za kulturo kjer bomo lahko imeli priložnost, da se o tej zadevi bolj podrobno seznanimo. Sicer pa spoštovani minister za kulturo, sprašujem vas naslednje, v preteklih tednih je prek medijev potekala javna razprava med generalnim direktorjem RTV Slovenije in ministrstvom o nekaterih aspektih vodenja tega javnega zavoda, ki je v zadnjem obdobju javno pogosto izpostavljeno. Gospod generalni direktor je bil izbran na javnem razpisu ne glede na dejstvo, da so mnogi opozarjali, da glede na to, da prihaja iz vrst filmskih in avdio-video producentov, utegne slej ko prej priti do nasprotja interesov pri vodenju poslov povezanih z zasebnimi zunanjimi producenti. Ne glede na morebitno siceršnjo zakonsko ustreznost ob samem imenovanju na položaj generalnega direktorja, vas sprašujem, ali situacijo v skladu z zakonskimi pristojnostmi nadzirate sproti? Posebej glede na nove okoliščine, ki se pojavljajo v zadnjih mesecih. Hvala za vaš odgovor.
Hvala lepa. Gospod Anton Peršak, izvolite minister.
Anton Peršak
Ja, naj povem najprej hvala za to vprašanje, ki je seveda v javnosti prisotno in je mogoče zato tudi dobro, da se o njem kaj več pove. V skladu z Zakonom o RTV, generalnega direktorja kot vemo imenuje Programski svet in tudi Programski svet ima edini pristojnost za presojo ustreznosti ali neustreznosti ravnanja direktorja.   (nadaljevanje) Kot vemo, zaradi avtonomije javne RTV, ki je tudi z zakonom zelo potencirana, ministrstvo pravzaprav ali pa Vlada tukaj nima skoraj praktično nobene možnosti. Ne glede na to smo mi ob imenovanju gospoda Kadunca zaprosili, tudi glede na opozorilo Slovenskega filmskega centra, zaprosili Komisijo za preprečevanje korupcije za mnenje v zvezi z možnostjo nezdružljivosti teh 2 položajev, se pravi direktorskega mesta na eni strani in članstvom v svetu na drugi strani, vendar nam je KPK odgovorila, da oni niso pristojni za presojo nezdružljivosti poslovnih oseb javnih zavodov, ampak samo za, kar zadeva nezdružljivost funkcionarja. V svojem mnenju pa je tudi opozorila, da mora uradna oseba sama na to morebitno kolizijo opozoriti predstojnika, v tem primeru je na eni strani predstojnik seveda direktor sam, na drugi strani je pa to predsednik sveta. Na podlagi tega mnenja KPK, iz katerega torej izhaja, da je odločitev o obstoju nasprotja interesov pri uradni osebi v pristojnosti predstojnika te osebe, smo na Ministrstvu za kulturo poslali to mnenje KPK tako predsedniku SFC in predsedniku programskega sveta RTV in nadzornega sveta RTV Slovenija. KPK je potem obvestila Ministrstvo za kulturo, da je prejela prijavo o domnevnem nasprotju interesov gospoda Igorja Kadunca, ki je hkrati, kot vemo, generalni direktor RTV, ter nas prosila, da mu podamo pojasnilo v zvezi s tem, ali gre v primeru sveta SFC za organ upravljanja te agencije in ali področna zakonodaja vsebuje kakršnakoli pravica glede nezdružljivosti ali nasprotja interesov glede te situacije in ali člani sveta agencije morebiti odločajo o poslovnem sodelovanju in financiranju z drugimi družbami ali združenji. Ministrstvo je odgovorila KPK z dopisom, v katerem je najprej pojasnilo, da smo v zvezi z morebitnim konfliktom interesov že njih spraševali za mnenje in s tem mnenjem tudi že obvestili predstojnika, se pravi gospoda Kadunca, se pravi predsednika sveta SFC in njega samega, in jih pač na ta način zaprosili za to, da to presodijo. Ministrstvo za kulturo pa je komisijo odgovorilo naslednje, da v skladu s postopki javnega razpisa in javnega poziva, na podlagi katerih SFC dodeljuje javna sredstva, pojasnjuje, da člani sveta SFC pri teh odločitvah ne sodelujejo, temveč izdaja odločbe o sofinanciranjih direktor oziroma direktorica SFC, Slovenskega filmskega centra. Drugič, v Zakonu o javnih agencijah eksplicitno ne navaja, kaj je organ upravljanja ter da je iz navedenega mogoče sklepati, da svet Slovenskega filmskega centra ni organ upravljanja, ker so njegove naloge, naloge nadzora, ne pa sprejemanje konkretnih poslovno-programskih odločitev. In tretjič, da statut RTV Slovenija v 44. členu… / znak za konec razprave/ določa, da mora poleg zakonskih pogojev kandidat za direktorja izpolnjevati tudi naslednje pogoje, in sicer med drugim, da ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki so poslovno povezane z RTV. Iz navedenega je razvidno, da ti pogoji ne vključujejo tudi elementa morebitnega članstva v svetu Slovenskega filmskega centra, ravno tako pa tudi Slovenski filmski center… / znak za konec razprave/ ni trajno poslovno povezan z RTV Slovenija.
Hvala lepa. Dr. Dragan Matić, izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Gospod minister, ne morem se v celoti strinjati z vami. Programski svet RTV Slovenija nadzira programe RTV oziroma kako se izvaja, tu pa govorimo o poslovanju. Tu pa Ministrstvo za kulturo seveda ima pristojnost do ukrepa, kjer je nosilec ustanovnih pravic v skladu z Zakonom o medijih, kar zadeva RTV Slovenija. Še posebej je tu pomembno, ko pride do naslednje okoliščine, ki je zelo  (nadaljevanje) važna in jo bom seveda tudi izpostavil. Generalni direktor RTV Slovenija je sprejel pravilnik o postopku javnega razpisa za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko prikazovanje kjer v 29. členu v 3. odstavku piše: »Če se generalni direktor RTV Slovenija ne strinja z mnenji in ocenami Komisije za ocenjevanje projektov lahko sprejme odločitev, ki ne sledi mnenjem in ocenam Komisije za ocenjevanje projektov, ampak sledi programsko-poslovnim usmeritvam RTV Slovenija.« Generalni direktor si je sam v svojem pravilniku določil, da ima diskrecijsko pravico, da odreja kako bo s tem denarjem in kontrolnega mehanizma ni, tu ima samo še navodilo, da če se tako odloči, mora o tem seznaniti programski svet RTV in je stvar končana, ni nobenega posebnega nadzora. Zdaj, ker generalni direktor hkrati zastopa interese zasebnih producentov Svetu SFC in sicer tam je navedeno, da … / nerazumljivo/ … kot upokojenec, izbranec enega od interesnih združenj AVP, avdio-video produkcije in ker je … / znak za konec razprave/ … znano, da Svet SFC daje tudi usmeritve vodstvu glede financiranja, to ni tako nepomemben brezzobi tiger, vodstvo samo izvaja tisto kar Svet SFC, Slovenskega filmskega centra naloži, se s temi vašimi tezami ne morem strinjati. Zdaj, mene zanima ali Ministrstvo za kulturo namerava sprožiti postopek po 39. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pred komisijo za preprečevanje korupcije … / znak za konec razprave/ omenjenem členu je namreč prepovedana že pozicija, ki bi vzbujala dvom nepristranskost, ki v tem primeru, ki sem ga pa opisal, gre pa že za povsem očitno nezdružljivost funkcije oziroma konflikt interesa po zakonu … / izklop mikrofona/.
Hvala lepa. Gospod Peršak Anton, izvolite minister.
Anton Peršak
Tako kot ste iz prejšnjega odgovora lahko razbrali, se je ministrstvo za kulturo v tej zadevi že do zdaj precej angažirala in bo seveda tudi te navedbe, ki ste jih povedali, dodatno preverilo, preučilo in gotovo ukrepalo v skladu s svojimi pristojnostmi. Res pa je, kot pravim, da je, po mnenju pač pravnikov so te pristojnosti zelo majhne in je pravzaprav ministrstvo v nekaterih zadevah v podobnem položaju kot kdorkoli drug, ne pa kot nadrejeni. Te … Področje oziroma možnosti, ki izhajajo iz tega položaja, da ima pač ministrstvo v tem primeru vlogo zastopnika ali pa predstavnika ustanovitelja v razmerju do javne RTV, to seveda drži, da to piše, vendar so te možnosti, če gledamo po Zakonu o RTV, kaj ministrstvo lahko pravzaprav stori, pa na katerih področjih lahko ukrepa, predvsem minimalne, bomo pa to preverili.
Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat bo postavil vprašanje ministrici za zdravje, gospe Milojki Kolar Celarc. Izvolite.
Spoštovani gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa ministrica! Lepo vas pozdravljam. Naj vas na začetku spomnim, gospa ministrica, da je Poslanska skupina Nove Slovenije v lanskem letu v parlamentarno proceduro vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Želeli smo spremeniti način izplačevanja nadomestila za delavce, nadomestila plače za delavce za čas njihove bolezni. Mi smo predlagali, da se skrajša obdobje v katerem delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Začetek prejemanja nadomestila v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi se naj po našem predlogu spremenil in sicer od 31. delovnega dne zadržanosti delavca na 16. delovni dan zadržanosti od dela. Na seji odbora za zdravje, ki je bila 24. novembra lansko leto sem poudaril, da je v Sloveniji vse bolj prisoten prezentizem in da je  (nadaljevanje) potrebno tudi zaradi tega pojava prezentizma zakon spremeniti. Kaj je pravzaprav prezentizem? Da najprej to pojasnim … Gre za, kot rečeno, vedno pogostejši pojav, s čimer se je takrat strinjalo tudi Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ko enostavno delavci bolni delajo. Še posebej to velja za tiste, ki se seveda bojijo, da bi službo izgubili, in še posebej to velja za tiste, gospa ministrica, ki so samostojni podjetniki. Oba veva, kako težko samostojni podjetnik sam sebi plača nadomestilo plače zaradi bolezni, gre za 30 koledarskih dni, kar pomeni, da to obdobje približno šestih tednov, oba pa tudi veva, da če samostojni podjetnik ne dela, če torej ne fakturira svojih proizvodov oziroma storitev, ni realizacije, ni plačil in je s tem ogrožena njegova eksistenca. Kot rečeno, Ministrstvo za zdravje in Zavod za… / znak za konec razprave/ zdravstveno zavarovanje Slovenije so se strinjali, da je pojav prezentizma, torej pojav, ko bolni delavci delajo, da je ta pojav skrb vzbujajoč. Takrat sem na Ministrstvo za zdravje naslovil poslansko pobudo, da ministrstvo, torej vaše ministrstvo, naredi analizo, kaj pomeni prezentizem skozi vašo optiko in seveda kaj pomeni tudi kot strošek… / znak za konec razprave/ za zdravstveno blagajno. Zdaj, gospa ministrica, sprašujem vas – ali ste morda to analizo pripravili in ali nam jo lahko tukaj danes predstavite? Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa Milojka Kolar Celarc, ministrica, izvolite.
Milojka Kolar Celarc
Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik Državnega zbora. Spoštovani poslanec, gospod Jožef Horvat, hvala za vprašanje. Dovolite pa mi, da v začetku povem nekaj besed o absentizmu, zaradi tega, da bi lahko bolje razumeli, tako kot je gospod Jožef Horvat povedal, kaj je prezentizem. Prezentizem je predvsem značilnost takrat, kadar je v posamezni državi gospodarska kriza in se dejansko ljudje bojijo za svoje delovno mesto in ta prezentizem se seveda potem bolj pojavlja, in to je bilo verjetno, vsaj iz podatkov sledeč, tudi v Sloveniji v obdobju časa krize. O tem bom povedala nekaj podatkov, temveč predvsem iz obratnega vidika, iz vidika bolniških nadomestil oziroma plačil, kajti podatke o prezentizmu Zavod za zdravstveno zavarovanje ne spremlja, takih analiz ali pa podatkov, bi rekla, ni tudi v drugih državah, se pa obratno spremlja absentizem in na osnovi strokovnjakov, ki ugotavljajo, da je nekje normalna stopnja bolniškega staleža med 3,2 in 3,5 % optimalna, se pravi, to je stopnja, ki zagotavlja nekako pravo razmerje, da ljudje, ko zbolijo, res ostanejo doma in koristijo bolniški stalež. Od tistega, ki iz takih ali drugih razlogov, tudi, ko so bolni, prihajajo na delo. Pa dovolite samo nekaj podatkov, kakšne so v tem razmere v Sloveniji trenutno, pa tudi v preteklosti. Mi vemo, da imamo rešitev ureditve bolniškega staleža opredeljeno v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, da so te rešitve zastarele, zaradi tega smo tudi v novem predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju pripravili drugačne rešitve. Tukaj mislim predvsem na to, da smo poleg Bolgarije edina država v EU, ki časovno ne omejuje tega bolniškega staleža. V večini državi EU je ta stalež omejen bodisi na pol leta, devet mesecev oziroma najdlje na eno leto, pri nas pa vemo, da časovne omejitve ni, da seveda tudi nimamo vrednostno gledane niti spodnje, niti zgornje kapice oziroma zneska nadomestila. Vse to urejamo na nov način v Predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. V letu 2016 je bila stopnja bolniškega staleža, to je v bistvu skupni odstotek izgubljenih delovnih dni na ravni 4,16 % in sicer, je šlo to 1,97 % v breme delodajalcev in 2,19 % v breme zdravstvene blagajne, se pravi, nas vseh, ki plačujemo prispevke. To je bilo manj kot v nekaterih državah z višjimi stopnjami, to so bile Belgija, Švedska, Češka, Slovaška, ki imajo ta odstotek nad pet, in več kot je to v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji, kjer je ta odstotek, bi lahko rekli, nekje že optimalen, med 3 in 3,5 %. To se pravi, da se Slovenija trenutno nahaja nekje vmes in je po odstotku izgubljenih delovnih dni primerljiva z Madžarsko, Nizozemsko in Španijo, ki imajo med 3,5 in 4 %. Kot sem pa že dejala, je ocena strokovnjakov in mednarodnih primerjav med 3,1 in 3,5 %, se pravi, če bi govorili o prezentizmu, potem bi ta odstotek moral biti pod tem odstotkom. Zdaj, glede samih številk moramo reči, da je v devetih letih se je ta trend povečal, od leta 2008, ko je blagajna dala 201 milijon evrov za ta nadomestila in leta 2016, ko je dala 287 milijonov. Vendar je potrebno povedati, da sta se v zadnjih dveh letih pa pol ta bolniška nadomestila zelo povečala in sicer kar za celih 80 milijonov oziroma realnih stopnjah od 13 pa tudi do 15, 16 %... / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Gospod Jožef Horvat, zahtevate za dopolnitev odgovora? Izvolite.
Gospa ministrica, hvala lepa za zdaj, čeprav, tako kot sem na eni strani hvaležen, da ste predstavili dokaj podrobno analizo absentizma, o čemer nisem spraševal, seveda so informacije dobrodošle. Me pa nekako žalosti, da pravite, da ne ministrstvo ne Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da praktično ne vodijo analize, statistike glede prezentizma, torej pojava, ko delavci bolni delajo, še posebej to velja za samostojne podjetnike, kot sem povedal. Predstavniki zavoda za zdravstveno zavarovanje so na omenjeni seji kakor tudi vaša državna sekretarka, gospa Jožica Maučec Zakotnik, so povedali, da prezentizem dejansko ima hude negativne posledice. Od tod izvira moje vprašanje, torej hude negativne posledice. Zakaj? Ker se dejansko bolniški stalež podaljšuje, kar je povsem normalno. Če ljudje, bolni, delajo, potem to enkrat, kot po domače pravimo, udari ven in udari na ta način, da so potem dejansko delavci vrženi iz produkcije, iz proizvodnje in se potem pojavijo težje bolezni, posledice tega, ker bolni delajo in to seveda tudi bremeni zdravstveno blagajno. Zato je ta razmislek izjemno pomemben. In tukaj sem, gospa ministrica, pričakoval, res, da boste postregli s kakšnimi številkami ali pa vsaj z nekimi trendi in povedali na kakšen način se vaše ministrstvo bori proti temu pojavu prezentizma.
Hvala lepa.  Gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, izvolite.
Milojka Kolar Celarc
Mi bi z velikim veseljem, tako kot smo naredili, zelo obsežno, skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, analizo absentizma za zadnjih nekaj let oziroma celo od leta 2009 in jo je možno tudi pogledati, kaj kažejo ti podatki. Recimo največji del absentizma, gledano vrednostno, približno 50 milijonov odpade letno na bolezni skeleta, se pravi, mišično-skeletnih bolezni. Potem sledijo tudi te psihosomatske bolezni, itn. Pripravili smo in že izvajamo tudi določene, čisto operativne   aktivne ukrepe, ki gredo v obeh smereh, in v zmanjšanju tega prezentizma, da se ne hodi na delo, če je človek resnično bolan in obratno. Za, bi rekla, razumno število dni absentizma z zelo konkretnimi operativnimi ukrepi. Skupaj z Ministrstvom za delo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje, potem Zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, z Institutom za medicino delo smo pripravili t.i. posebne protokole kako zdravniki in izvedenci delujejo v primeru določenih bolniških stanj, vse z namenom preprečitve in pa aktivnega sodelovanja tudi zaposlenih po delovnih organizacijah. Prav tako, verjetno, če veste, se predvideva ustanovitev enotnega izvedenskega organa, ki bo skupaj deloval in ocenjeval dela zmožnost posameznih zaposlenih, se pravi, zdaj veste, da imamo to ločeno na zavodu za pokojninsko, na zavodu za zdravstveno, tako da so bili prvi premiki že narejeni. Težko sicer rečem, da je, da so ti ukrepi že imeli pozitivne posledice na samo zmanjšanje ali znižanje teh izdatkov v zdravstveni blagajni, beležimo sicer 6 milijonov evrov, da je bilo nižje… / znak za konec razprave/ realno ustvarjeno, kot planirano teh nadomestil, vendar bomo s temi ukrepi nadaljevali, zaradi tega, ker pač želimo, da so po eni strani absentizem v okviru nekih optimalnih kategorij, če že do tega pride, da osebo čim prej usposobimo, da se vrne na enako, podobno ali njenim sposobnostim primerljivo delovno mesto, kar je… / znak za konec razprave/ potrebno, da tudi še delodajalci kaj postorijo pri sebi in po drugi strani, da ne bi prihajalo do t.i. prezentizma, takrat ko so ljudje resnično bolni. Hvala.
Hvala lepa. Izvolite, gospod Jožef Horvat, boste zahtevali proceduralno.
Hvala še enkrat, gospod podpredsednik.  Hvala vam gospa ministrica. To vprašanje, ki sva ga odprla je izjemno koristno vprašanje in seveda izkoriščam poslovniško možnost, da predlagam Državnemu zboru, da opravi razpravo o prezentizmu, širše, da opravi razpravo o izbiri optimalnega obdobja, za katerega naj delodajalec plačuje nadomestilo za čas, nadomestilo plače za čas odsotnosti delavca zaradi bolezni in od katerega dne naprej naj bo breme nadomestila plače za čas odsotnosti delavca, da naj breme nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gospa ministrica, vsaj v eni točki se strinjava. Sami ste rekli, rešitve so zastarele. Mi, ta Državni zbor, seveda tudi Vlada, mi smo dolžni da zadeve moderniziramo. Družba se spreminja, okolica okrog nas se spreminja in v tem kontekstu, mislim tudi na konkurenčnost slovenskega podjetništva oziroma konkurenčnost poslovnega okolja. Te novele zakona, o kateri sem govoril, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ko bi razbremenili delodajalce in espeje, ta ideja je pravzaprav že kar nekaj časa, že kar nekaj let stara. Ne nazadnje jo lahko najdete tudi med zahtevami slovenske obrti in podjetništva, teh zahtev je 121, zbrane so v eni knjižici, in ta zahteva o kateri jaz govorim, in o katerem govori naša novela zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu je tretja po vrsti. Torej, izjemno pomembna in mislim, da je pa vendarle enkrat že napočil tudi čas, da pa olajšamo poslovanje tudi slovenskim podjetnikom, espejem in tudi drugim. Jaz verjamem, če bi zdaj za mnenje vprašal ministra za gospodarstvo gospoda Počivalška,   (nadaljevanje) bi gotovo takoj dobil pozitivno mnenje za ta naš zakon - zakaj? -, zato ker razume, v kakšnem okolju gospodarstvo deluje. In mislim, da moj predlog utemeljen, torej predlog, da opravimo razpravo, temeljito, strokovno in politično razpravo v Državnem zboru, vezano na to, kakšno naj bo obdobje, za katerega naj nadomestilo plače za čas odsotnosti delavca / opozorilni znak za konec razprave/ zaradi bolezni plačuje delodajalec in potem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2017, v okviru glasovanj. Mag. Julijana Bizjak Mlakar bo postavila vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anji Kopač Mrak.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.  Lep pozdrav vsem prisotnim!  Spoštovana gospa ministrica! V mojo poslansko pisarno prihaja vse več ljudi, ki jim v domovih za starejše ne uspe najti ustrezne namestitve obnemoglih sorodnikov, ker ni dovolj prostih kapacitet. Samo v Kamniku, kjer imam poslansko pisarno, čaka na dom 600 oseb, edini dom pa ima le 191 postelj, seveda stalno zasedenih. Če pa družinam uspe namestiti svojce v domove, so domovi včasih tako oddaljeni od kraja bivanja družin, da svojci s težavo obiskujejo svoje sorodnike. Problem pomanjkanja kapacitet in oddaljenosti primernega doma za starejše je še posebej zaostren, kadar potrebuje oskrbo v zaprtem oddelku dementna oseba. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so zadnji podatki o kapacitetah domov za starejše na spletni strani vašega ministrstva še iz leta 2013. Sprašujem vas: Ali kdaj in kako naj bi se odpravilo pomanjkanje prostih kapacitet v domovih za starejše in rešilo problem cenovne dostopnosti ter se zagotovilo bivanje starejših v domski oskrbi blizu svojcev? Kolikšno je število razpoložljivih, kolikšno število prostih mest in koliko je tistih, ki čakajo na prostor v domovih za starejše? Prosim za ločene podatke, za javne zavode, za koncesionarje in glede na profitno oziroma neprofitno izvajanje koncesije, kako je z zasebniki brez koncesije. Zaradi visokih cen je dnevno varstvo praktično nedostopno. Mnogim družinam postaja bivanje v domovih za starejše predrago. Številni starejši zato kljub neustrezni domači oskrbi niso deležni domske oskrbe, vse več družin pa se odloči za oskrbo v cenejših hrvaških domovih za starejše. Sprašujem: Ali bodo morali domovino zaradi preživetja po novem zapuščati tudi starejši in ne le mlajši?  Hvala za odgovore.
Hvala lepa. Dr. Anja Kopač Mrak, ministrica, izvolite.
Anja Kopač Mrak
Hvala, spoštovani podpredsednik, za besedo. Draga poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar, hvala za vprašanje. Odprli ste eno izmed zagotovo perečih tem predvsem v zadnjem času. Če je bilo v obdobju 2010-2012 predvsem problem ministrstva, da smo imeli na vzhodu države prazne domove, se je zaradi spremenjene situacije to bistveno spremenilo, tako se, kot ste izpostavili, danes soočamo s pomanjkanjem prostih mest v domovih. Če pogledamo številke, v javnih domovih za starejše je 13.205 mest, v zasebnih domovih za starejše s koncesijo je 5.232 mest in v posebnih zavodih za odrasle 2.169 mest, to je skupaj 20.606 mest. Prostih kapacitet, žal, ni. Skupnost socialnih zavodov v skladu z zakonom vodi evidence glede čakalnih vrst. V enotnem modelu, torej nimajo ločeno, glede na to, kar ste želeli, ločeno po posameznih tipih domov, ne spremljajo tako, je 8.101 prošenj, seznami se dnevno ažurirajo in so dostopni na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Morda bi samo opozorila,   (nadaljevanje) da ne moremo govoriti o zasebnih, torej koncesionarji so vsi na enak način, so del javne mreže tako kot javni zavodi in za oboje velja enako. Ne morejo ustvariti dobička oziroma presežka na dejavnosti, ki je predmet koncesije. Oboji, tako koncesionarji kot javni zavodi, presežek ustvarjajo samo na tržni dejavnosti. To je tako in z zakonom je jasno določeno s pravilnikom o koncesiji. Tako da morda, da ne bi splošno zavajanje, da domovi ustvarjajo na službi izvajanja domske oskrbe, ne morejo ustvarjati ne koncesionarji ne javni zavodi dobičke, ker je tako v zakonu. Se pa na ministrstvu poskušamo predvsem s koncesijami, žal. Denarja… Potem bomo v kasnejših vprašanjih govorili, koliko je denarja za investicije, in v letošnjem letu ga je 2 milijona za vse na področju domske oskrbe, pa da ne bom, mislim, da je bilo par let nazaj bistveno bolje. Največ, kar smo imeli v zadnjih 10 letih ali pa še 7, tam 2010 je bilo, 5 milijonov 900 s celoto. Skratka, že zelo, zelo dolgo časa ta država absolutno premalo namenja za to. Zato smo se edino odločili za razpis koncesij, in sicer je bil razpis objavljen 30. 6. 2007, in sicer je za 900 domov 900 mest, in sicer prvi je za takojšnjo, že v letu 2018. Ta razpis je končan in bo zagotovljeno 224 mest s takojšnjim pričetkom izvajanja. Za ostalo, torej z odložnim pogojem do leta 2020, ker je potrebno zgraditi te stavbe, pa je razpis še v teku. Bi pa poudarila, da je pri vprašanju dovoljenj za širjenje mreže ključno Ministrstvo za zdravje, ker namreč Zavod za zdravstveno zavarovanje zagotavlja izvajanje zdravstvene oskrbe in tudi zdaj imamo odprto v splošnem dogovoru za 2018, da bo zagotovljeno financiranje teh koncesij, širitev obstoječih koncesij. Mi seveda notranji dogovor z Ministrstvom za zdravje imamo tudi pisno, upam pa, da bo tudi zagotovljeno s splošnim dogovorom, da se nam ne bo ponovila zgodba, mislim da, v 2010, ko so zapadle določene koncesije za izvajanje, pa potem ni bilo zagotovljeno financiranje s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje in smo imeli kar nekaj težav.  Kar se tiče pomoči na domu. Absolutno treba je pluralizirati storitve. Veste, da je ključen dokument na tem področju oziroma zakon Zakon o dolgotrajni oskrbi. V tem koalicijskem usklajevanju ste imeli predlog ministrstva, ki je bil v zadnjem času za to pristojen. Tako da po mojih informacijah zakon… / znak za konec razprave/ ne bo šel naprej. Tako da to je ena izmed stvari, ki je odprta, je pa izjemno pomembna. So pa velike razlike v sofinanciranju. Pogoj je, da mora vsaj 50 % sofinancirati občina pomoč na domu, so pa razlike med našimi občinami zelo velike in tudi cena variira, tako da dejansko tukaj so velike razlike od kraja do kraja. Je tudi to zelo pomembno, na kakšen način bo v novi zakonodaji opredeljeno, ker pač prav ta vidik cenovni… / znak za konec razprave/ je ključen za dostopnost do teh storitev. Hvala.
Hvala lepa. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, boste zahtevali dopolnitev odgovora? Izvolite.
Hvala lepa. Težko je verjeti, da bi neka družba, ki je profitno usmerjena, da bi nenadoma se pa v nekem delu znotraj tega svojega profitnega dela pa ravnala na nepridobiten način. Tako da bom v zvezi s tem še postavljala vprašanja, namreč tako sem vas razumela iz tega vprašanja. Bi me pa vseeno zanimalo, koliko je skupni znesek vseh dobičkov v zasebnih profitnih domovih, kar sem vas tudi vprašala, v letih 2014, 2015 in 2016, ker namreč glede na razne analize, iz katerih je razvidno, da so starejši, torej da je tudi stopnja smrtnosti starejših v domovih, ki so profitno usmerjeni, da je višja kot v tistih domovih, ki pa niso profitno usmerjeni. Torej sem ves čas seveda, ko sem začela proučevati to situacijo, se nisem mogla načuditi, da se koncesije podeljuje pridobitnim izvajalcem domske oskrbe. Tako da bo treba to področje seveda še bolj natančno pogledati, ampak vsekakor bodo sledila še vprašanja. Hkrati bi želela še to vprašati, ker v mandatu te Vlade je pristojni odbor Državnega zbora obravnaval domnevno nezadostno oziroma slabo kakovost storitev v nekaterih domovih za starejše… / znak za konec razprave/  (nadaljevanje) In me zanima, ali ste od te zadnje seje sprožili kakšne ukrepe za področje standardov ali nadzora storitev? In, če ne boste uspeli odgovoriti, potem bi vas prosila za pisno pojasnilo. Hvala.
Hvala lepa. Ministrica, dr. Anja Kopač Mrak, izvolite.
Anja Kopač Mrak
Ja, hvala, bom poskušala dopolniti. Predvsem se mi zdi pomembno, jaz res ne želim, da se ustvarja konflikt med koncesionarji in javnimi zavodi, imajo specifiko, koncesionarji so po navadi dražje oziroma so dražji zaradi tega, ker imajo pravico do amortiziranja storitev, vendar saj vsi opravljajo javno službo za katere veljajo enaka pravila in morajo zagotavljati enako kakovost, tako, da morda te ocene, ki ste jih navedla, ne vem, če so, če niso preverjene, puščajo preveliko nekih pavšalnih ocen, ki pa imajo lahko kar boleče posledice, zato, ker, če namreč nekdo reče, da je smrtnost večja v zavodih, ki naj bi bili profitni, pri čemer menite koncesionarji, to je huda obtožba, ki jo je treba vsaj s čim vrednotiti in tako, tako, da jaz bi res prosila, da pazimo pri takih navedbah in, da se jih podkrepi z številkami. Kar se tiče, morda je treba vseeno povedati, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podeljuje koncesije na podlagi Zakona o socialnem varstvu, ki opredeljuje podeljevanje koncesij za upravljanje institucionalnega varstva starejših kot javne službe. Nadalje pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva določa pogoje, ki jih mora koncesionar izpolnjevati, da lahko opravlja dejavnost. Koncesionar lahko ustvari dobiček samo pri dejavnosti, ki jih opravlja kot tržno dejavnost, ne pa iz dejavnosti, ki je predmet koncesije, tako kot sem vam prej povedala. Enako velja za javne domove za starejše, ki prav tako lahko ustvarjajo presežke iz tržnih dejavnosti, na primer razvoza kosil. In, če pogledamo dobičke, v 41 zasebnih domovih za starejše s koncesijo, je bilo 2004 2 milijona 469, 2015 2 milijona 477 in 2016 2 milijona 900 presežkov.  Kar se tiče nadzorov, tudi to, razprava je bila na odboru glede hrane, količine hrane, takrat je bilo dogovorjeno predvsem z Ministrstvom za zdravje in pa NIJZ, da pripravijo standarde kaj za prehrano starejših, kakšni morajo biti, ampak vseeno socialna inšpekcija je pri izvajalcih domskega varstva starejših opravila 2014 40 pregledov, 2015 43 pregledov in 2016 49 pregledov. Kar se tiče standardov in normativov, na ministrstvu poteka sprememba treh pravilnikov, Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Pravilnik o metodologiji izoblikovanja cen socialnovarstvenih storitev pa Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev. V kolikor imate še kakršnokoli vprašanje lahko tudi pisno seveda pojasnimo. Hvala.
Hvala lepa. Mag. Branko Grims bo postavil vprašanje ministru za zunanje zadeve, gospodu Karlu Erjavcu. Ker je minister za zunanje zadeve odsoten, prosim, da se opredelite do načina odgovora. Izvolite.
Hvala, odgovor naj bo kar pismen, saj ministra za zunanje zadeve tukaj skorajda ne vidimo. Gre pa za vprašanje enotnosti Vlade, ko gre za ključne zunanjepolitične zadeve, dva taka primera sta v zadnjem obdobju posebej kritična, oba v škodo vitalnim interesom države Slovenije. Prvi je bil pri arbitraži, ko po eni strani pridejo v javnost informacije o nekih tajnih pogajanjih Vlade, potem jih predsednik Vlade zanika in nato Hrvaška v časopisje objavi demanti našega predsednika Vlade in se hkrati sklicuje na zunanjega ministra, gospoda Erjavca s katerim potrjuje svoje prvotne navedbe. Tak videz neenotnosti, ki se ustvarja v tujini je seveda škodljiv, predvsem pa, ko gre za uveljavljanje vitalnih zadev, predstavljajte si kako bi zdaj lahko potekala kakršnakoli pogajanja, katerekoli Vlade že, ta itak ne bo več, ampak katerekoli Vlade, ki bi hotela uveljaviti dejansko ključne strateške interese Republike Slovenije,  (nadaljevanje) zlasti dostop do mednarodnih voda brez kakršnihkoli omejitev s teritorialnim stikom. Da je tukaj situacija še slabša, se zdaj še dodatno poskuša nabirati, očitno, neke politične točke, zdaj minister napoveduje enostransko priznanje Palestine, to seveda pomeni dodatno mednarodno osamitev Republike Slovenije, je v totalnem nasprotju z vsemi ključnimi interesi Slovenije. Če se zavedamo, da bi zdaj, če kdaj v zgodovini, morala Republika Slovenija iskati močne partnerje, močne zaveznike v tujini, s tem pa bo praktično izgubila vse. Če misli, da bo pridobila kakšnega, se tukaj zelo hudo moti in ne razume mednarodnega dogajanja. Takšno poceni nabiranje političnih točk seveda pomeni, da se na glavo skače v bazen, v katerem ni vode in to se bo za državo Slovenijo zelo slabo končalo, ne takoj, ampak kasneje, ko bo iskala poslovne, investicijske, vse druge partnerje v mednarodni skupnosti, predvsem pa zaveznike, ko gre za uveljavljanje… / znak za konec razprave/ svojih interesov. Zato sprašujem zunanjega ministra, zakaj daje država Slovenija tako hud videz neenotnosti, ko gre za Vlado, za odnos do najbolj strateških zunanjepolitičnih vprašanj v tujini in ali se zaveda, kako zelo se s tem Sloveniji dela dolgoročno škoda, ne samo Sloveniji, ampak njenim razvojnim interesom, blaginji slovenskega naroda in njeni varnosti?
Hvala lepa. Gospod Franc Breznik bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor, dr. Petru Gašperšiču ter ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Zdravku Počivalšku. Za infrastrukturo, se opravičujem.
Hvala, gospod podpredsednik. Ste popravili, spoštovani gospod minister Gašperšič je minister za infrastrukturo, vsaj mislim, da še je, da je še na tej funkciji, in pa seveda ministru za gospodarstvo. Torej, moram priznati, da tudi, ko je kolegica govorila pred mano, jaz imam v poslanski pisarni največkrat, kar nekaj ljudi je prišlo tudi z vprašanji glede cene tako imenovanega plina za ogrevanje in avtoplina. Torej, kot veste, marsikateri individualni objekt, ki se je zgradil ravno v teh, lahko rečemo, oddaljenih delih Slovenije, kjer nimamo plinovodov, ampak imamo največkrat plinohrame, ti manjši bloki, stanovanja imajo plinohrame in v teh plinohramih imajo tako imenovani utekočinjen naftni plin, ki ima seveda ceno v Sloveniji v tem trenutku približno 0,9873 (?) evra na liter, avtoplin, ki ga uporabljamo za vožnjo, vsaj nekateri avtomobili, ki so predelani ali pa so tudi serijsko narejeni, torej uporabljata pa približno, govorimo o seveda enaki mešanici propana, butana, seveda se za ogrevanja lahko uporablja čisti propan, ampak zdaj govorimo o enaki mešanici utekočinjenega naftnega plina. Torej, za avtoplin je cena 0,59 evra na liter, pri plinu za ogrevanje pa je cena 0,98 evra na liter. Zdaj, tisti problem, ki tukaj nastopi, je večplasten. Zakaj vprašanje obema ministroma? Eno je vladna politika, trošarinska ali pa tista, ki daje okoljske dajatve. Tukaj imamo en problem, ki je ravno obrnjen problem temu, kar je na trgu. Imamo sproščen trg, imamo problem, po vsej verjetnosti, z nepopolno konkurenco. Zaradi tega prihaja do teh razlik. Naj povem primerljive cene v Avstriji. Avtoplin je cena 0,65 evra na liter do 0,79, torej, gre za nek prosti trg, tudi v Avstriji in so cene različne od ponudnika. Plin za ogrevanje pa je cena 0,54 evra na liter do 0,56 evra na liter. Torej, plin za ogrevanje, za številne objekte, za številne ljudi, ki so si svoje kurilne naprave… / znak za konec razprave/ predelali na plin, ki dajejo, lahko rečemo, izredno malo izpustov v zrak, lahko stremimo k neki nizkoogljični družbi, pa je v Avstriji popolnoma drugačna politika. V Nemčiji recimo avtoplin stane približno 0,62 evra na liter, plin za ogrevanje recimo celo 0,49 evra na liter.   (nadaljevanje) Torej, lahko opazimo neke tendence, tudi neke regulativne ukrepe / znak za konec razprave/ kjer skrbijo za to, da ta, lahko rečemo tudi ogrevalna revščina kot pravimo tudi za marsikaterega starejšega ali pa za mlajše družine, ne bi bila tako velika. Jaz bi prosil za odgovor, kakšni se vama zdijo, kakšne so kaj tudi … / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Torej, dr. Peter Gašperšič, jaz se vam opravičujem … Minister za infrastrukturo, izvolite.
Peter Gašperšič
Hvala lepa predsedujoči za besedo.  Hvala tudi poslancu, gospodu Francu Brezniku za postavljeno vprašanje.  Jaz bom skušal biti kar se da kratek, da bo potem imel še minister Počivalšek čas za odgovor. Zdaj, jaz bi takoj uvodoma želel poudariti, da cene utekočinjanja naftnega plina niso v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. Cena tega plina se namreč oblikuje prosto na trgu tako kot pri nekaterih drugih energentih, zato je razlika v cenah stvar cenovne politike družb dobaviteljic plina. Zdaj, mi smo pravzaprav na podlagi tega vašega vprašanja šli preveriti kako se cena strukturira in na podlagi tega imam tukaj s seboj podatke, ki smo jih pridobili iz spleta. Tukaj je namreč razvidno, da tukaj je struktura cene avtoplina, tukaj pa je struktura cene utekočinjenja naftnega plina za ogrevanja in tukaj je razvidno, da tole temnomodro so cene, ki jo oblikujejo dobavitelji ob nabavi in iz tega je razvidno, da glavnina razlike torej nastane že ob nabavni ceni UNP. Potem je pa avtoplin pri nas obremenjen še s trošarino in seveda z davkom in nekaterimi drugimi manjšimi dajatvami in ta pribitek znaša 50 % osnove, to je nabavne cene. Medtem ko pri plinu za ogrevanje so tej pribitki malo drugačni. Tam ni trošarine ampak je neka manjša CO2 dajatev, plus še DDV in vsi tej dodatki potem so približno 30 % na nabavno ceno. Skratka kot vidimo so dajatve pri nas, ki se torej nanašajo na UNP na nabavno ceno višje pri avtoplinu kot pri plinu za ogrevanje, vendar glavnina razlike do katere prihaja torej pri nabavni ceni oziroma pri prodajni ceni pa izhaja že iz nabavne cene. Toliko bi lahko iz moje strani. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, izvolite.
Zdravko Počivalšek
Ja, spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, gospod poslanec! Tudi z moje strani hvala za vprašanje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni pristojno za ceno avtoplina kot tudi ne za ceno utekočinjenega plina za ogrevanje v Republiki Sloveniji. Mi urejamo ali pa Vlada ureja kontrolo nad cenami blaga in storitev samo na področju oziroma preko zakona o kontroli cen za katerega mi kot Ministrstvo za gospodarstvo skrbimo, trenutno pa imamo na podlagi tega zakona kontrole cen regulirane le še cene učbenikov, ki so edini, za posamezen predmet oziroma strokovni modul v določenem razredu, letniku ali programu in pa za določene naftne derivate, neosvinčene 95 oktanski bencin in pa dizel, razen na servisih avtocest in hitrih cest. Naslednje so cene teh derivatov od leta 2016, 9. 11. dalje oblikuje prosto na trgu.  Tukaj bi izkoristil priložnost tudi to, da povem, da nameravam Vladi Republike Slovenije v kratkem ponovno predlagati ponovno liberalizacijo vseh naftnih derivatov, ker pač verjamem v tržno gospodarstvo in sem zagovornik svobodnega delovanja podjetij na trgu brez vmešavanja države, bom namreč vnaprej izpostavljal potrebo po razpravi o uveljavitvi tržnih mehanizmov. Tej bodo namreč podjetjem dali možnost konkurenčnega nastopa na trgu in zato, kot že rečeno, bom tudi predlagal liberalizacijo cen vseh naftnih derivatov. Za formiranje cen obeh plinov pa je odgovoril že kolega minister. Zdaj, če obstajajo vprašanja na temo premajhne konkurence na tem področju, pa bo moral na to vprašanje dati oziroma bo morala na to vprašanje dati odgovor Agencija za varstvo konkurence.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Breznik. Aha, izvolite. Zahteva za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Poglejte, spoštovana ministra, namenoma sem vama postavil to vprašanje. Prvič, mislim da smo prišli do skupnega zaključka, da ravno na področju UNP, v Sloveniji nimamo popolne konkurence, zaradi tega je nabavna vrednost plina predvsem za ogrevanje tako velika kot ste povedali. Točno to je to. Ker, če pogledamo Avstrijo, Nemčijo, vse ostalo. Zakaj se dogaja? V tej nepopolni konkurenci imata da, trije ponudniki plina, lahko rečemo, kartelne dogovor, kar bi moral ravno varuh za konkurenco ugotoviti, ljudje zaradi teh monopolnih položajev dobesedno, lahko rečemo, hirajo, predvsem starejši z nizkimi pokojninami ali pa tisti, ki so si kupili marsikje na podeželju stanovanja v kakršnemkoli stanovanjskem bloku, kjer imajo plinohrame, plačujejo dosti večje ogrevanje. Torej nismo preprečili popolne konkurence, nismo nič naredili na popolni konkurenci na tem področju. Zdaj pa poglejte kaj se dogaja. Marsikatero kurišče potem vržejo ven, torej nekdo je šel iz trdega goriva je šel na plin, potem meče to ven, gredo na toplotne črpalke, ki imajo tudi svoje probleme. Poglejte, toplotne črpalke, to so tisti, ki imajo največkrat zrak-zrak, imajo KOP število med 3 in 4, recimo, poglejte, to pomeni, da za 10, 12 kilovatno toplotno črpalko rabimo vseeno vsaj v idealnih pogojih pri takih temperaturah kot so zdaj, bog vari, da so nižje temperature, vsaj 3 do 4 kilovate električne energije na uro. Kot vemo iz naših hidroelektrarn, prihaja samo približno ena tretjina iz drugih alternativnih virov še manj kot ena tretjina. Večinoma spet prihaja iz TEŠ 6, torej mečemo stari premog, ful trdo gorivo zato, da proizvajamo elektriko, zato da si ljudje lahko ogrevajo hiše. Hočem povedati popolnoma napačno ali pa del napačne politike. Torej spoštovani minister za gospodarstvo, tukaj se vam dokazal, da imamo nepopolno konkurenco na področju, predvsem UNP, plina na ogrevanje in da so ljudje žrtve te nepopolne konkurence. / znak za konec razprave./ Vlada je tista, ki bo to naredila. Ali bo sprostila, da si bodo lahko kupovali iz tujih držav, da bodo plin sem vozili, kar je seveda prepovedano, zaradi tega, ker so tukaj vštete okoljske dajatve trošarina. Mislim, da je pri plinu za ogrevanje ravno okoljska dajatev večja… / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Gospod Zdravko Počivalšek, boste vi mogoče? Izvolite.
Zdravko Počivalšek
Tukaj nimam kaj dodati drugega kot to, da imamo tudi na term področju v tem trenutku več ponudnikov, ni samo eden. Eventualne trditve o kartelnem dogovarjanju bo pa morala preveriti Agencija za varstvo konkurence.
Hvala lepa.  Dr. Peter Gašperšič, mogoče še vi? (Ne.) Hvala lepa.  Gospod Breznik, izvolite, imate postopkovni predlog.
Torej imam pravico o postopkovnem predlogu, da opravimo o tem razpravo.  Poglejte, spet ena izmed dobesedno kartelnih dogovorov, ne more drugega biti. Poglejte, Nemci, Nemški upokojenci, ki imajo vsaj dva do trikrat večje pokojnine ali pa vsak dvakrat večje pokojnine, avstrijski približno enako, plačujejo plin za ogrevanje po, govorimo o utekočinjenem naftnem plinu, v tem trenutku 0,49 evrov na liter, slovenski upokojenci recimo ali pa mlade družine, ki živijo v teh stanovanjih, pa približno 0,98, skoraj dvakrat dražji plin za ogrevanje plačujemo v Sloveniji kot v Avstriji ali pa Nemčiji. V Nemčiji je v tem trenutku 0,49 evra na liter cena. To je tipičen primer spet enega takega monopola iz preteklosti in tipičen primer kjer ena agencija ne deluje. To je tipičen primer / nerazumljivo/ dokazuje. Nista vidva kriva, oprostita ministra, ampak trenutno zatečeno stanje in vas opozarjam na tipičen primer ali bomo sprostili, kar je pa prepovedano. Nek Avstrijski dobavitelj ne more voziti v Slovenijo zato, ker se tudi na te derivate se plačujejo določene dajatve in potem bi v bistvu bili oropani teh dajatev in ljudje so dobesedno žrtve in talci kartelnih dogovorov v Sloveniji, torej dobaviteljev utekočinjenega naftnega plina. To je tipični primer, ki sem ga, lahko rečemo, raziskoval in odkril. Ker upam, spoštovani minister, vsaj za gospodarstvo, da boste na Vladi to odprli, da boste agencijo opozorili, da na tem področju moramo vsaj za osebno kurilno sezono pripraviti neke ukrepe, spustiti v Slovenijo neko tujo  (nadaljevanje) konkurenco, zato da ta monopol razbijemo. Enako kolegica, ki se ukvarja z zdravili, na vseh področjih ugotavljamo neke združbe ljudi, ki so si priborili, dobesedno držijo ljudi sredi srednje Evrope kot talce. Poglejte, kolegica Eva Irgl je enkrat odprla temo te, lahko rečemo, revščine tudi pri ogrevanju. Marsikateri starejši človek danes dobesedno zmrzuje v stanovanju, ker nima sredstev, da bi si pošteno ogrel stanovanje, tudi marsikatere mlajše družine. In tu je ponujena roka, če imamo vsaj malo socialnega čuta, da z gospodarskimi ukrepi takšno revščino dobesedno izrinemo iz slovenskega prostora, ker ni potrebna. Ali si predstavljate, približno polovico cenejše stroške ogrevanja za večino / opozorilni znak za konec razprave/ slovenskih družin, in to ravno v najbolj oddaljenih predelih, kjer nimajo možnosti priklopa na plinovodni sistem v Republiki Sloveniji.  Najlepša hvala.
Hvala lepa. Gospod Franc Breznik, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2017, v okviru glasovanj.  Gospod Danijel Krivec bo zastavil vprašanje ministrici za okolje in prostor, gospe Ireni Majcen.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav ministrici!  Spoštovano ministrico sprašujem: Ali je zakonodaja glede umeščanja predvsem z okoljskega vidika zahtevnih objektov v prostor, z vidika presoje vpliv na okolje, v Republiki Sloveniji ustrezna? To vprašanje postavljam zaradi kar nekaj dogodkov v zadnjem obdobju, v zadnjem letu, govorimo o letu 2017, ko smo se srečevali s kar nekaj požari na objektih, ki so zelo zahtevni z vidika potencialnega onesnaževanja; govorimo o Kemisu, govorimo o Ekoplastu, govorimo o odlagališču odpadkov nad Jesenicami, o Zalogu, pa še drugih podobnih situacijah, ki so se zgodile lansko leto. Vsi ti požari so bili, vsaj če govorimo o Kemisu in Ekoplastu, na okoljsko zelo občutljivih območjih. Govorimo o tem, da so bili vsi ti objekti umeščeni tik ob nekih vodotokih, kar vemo, da je potencialno za onesnaženje širšega območja zelo nevarno in občutljivo. Ministrica je že na eno prejšnje vprašanje odgovarjala o tem, da nas pač zavezujejo direktive, tega se zavedam, vendar ko govorimo Seveso direktivi, vemo, da ima nekatere kriterije, ki se očitno na ministrstvu ali v tej državi zelo spretno izkoriščajo. Vemo, da ta direktiva govori najprej o pogoju količine, in vsi vlagatelji, ki oddajajo vloge za vzpostavitev nekega takega odlagališča, dajo količino, ki ne izpolnjuje tega pogoja, se pravi, ni potrebna presoja vplivov na okolje. Drug pogoj je ponavadi površina in, jasno, vsi vlagatelji napišejo, da se bo površina uporabljala v manjši meri, kot jo zahteva direktiva. In tretji pogoj, ki ga Seveso direktiva določa, je število zaposlenih in, jasno, vsi vlagatelji dajo število zaposlenih, ki ne bo preseglo te številke, ki je v Seveso direktivi. Ampak v nadaljevanju se nam zgodi, da se vsa ta odlagališča oziroma vsa ta območja, ki so bila / opozorilni znak za konec razprave/ umeščena, brez da bi se naredilo presojo vplivov na okolje, ker, jasno, direktiva tega ne zahteva, potencialno zelo nevarni in jasno je, da nobeden od inšpektorjev, ki to nadzirajo, verjetno ne preverja v nadaljevanju, mogoče število zaposlenih še, vendar je količino odpadkov običajno zelo težko oceniti, ali presegajo ali ne presegajo. Kar pomeni, da vsi ti obrati, vsa ta odlagališča niso zavezana niti k poročanju po tej direktivi / opozorilni znak za konec razprave/, se pravi, nimajo monitoringa in nimajo nobenih hujših zahtev. Zato sprašujem: Ali ministrstvo razmišlja o posodobitvi, izboljšanju tega sistema umeščanja nevarnih objektov v prostor?
Hvala lepa. Gospa ministrica Irena Majcen, izvolite.
Irena Majcen
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!  Spoštovani poslanec, gospod Danijel Krivec, hvala za vprašanje. Mi bo kar nekaj težav delalo odgovarjati na vaše vprašanje, ker je v tem vprašanju navedeno toliko različnih terminoloških izrazov, da   (nadaljevanje) jih ne morem zaobjeti z enim samim predpisom. Torej ti objekti, ki so, ki jih imenujemo po Seveso direktivi seveda objekti velike nevarnosti, so objekti, ki so pridobili okoljevarstveno dovoljenje že pred leti. Ko sem sama navajala, da smo s prenosom IED direktive in pa BAD direktive uspeli v tem mandatu, je seveda to znak za to, da bodo morala podjetja, ki že imajo izdano okoljevarstveno dovoljenje ponovno ugotoviti najprej sama ali je njihovo delovanje ustrezno ali pa ga bo potrebno v kakšnem delu z morebiti dogradnjo ali pa z uporabo kakšnih naprav posodobiti. To govorim predvsem zato, ker je tudi požarna varnost, ki je del okoljevarstvenega dovoljenja, nadzor nad izvajanjem požarne varnosti pa opravljajo inšpekcijske službe Ministrstva za obrambo. Seveda mi vemo, da je v Sloveniji preko tisoč obratov z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem in v kratkem tega vsega pregleda ni mogoče opraviti.  Če sedaj preidem torej na zakonodajo, predvsem na zakonodajo, ki ureja področje delovanja konkretnih posegov v prostor, ta zakonodaja je sigurno večplastna, saj gre tako za vprašanje gradbenega dovoljenja, kjer se preverja skladnost nameravanega posega s prostorskimi akti, izpolnjevanja bistvenih zahtev objektov ter skladnost z drugimi predpisi, kot tudi za vprašanje pomembnosti vpliva nameravane gradnje na okolje. Torej to gre za nove objekte. Gre za kompleksno sprego zahtev prostorskega akta, pravil inženirske stroke ter vrednotenje in presojanje vplivov po okoljskih, zdravstvenih, naravovarstvenih in drugih parametrih, vse skupaj pa je vedno odvisno res od posameznega primera tako glede na vrsto kot na lokacijo posega. Ampak ta del je seveda možen pri novih postopkih. Za obrate, ki imajo že izdano okoljevarstveno dovoljenje, vsega tega sedaj s posodobljeno zakonodajo ne moremo preverjati.  Presoja vplivov na okolje je področje pravnega urejanja na katerem je v vseh državah Evropske unije prisotna izrazita dinamika in kompleksnost. Področje, ki v državah s primerljivim pravnim sistemom kot ga imamo v Sloveniji, odpira nekatera korenita sistemska vprašanja. Poleg okoljskih ciljev pa se na tem področju tudi zasleduje cilj debirokratizacije in zmanjšanja administrativnih bremen, kar pomeni združevanje nekaterih prej samostojnih postopkov. Aktualen primer sta nova ureditev gradbenega dovoljenja v nedavno sprejetem gradbenim zakonom, ki integrira presojo vplivov na okolje v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ter nova ureditev, tako imenovanega celovitega dovoljenja po Zakonu o urejanju prostora, ki v enem samem postopku združuje izvedbo prostorsko načrtovanje, gradbeno dovoljevanje in okoljsko presojanje nameravane prostorske ureditev državnega pomena. Torej to velja samo za objekte zgrajene z ali pa s sprejemom državnega prostorskega načrta. So pa še drugi primeri, ki niso povezani z gradnjo ampak z drugimi vrstami posegov, kjer se bo tudi ob sprejetih spremembah, …/ znak za konec razprave/ presoja vplivov na okolje še vedno izvajala v okviru zahtevanega okoljevarstvenega soglasja. Pri tem skladno z zahtevami prava poznamo dve kategoriji posegov, in sicer izrecno opredeljen nabor posegov, kjer je presoja vedno obvezna in nabor posegov, kjer se v predhodnem postopku ugotovi ali je presojo sploh treba izvesti.  Ob zaključku bi povedala samo še to, da gre za en del torej predpisov, kjer seveda za nove postopke …/ znak za konec razprave/ urejamo, za že sprejeta izdana okoljevarstvenega dovoljenja te stvari ne pridejo v poštev.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Danijel Krivec, izvolite dopolnitev vprašanja.
Hvala ministrici za odgovor.   (nadaljevanje) Mislim, da je nekatere stvari lepo povzela, ampak še vedno se nismo dotaknili bistva, jaz sem ravno opozoril na to, da na papirju vse velja v tem sistemu in sami ste povedali, da je več kot tisoč nekih dovoljenj izdanih, ampak težave se nam dogajajo ravno v teh mejnih primerih, ko pa objekt ni zavezan monitoringu, ni zavezan po Seveso direktivi, dobil je sicer okoljevarstveno dovoljenje, ki ni bilo v, bi rekel, po tistem rigoroznem postopku, gre pa za obrate, ki imajo zelo nevarne snovi ali v primeru odlaganja, ali nekega predelovanja, so pa vedno pod to mejo monitoringa, ki se dotika večjih industrijskih objektov, ki imajo te stvari urejene in, če boste pogledali v zadnjem obdobju v Sloveniji, na teh objektih, ki imajo predpisan monitoring, ki imajo v bistvu vse pogoje iz Seveso direktive izpolnjene, nismo imeli nekih izrednih dogodkov in zato sem jaz opozoril, ali ste mogoče preverili ali je naša zakonodaja, predvsem na teh mejnih zadevah res ustrezna. Kajti v letu 2017 se je dogajalo preveč takih neljubih dogodkov, ki jih vi sicer na papirju imate rešene, v praksi pa povzročajo težave in druga težava, ki se pojavlja v tem je, ali so inšpekcijske službe v takih primerih ustrezno odreagirale oziroma ali je ta nadzor zadosti uspešen. Kajti, ko se nekdo izogne nekim pogojem, ki jih predpisuje neka direktiva, je v bistvu v nekem boljšem položaju tudi »Vis-a-vis« nekega drugega, bi rekel, industrijskega objekta, ki je bil zaradi svojih gabaritov, števila zaposlenih in količine nekih snovi zavezan nekemu poročanju in tukaj imamo mi po mojem mnenju težavo in zato tudi to vprašanje.
Hvala lepa. Gospa Irena Majcen, izvolite.
Irena Majcen
Pri torej vašem navajanju je v resnici tako, da v zadnjih nekaj letih smo to zakonodajo ustrezno rešili, seveda pa ta zakonodaja v vsaj večini primerov ne vpliva na že izdano okoljevarstvena dovoljenja. Obratovanje teh obratov, podjetij nadzoruje inšpekcija, ne samo okoljska, lahko jo nadzorujejo seveda tudi druge inšpekcije. Res pa je, da prav po dogodkih, ki so se zgodili v Sloveniji v lanskem letu tudi Odbor za infrastrukturo in okolje je izdal neka priporočila, operativno je bila program možnosti oblikovanja skupine, ki bi preverila vsaj že obrate, ki že imajo izdane okoljevarstveno dovoljenje s strani različnih inšpektorjev, istočasno tako, da se preveri ustreznost njihovega delovanja, ki pa še ni bila na Vladi potrjena predvsem zaradi kadrovske zasedbe, nemogoče je pričakovati torej tudi od drugih inšpekcij, jaz pa lahko govorim samo o zaposlenih na Inšpekciji za okolje in pa na Agenciji Republike Slovenije, da ob vsem rednem delu še opravijo to zahtevno izreden pregled, verjetno bo v prihodnje Vlada ustrezno uredila in zagotovila te ekipe, ki bi to delo na terenu opravile. Hvala.
Hvala lepa. Gospa Vesna Vervega bo postavila vprašanje ministrici za okolje in prostor gospe Ireni Majcen. Izvolite.
Hvala lepa gospod podpredsednik, spoštovana ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen, spoštovane kolegice in kolegi. Danes ste že odgovarjali na nekatera poslanska vprašanja o okoljevarstvenem dovoljenju, pravkar na enega, pa tudi o konkretnem primeru kompostarne v Ceršaku, ki sodi v občino Šentilj, pa bom vas vendar in kljub temu povprašala o problematiki te kompostarne tudi sama. Namreč, kompostarna je leta 2005 pridobila okoljevarstveno dovoljenje za predelavo 4 tisoč 900 ton bioloških odpadkov, pet let kasneje za 16 tisoč ton, zdajšnja zmogljivost kompostarne pa je 36 tisoč ton letno, kar predstavlja tretjino kapacitet celotne Slovenije in je med trinajstimi kompostarnami v Sloveniji največja. Ob začetku delovanja je podjetje prevzemalo devet  (nadaljevanje) ob začetku delovanja je podjetje prevzemalo 9 vrst odpadkov, danes pa jih že 39. Naslednji pomemben podatek oziroma argument, ki govori v prid, da je problematika zelo pereča, je tudi ta, da je objekt kompostarne umeščen tik ob Muri in spada v program Natura 2000 in da je občina Šentilj, kjer se pač nahaja ta kompostarna, del biosfernega območja Mure za vključitev na seznam biosfernih območij pri UNESCO. Civilna iniciativa in pravzaprav domačini pa ocenjujejo tudi, da podjetje, ki izvaja to dejavnost, nekako krši, torej, to je samo ocena civilne iniciative, da krši uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta. Namreč, to utemeljujejo tudi z nekaterimi argumenti, kot so, da se je pred dobrim letom dvakrat zgodil požar na območju kompostarne, da je kompostarna od stanovanjskih objektov premalo oddaljena, saj, kot smo slišali že prej od kolega, se širi neznosen … / znak za konec razprave/ smrad in množičen pojav muh. Zato vas zdaj nekako sprašujem, ali se lahko na osnovi teh kršitev uvede revizija okoljevarstvenega dovoljenja ter ponovna presoja vpliva na okolje ter ali lahko kot posledica tega privede tudi do zaprtje te kompostarne. Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Irena Majcen, ministrica, izvolite.
Irena Majcen
Hvala.  Spoštovana poslanka gospa Vesna Vervega, tematika, ki ste jo izpostavili, je v mnogočem seveda v prejšnjih letih, pa verjetno tudi v letošnjem letu, izraz delovanja ali nedelovanja takih obratov, kakor ga zaznavajo okoliški prebivalci in je velikega pomena, tako da se inšpekcijske službe na take prijave oziroma na neurejene ali vsaj v prijavah izkazujoč neurejene razmere odzovejo, zato tudi lahko povem, da je bilo v letu 2017 na tem obratu izvedenih sedem inšpekcijskih pregledov. Inšpekcija še ni zaključila s pregledi, ni še zaključnega akta, ki bi ga inšpekcijske službe izdale, zato konkretne zadeve na ta način ne morem komentirati, je pa dejstvo, da, če pri obratovanju takih obratov inšpekcije ugotovijo kakšno pomanjkljivost, izdajo seveda nalog, da se ta pomanjkljivost v določenem roku odpravi, kar pomeni, da mora ta rok preteči in se ugotovi, ali je bila pomanjkljivost odpravljena ali ne. In če ni bila in če torej obrat posluje na način, ki ne zagotavlja vsega tistega, kar je predpisano v izdanem okoljevarstvenem dovoljenju, lahko inšpekcije predlagajo odvzem okoljevarstvenega dovoljenja. Trenutno je v zakonodaji tako, da nihče drug nima te pravice, razen torej po izvedenem inšpekcijskem postopku inšpekcijske službe. Ko prehajamo potem na to temo revizije že izdanih okoljevarstvenih dovoljenj, je danes pač pokazano, da je velik interes, da bi se za vseh teh tisoč obratov, za katere so bila okoljevarstvena dovoljenja, da bi se izvedle tudi revizije. Kot sem že povedala, mi imamo dokumentacijo pripravljeno. Poleg našega Inšpektorata za okolje in prostor in agencije Republike Slovenije bi v tej ekipi, ki bi pravzaprav sočasno obiskovala take obrate, bilo zastopano tudi s strani Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ministrstva za zdravje oziroma Urada za kemikalije, potem iz Ministrstva za infrastrukturo, ki ima seveda predvsem pri energetskih objektih pomembno vlogo. Res je, da smo predvideli osem takih skupin po osmih enotah  (nadaljevanje) kjer delujejo inšpekcijske službe, tako da v kolikor bo Vlada prisluhnila predlogu in zagotovila tudi sodelavce, je potem velika skrb za to ali obrat izpolnjuje tudi danes določene pogoje ali ne, se bi zmanjšala v roku dveh let. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Ljubo Žnidar bo postavil vprašanje ministrici za okolje in prostor, gospe Ireni Majcen. Izvolite gospod Žnidar.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik! Spoštovana ministrica! Danes bi vam rad postavil vprašanje glede protipoplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Vemo, da je Spodnja Savinjska dolina, po dolini dejansko teče reka Savinja in da je ta zemljina na obeh bregovih, dejansko gre za prodni nasip, kajti vemo, da se je Savinja prestavljala tokom cele doline in v zgodovini nazaj, ko je, bi rekel, država bila dober skrbnik, so te brežine bile dokaj dobro zavarovane s kamnitimi zložbami, tudi z lesenimi tako pragovi v sami Savinji in seveda tudi ob obeh brežinah. Seveda tako zob časa in tudi visoke vode so dejansko te zaščite lesene, kamnite in tako naprej, je prišlo do porušitev teh zavarovanj brežin in dejansko danes reka Savinja ob vsakem večjem dežju, to je dvakrat, trikrat na leto, najeda te ranljive brežine in če vemo, da gre za gramoz, je to najedanje pri vsaki večji narasli vodi zelo hitro, se dejansko dela škoda.  V letu 2010 je bila sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu prav namensko za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območji. V delu od Ločice ob Savinji do Letuša. Gre za relativno kratek odsek, ca 7 kilometrov je v celotni dolžini in seveda do danes se v tem delu ni naredilo praktično nič oziroma zelo, zelo malo. Izdelan je samo idejni projekt, ni pa nobenega nadaljevanja. To se pravi, niti izdelana projektno-tehnična dokumentacija ali v PGD ali v PZI izvedbi, celo tako daleč, da niti tip še ni potrjen, to se pravi za dokument identifikacije investicijskega projekta, kar pa je seveda osnova, da se uvrsti v državni proračun in seveda v sled tega, spoštovana ministrica, vas sprašujem kakšni bodo koraki ministrstva na tem projektu, kajti vemo, da je ogroženost urbaniziranih področij, ki so že dlje časa pozidana, izjemno, izjemno velika.
Hvala lepa. Gospa Irena Majcen, izvolite.
Irena Majcen
Spoštovani poslanec gospod Ljubo Žnidar, hvala za vprašanje. Sama se bom težko izognila temu, da povem, da je Savinja seveda povodje, ki je izjemno v slovenskem prostoru, namreč na njej še ni postavljenih nobenih zajezitev kot so akumulacijske ureditve. In to je pomembno predvsem zaradi tega, ker je tudi po evropski direktivi za takšne vodotoke, torej v celotnem obsegu porečja Savinje potrebno izdelati hidrološko hidravlične študije. Tako da se s kakršnimikoli ukrepi gorvodno ne poslabšajo protipoplavne razmere na reki Savinji seveda dolvodno. Torej ministrstvo je razpisalo tako študijo, bila je pripravljena, na žalost pa je v postopku revizije recenzent zaključil,   (nadaljevanje) da ni strokovno pripravljena, na način, da bi zadoščal vsem kriterijem, ki morajo biti pri taki študiji opredeljeni.  To razlagam predvsem zato, ker vemo, da je v ali pa ob mestu Celje bilo kar nekaj ukrepov zagotavljanja protipoplavne varnosti, zagotovljeno v prejšnjem kohezijskem obdobju, da recimo v Žalcu potekajo aktivnosti, vsaj za nas, torej za mene kot ministrice po dveh straneh, čeprav po zagotovilih župana je vse usklajeno. Namreč v tem delu seveda bi naj bili za dodatno zagotavljanje protipoplavne varnosti Savinje zgrajeni suhi zadrževalniki, ki pa to pravi predvsem zaradi tega, ker se name obračajo pa kmetje, niso usklajeni med kmeti. Zakaj? Zaradi tega, ker tudi sedaj ob teh podnebnih spremembah, se potreba po vodi, torej po vodi za namakanje, pojavlja predvsem v letih, ko je padavin malo in je tudi vodostaj Savinje prenizek, torej bi bila izgradnja v zadrževalnikih, torej mokrih zadrževalnikov oziroma zadrževalnikov, kjer bi se ta količina vode zadrževala, še kako pomembna. Torej iz dveh vidikov – iz zagotavljanja protipoplavne varnosti in tudi za zagotavljanje vode za namakanje.  Če seveda sedaj se le približam končno, pa verjemite mi, da pri našem delu pa ni tako končno, kajti tu smo izločili še ta spodnji del Savinje, kjer je izredno pomembna ali pa so pomembni krajani Občine Laško. Torej v tem delu se tudi trudimo z manjšimi ukrepi zagotoviti boljšo protipoplavno varnost. Se potem seveda premikamo višje in pridemo tudi do Občine Šmartno, kjer smo z županom veliko diskutirali o teh izvedbah in ima za sanacijo Podvinskega jezu in še Polzelski jez je nekako ocenjeno, da bi v letošnjem letu se začela ta sanacija. Mislim, da je dogovor za podpis tega ukrepa za izvedbo že v pripravi. Je pa seveda Savinja gorvodno še tudi protipoplavno neurejena v zadostni meri. Gre predvsem za tisti del Savinje, kjer je tudi že v preteklosti prihajalo do številnih poškodb. Ne nazadnje tudi do cestne infrastrukture in je seveda pri takih hudourniških rekah to protipoplavno varnost vedno težje zagotavljati.  Če strnem ta svoj, pravzaprav kar predolg odgovor, ne moremo na Savinji govoriti o urejanju samo enega dela tega vodotoka …/ znak za konec razprave/ ampak je treba zajeti Savinjo kot celoto. Smo pa tudi v lanskem letu prav v Občini Žalec in še nekaterih drugih ukrepih ta utrjevanja brežin zagotovili in tudi izvedli. To se bo seveda nadaljevalo tudi v letošnjem in prihodnjem letu.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Ljubo Žnidar izvolite, dopolnitev.  Gospa ministrica se lahko izključite?
Irena Majcen
Ja seveda.
Spoštovana ministrica, mislim, da se nisva dobro razumela. Jaz vas sprašujem konkretno o navedenem odseku, kjer je sprejet državni prostorski načrt, od Ločice ob Savinji do Letuša. Ne sprašujem vas pa o vseh ukrepih na reki Savinji, ker vem, da je ogromno težav, ogromno potreb in tako naprej. Suhi zadrževalniki, zelo dobro poznam in gorvodno in dolvodno to področje, suhi zadrževalniki so nižje od tega mojega omenjenega odseka, ostalo ureditev tako z jezovi in to so višje od tega odseka razen polzelskega jezu, ki ste ga sama omenila in spoštovana ministrica ne me »farbat« da se bo polzelski jez začel letos graditi. Jaz sem dal pobudo za dopolnitev proračuna za investicije o ureditev in zavarovanju protipoplavne varnosti na tem odseku, ki ste ga koalicija jasno in glasno z glasovanjem zavrnili. Danes mi pa vi tu razlagate kako bo polzelski jez v letošnjem letu se pričel graditi. Jaz vam to ne verjamem. Če še niti projekti niso narejeni. Niti projekti niso narejeni, vi pa mi danes tu razlagate da se po polzelski jez začel v letošnjem letu graditi. Dajva, bodiva… / znak za konec razprave/ natančna, konstruktivna, jaz vam povem, da gre za območje, ki leži v dveh občinah, v občini Braslovče in občini Polzela. Ta državni prostorski načrt je bil izključno narejen samo da se zavarujejo ta urbana območja. Kajti, škoda ko bo poplava, pa to ne bo naravna nesreča, to ne bo naravna nesreča, ko bo zalilo vsa ta urbanizirana območja,… / znak za konec razprave/ kjer so pozidana območja.  In dejansko, jaz vam povem, tu se tožbam občin, tako Braslovče kot Polzela ne boste mogli izogniti, kajti država je izjemno slab gospodar.
Hvala lepa. Gospa Irena Majcen, izvolite.
Irena Majcen
Spoštovani poslanec gospod Ljubo Žnidar, mogoče ste me narobe razumeli. Mogoče sem tudi jaz bila neprevidna.  Podvinski jez je tisti, za katerega je pripravljen DIP.  Se pa strinjam ali pa sem seznanjena, tako kot ste sami navedli, da je znotraj DPN zajetih še veliko število rešitev, o katerih sem vam povedala, da jih je treba uskladiti oziroma izvesti tako, da ne poslabšajo protipoplavne varnosti nižje ležečim krajem. In v tem delu imamo na ministrstvu, glede na to, da izdelana hidrološko hidravlična študija ni bila dokončana oziroma ni bila izvedena na način, ki bi nam v prihodnje olajšal preverbo gradbenih posegov, tako da bo po končanem sedanjem postopku, ki ga imamo z izvajalci, seveda treba pripraviti in razpisati novo pripravo in izvedbo hidrološke hidravlične študije na Savinji.  Tako, da moj namen ni bil da se kakorkoli izogibam, res pa je, da vsaj tisti, ki se vodami ukvarjajo, vedo, da prav za Savinjo, o kateri sem povedala, da nima nekih ureditev, je treba za celoten vodotok pripraviti to študijo. In se vam opravičujem, če sem bila v kakšnem delu premalo jasna. Hvala lepa.
Hvala lepa. Izvolite, gospod Ljubo Žnidar, imate postopkovni predlog.
Spoštovani, predlagam, da se o navedenem ukrepu neizvajanja protipoplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini opravi javna razprava, kajti v zraku visi ob prvi naraščajoči poplavi reke Savinje, se bo naredila velika družbena škoda. V dveh občinah, v občini Braslovče in občini Polzela, kajti poplavljena bodo urbanizirana območja, za katera so bila izdana gradbena dovoljenja in v skladu z vso veljavno zakonodajo. Kdo pa bo krivec? Krivec bo pa gospod, to se pravi lastnik, država, konkretno odgovorno ministrstvo, ker dejansko ne poskrbi za protipoplavno varnosti. Kajti, povišan vodotok ni naravna katastrofa, to se zgodi 3-krat na leto. V povprečju 3-krat na leto. In 3-krat na leto voda odnaša to nezavarovano prodnato brežino. Zraven, 30, 40 metrov zraven so pa novi stanovanjski objekti, ki so ogroženi, zelo ogroženi. In gre za, bi rekel, zaradi opustitve zavarovanja protipoplavne varnosti in zaradi tega menim, da je treba opraviti javno razpravo.
Hvala lepa. Gospod Ljubo Žnidar, o vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj. Gospod Luka Mesec bo postavil vprašanje ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman. Ministrica je odsotna, tako da prosim, da se opredelite do načina odgovora.   (nadaljevanje) Izvolite, gospod Mesec.
Hvala za besedo. Lep pozdrav! Ministrici za finance bom postavil vprašanje glede napovedane privatizacije družbe Hit, d.d., iz Nove Gorice, splošneje pa o letnem načrtu upravljanja kapitalskih naložb države za leto 2018, ki ga pripravlja Slovenski državni holding.  Zgodba, kratko, je naslednja. Vlada je 21. decembra lani dala soglasje k letnemu načrtu upravljanja naložb SDH, v katerem so med drugim napovedane privatizacije igralniške dejavnosti, konkretno, prodalo naj bi se 9,46 % delež Casinoja Portorož, 43 % delež Casinoja Bled in 20 % delež Casinoja Hit Gorica. Na podlagi tega dokumenta, ki je dostopen na spletni strani Slovenskega državnega holdinga, ministrico za finance sprašujem naslednje stvari. Prvič, kot sama dobro ve, je v 55.a členu Zakona o igrah na srečo določeno, da mora imeti država vsaj 51 % delež v igralnicah, kot je, recimo, Hit Gorica. Če SDH dejansko proda teh 20 %, bo delež manjši. Torej me zanima: Zakaj je Vlada dala pristanek k tej napovedani privatizaciji in tudi drugih casinojev, brez da bi imela za to zakonsko podlago? Mislim, ta napoved je nezakonita po trenutni ureditvi. Drugič, zanima me: Kakšno je to sosledje - najprej je bila stvar uvrščena na seznam o privatizaciji, na strani SDH je zvezdica, da je za to potrebna sprememba Zakona o igrah na srečo, ampak očitno se bomo najprej pogovarjali o privatizaciji, šele subsidiarno se bomo pa pogovarjali o tem, kakšen učinek na okolje imajo igre na srečo. Za okolje, kot je Nova Gorica, vsi dobro vemo, da igre na srečo ne pomenijo samo delovnih mest, zaslužka, razvoja lokalne skupnosti in tako naprej, ampak tudi, če je dejavnost neregulirana, lahko pomenijo visoka tveganja za odvisnost od iger na srečo, za razvoj monokulturne / znak za konec razprave/ dejavnosti v kraju in tako naprej. Zato je po trenutni zakonodaji ta dejavnost strogo regulirana, mi se pa pogovarjamo najprej o privatizaciji in šele posredno se bomo pogovarjali o tem, kakšno regulacijo te dejavnosti hočemo imeti. Tako je moje drugo vprašanje: Zakaj ni vrstni red obraten? In tretje vprašanje, na spletni strani SDH piše: »Pred začetkom oziroma realizacijo prodaj je potrebna sprememba Zakona / opozorilni znak za konec/ o igrah na srečo.« Zato me zanima: Ali to pomeni pred začetkom ali pred realizacijo? Se pravi, ali bodo postopki prodaje stekli, še preden se bojo začeli pogovarjati o zakonu, ali se bomo pogovarjali… / izklop mikrofona/  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Maruša Škopac bo postavila vprašanje ministrici za zdravje, gospe Milojki Kolar Celarc.
Hvala za besedo.  Ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc sprašujem naslednje. S projektom eZdravje smo uvedli učinkovito obliko elektronskih rešitev v zdravstvu, kar prinaša nemalo težko pričakovanih in učinkovitih rešitev. V okviru tega projekta je bil uspešno zagnan tudi projekt eNaročanje. Gre za elektronski sistem napotovanja in naročanja s primarne na sekundarno in terciarno raven, ki omogoča pacientom pregled nad vsemi izvajalci zdravstvene dejavnosti, možnost izbire najugodnejšega termina ter učinkovito obveščanje o morebitnih spremembah termina. Vse to poteka preko elektronske napotnice, podobno kot je bil predhodno že vzpostavljen projekt eRecept. Z eNapotnico zdravnik lahko pacienta sam naroči na zdravstveno storitev tja, kjer je čakalna doba najkrajša, ali pa to naredi pacient sam in se uskladi glede na želene regije, ustanove ali glede želenega termina. V okviru projekta eZdravje je vzpostavljen tudi spletni portal eZvem, ki omogoča varen dostop do storitev eZdravja, z možnostjo e-naročanja in dostopa do eRecepta ter elektronskih zdravstvenih podatkov. S sistemom e-naročanja smo pridobili tudi nacionalni čakalni seznam, ki se samodejno in sproti osvežuje s podatki čakalnih dob za posamezno storitev oziroma za posameznega izvajalca. Vse te rešitve pozdravljam, saj menim, da prinašajo koristi tako za pacienta, za zdravstvene delavce kot tudi na ravni sistema. Imam pa konkretno vprašanje glede elektronskega naročanja po posameznih storitvah, in sicer: Ali so v sistem vgrajene vse   (nadaljevanje) storitve v zdravstvu, ali so mogoče tudi takšne zdravstvene storitve, ki v projektu e-Naročanje še niso sistematizirani. Predčasno se je namreč name obrnil državljan, ki je pri osebni zdravnici dobil napotnico za psihologa za svojega otroka s stopnjo nujnosti 'hitro'. Pri iskanju zdravnika psihologa za mladostnike na portalu e-Naročanje ni našel te storitve in posledično tudi ne podatka o čakalni vrsti. Tudi sama na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje nisem našla te zdravstvene storitve. Z e-Napotnico se namreč lahko prijaviš samo na prvi psihiatrični pregled, kar pa ni enako kot prvi pregled pri psihologu. Zato vas sprašujem, kje so objavljeni podatki o zdravnikih psihologih, ki sprejemajo mladoletne otroke, in kakšna je čakalna doba za tovrstne preglede in kako se lahko na te preglede naročiš, če niso vključeni v sistem e-Naročanja? Za odgovor se zahvaljujem.
Hvala lepa. Gospa ministrica, Milojka Kolar Celarc, izvolite.
Milojka Kolar Celarc
Hvala za besedo. Še enkrat lepo pozdravljeni, gospod podpredsednik, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana gospa Maruša Škopac. Veseli me, da ste zaznali koristi, ki jih prinašajo storitve e-Zdravja za naše paciente. Naj vam najprej pojasnim, da nabor vseh vrst zdravstvenih storitev, za katere se izdajajo napotnice, zbirajo, tako kot ste pravilno ugotovili, o prvih prostih terminih Nacionalni inštitut za javno zdravje v tako imenovanem šifrantu vrst zdravstvenih storitev, ki jih ta inštitut objavlja tudi na svojih spletnih straneh. Podatki za pregled pri psihologu se zaenkrat še ne zbirajo preko tega sistema. Ta storitev torej ni označena kot storitev, za katere se čakalne dobe spremljajo. Ravno tako pregled pri psihologu ni v seznamu storitev, za katere se spremljajo čakalne dobe preko sistema na čas(?). Naj povem, da naš zdravstveni sistem pozna preko tisoč 200 zdravstvenih storitev. Zavarovane osebe lahko uveljavljajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja z obrazci in listinami, ki so določene s pravilnikom o teh obrazcih in listinah. In glede na pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja je delovni nalog tista listina, s katero pooblaščeni zdravnik naroča tako laboratorijske, rentgenske, ultrazvočne, zobotehnične, citološke, druge preiskave, nego na domu, fizioterapevtske storitve in tudi storitve s področja psihologije, logopedije, defektologije in druge storitve, ki niso vezane na zdravniške preglede. 255. člen pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izrecno določa, da se za napotitve pooblaščenega zdravnika na vse prej omenjene naštete preiskave, prav tako torej tudi za te storitve s področja psihologije, uporablja tako imenovani delovni nalog in ne napotnica. Zaradi tega tudi ta delovni nalog ni zaenkrat v elektronskem sistemu e-Zdravja. Vsebino in obliko delovnega naloga pa predpiše Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za konkretni primer pregleda pri psihologu veljajo torej pravila, ki jih določa napotna listina za ta pregled, to je delovni nalog. In možno zaradi tega ni elektronsko naročanje. Pacient pa lahko seznam izvajalcev iz dejavnosti klinična psihologija preveri na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so navedeni tudi vsi kontaktni podatki izvajalcev, ki te preglede nudijo, prav tako pa lahko dobijo tudi informacije, običajno osnovne informacije poda tudi že zdravnik, ki izda ta delovni potni nalog. Pacient se po prejemu tega delovnega naloga naroči pri izbranem izvajalcu zdravstvene dejavnosti in za vpis v čakalni seznam izvajalcu po pošti ali osebno dostavi originalni obrazec delovnega naloga. Lahko pa z veseljem povem, da bo predvidoma v februarju, v naslednji verziji šifranta vseh vrst zdravstvenih storitev, bodo v spremljanju čakalnih dob, se pravi, tudi objave prostih in okvirnih terminov vključene v dodatne storitve in prav tako v spremljanje čakalnih dob s katerimi se danes pacienti naročajo z delovnimi nalogi. To bo pomenilo, da se bo na enak način kot na vse druge storitve na portalu eVem, zVem, prikazovale tudi čakalne dobe za kliničnega psihologa, ko se bodo izvajalci tega pregleda s svojimi čakalnimi seznami uspešno povezavi s centralnim sistemom in tako bo tudi v bodoče možno, da iz tega delovnega naloga oziroma se bo prelevil v eNapotnico, možno kot za običajne ostale storitve se prijaviti elektronsko.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Anja Bah Žibert bo postavila vprašanje ministrici za notranje zadeve, mag. Vesni Györkös Žnidar.  Ministrica je odsotna, tako da prosim, da se opredelite do načina odgovora.
Hvala lepa predsedujoči.  Glede na to, da je ministrica odsotna, prosim za pisni odgovor. Vsi nekako vemo kakšne so naloge in pooblastila policije. Je pa pri tem zelo pomembno kako se policija sama oziroma tisti, ki pač aktivno pri tem delujejo, ravna, ko gre za načela, načela sorazmernosti, zakonitosti in ne nazadnje tudi strokovnosti. In tukaj zagotovo ne bi smelo biti nikoli dvojnih meril. Le na tak način lahko dajemo zaupanje ta pomemben organ v državi. Zato imam zelo konkretno vprašanje. Pred časom sem bila na tako imenovanem Štefanovem. Gre za god svetega Štefana v občini Šentjernej, kjer že tradicionalno poteka blagoslov konj. Gre za prireditev, ki so jo na lokalnem nivoju organizirali že 159. Vesela sem, da ta prireditev poteka javno. Bili so časi, ko so to morali delati na skrivaj. Ampak je pa nekoliko nenavadno in ta lep dogodek, ki prinaša in nekako spodbuja tudi vrednote našega naroda, zmotil nesorazmeren ukrep policistov. Če povem po domače, policisti so konjenike oziroma te, ki so bili na konjih, dobesedno vlekli in jim dajali preverbo psihofizične sposobnosti ali po domače, test alkoholiziranosti. Preverjali so udeležence z istimi ukrepi, skratka povsem nesorazmeren ukrep glede na prireditev, ki poteka že res leta in leta in glede na to, kdo se je udeleži in kakšen je pomen te prireditve. Že tako in tako je zelo težko pridobiti različne dokumente, da ljudje prihajajo lahko s konji na ta dogodek, sedaj pa takšni ukrep seveda samo dodatno dajo slabo luč in odvračajo ljudi, da bi se tudi v prihodnje tega dogodka udeleževali bodisi kot tisti, ki pripeljejo konje na blagoslov oziroma tisti, ki pridejo to gledati, kajti gre res za eno največjih prireditev v Sloveniji.  Na drugi strani pa imamo dogodek oziroma prireditev na Dražgošah, kjer so bili udeleženci dobesedno oboroženi in me zanima: Koliko pregledov je policija naredila pri teh udeležencih, kar se tiče nošenja orožja? Se pravi, ali imajo pravico, imajo orožni list, imajo pravico nošenja orožja in tudi, če je bilo to orožje, ki naj bi bilo nekako deaktivirano, se pravi, ni več v uporabi, me zanima: Ali je policija pregledala, da gre res za tovrstno orožje? Namreč v skladu z zakonodajo je nošenje orožja na javnih mestih, ki spodbuja strah, prepovedano.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod Zvonko Lah bo postavil vprašanje ministrici za okolje in prostor, gospe Ireni Majcen.  Izvolite.
Hvala lepa spoštovana ministrica.  Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja. Predpisi na področju ravnanja z odpadki so sprejeti na podlagi Zakona o varstvu okolja. Osnovni predpis, ki ureja področje odpadkov je uredba o odpadkih.  (nadaljevanje) Uredba o odpadkih v 30. členu navaja pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če se želi vpisati v evidenco zbiralca odpadkov, ki jo vodi Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor. Med drugim je v 10. členu te uredbe navedeno, da je z odpadki potrebno ravnati tako, da ni ogroženo človeško življenje in se ne škodi okolju, ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali, in tako dalje. Na podlagi vpisa v evidenco zbiralcev odpadkov ARSO izda potrdilo o zbiranju nevarnih podatkov. V mojem okolju se nahaja zbirni center, ki ima potrdilo o zbiranju odpadnega lubja, plute, lesene embalaže, lesa, žagovine, oblancev, / nerazumljivo/, ivernih plošč in furnirja. V zbirnem centru se zbirajo in predelujejo tudi drugi odpadki, za katere po besedah okoliških prebivalcev podjetje nima ustreznih dovoljenj. Tik ob zbirnem centru se nahaja vodni vir, iz katerega se oskrbuje nekaj gospodinjstev in večji kompleks z nastavitvami. Na območju zbirnega centra je že večkrat prišlo do požara. Hrup in prašni delci v zraku močno poslabšujejo kakovost bivanja vseh okoliških prebivalcev. Vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja je podjetje vložilo. Torej, ves ta čas obratuje brez dovoljenja. Po intervenciji vseh vpletenih so na ARSO le izdali sklep, da se postopek začasno ustavi, dokler ARSO ne odloči o tem, ali je poseg v okolje tak, da podjetje potrebuje okoljevarstveno soglasje. Gospa ministrica, zanima me, kako je mogoče, da se podjetje lahko vpiše v evidenco zbiralcev podatkov samo na podlagi oddane vloge in priloženega načrta za zbiranje odpadkov in dokazila o tem, da je vlagatelj upravljavec zbirnega centra? Zakaj se za zbirni center, ki je v neposredni bližini vodnega zajetja in strnjenega naselja, že pred pričetkom obratovanja ni zahtevala pridobitev… / znak za konec razprave/ okoljevarstvenega soglasja? Prosim za odgovor.
Besedo ima ministrica za okolje in prostor, gospa Irena Majcen. Izvolite.
Irena Majcen
Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanec gospod Zvonko Lah, hvala za vprašanje. Res je, da je zbiranje nenevarnih odpadkov mogoče opraviti na podlagi potrdila, res pa je tudi, da je prav za konkretno zavezano osebo, torej zavezanca, podjetje, ki je zaprosilo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo nenevarnih plesnih odpadkov, tekel postopek, ki pa je bil prekinjen, in sicer je bil sklep o prekinitvi postopka izdan 21. 11. 2017. Ta datum navajam predvsem zaradi tega, ker je nekako potem, vsaj v nekaterih pisanjih, ki so bila naslovljena na nas, izhajalo, da so ti krajani povzročili ali pa da je bil na podlagi njihovih prijav izdan ta sklep o prekinitvi postopka, moram pa reči, da so vsaj do nas ali pa do Agencije Republike Slovenije za okolje ta pisanja krajanov prišla konec decembra oziroma v začetku januarja in da je bil seveda sklep o ustavitvi postopka izdan že pred tem. Gre pa za rešitev predhodnega vprašanja oziroma odločitve o tem, ali je treba za ta postopek izdaje OVD izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Glede na to, da je inšpekcija obiskala obrat tudi 16. januarja, zaključkov inšpekcijskega postopka še niso znani, tako da vam na žalost teh ugotovitev še ne morem podati, je pa, kot je bilo danes že kar nekajkrat tako vprašanje, pri podjetjih, ki imajo že izdano okoljevarstveno dovoljenje, potrebno tudi nove postopke izvajati skrbno in zavezujoče. Hvala lepa.
Gospod Zvonko Lah, imate besedo, da zahtevate obrazložitev. Izvolite.
Glejte, gospa ministrica, tudi danes je bilo tukaj že povedano, da imamo pravilnike, predpise, ki točno določajo in zagotavljajo nek red.  (nadaljevanje) Ampak vprašanje je, kako se to izvaja. Recimo ob enem požaru so gasilci tam ugotovili, da je okrog tisoč kubičnih metrov lesa oziroma sekancev iz odpadkov, ki je bil obdelan les, se pravi odpadna okna, vrata, gradbeni les. In kako je možno, da se to kar nekaj let obratuje tam na tej lokaciji brez tega, da bi – po mojem mnenju – morali, ker so tam stroji, biti asfaltirano ali zabetonirano nek plato z oljnimi lovilci, da bi tako drobljenje tega lesa moralo se izvajati v zaprtem prostoru z odsesavanjem prahu, tako kot imajo recimo mizarji ali pa kot to izvajajo večji centri za ravnanje z odpadki. Tukaj se pa prosto na zemlji to dogaja in melje vse skupaj in se tam kadi, ropota in tej odpadki niso tako nenevarni. Če gre za obdelan les, če gre za gradbeni oziroma stavbni material kot so vrata, okna, staro(?), plastika, kovina zraven in to vse meljejo. Tam vsem ljudem na očeh se kadi. Mislim, da bi moralo ministrstvo, in to predlagam, da če je bil inšpektor tam, dokler se to ne uredi po pravilih, ki veljajo za tako obdelavo odpadkov, se to ne bi smelo dogajati. In tega mora biti enkrat konec.
Ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen, imate besedo.
Irena Majcen
Hvala.  Saj pravzaprav to ni tako kot del odgovora, bolj je pojasnilo. Torej, inšpekcijske službe so zavezane ravnati v skladu s svojimi pravili. Sama priznam, nisem bila na terenu, niti nisem videla tega objekta, tako da ne morem sploh iz svojega poznavanja zadeve karkoli komentirati, se pa zavedam, da inšpekcijske službe so zadolžene ravnati po svojih pravilih, čeprav seveda si domišljam ali pa vsaj enkrat sem doživela, da ravnajo včasih tudi drugače. Zdaj, da bom povedala kaj sem jaz doživela, gre torej za most v Sečoveljske soline, kjer je včeraj preko njega peljal še 10 tonski tovornjak, naslednji dan pa ni smel več niti pešec. Ampak dejstvo je, da seveda kot ministrica na odločitve inšpekcijskih služb ne morem vplivati.  Hvala.
Mag. Marko Pogačnik bo postavil poslansko vprašanje ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman, ki je danes upravičeno odsotna. Gospod Pogačnik, izvolite.
Ja, spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Spoštovani ministrici za finance bi rad zastavil vprašanje. Glede na to, da je danes upravičeno odsotna predlagam, da na moje ustno poslansko vprašanje odgovori pisno. Ministrici zastavljam vprašanje v zvezi z imenovanjem direktorja Agencije za zavarovalni nadzor in sicer zanima me na kakšen način je potekal ta postopek in ali so bili, bi rekel, upoštevane vse tukaj zakonske omejitve in pa zakonski predpisi, ki jih narekujeta Zakon o javnih agencijah in pa Zakon o zavarovalništvu. Zanima me kdo je bil predlagatelj za imenovanje VD direktorja Agencije za zavarovalni nadzor Vlade Republike Slovenije. Zakaj ni predloga dala sama ministrica in zakaj se je Vlada oziroma predlagatelj odločil, da imenuje VD direktorja za obdobje največ šestih mesecev in ne podeli tega mandata, celotnega mandata v skladu z Zakonom o javnih agencijah in pa Zakona o zavarovalništvu? Zanima me pa še ena zadeva in sicer zakaj je Vlada direktno imenovala v.d. direktorja za obdobje šestih mesecev, ne pa Državni zbor. Kajti po mojem vedenju tako Zakon o javnih agencijah, kot Zakon o zavarovalništvu navaja, da se direktorja Agencije za zavarovalni nadzor imenuje Državni zbor na predlog Vlade. Tukaj so bili pa postopki drugačni. Vljudno naprošam ministrico, da se pisno opredeli do tega imenovanja.  (nadaljevanje) Predvsem pa, da odgovori tudi na, bi rekel, problematiko, ki sem jo izpostavil v svojem vprašanju.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Uroš Prikl bo postavil poslansko vprašanje ministrici za finance mag. Vraničar Erman, ki je tudi v tem primeru upravičeno odsotna.  Gospod Uroš Prikl, imate besedo, izvolite.
Hvala lepa spoštovani podpredsednik! Spoštovane kolegice in kolegi, tako kot postavljam, zastavljam poslansko vprašanje ustno, želim tudi od ministrice ustni odgovor.  Prvič, predsednica Uprave SDH je nedavno podala predlog za sporazumno odpoved aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s čimer se je posledično z decembrskim sklepom Nadzornega sveta plača dvignila v enormne višine. Hvala bogu ali komurkoli že pač, da je bil medijski pritisk tak, da se je vendarle odpovedala temu enormnemu zvišanju svojega prihodka.  Drugič, v luči tega dogodka bi želel spomniti, da je glavni izvršni direktor tako imenovane slabe banke, gospod Balogh, v letu 2016 zaslužil skoraj 200 tisoč evrov bruto plače. A to ni vse! Konec junija so si v tako imenovani slabi banki izplačali za skoraj 365 tisoč evrov nagrad. Na DUTB, torej slabi banki, so pojasnili, da je izplačilo za delovno uspešnost za lansko delo prejelo tudi 120 zaposlenih. Sumasumarum to pomeni, da je povprečno vsak zaposlen dobil približno 3 tisoč in 42 evrov bruto iz tega naslova, ob tem, da seveda obstaja cel kontingent ljudi, ki s tako imenovanim outsourcingom prav tako služijo na račun del in nalog v slabi banki. Posledično kako naj upokojenci, kako naj gasilci, medicinskim sestram, policistom in seveda še bi lahko našteval, razložimo in obrazložimo, da za njihove trdo prigarane pokojnine, za njihova nesorazmerja, za njihovo delo, ki ga krvavo vsak dan opravljajo ni dodatnih sredstev, med tem, ko se na teh dveh inštitucijah povečanja zgodijo kar čez noč in v neprimerno višjih odstotkih za tako imenovano delovno oziroma sumljivo delovno uspešnost.  In končno, Zakon o delovnih razmerjih pravi, da se pri določanju višine delovne uspešnosti delavca upošteva gospodarnost, kakovost in obseg opravljenega dela. Zato spoštovano ministrico, ki je danes odsotna, sprašujem kakšne izjemne rezultate, natančneje kakšno gospodarnost je dosegla slaba banka, da njeni zaposleni dobivajo tako visoko nagrado? Ob tem pa seveda je potrebno imeti v mislih in to jaz, ki postavljam to vprašanje imam, vsa določila, ki urejajo tako imenovano korporativno …/ znak za konec razprave/ upravljanje še posebej neodvisnost obeh uprav v smislu neodvisnega in strokovnega sprejemanja poslovnih odločitev. A vendar, kaj bo Vlada Republike Slovenije v vlogi skupščine oziroma na nek način nadzornika opravila v smislu regulacij izplačil obema vodstvoma, tako SDH kot slabe banke, da omenjeni inštituciji ne bosta postali tako imenovana centra odtujene moči?  Za ustni odgovor se ministrici iskreno zahvaljujem. …/ znak za konec razprave/
Gospod Žan Mahnič bo postavil poslansko vprašanje ministrici za okolje in prostor, gospe Ireni Majcen.  Izvolite.
Hvala za besedo podpredsednik.  Spoštovana gospa ministrica, moje vprašanje se nanaša na odstrel rjavega medveda za leto 2018. Vemo, da malokrat pride do tega, da sklenejo konsenz lovci, naravovarstveniki, gozdarji in pa lastniki kmetijskih zemljišč. No v lanskem letu so ga. Strokovna skupina, ki ste jo vi imenovali, je dosegla konsenz, da se v letu 2018 odstreli 120 rjavih medvedov. Potem pa ste vi v nasprotju s to odločitvijo sama odločila, da se jih ne odstreli 120, ampak 107 in tako povozila neko strokovno mnenje.  Če na kratko samo povzamem stališče Lovske zveze Slovenije: »Zdi se kot da bi se v zadevo vpletla politika, saj je zmanjšanje odstrela s 120 na 107 sicer težko razumljivo. Na Lovski zvezi Slovenije se zato sprašujemo kaj želi država s tem sploh doseči. Kakšen je namen takšnega predvidenega ukrepa? Kakšen cilj ima Ministrstvo za okolje in prostor? Glede na predvideni odvzem se sprašujemo ali želijo še dodatno povečati število medvedov. Pri takšnem načrtovanju je pomembno zavedanje, da je potrebno doseči konsenz predvsem s prebivalstvom, ki sobiva na območju z medvedom. Upravičenost tovrstnega povečanja morajo le-ti prepoznati in sprejeti. Primerna številka odvzema zagotavlja razumevanje za sobivanje z medvedom v Sloveniji. Lovska zveza Slovenije je vesela, da je krivulja populacije rjavega medveda v Sloveniji pozitivna oziroma v porastu.   (nadaljevanje) Kljub znatnemu, kar 33-odstotnem porastu populacije rjavega medveda so lovci v populacijo rjavega medveda z odvzemom preteklih let posegali namreč pod prirastkom. Zato bi bilo rast populacije, ki se je po rezultatih genetskih analiz v okviru projekta, ki se je v Sloveniji izvajal, v tem času precej povečalo, zdaj smiselno ustaviti oziroma stabilizirati. V začetku oktobra 2017 so bili namreč objavljeni rezultati te analize, ki je pokazala, da medvedov ni 450, kot se je ves čas predvidevalo, ampak da jih je nekje med 533 in pa 598, kar je 33 % več kot leta 2007. Raziskava še poteka. Nadaljnje analize bodo še pokazale, kakšno je konkretno stanje. Gospa ministrica, moje glavno vprašanje je… Vemo, kakšna… / znak za konec razprave/ je problematika na področju divjadi, velikokrat smo govorili v lanskem letu predvsem zaradi tega, ker se je za 15 % nekje povečal odstrel jelenjadi, zdaj pa me zanima, zakaj ste se vi v primeru, ko so se lovci, naravovarstveniki, gozdarji in kmetje dogovorili, da je 120 tista številka, v katero odstrel se gre v letu 2018, samovoljno odločili, ne, ne boste jih odstrelili 120… / znak za konec razprave/ ampak jih boste 107. Kje ste dobili strokovne podlage za takšno odločitev?
Gospa ministrica, izvolite, imate besedo.
Irena Majcen
Spoštovani poslanec, gospod Žan Mahnič, hvala za vprašanje. Dejstvo je, da je Uredba o odstrelu medveda, ki ne sodi v sklopu Ministrstva za okolje in prostor v divjad, zaradi tega, ker divjad ureja Ministrstvo za kmetijstvo, ampak gre za zaščitene zveri. To pomeni, da je uredba bila objavljena. Objavljena je bila pred terminom, katerega ste navedli vi, da so bile podane strokovne podlage. Torej Life projekt o medvedu traja že kar nekaj let, imamo pa tudi druge Life projekte, med drugim o volku, pa o risu, in seveda naloga našega ministrstva je vzdrževati populacijo teh zveri. Ta vaša trditev, da so nevladniki bili soglasni s številom odstrela, drži v tistem delu, ki zajema del nevladnikov. Tisti del nevladnikov, ki pa sodeluje z Ministrstvom za okolje in prostor, pa seveda daje pripombe na uredbe, ki jih objavljamo. In recimo za odstrel volka v letih, torej v tej sezoni za 2017, ker je pritožba na uredbo romala na upravno sodišče in je zadržalo izvajanje tiste uredbe, odstrela volka v letu 2017 ni bilo izvedeno. Tako da ne bo pri nekaterih poslušalcih mogoče občutek, da je to odločitev nevladnih organizacij lovske zveze in je vse rešeno. V primeru Ministrstva za okolje in prostor, ko se določa število, torej za risa ni odstrela, za volka, ki se je tudi na podlagi projekta Life ugotovilo določeno število, je bil predviden odstrel, pa ni bil izveden, no in na primeru medveda seveda je lahko ali pa ne tudi takšna pritožba. Kot sem že povedala, ta skupina, ki je sodelovala tudi in ugotavljala število medvedov skozi Life projekt, svojega dela ni zaključila pred objavo uredbe v javno ali pa dano v javno razpravo, torej njihovi rezultati so absolutno dospeli po tej objavi. In seveda pričakovati, da bo pa ministrica kar upoštevala to željo, jaz bom temu rekla željo, ne gre. Glede na to pa, da tudi ni točnega podatka, kolikšno je zdaj število medvedov, ampak gre samo za ugotovitev, da bi naj populacija zadevala 33 % več, kot je bilo do sedaj predvideno, se je tudi številka ali pa število medvedov, ki bi jih naj odstrelili,  (nadaljevanje) povečala za enak procent, to je za 33 %. Tako je potem tudi Vlada sprejela to uredbo, tako bo v letošnjem letu, seveda je pa za naslednje obdobje možno karkoli še korigirati.  Hvala.
Gospod Žan Mahnič, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala, gospod Nemec.  Prebral oziroma citiral bom prvi del stališča Lovske zveze Slovenije: »Čeprav je bil v začetku oktobra 2017 na usklajevalnem sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor na temo načrtovanja odvzema rjavega medveda iz narave za leto 2018, ki se ga je kot predstavnica ključnih deležnikov udeležila tudi Lovska zveza Slovenije, dosežen konsenz o primarnih številkah z vidika trajnostnega poseganja v populacijo medveda, je ministrica za okolje in prostor v začetku novembra 2017 na Vlado dala drugačen predlog.« In vi mi niste, gospa ministrica, odgovorili, na podlagi kakšnih mnenj, ocen in strokovnih podlag ste se odločili, »ne, ne bomo odstrelili 120 medvedov, ampak jih bomo 107.« Verjetno ne sodite v krog naravovarstvenikov, dvomim, da ste aktivni v kakšni takšni organizaciji, verjamem tudi, vsaj nisem zasledil, da bi bili tudi lovka. Skratka, na podlagi kakšnih ocen ste se odločili, da posežete v številko, ki je bila dogovorjena. Če se je do zdaj predvidevalo, da je nekje med 430 in 450 medvedov, sedaj pa ta številka kaže, da jih je tudi do 150 več, imamo tu problem, ker takšne odločitve, gospa ministrica, vodijo v to, da ne bomo kontrolirali staleža divjadi, zveri, v tem primeru rjavega medveda, in se bo zgodilo - kaj? -, ljudje bodo čedalje več neposrednih in posrednih srečanj z medvedom imeli, odstrel bo premajhen in zgodilo se bo nič drugega kot to, da bo prihajalo do množičnega krivolova in bodo medvedi padali po tleh tako, kot verjetno marsikje že padajo volkovi, pri čemer tudi ne razumem, zakaj ste tako zaščitniški do te vrste. Skratka, moje vprašanje je: Ali se zavedate posledic, predvsem pa, še enkrat, zakaj odločitev, da namesto 120 odstrelimo 107 medvedov?
Gospa ministrica Irena Majcen, imate besedo za obrazložitev.
Irena Majcen
Torej, jaz nisem članica nobene nevladne okoljevarstvene organizacije in nisem lovka, jaz s tem nimam nobenih težav. Če bi spremljali javno objavljeno uredbo, bi videli, da je bil predviden odstrel medvedov v tej javno objavljeni uredbi, ki jo je pripravila strokovna služba ministrstva, številka takšna kot pred leti, torej nekaj čez 80. Po javno objavljeni razpravi je ta komisija dala predlog za povišanje. Če bi šli v novo objavo predloga takšne uredbe, to pomeni, da v letošnji zimi ne bi bilo odstrela, ker so javna razprava, nato pripombe in usklajevanje s pripombami dolgotrajno. Jaz sem vam že skušala povedati, da so se lansko leto nevladniki - vendar ne ti isti nevladniki, o katerih vi govorite, pač pa so to naši, MOP-ovi, torej nevladniki, ki skrbijo za okolje - pritožili na uredbo za volka in Upravno sodišče je ustavilo odstrel. In tudi letos bi se lahko - to je zagotovo pogojevanje, nihče ne ve, kaj bi se naj ne zgodilo - enako zgodilo za volka. Zato sama menim, da je enak procent povečanega odstrela, kot je izračunana večja populacija, za to prvo sezono ustrezna številka. Prav gotovo bo pa komisija še delala. Ob samem odstrelu, ki se nanaša na 107 medvedov, so predvidene za 25 medvedov tudi določene izgube.  In ko se morebiti kakšen medved pojavi v okolju, kjer ni običajno, se lahko tudi na podlagi ustne odločbe zagotovi takšen… / znak za konec razprave/ odstrel. Sem prepričana, da lovci to dobro poznajo. In v skrbi za ravnanje z medvedi znajo ustrezno ukrepati. Hvala.
Gospod Žan Mahnič, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala, podpredsednik, za besedo še enkrat. Predlagam v skladu s Poslovnikom, da opravimo razpravo, ne samo toliko o odgovoru ministrice, kot pa o tej problematiki, kajti v letošnjem oziroma v tem mandatu še ni bilo neke resne razprave o stanju na področju zveri v naši državi. Kajti, situacija bo torej enkrat prišla do tega, da bo res prišlo do konflikta med prebivalstvom in zvermi, in bojim se da medved še ne bo takšen problem, kot pa bosta problem volk in šakal. Predvsem šakal se, za katerega trenutno poteka monitoring se pojavlja v Sloveniji čedalje bolj, poglejte si na Hrvaškem, predvsem si poglejte v Srbiji kakšne so številke odkar se je pojavil šakal, govorim predvsem za primer srnjadi, koliko se je stalež znižal in predvsem kako se te zveri množijo.  Verjamem, da v kolikor prihaja do konsenza do kakršnega je prišlo, je potrebno nič drugega, kot slediti takšnim številkam. Če so strokovne podlage za to, da se sledi predlogu, ki vključuje odstrel 120 medvedov, tudi če gremo, gospa ministrica, po tej logiki, da povišamo odstrel za toliko, za kolikor se je, glede na life dinalp projekt izvajal oziroma je pokazal rezultat kakšen je odstrel, to se pravi, če se je za 33 % povečala populacija, da se še za 33 % poveča odstrel, lahko to pomeni, verjetno, če bodo trendi takšni, kot so bili, da bomo imeli čez naslednjih 10 let zopet 30 ali še več odstotno povečanje rjavega medveda. Že zdaj se medved pojavlja v strnjenih naseljih, srečuje se z ljudmi, to je posledica tudi tega, da je prepovedano, da so prepovedana določena krmišča, zaradi tega, ker medved nima hrane v gozdu, kjer bi se lahko izvajalo preprečevalno oziroma privabljalno krmljenje, medved hodi v strnjena naselja. In kar se je za bati, se je za bati tega, da bodo enkrat ljudje… / znak za konec razprave/ vzeli stvari v svoje roke in bodo začeli medveda, volka in šakala streljati, kot po tekočem traku. Glede na to kakšna je problematika, koliko volkov je, če pogledate v Kočevju, če vprašate lovce, pred dobrim mesecem sem se pogovarjal z enim dol, to upleni en kos jelenjadi na noč. To je trop 20 do 40 volkov, ki uplenijo en kos jelenjadi, hkrati se viša odstrel… / znak za konec razprave/ na mnogih delih upravičeno, zaradi škod, ki je tudi vprašljivo, ampak potem ker je naravni odvzem tak, s strani zveri, seveda ne moreš slediti odvzemu, ki je začrtan.  Zato predlagam, da opravimo razpravo.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja v okviru glasovanj. Gospod Jernej Vrtovec bo postavil poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo dr. Petru Gašperšiču. Izvolite.
Spoštovani gospod minister. Moje poslansko vprašanje se nanaša na protivetrno zaščito, protivetrno ograjo na vipavski hitri cesti.  Namreč, le-ta je zaradi močne burje pogosto zaprta in vremenske razmere, značilne za Vipavsko dolino, tako onemogočajo polno funkcionalnost hitre ceste, ki je predvsem za tovorni promet, torej odvisno seveda od vrste tovornega prometa, zaprta po več dni v letu. Zaradi pogostega zapiranja je bila v lokalnem gospodarstvu vse od leta 2009, ko ta vipavska hitra cesta je polno funkcionalna, in ko je bil odprt še zadnji odsek Podnanos – Razdrto in je bila cesta tudi potem predana prometu, je bila povzročena velika gospodarska škoda. Poleg tega je ob večjih sunkih burje, tudi, če cesta ni zaprta,  (nadaljevanje) pa ogrožena varnost samih voznikov tovornjakov. Že ob samem načrtovanju te trase, torej vipavske hitre ceste, je bilo s strani države zagotovljeno, da bodo zaradi močne burje ob cesti zgrajeni tako rekoč protivetrni nasipi, žal pa jih še danes ni, spoštovani gospod minister. Jaz danes ne postavljam tega poslanskega vprašanja prvič, ampak drugič. Ampak nekdo mi je pred tremi leti takole dejal v tem Državnem zboru: »Prva sredstva za samo izgradnjo te protivetrne zaščite na ravninskem delu trase pa je v skladu z načrtom izvajanja koncesijske pogodbe družbe Dars na voljo v letu 2016 in potem tudi v nadaljevanju v naslednjih letih.« Gospod minister, to ste mi vi dejali tri leta nazaj. Se pravi, da bomo v letu 2016 začeli s protivetrno zaščito na posameznih odsekih vipavske hitre ceste. Gre za velik finančni vložek, sicer, ampak, kar je pomembno, je pomembno tudi to, da v času konjunkture, zlasti sedaj, nekaj damo nazaj, na primer, vipavski dolini ter tudi slovenskim avtoprevoznikom kot izrazito tranzitna država. Zaradi tega bi vas danes, na koncu tega mandata vprašal, kdaj bomo začeli s… / znak za konec razprave/ protivetrnimi zaščitami na vipavski hitri cesti. Ob tem upam, da boste tudi držali obljubo. Bo te še do konca vašega mandata?
Besedo ima minister za infrastrukturo, dr. Peter Gašperšič. Izvolite.
Peter Gašperšič
Hvala, predsedujoči, za besedo, hvala tudi poslancu, gospodu Jerneju Vrtovcu za postavljeno vprašanje. Res je … O tej protivetrni zaščiti vipavske hitre ceste se v tem Državnem zboru ne pogovarjamo prvič. Tudi s strani prav poslanca gospoda Nemca je bilo tudi kar nekajkrat postavljeno tovrstno vprašanje in žal je, res je bila ta protivetrna zaščita načrtovana že prej, pa vendar je zaradi različnih razlogov prišlo do zamika te izvedbe. Zdaj, lahko povem, da bo to v letošnjem letu izvedeno, prvi del teh segmentov. Bom pojasnil v nadaljevanju odgovorov podrobneje … Ta ukrep izvedbe te protivetrne zaščite, želel bi poudariti, je tudi med pomembnejšimi projekti same družbe Dars, ki mora seveda to investicijo tudi izpeljati. Dars je tako v preteklem letu izvedel vse potrebno, izdelal projektno dokumentacijo za gradnjo te protivetrne zaščite vzdolž hitre ceste preko Rebrnic, vendar pa, ker z gradnjo take protivetrne zaščite pri nas nimamo ustreznih izkušenj in tudi ker gre za sorazmerno drago investicijo in upoštevaje tudi specifičnost burje in morfologije samega terena na tej lokaciji, je bilo s strani projektanta predlagano, da se najprej izvedejo tri testna polja. Njihova izvedba je tako predvidena na območjih, ki so najbolj izpostavljena udarom burje. To so … Lokacija prvega testnega polja je načrtovana na območju viadukta Lozice, in sicer v dolžini skorajda 700 metrov. Drugo testno polje je predvideno na območju od strelišča Mlake proti predoru Podnanos, kjer bo dolžina zaščite znašala 620 metrov. Lokacija tretjega testnega polja pa je na območju približno 300 metrov med Logom in Zemonom. Skupno bo torej izvedenih približno 1,5 kilometra te protivetrne zaščite oziroma približno 10 % celotno načrtovane zaščite. Dars bo v kratkem objavil javno naročilo za pridobitev izvajalca teh testnih polj, ravno danes, mislim da, na nadzornem svetu odločajo o odobritvi oziroma izdaji soglasja k tej investiciji in tako kot sem rekel, ob ugodnem razpletu tega javnega naročila je predvideno, da bodo ta testna polja postavljena še v letošnjem letu.   (nadaljevanje) V nadaljevanju se bodo potem na teh testnih poljih izvedle meritve z anemometri, v treh do petih primerih močne burje. S tem se bo testiralo učinkovitost zaščite pred vetrom na realnih tovornih vozilih. Z analizo potem teh podatkov pa bo projektant dokončno potrdil obseg, ustreznost, učinkovitost ter stopnjo zaščite protivetrnih ograj tako, da Dars o ocenjuje, da bo lahko izvedel te meritve do sredine prihodnjega leta, to je do sredine leta 2019, nato pa bo v kratkem sledil tudi razpis za izvedbo v preostalem delu trase. Naj še povem, da je ocenjena vrednost celotnega projekta zaščite približno 33 milijonov evrov, od tega pa bo za samo izvedbo testnih polj Dars že vložil v letošnjem letu torej 4 milijone evrov, tako da želel bi še to povedati, da je tudi samo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, tudi s predstavniki avtoprevoznikov zagotovljeno s torej seznanjenjem oziroma posredovanjem vseh informacij v okviru koordinacijskega odbora Vipavske doline, ki spremlja ta projekt. Hvala lepa.
Gospod Jernej Vrtovec, imate besedo, da zahtevate obrazložitev odgovora. Izvolite.
Predsednik, ne bom zahteval obrazložitve odgovora, ampak samo to, da rečem v redu, sem zadovoljen z vašim odgovorom, gospod minister tako kot sem bil leta 2015, tokrat pa verjamem, da je toliko časa minilo, da se bo stvar resnično v tem letu realizirala in da se začne s temi testnimi polji ter potem s samo dokončno izgradnjo v naslednjem letu. Resnično gre za to, da gre za našo lastno učinkovitost. Jaz kar ne morem verjeti, da se to vleče od leta 2009. A veste, od leta 2009, 10 let je, vipavska hitra cesta obratuje, ki je pozimi, ne vem, eno tretjino dni zaprta za določeno vrsto tovornega prometa. Ogrožena so tudi človeška življenja, ogrožena varnost voznikov, tudi osebnih vozil, jaz sem dnevni migrant, bi rekel, v Vipavsko dolino in ko piha burja v Vipavski dolini, poleg tega, da je izredno slab asfalt, to lahko tudi kolega podpredsednik Državnega zbora pove po kakšni hitri cesti se vozimo, na posameznih odsekih je pa še burja tista. Tako da ni moje dopolnilno vprašanje, ampak za zaključek mandata en moj predlog, gospod minister, da se greste enkrat sam zapeljati od Razdrtega ali pa od Vipave pa do Vrtojbe. Sam v avtomobilu. Pa ne zaradi sunkov burje, ampak zaradi tega, da boste videli kakšna asfaltna podlaga, kljub obnovi na določenem odseku, kakšna asfaltna podlaga je. Kolovoz, gospod minister. Tako da predlagam, lahko pa gremo enkrat skupaj na izlet, pa boste videli v kakšnem stanju je ta vipavska hitra cesta. Ne zasluži si imena hitra cesta.
Hvala lepa obema. Gospod minister, želite odgovoriti?  Izvolite, imate besedo.
Peter Gašperšič
Hvala lepa predsedujoči. Želel bi kljub vsemu še nekaj dodati na to tudi, bom rekel, predlog spoštovanega poslanca, da si ogledam to cesto. Sam sem v lanskem letu kar nekajkrat se peljal po tej cesti. Ne vem, sicer v nobenem primeru ni bila, bom rekel ogrožena vožnja zaradi premočne burje. Strinjam se, predolgo je trajalo in moram pa reči po drugi strani, da sem vesel, da letos bo to narejeno. Torej, vsaj na teh odsekih, ki so najbolj izpostavljeni. Računam tudi, da bo torej na podlagi teh treh do petih meritev, ki bodo izvedene nekje do sredi naslednjega leta, takoj sledila potem aktivnost za dokončanje v ostalih delih. Bi pa še dodal, da tudi v letošnjem letu Dars načrtuje kar obsežne investicije na tem delu v obnovo te hitre ceste, za katero vemo, da je na marsikaterih odsekih dejansko pretirano bila obremenjena in posledično je v zelo slabem stanju. Nisem pa seznanjen, da bi tudi tam kjer je obnovljena že bila, da bi bila problematika kakšnih asfaltnih podlag tako, da se bom o tem pa tudi še dodatno seznanil in v kolikor bo potrebno, bo Dars tudi ukrepe za morebitne sanacije tovrstnih   (nadaljevanje) slabo izvedenih obnov torej sprejel. Vsekakor pa, kot rečeno, pomembno je, da se letos obnova te hitre ceste tudi intenzivno nadaljuje.  Hvala lepa.
Gospod Ivan Prelog bo postavil poslansko vprašanje ministrici za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti, dr. Anji Kopač Mrak.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Spoštovana ministrica, javni socialnovarstveni zavod v 100 % lasti države Doma Danice Vogrinec Maribor se je kot največji ponudnik in izvajalec storitev institucionalnega varstva v Republiki Sloveniji z 809 posteljami in več kot 400 zaposlenimi po sprejemu Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev, ki ga je sprejelo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, znašel v poslovno brezizhodni situaciji. Omenjeni pravilnik zahteva namreč prilagoditev infrastrukture novim tehničnim zahtevam do leta 2021, od katerih je ključna predvsem zahteva po novem standardu in namestitev stanovalcev v eno in dvoposteljne sobe. Dom ima trenutno v okviru svoje kapacitete postelje nameščene tudi v večposteljnih sobah.  Zaradi strategije in nujnosti ohranjanja obstoječih kapacitet v javnem zavodu, je zavod v svoji razvojni strategiji in v delno že pripravljeni investicijski dokumentaciji, predvidel gradnjo manjših skupnostnim oblikam oskrbe za starejše prilagojenih dislociranih enot v upravni enoti Maribor in Ruše. Mreža dislociranih enot v mreži Doma Danice Vogrinec Maribor je načrtovana v skladu z najsodobnejšimi evropskimi in nacionalnimi koncepti skupnostnih oblik skrbi za starejše. Zaradi skupnih podpornih služb pralnice, kuhinje, uprave in neenotnega informacijskega sistema zagotavlja tudi dolgoročno finančno vzdržen sistem, ki zagotavlja najnižje cene za uporabnike storitev in posledično tudi najnižjo obremenitev javnih financ. Javni zavod Dom Danice Vogrinec Maribor, torej v 100 % lasti države z neprecenljivim know-howom predstavlja izjemni model dobre prakse v Republiki Sloveniji, pri načrtovanju in razvoju njegove mreže pa gre predvsem za zaščito javnega interesa, pa tudi enakih možnosti vseh državljanov zagotavljanje dostopne in kvalitetne oskrbe za starejše.  Zelo pomembno je tudi dejstvo, da zavod ne razpolaga in predvsem ne sme razpolagati s prostimi sredstvi za investicijsko aktivnost pri gradnji dislociranih enot. Rezerviranje sredstev za investicije v nove objekte iz prihodkov, ki jih dom pridobiva kot tekoča plačila za svoje storitve od trenutnih uporabnikov, bi bilo nezakonito in kaznivo, saj so tekoči prihodki namenjeni izključno za plačilo storitev zanje in ne za gradnjo državne infrastrukture. / znak za konec razprave/  V sled navedenega vas prosim, vas spoštovana ministrica sprašujem na kakšen način in s kakšno časovno fazo in dinamiko bo Ministrstvo iz proračunskih sredstev zagotovilo investicijski vir za načrtovane mreže enot Doma Danice Vogrinec Maribor in s tem prilagoditev v skladu z minimalnimi tehničnimi zahtevami, ki jih je ministrstvo samo sprejelo?  Hvala lepa.
Besedo ima ministrica dr. Anja Kopač Mrak.  Gospod Prelog, samo, če se lahko izklopite oziroma izklopite mikrofon?  Hvala lepa.
Anja Kopač Mrak
Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo.  Spoštovani poslanec, hvala za vprašanje! Torej, Dom Danice Vogrinec je res največji javni zavod za starejše. Ima 609 stanovalcev in v letošnjem letu začnejo končno, lahko rečemo, s sanacijo kuhinje in pralnice in ta investicija bo prišla 3 milijone 771, po številnih prerazporeditvah smo končno zagotovili potrebna sredstva za to nujno investicijo. Ni bilo lahko. Zakaj ne? Lansko leto je bil namreč s septembrom proračun blokiran in Ministrstvo za delo ni moglo zagotoviti pol milijona evrov kot je bilo predvideno. V letošnjem letu pa imamo za vse investicije v javne zavode samo dva milijona evrov in naslednje leto milijon evrov.  Leta 2007, če pogledamo malce zadnjih 11 let, leta 2007 je bilo pet milijonov 800. Tudi takrat ni bilo prav veliko. 2014 smo imeli 3 milijone 516, 2015 – 2 milijona 296, v letošnjem letu 2 milijona in naslednje leto samo milijon evrov. Žal, žal, žal, brez bistveno večjega obsega sredstev to ne bomo mogli zagotoviti. Kar nekaj javnih socialnovarstvenih zavodov v naši državi je v dokaj podobni situaciji, je ta sicer pri Domu Danice Vogrinec specifična.  Mi se z njimi že dlje časa pogovarjamo in podpiramo to njihovo idejo o manjših dislociranih enotah. Bo treba zagotoviti sredstva, zato samo glede na trenuten proračun bi bila ta obljuba dana s te pozicije zdajle nerealna. Pričakujem pa, da bo naslednja Vlada morala se dejansko zelo resno pogovoriti o investicijah v domove za starejše in morda še katere druge javno socialnovarstvene zavode, ki jih pokriva Ministrstvo za delo, ker dejansko s takimi investicijami, ki so trenutno na voljo, ne moremo teh stvari zagotavljati. Mi bolj ali manj zagotavljamo nujna sredstva, ne vem, po 350 tisoč evrov, da razparceliramo tistih 2 milijona, ki jih imamo. Če pa računate, da približno nov dom stane izgradnja približno 5, 6 milijonov minimalno, stane en dom, in zato žal zopet razpis za koncesijo v letošnjem letu, kar sem že odgovarjala na prejšnje vprašanje, smo pa v intenzivnih pogovorih z direktorjem doma in iščemo rešitve, ampak vseeno, glede na ta investicijska sredstva si lahko predstavljate na kakšen način se bodo te stvari lahko realizirale, če bomo tako nadaljevali.  Hvala.
Gospod Ivan Prelog, imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora. Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovana ministrica!  Žal nisem zadovoljen z vašim odgovorom. Očitno je, da je javna državna institucija dom, danes odgovorim, iz Maribora, v izrazito neenakopravnem položaju glede na zasebni sektor. V smislu financiranja dislociranih enot menim, da to ni v javnem interesu in sprašujem vas, spoštovana ministrica:  Kaj mislite v zvezi s tem storiti? Hvala za odgovor in prosim, da mi daste pisni odgovor. Hvala.
Hvala ministrica. Če želite, pa lahko…
Anja Kopač Mrak
Lahko ustno odgovorim, ni treba pisno. Če želite, vam lahko tudi pisno damo poročilo o investicijah v letu 2018 do 2020, imamo popisane vse želene investicije v javnih domovih. Dejstvo je, da javno službo na tem področju domskega varstva opravljajo javni socialnovarstveni zavodi in koncesionarji. Oboji morajo opravljati na enak način javno službo, razlika je v tem, da ko koncesionar se v ceni prepozna del amortizacije investicije, in da pač zaradi tega imajo večjo fleksibilnost. Smo pa tudi v pogovorih z Ministrstvom za finance že kar nekaj časa, da bi dopustili možnost, da se lahko domovi tudi zadolžijo, vendar je to dejansko breme B. bilance in skratka Ministrstvo za finance je na stališču, da je zelo okreva pri tem, da bi lahko dopustili, da bi se javno socialnovarstveni zavodi tudi s soglasjem pristojnih, torej nas in Ministrstva za finance zadolževali. Nekateri domovi, tudi javni, na primer najbolj razvpit primer je sigurno Dom upokojencev Ptuj, ki je s prihrankom, toliko prihrankov realiziral, da je dejansko bila gradnja tudi v Kopru, na ta račun. Dejstvo je, da se je izkazalo kasneje, da pač, ne bom šla v to, ampak da so bili ti prihranki na način zagotovljeni, da ni bilo najbolj primerno z vidika, predvsem kadra, ki je bil zaposlen v domu. So pa številni naši tudi javni zavodi, ki ustvarjajo določen prihranek, ki ga potem lahko namenijo za investiranje in tudi, če smo odkriti, dom Danice Vogrinec od 3 milijone 771 sedanje investicije, ki sem jo omenjala, tam okoli milijon evrov zagotavlja sam. tako, da vsi javni domovi prispevajo pri teh investicijah tudi svoja lastna sredstva. Bo pa, še enkrat rečeno, niso v drugačnem položaju in zaradi tega so v drugačnem, ker je investitor zasebnik, ima svoj lasten denar, ki ga lahko vloži, niso pa v drugačnem položaju javni od zasebnih. Bo pa potrebno na tem področju drugačna politika. Treba je pa upoštevati, da še dve leti nazaj, tri, ni bilo primanjkljaja na teh mestih, ampak je bilo predvsem na vzhodu, so bile proste kapacitete predvsem pri koncesionarjih zaradi delno višje cene, skratka ti izzivi se spreminjajo. Smo pa ves čas pričakovali tudi, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet, kar pa seveda tudi spreminja, ker je poudarek predvsem na pomoči na domu na krepitvi tega dela in iz tega pomeni to tudi razbremenitev domov za starejše, kjer v nacionalnem programu socialnega varstva računamo, da približno 5 % starejših nad 65 je potrebno, da imajo mesta zagotovljena tudi   (nadaljevanje) tudi v domovih za starejše. In na podlagi… / znak za konec razprave/ tega je tudi bilo razpisanih za novih 900 mest pri koncesionarjih. Hvala.
Gospod Bojan Podkrajšek bo postavil poslansko vprašanje ministru za javno upravo, gospodu Borisu Koprivnikarju. Izvolite.
Ja, spoštovani podpredsednik Državnega zbora, hvala za dano besedo. Spoštovane ministrice, ministra, generalna sekretarka Vlade, cenjeni poslanke in poslanci. Moje vprašanje se nanaša ministru za javno upravo, gospodu Koprivnikarju, glede prodaje zgodovinskega objekta na Cankarjevi cesti 1 v Ljubljani. Spoštovani minister, sprašujem vas, ker je kar veliko prahu bilo dvignjenega glede odločitve vašega ministrstva, da bo ta zgodovinski objekt… Zakaj govorim zgodovinski? Ker je izjemno povezan z osamosvojitvijo Republike Slovenije. V tem prostoru sta 2 pomembna društva, poleg tega jih je tudi več, to je Svetovni slovenski kongres in konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, ki je izjemno vlogo odigrala ob osamosvojitvi Republike Slovenije in seveda vseskozi skoraj že 27 let. Tisti, ki so zaslužni za ta 2 izjemna društva, seveda negodujejo, da se morajo seliti v prostore na Linhartovo 13, kjer prav gotovo ne bodo isti pogoji za delovanje teh društev. Zato vas, spoštovani minister, sprašujem, ker je tudi prejšnji teden bil odbor, skupni odbor 3 odborov, kjer je bil prisoten vaš državni sekretar vašega ministrstva, kakšna bi bila možnost, da bi seveda glede na zgodovino teh prostorov, društev, v katerih delujejo, se ti prostori ohranili in da bi ta društva lahko ostali v tej stavbi na Cankarjevi cesti 1. Hvala za vaš odgovor.
Minister Koprivnikar, izvolite, imate besedo.
Boris Koprivnikar
Hvala, spoštovani poslanec, za to vprašanje. Hvala, predsedujoči, za besedo. Dejstva so naslednja. To je res zgodovinski objekt, ki je že danes samo v delni lasti Republike Slovenije, večinoma je bil pa že odprodan tudi sedanjemu lastniku, Banki Slovenije, ki se zanima tudi za odkup teh prostorov. Imajo, trenutno imamo v tem objektu društvo Svetovni slovenski kongres, Društvo za Združene narode, Združenje Slovenska izseljenska matica s pogodbami o brezplačnem najemu, s čemer država Republika Slovenija tudi priznava pomembnost teh društev v posebnem pomenu in jim tudi omogoča brezplačen najem, ki ga 30. člen Zakona o stvarnem premoženju dejansko omogoča. Lahko dajemo tako premoženje v začasen brezplačni najem, če ga država ne potrebuje, vendar žal samo za dobo 5 let z eno možnostjo podaljšanja in ta društva so v teh prostorih že od leta 2008, 5-letno podaljšanje pa je bilo ponovno v letu 2013, kar pomeni, da dejansko po zaključku letošnjega leta, v začetku leta 2019, bi bilo praktično nezakonito na tej lokaciji podaljšati najemno pogodbo in s tem oziroma pogodbo o brezplačni uporabi in s tem bi bila društva v izredno kočljivem položaju. Zato smo društva predčasno seznanili z društvom Svetovni slovenski kongres že leta 2016, kjer smo povedali, kakšen je razvoj dogodkov. Skupni sestanek z vsemi temi smo imeli že 29. 11. 2017 in že v začetku leta 2017 seznanili tudi Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je nekako pristojno za to področje, da se ustrezno pripravi, in vsa društva pozvali, da prostore uporabljajo v skladu s pogodbo, ki jo imajo, kajti na tej lokaciji so ta društva oddajala prostore tudi nekaterim drugim, celo podjetjem, in povedali, da jim bomo zagotovili druge ustrezne prostore. Da dobimo malo občutka, je pa to kvadratura prostorov, na katerem bi lahko po normativih v javnem sektorju zagotovili namestitev za ca 80 javnih uslužbencev.  (nadaljevanje) Poleg tega so po pogodbi ta društva tudi dolžna kriti stroške investicij, investicijskega vzdrževanja in kljub temu, da se je objekt v tem času prenavljal, smo vse te stroške dejansko pokrili iz proračuna, vsaj nismo ugotovili, da bi bilo kakšno sofinanciranje iz njihove strani. To je razumljivo, ker nimajo teh virov, in smo poskušali omogočiti stabilno delovanje tem društvom. V pogajanjih z Banko Slovenije smo dosegli ceno za te prostore v višine 3,8 milijona evrov, to je tudi glede na lokacijo in stanje prostorov zelo dobra cena. Tudi delovanje GURS, ki tudi uporablja te prostore, se seli na drugo lokacijo, ki bo zagotovljena iz te kupnine, pomembno pa je vedeti, da so prostori iz več vidikov, požarno, infrastrukturno, iz stališča elektroinštalacije, vode, kanalizacije, in tako naprej, zelo neustrezni in mi imamo po predračunskih vrednostih kar za 4 milijone predračuna za investicijo v te prostore. To je zgodovinski spomenik, vendar ga je treba temeljito prenoviti. Torej, pomeni, da bi morali praktično več vložiti v prenovo prostorov, kot je bila njihova sama kupnina, z njo pa bomo zagotovili nove prostore na Šmartinski 152 za potrebe GURS, odkupili objekt FURS v Grosupljem, prenovili objekt na Beethovnovi 3, ki že zelo dolgo časa stoji v zelo nezavidljivem stanju, in pa prenovili kompleten objekt na Linhartovi 13, ki smo ga tudi skozi menjavo z Mestno občino Ljubljana namenili za potrebe upravne enote in v njem tudi vsem tem društvom, ampak ob tem naj povem, tudi Društvo za mednarodne odnose, Klub nekdanjih veleposlanikov in pa Društvo slovenska konferenca zagotovili nadaljnje pogodbe o brezplačni uporabi teh prostorov, ki bodo popolnoma prenovljeni, sodobni in še več, z njimi smo tudi usklajevali kompletne tlorise in načine, kako naj bi te prostore uporabljali… / znak za konec razprave/, tako da so v tem sodelovali. V teh novih tlorisih imajo dejansko na voljo 14 do 20 pisarn za svoje potrebe, s souporabo skupne dvorane, kompletno prenovljeno, bistveno boljše dostopno, ker so tukaj tudi parkirišča in je veliko lažje dostopati za obiskovalce, tako da smatramo, da imajo ta društva na novi lokaciji zelo ustrezne pogoje za nadaljevanje… / znak za konec razprave/, nameravamo podaljšati pogodbo in še več, zagotovili smo tudi, da jim bomo iz stroškov upravljavca stvarnega premoženja financirali tudi preselitev v te nove objekte. Kot rečeno, na obstoječi lokaciji po začetku leta 2019… / izklop mikrofona/ enostavno ni več možno.
Gospod Bojan Dobovšek, imate besedo, da zahtevate… Podkrajšek. Da zahtevate dopolnitev odgovora. Se opravičujem.
Ja, še enkrat hvala. Spoštovani minister, hvala za vaš odgovor. Prav gotovo se moram v tistem delu, kjer govorite, da se je treba držati zakona, strinjati z vami. Če se boste spomnili, sva midva v tej dvorani že govorila o objektih v Republiki Sloveniji, s katerimi vi upravljate, Ministrstvo za javno upravo, pa seveda to ne leti vse na vas, ker niste zdaj že 20 let minister. Hočem reči naslednje … V Sloveniji imamo mnogo objektov, ki so v lasti Republike Slovenije, pa poleg teh objektov imamo zasebne objekte, ki jih ima država v najemu in seveda tudi plačuje, velikokrat tudi visoko najemnino. Vaš državni sekretar, pa tudi vi ste mi že enkrat odgovorili, da je bilo na tem področju že veliko narejenega. To je seveda prav gotovo pohvalno, ampak da se še enkrat vrnem na Cankarjevo cesto 1. Govorili ste, da je država veliko vlagala v ta objekt. Naj spomnim, da, še preden sta se ti dve pomembni društvi vselili, je bilo tu veliko prostovoljnega dela in tudi veliko prostovoljnega denarja, tako iz Slovenije, pa tudi iz tujine, širom sveta. Seveda, ob vselitvi leta 1991… / znak za konec razprave/ ni bilo vse obnovljeno. To so tudi skozi vsa leta obnavljali, še enkrat ponavljam, največ z denarjem, ki so ga dobili izven Republike Slovenije. Naj tudi povem, ko govorimo o tem pomembnem, to moram priznati, da ste tudi sami povedali, pomembnem kulturnem spomeniku, pa tudi zgodovinskem pomenu tega objekta,  da ta objekt združuje preko pol milijona / znak za konec razprave/ Slovenk in Slovencev, ki so v preteklosti morali skozi takšen ali drugačen način, razlog, iti v tujino, širom sveta… / izklop mikrofona/
Hvala. Čas vam je zmanjkalo.  Minister Koprivnikar, imate besedo za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Boris Koprivnikar
Hvala za možnost dopolnitve.  Kot ste rekli, in zaradi tega sem tudi natančno povedal kako bodo porabljena sredstva odprodaje tega objekta, točno za obnovo lastniških državnih prostorov, da zmanjšujemo najeme in povečujemo zasedenost organov, ki jih imamo v tistih objektih katerih lastnik je Republika Slovenija in to delamo že neakj let intenzivno, zelo uspešno. To se tudi kaže na način, da imamo vedno več sredstev na voljo za obnovo, ker zmanjšujemo stroške najema. Jaz nisem govoril o tem koliko je država vlagala v ta objekt, povedal sem, da bi praktično morala v sanacijo tega objekta vložiti več kot je njegova dejanska kupnina in da bomo s to kupnino lahko na treh novih lokacijah zagotovili ustrezne prostore. In pomen tega društva je meni izjemno pomemben in ga priznavamo in danes smo v situaciji, da če ne storimo ničesar, bodo oni dejansko konec letošnjega leta brez možnosti brezplačne uporabe teh prostorov. Tak je zakon. Tak je zakon. S tem, ko pa jim zagotovimo nove, prenovljene, popolnoma bolje dostopne prostore in pa še naprej omogočimo, da bodo svojo dejavnost s tem kar si absolutno zaslužijo, lahko nemoteno izvajali naprej, če ne bi prišlo točno do nasprotnega efekta. In glede na obstoječo zakonodajo, ki je taka kot je, ne bi morali več v teh prostorih dejansko biti upravičeni do brezplačnega najema. In pa še to. Ministrstvo za javno upravo je ta objekt tudi kot vse ostale s centralizacijo prevzelo vsaj tega s 1. 12. 2015. Do takrat so jih upravljala resorna ministrstva, od takrat naprej smo pa mi prevzeli te objekte v upravljanje in zato se tudi lahko danes pohvalimo s kar nekaj uspešnimi prenovami, ki so ali že izvedene ali pa tako kot ta, ki je na Beethovnovi, ki že dolgo objekt stoji in propada in se danes začenja celovita prenova in bomo spet enega od ključnih državnih organov iz najetih prostorov selili v prenovljene, ustrezno prenovljene lastniške prostore. Spomeniško varstvo ali zgodovinsko varovanje zgodovinske dediščine teh objektov pa zavezuje vsakega lastnika, ne glede na to ali je država ali je zasebni lastnik in mora skladno s temu tudi vršiti prenove.  Hvala.
Gospod Podkrajšek, imate besedo, da zahtevate…
Hvala še za ta drugi del vašega odgovora. Jaz se pridružujem, glede na to, da samo tudi zadnjič na odboru, na skupnem odboru vseh treh odborov ugotovili, da tudi Vlada ni tukaj enotna. Predvsem, da nista tukaj enotna ministra za zunanje zadeve pod katero okrilje spadajo ta društva, seveda, da nista enotna z ministrom za javno upravo, predlagam, glede na to, da še enkrat govorimo o tem zgodovinskem objektu, o teh dveh pomembnih društvih, jaz se bojim, da mogoče ne bo pravi strokovnjak odločil kateri prostori so najbolj primerni za ta društva, pa še naj enkrat povem, da ta objekt in ta društva združujejo preko pol milijona Slovenk in Slovencev po svetu. Tisto kar je pa najbolj pomembno je pa to, da v ta objekt prihajajo mladi širom sveta, ki jih pošiljajo starši, ki so nekoč živeli v naši domovini. V tem objektu spoznavajo slovensko besedo, slovenski jezik in seveda tisto kar je najbolj pomembno, da spoznajo kjer so bili njihovi starši doma. Zato predlagam, spoštovani podpredsednik Državnega zbora, da o tej pomembni točki opravimo razpravo v tem Državnem zboru.  Hvala.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.  Mag. Branislav Rajić bo postavil poslansko vprašanje ministru za kulturo, gospodu Antonu Peršaku. Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani gospod minister! Rezultati s triletnega razpisa za sofinanciranje umetniških programov so objavljeni, odločitev je dokončna in za nobenega ni možnosti pritožbe. Komisije so malomarno spregledale več kot 100 tisoč evrov sredstev na letni ravni, ki je obviselo nepodeljeno kot v posmeh zavrnjenim upravičencem.     (nadaljevanje) Ves kulturni Maribor je osupel ob novici, da je vloga Carmine Slovenice za to financiranje v celoti zavrnjena. Mariborčani v tem vidimo brutalen poskus ukinitve enega mednarodno najbolj uveljavljenih akterjev na glasbenem področju. Čeprav je vrhunska produkcijska hiša v svetovnem merilu in naš nesnovni nacionalni zaklad, kot kaže, Carmina Slovenica do leta 2022 ne bo deležna čisto nobene državne podpore. Odločitev ministrstva se zdi popolnoma nerazumna, saj jo dojemam podobno kot kirurško amputacijo napačnega uda, enako narobe in enako neodgovorno. Posledica tega sklepa brez strokovnih osnov je za Carmino Slovenico katastrofalna, odpoved koncertov, vprašanje nadaljnjega obstoja. Vem, da niste glasbenik, ste pa odgovorni za imenovanje strokovnih komisij na ministrstvu. Ali vam je znano, če je ugled tistih, ki so to zadevno odločali, sploh primerljiv z ugledom Carmine Slovenice? Ali so kdaj tisti, ki so to zadevno odločali, bili deležni ovacije občinstva, tako kot jih je bila Carmina Slovenica v Cape Townu, New Yorku, Rotterdamu ali Moskvi? Niso. In zaradi tega se v sprenevedanju ne smete sklicevati na avtonomnost komisij, še manj pa na togost sistema. Če sistem zaradi lastne togosti upravičencev do podpore ne prepoznava, je nekaj s sistemom narobe in ne z umetnostjo, ki naj bi jo ta sistem podpiral. V imenu ne le Mariborčanov vas, ki ste za naslednja 4 leta pahnili v hibernacijo Carmino Slovenico, vprašam, ali vidite možnosti in kakšne, da v okviru svojih pristojnosti Carmini Slovenici zagotovite nemoteno kontinuiteto ustvarjanja? Ministrstvo za kulturo… / znak za konec razprave/ mora delovati premišljeno in odgovorno, nad vsem pa kulturno, ne sme postati nepredušna administrativna trdnjava, bolj kot vsa ostala ministrstva naj ne bi dajalo povoda očitkom kot pred nekaj dnevi o bahatosti do umetnikov in do publike. Z revanšizmom v red. Hvala.
Besedo ima minister za kulturo, gospod Anton Peršak. Izvolite.
Anton Peršak
Najlepša hvala za besedo. Hvala za vprašanje. Najprej, malo mi je žal, da niste bili prej že prisotni, ko sem prvič odgovarjal na vprašanje v tem kontekstu, ker sem nekatere stvari že tam pojasnil, pa bi mogoče bil odgovor še bolj razumljiv. Drugače pa seveda moram začeti s tem, da gre za javni razpis, ki pač pomeni dvoje. Najprej to, da se različni predlagatelji potegujejo za sredstva in nikomur ni vnaprej zagotovljen uspeh, in drugič, da je praviloma seveda vlagateljev vlog veliko več kot pa tistih, ki se jih lahko sofinancira, če hočemo sofinancirati v takem obsegu, da bo to nekaj pomenilo za tiste, ki prijavijo projekte. Kar zadeva ugled članov strokovnih komisij, naj povem, da smo na podlagi priporočil Računskega sodišča glede kriterijev za izbiro članov strokovnih komisij in na predlog strokovne službe ministrstva izbrali v strokovno komisijo predstavnike muzikološke stroke, med drugim sta to 2 doktorja muzikologije, od katerih je eden tudi cenjen kritik, ki na področju svojega delovanja dosegajo referenčne rezultate, zlasti na svojih strokovnih prispevkih, na področju znanosti, publicistike. Seveda primerjava strokovnih dosežkov in pa dosežkov umetniških na nekem področju ni v celoti možna, deloma iz razloga, da na področju raziskovalne dejavnosti ni predvidena promocija dosežkov, medtem ko je na umetniškem področju pod promocijo in s tem širša družbena prepoznavnost bistvena. Na področju znanosti obstajajo merila za uveljavljenost raziskovalcev, ki pa vemo, da so drugačne narave. Kar zadeva vprašanje o tem, da smo za 4 leta pahnili v hibernacijo Carmino Slovenico, naj povem, da na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva se financirajo tisti programi oziroma projekti, ki so v postopku izbire skladno s kriteriji ocenjeni oziroma ovrednoteni višje.  (nadaljevanje) Strokovna komisija ocenjuje vse kriterije primerljivo med vsemi prijavitelji. V skladu z besedilom razpisa je bilo v sofinanciranje lahko sprejetih največ 8 programov, kar pomeni, da je strokovna komisija za sofinanciranje predlagala 8 programov. Prijava zbora Carmine Slovenica na podlagi medsebojne primerjave meril in kriterijev ocenjevanja žal ni dosegla 81 točk, kar je pogoj za sprejem v sofinanciranje. Kriteriji in merili za izbor programov so sestavljeni iz ocene referenčnosti prijavitelja, kar prinese 20 % točk, ocene prijavljenega programa ter ocene finančne ovrednotenosti programa skupaj, kar pomeni 20 %, tista srednja pa 60. Vseh kriterijev je osem in so navedeni v besedilu razpisa. V sofinanciranje so bili izbrani prijavitelji, ki so na podlagi vseh osmih kriterijev zbrali zadostno število točk, potrebnih za sprejem v sofinanciranje. Minister je, kot veste, po zakonu vezan na predlog komisije. Lahko sicer zahteva še enkrat presojo, v kolikor dvomi o kakšnem predlogu, vendar ne more spremeniti odločitve strokovne komisije. To je izrecno zapisano v zakonu. Ali vidimo možnost, da zagotovimo sredstva, ki bi omogočila Carmini Slovenici nemoteno kontinuiteto delovanja? Mi smo ob razpisu predlagali vsem prijaviteljem, ki se bojo prijavljali na programski razpis, naj se prijavijo tudi na večletni projektni razpis. Žal Carmina Slovenica tega… / znak za konec razprave/ ni storila, je pa še vedno na voljo enoletni projektni razpis, v katerem je možno dobiti najmanj pol (?) toliko sredstev, kot jih je Carmina Slovenica dobila na preteklem javnem razpisu, in če pridobi še nekaj sredstev iz drugih naslovov, vemo, da je v Mariboru relativno močna lokalna skupnost, mestna občina, in tako naprej, bo gotovo lahko nadaljevala z delom.
Gospod Matjaž Hanžek bo postavil poslansko vprašanje generalni sekretarki Vlade, mag. Lilijani Kozlovič. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, podpredsednik. Pozdravljena generalna sekretarka Vlade.  Domači in mednarodni mehanizmi nadzora nad spoštovanjem človekovih pravic že dolgo in vse bolj zaskrbljeno opozarjajo, da moramo v tej državi bistveno in bolj resno, odgovorno pristopiti k urejanju izboljšanja položaja romske skupnosti, zlasti tistih najranljivejših, ki so prisiljeni životariti v človeka nevrednih pogojih, neurejenih naseljih. Na zanemarjanje najranljivejših ljudi romskega porekla nas opozarjajo vsi mednarodni nadzorni mehanizmi za zaščito človekovih pravic. Pravkar nam je ogledalo spet nastavil svetovni odbor… Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin pri Svetu Evrope. Lani spomladi je večina zavrnila predlog zakonskih rešitev, ki smo jih pripravili poslanci iz Združene levice, ob njem je Vlada zavzela stališče (citiram), »da bo ob upoštevanju namenov in razlogov predlagateljev za spremembe in dopolnitve veljavnega zakona« (konec citata) pripravila svoj predlog. Sedaj smo vladni osnutek novele zakona videli, ki pa je hudo razočaranje.  Rad bi odgovore v zvezi s tem. Namreč, prvič, zakaj je bilo potrebno netransparentno, pred očmi javnosti skrito nastajanje osnutka zakona brez sodelovanja zunanjih strokovnjakov? Zakonski osnutek, ki je bil dan v javno razpravo in neustrezno obrazložen, brez ocene stanja stvari, presoje učinkovitosti predloga, nima jasnih pojasnil o zasledovanih ciljih. Drugo … Zanima me, od kod se je rodila ideja, da je treba obljubo o posebnih pravicah romskih skupnosti v veliki meri vzeti nazaj. Namreč, ta zakon je, po mojem, na nekaterih področjih slabši, kot je bil pred desetimi leti sprejet zakon, ki ga je pripravila še Janševa vlada. In tretjič, kako mislite, mislijo ustvarjalci zakona ta zakon pripeljati skozi postopek sprejemanja, saj smo že zelo blizu volitev. Hvala lepa.
Spoštovana generalna sekretarka Vlade, izvolite, imate besedo.
Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.   (nadaljevanje)Spoštovani poslanec, hvala za vaša vprašanja! V celoti se strinjam z vami s problematiko, ki ste jo naslovili in se tudi zavedam vseh nadzornih mehanizmov, ki nas opozarjajo kakšna je dejansko stanje glede romske tematike. Tudi s poročilom in opozorilom ECRIA smo seznanjeni, zato se Vlade zelo intenzivno in odgovorno pripravlja, da bi to situacijo dejansko tudi rešila.  Zakon je v zaključni sklepni fazi in predvidevamo, da bi ga še v tem mesecu lahko predložili na Vlado. Ne morem se z vami strinjati, da je nastajal tajno in brez sodelovanja zunanjih strokovnjakov. Vsak zakon nastaja na način, da Vlada imenuje delovno skupino in se potem medresorsko ta zakon tudi pripravi. Javnost potem sodeluje v njem v sami javni razpravi. Lahko se strinjam z vami, da morda ni bil obrazložen, nikakor pa ne pomeni, da javnost pri njem ni sodelovala.  Pridobili smo pripombe, ki jih tudi sedaj obravnavamo oziroma smo jih že obravnavali in se nanašajo predvsem na tri sklope, tako s strani Romske skupnosti kot tudi predstavnikov romske skupnosti, kot s strani občin pa tudi varuhinje človekovih pravic. Nanašajo se predvsem na tri sklope – eden je od tistih, ki ste ga posredno tudi vi navedli, da se v zakonu krčijo pravice, drugi na nadomestno ukrepanje države v primeru, če lokalne skupnosti ne izvedejo tistega kar bi morale pri samem urejanju prostorske problematike, in pa tretji sklop se pa nanaša na sestavo Sveta romske skupnosti.  Glede prvega segmenta naj vam torej povem, da tudi sama se ne strinjam in morda je bilo v zakonu zaradi pomanjkanja obrazložitve razumljeno da krčimo pravice. Sama se ne strinjam s tem, da bi to zamejevali na ožja področja in verjamem, da bomo to tudi ustrezno uredili. Kar se tiče prostorske problematike urejamo tudi nadomestno ukrepanje države, čeprav se nam zdi primarno potrebno ukrepanje občin in kot napredek štejemo to, da smo dosegli soglasje lokalnih skupnosti, razen z eno lokalno skupnostjo, z večino sodelujemo povsod kjer so ta naselja zaznana. Z medresorsko delovno skupino. Vlada je tudi njeno poročilo vmesno obravnavala, pa smo prišli že do te točke, da bomo imeli že komplet nabor in pregled kje se nahajajo ta naselja, pripravile dva elaborata s ciljem, da se torej legalizirajo, torej, da se ohranijo ta območja in da se legalizirajo, in drugi elaborat za to, da se tudi modernizirajo in pa dejansko integrirajo v slovensko družbo. Pripravljajo se zakonske podlage, ki bodo pomenile pozitivno diskriminacijo, kajti potrebno bo spremeniti cel kup predpisov, zato, da se lahko tu redi, in pa seveda te organizacijski, finančni in drugi ukrepi, ki so za to potrebni.  Torej, urejamo tudi nadomestno ukrepanje, na način, da postane to izvirna pristojnost lokalnih skupnosti, potrebni so tudi začasni ukrepi, kajti zavedati se moramo, da glede na dejansko stanje in to kar je cilj Vlade in pa seveda tudi slovenske javnosti, da uredimo razkorak je zelo velik, zato bodo potrebni tudi začasni ukrepi. Vsi ti ukrepi bodo do konca marca pripravljeni. Tudi finančno ovrednoteni in vključeni v nacionalni program ukrepov.  Tretji sklop na katerega smo dobili pripombe, se pa nanaša na sestavo Sveta romske skupnosti. Tukaj imamo nekoliko mislim, da večjo težavo, zaradi tega, ker predloge kako naj bo urejeno, sama romska skupnost ni podala kako naj bo svet sestavljen. Vemo, da imamo znotraj različne interesne skupine in želeli bi si, da sama sestava sveta odraža njihovo dejansko željo, predvsem si pa želimo to, da bi …/ znak za konec razprave/ skupaj z njimi dosegli tudi to odgovornost, da nam pomagajo pri tem, da tudi romska skupnost pomaga sama pri tem in se zaveda kako pomembna je njihova aktivna vloga pri reševanju njihove problematike.  Hvala.
Gospod Matjaž Hanžek, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Hvala lepa za dokaj izčrpno poročilo, z nečem sem zadovoljen, nekaj pa mi še vseeno manjka. Predvsem je en velik problem, ki neprestano nastopa v Sloveniji, ki ga bolj ali manj noben ne zna natančno razložiti, to je vprašanje avtohtonosti. Slovenija je ena redkih držav, ki veže pravice narodnosti na avtohtonost, žal pa te avtohtonosti ne opredeli niti v Ustavi niti zakonu, kaj in kdo je avtohton.  Še pred nekimi 20 leti je takratni zunanji minister Rupel v Svetu Evrope, ki je zahteval kriterije povedal, da je avtohtona tista manjšina, ki vsaj dve generaciji živi v Sloveniji. To pomeni, vsi Romi so najbrž avtohtoni. Drugo, kar je pa večji problem, pa je da se avtohtonost individualno priznava. V resnici, če se prizna neki manjšini neka pravica, se prizna vsakemu posamezniku tiste manjšine pravice. Pri nas pa priznavamo tisti, ki tukaj stanuje je avtohton, tisti, ki pa 20 metrov čez občinsko mejo, pa ni avtohton. Žal je avtohtonost avtomatsko, Madžari imajo tudi avtohtonost, 50 let se mi zdi, da imajo tam, ampak vsi Romi, ki… / znak za konec razprave/ živijo na Madžarskem so avtohtoni. To je eno. Drugo pa samo še, tukaj bi rad prebral iz poročila okvirne konvencije o zaščiti manjšin, pravi, ah, nič… Zmanjkuje mi časa, zato bom samo povedal, tudi oni so, na strani 12 ugotavljajo, da je pripravljanje… / znak za konec razprave/ slovenskega zakona se nekako izognilo stroki in Romski skupnosti. Hvala lepa.
Generalna sekretarka Vlade mag. Lilijana Kozlovič, imate besedo, izvolite.
Hvala. Torej, kar se tiče pojma avtohtonosti, jaz sem ga v prvem delu se načrtno izognila, ker vemo, da ta pojem, kot tak pravzaprav ne ostaja. Tukaj sva si enotna, da ne moremo ga zamejiti ne neko določeno območje, sem pa posredno vam povedala, da se ne strinjam, da o tem pojmu sploh govorimo in da te pravice razširimo v celoti tako, kot je tudi potrebno. Torej, na vse skupine, ne glede na zamejevanja. Kar se tiče tega, da je bilo brez romske skupnosti oziroma da niso sodelovali strokovnjaki. Romska skupnost sama, svet romske skupnosti in celo njihov predsednik je bil član delovne skupine, tako da je neposredno sodeloval tudi v pripravi zakona, in mislim, da je to že po samem zakonu najvišji predstavnik, ki se lahko s svojimi, torej vsemi svojimi člani posvetuje in poda tudi ustrezne pripombe in dejansko so tudi že med samo pripravo zakona dali svoje pripombe in tudi aktivno sodelovali. Glede strokovnjakov pa menim je sodelovanje bilo, strokovnjakov, znotraj ministrstva, ki poznajo to problematiko, pa tudi neposrednost z ljudmi, ki delajo na terenu, je bilo to sodelovanje predvsem z občinami, tako da mislim, da smo ustrezno naslovili to problematiko. Zdi se mi pa pomembno, da smo te člene odprli, da smo jih nekako nadgradili in da dajemo možnost tudi parlamentu, da v kolikor česa na vladi ne bomo ustrezno naslovili, lahko potem tudi v parlamentu se nadgradi, predvsem imam tukaj v mislih vprašanje Sveta romske skupnosti.  Hvala.
Gospod Matjaž Hanžek, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.
Hvala lepa. Ja, naprej, želel bi, da se na naslednji seji Državnega zbora o odgovorih pogovarjamo. Ne zato, ker bi slabo obrazložili, ampak ker bi morda ta naša diskusija v Državnem zboru pomagala razrešiti. To se pravi, kot kaže sva s sekretarko, imava podobno mišljenje o avtohtonosti. Kolikor pa sem videl zapisnik in ostalo pa so nekateri člani odbora zelo striktno zahtevali avtohtonost, čeprav ponavljam, ni problem, če bi bili kriteriji, ker pa ni kriterijev, je neka poljubnost. Pustiva to. Strinjam se, da je bil, in tudi vem, da je bil predsednik Sveta romske skupnosti, ampak on je bil bolj ali manj edini, ki je bil član odbora in seveda, sva dobra znanca, bi rekel celo prijatelja že 15, 20 let, ampak on je   (nadaljevanje) že ves čas predsednik Sveta romske skupnosti in zelo težko bo on tisti, ki bo nasprotoval ali pa pristal na spremembo. Drugi Romi imajo vrsto drugih, se strinjam, niso Romi nič drugačni kot pa Slovenci, tudi imamo isto v vsaki stvari različno mnenje. Mi smo predlagal en najbolj enostaven način določanja volitve, skupaj z volitvami romskih predstavnikov v občinah se volijo predstavniki v Svet romskih skupnosti. Kaj je bolj demokratičnega kot volitve? Vsekakor bolj demokratično kot pa da dajejo predstavniki raznih kulturnih in drugih društev, ki so odvisni od financiranja države, kar pomeni odvisno od financiranja, pomeni neodvisen pri glasovanju, boš glasoval tako kot bo država od tebe hotela. Pri volitvah je to malo drugače. Tako da to smo mi imeli, no in ponavljam, na ta način je najbolj enostavno sestaviti Svet romske skupnosti. No, ne bom več. Če bo Državni zbor podprl moj predlog bom lahko zelo veliko vam o tem povedal in veliko predlogov dal, ker navsezadnje nekaj o tej stvari le vem. Hvala lepa.
In o vašem predlogu bomo odločili jutri, 23. januarja, v okviru glasovanj. Gospod Andrej Čuš bo postavil poslansko vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Zdravku Počivalšku. Izvolite.
Spoštovani gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, seveda vsi drugi člani Vlade, lep pozdrav! V začetku oktobra sem v zakonodajni postopek vložil novelo Zakona o trgovini. Danes, tri mesece po tem bi mogoče človek, če malo gleda čez palec, rekel, pa saj je dobro, nekaj pa si dosegel, dajte se malo umiriti, vsi so zdaj veseli in pomirjeni, ampak moram povedati, da temu žal ni tako. Že ko smo celo razpravljali o tem predlogu zakona v začetku oziroma v mesecu, na začetku meseca oziroma v decembru je večkrat bilo povedano, da je ta aneks, ki so ga podpisali predstavniki trgovinske zbornice in pa predstavniki sindikatov, ki so se tukaj seveda več kot očitno prodali ali pa pozabili koga sploh zastopajo, da je ta kompromis seveda gnil in da zelo smrdi. To pa bi seveda, kot sem tudi sam opozarjal na te težave in probleme, bi pa to seveda tudi podkrepil v … Danes smo 22. januarja, lahko rečemo dobre tri tedne kar velja ta aneks številka 3 v kolektivni pogodbi in recimo poglejte kaj so dobili v enem podjetju trgovke in trgovci; omejitev nedeljskega dela, torej opravljenih največ 26 nedelj v letu je po novem ukinjeno. Zaposleni na tej podlagi lahko opravijo neomejeno število nedelj v letu. Kot drugo, omejitev dela na praznike, najmanj 5 praznikov v letu mora biti delavec prost je tudi ukinjen. Zaposleni na tej podlagi lahko delajo na vse z zakonom določene dela proste dni. Lahko bi seveda še druge primere našteval, recimo lahko rečem mamice in očetje, ki imajo otroka do treh let starosti bi morali biti prosti in v nedeljo ne bi smeli delati. Tukaj morajo trgovke in trgovci podpisovati izjave svojim šefom, da nimajo otrok do treh let starosti in da morajo seveda delati.  Če gremo naprej. Prve nedelje oziroma prva nedelja v letošnjem letu so zaposleni delali, njihove ure so se beležile kot normalno redno delo, vsaj tako je bilo povedano. Še naprej, recimo ob sobotah, ker zdaj pač ne polnijo polic trgovke in trgovki ter seveda skladiščniki ob nedeljah ampak ob sobotah, delajo v soboto do 10. ali pa 11. ure zvečer, na te nadure seveda tudi lahko pozabijo. In še prihajajo seveda razne anomalije tudi na področju dela in zaposlovanja invalidov in seveda gospod minister, zanima me na koga se lahko te trgovke in trgovci obrnejo, kam lahko prijavijo to izkoriščanje in pa seveda ali Vlada ali pa vsaj vi kot minister ocenjujete, da ta kompromis, ki so ga seveda podpisali dober ali bi vseeno bil zakon boljša rešitev. Hvala lepa.
Besedo ima minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospod Zdravko Počivalšek. Izvolite.
Zdravko Počivalšek
Spoštovani poslanec, poslanke in poslanci, gospod predsedujoči. Najprej najlepša hvala za vprašanja.  (nadaljevanje) Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v primeru nedavne razprave o obratovalnem času prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dnevih načeloma podprlo cilj in namen predloga zakona, s katerim bi se prepovedalo obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih. Moram povedati, da smo se pred tem in pa istočasno s tem tudi mi na ministrstvu ukvarjali s predlogom ali pa z razmišljanjem o podobnem zakonu, vendar bolj na temelju ali pa na razlogu, da pridobimo dodatno delovno silo oziroma da pomagamo reševati problem pomanjkanja delovne sile, ki je v trgovini tudi… / nerazumljivo/ Vendar pa Vlada Republike Slovenije zaradi prevelikega števila izjem, ki jih je bilo v tem predlogu, in nejasnih kriterijev in meril za dopustnost izjem od splošnega pravila zaprtja prodajaln predloga zakona ni sprejela. Zakon o trgovini zato ni bil spremenjen. Vprašanje obratovalnega časa prodajaln se je začelo, zanimivo, sočasno reševati tudi v okviru socialnega sporazuma. Konec lanskega leta je bil sklenjen in podpisan aneks socialnih partnerjev, o katerem ste govorili, h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije. Ta aneks, ki ureja delo in plačilo ob nedeljah in praznikih, pa po mojem mnenju samo deloma rešuje vprašanje obratovalnega časa prodajaln. Posredno rešuje v bistvu zgolj samo en segment področja obratovalnega časa, in sicer del, ki se nanaša na zaposlene v branži. Problematika obratovalnega časa prodajaln pa je veliko širša od zgolj problematike dela in plačila ob nedeljah in praznikih, to, kar ste navedli. Aneks socialnih partnerjev je bil pač zanimivo kar zelo hitro, v hitrem času dosežen, vendar pa je zaobšel eno od ključnih zadev, ki pa mislim, da ni rešena, in zaradi tega verjamem, da bo v prihodnje potrebno ta problem znova odpreti. To pa gre, najprej, za širši javni interes, ki s tem ni naslovljen, drugič, trgovinska dejavnost je namenjena preskrbi potrošnikov, zato treba pri urejanju obratovalnega časa prodajaln upoštevati poleg interesov podjetnikov in interesov zaposlenih v trgovini tudi in predvsem interese potrošnikov, dobaviteljev. Pa še enkrat ponavljam. Mislim, da je potrebno s takim problemom nasloviti tudi širši družbeni interes, ki je pa popolnoma drugačen od takrat, ko smo imeli referendum, ali pa razmere so drugačne in tudi takrat je bilo na nek način z vsemi aktivnostmi po tem, ko so se ljudje odločili za neko rešitev z dodatnimi ukrepi, ta referendumska volja zaobidena ali pa, če hočete, povožena. Kdaj in na kakšen način se bo začel izvajati dogovor socialnih partnerjev h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije, je vprašanje za delodajalce in pa za sindikate. Kot minister, pristojen za trgovino, o dogovoru socialnih partnerjev ne želim komentirati, čeprav pač mi je ta zanimivost, da je do tega dogovora prišlo po razpravah o zakonu, zelo pač interesantna. Nadzor nad dosedanjim, nad doslednim izvajanjem namreč ni v pristojnosti MGRT, temveč je to naloga socialnih partnerjev. V vsakem primeru pa želim, da bi dogovor socialnih partnerjev glede obratovalnega časa prodajaln zadovoljil tako delodajalce kot potrošnike, predvsem pa pomenil ustrezno zaščito zaposlenih v branži. Če se pač te zadeve zdaj ne spoštujejo, mi takih informacij v tem trenutku še nimamo. Pač bodo morali ukrepati za to… / znak za konec razprave/ pristojni organi. V vsakem primeru se pa mora okrog delovnega časa spoštovati delovnopravna zakonodaja.
Gospod Andrej Čuš, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Ja, hvala lepa. Spoštovani gospod minister, ja, saj ravno to je to, s čimer se nekako povozi vse dogovore in neke obljube, ki jih dajo socialni partnerji v javnosti. Namreč zaposleni v enem podjetju so nekaj dni po novem letu prejeli torej obvestilo o njihovem novem delovnem času, kjer lepo piše, da omejitev nedeljskega dela je po novem ukinjena.   (nadaljevanje) To torej tu kaže, da se nekdo dela norca in jaz seveda apeliram, če imamo pravno državo v Sloveniji, da se seveda čim prej pristopi. Jaz imam tudi že kar nekaj stvari, ki so vredne prijave in omembe in seveda upam, da bodo pristojni organi tukaj ravnali v korist delavcev. Me pa vseeno zanima, ko ste povedali, da je Vlada Republike Slovenije nekako zavrnila ta predlog zakona predvsem zaradi tega, ker je imel preveč izjem, čeprav roko na srce, tukaj smo imeli prvo obravnavo in bi lahko ta zakon brez težav amandmirali v drugem branju, pa me zanima. Kaj se pa vam zdi dopustna izjema? Torej razumem, da se ne omejuje svobodne podjetniške pobude, torej družinske trgovine. Nekako, če gledamo nek evropski standard bomo razumeli, da bencinski servisi ob avtocestnem križu v Sloveniji nekako so odprti. Človek bi še razumel, da so odprte trgovine na mejnih prehodih in pa na letališčih in pa …/ znak za konec razprave/ seveda zdaj vprašanje kaj še za vas recimo dopustna izjema, ki bi jo lahko vseboval zakon.  Hvala lepa.
Minister Zdravko Počivalšek, imate besedo, izvolite.
Zdravko Počivalšek
Hvala.  Najprej moram še enkrat povedati, da tisto kar pač pade pod delovnopravno zakonodajo je pristojnost inšpekcije. Dogovorov med socialnimi partnerji mi kot država mislim, da z inšpekcijskimi službami ne moremo sankcionirati. Jaz sem si mislil svoje ob sprejemu tega dogovora, si še danes mislim svoje, smatram pa, da je pri samem zakonu, pa če pogledamo zgodovino nastanka tega problema iz tistega obdobja po letu 2000, po referendumu, po odločitvi Ustavnega sodišča, prišlo do tega, da bi morali neke zadeve spoštovati, pa so se zaobšle. Pri izjemah, ko pa me sprašujete pa moram povedati, da gre za nekaj zadev, ki bi jih bilo treba nasloviti. Gre za vprašanje tistih tako imenovanih dežurnih trgovin, gre za stara mestna jedra, gre za vprašanje turizma, gre za vprašanje bencinskih servisov, kot ste omenili. V razmišljanjih, ki smo jih mi pripravljali v obdobju pred eskalacijo te problematike, smo v največji možni meri ves ta sistem zgledovali po naših severnih sosedih, ker mislimo, da imajo vsa ta vprašanja solidno rešena, se pravi vprašanja dežurnih trgovin, vprašanje turizma, bencinskih servisov in pa tudi starih mestnih jeder, ki so v največji možni meri povezana tudi z vprašanjem turizma. Mislim, da bo to področje po mojem mnenju kmalu prišlo do tega, da ga bo potrebno tudi zaradi vprašanja, ki sem ga prej omenil – vprašanja pomanjkanja delovne sile, še enkrat na nek način bolj organizirano odpreti.  Hvala lepa.
Gospod Marko Ferluga bo postavil poslansko vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu.  Izvolite gospod Ferluga.
Ja hvala za besedo.  Dober večer ministrici, obema ministroma in ena, dva, tri, štiri, pet poslancem, ki smo tukaj! Pred kratkim so me zaskrbljeni kmetje iz obale povprašali o načinu in principu delovanja Sklada kmetijskih zemljišč. Vem, da je to ena taka debata, ki nima nikoli konca in veliko je vprašanj tako občin kot vsega skupaj, ampak če sem konkreten, jih in tudi mene zanima cena kmetijskih zemljišč na obali, ki jih prodaja Sklad kmetijskih zemljišč in vem, da obstajajo določeni pravilniki, ki imajo svoje cene. Po informacijah, ki so mi bile dane, naj bi se cene kmetijskih zemljišč na obali vrtele nekje okoli 50 evrov na kvadratni meter, kar je precej višja cena od ostalih kmetijskih zemljišč po Sloveniji in tu je tudi stvar bom rekel nekega vprašanja, da so celo včasih na trenutke zgleda, da so ta kmetijska zemljišča na obali dražja kot neka stavbna zemljišča v notranjosti Slovenije, ampak to je verjetno en širši pojem.  (nadaljevanje) Konkretno pa bi želel izvedeti naslednje … Ali se da dobiti primerjavo med cenami omenjenih zemljišč? In obrazložitev, zakaj je temu tako. Ter nadalje je zelo pomembno vprašanje … Kmetijska politika v tem primeru, in sicer v primeru zaščite, bom rekel, ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom na Obali, kako bomo lahko naredili en korak naprej in jim priskočili na pomoč, s tem, da se nekako te cene približajo tudi njihovim zmožnostim nakupa. Tudi sami verjetno zelo dobro veste, da je veliko teh špekulacij s kmetijskimi zemljišči, mogoče kot ena ideja, en predlog, da bi se domačinom s stalnim bivališčem, ki imajo status kmeta, dodalo neke določene ugodnosti pri nakupih, sploh pri nakupih takih zemljišč, ki so nekako odročna, so pa blizu tega kmeta, ki bi si želel dokupiti, mogoče malce razširiti. Potem pa sklad… / znak za konec razprave/, ki verjetno deluje po nekem svojem principu in s pravilniki, da tako ceno, da se človeku enostavno ne izplača. Tako da bom zelo vesel, če mi boste lahko to razložili in pojasnili, kako mislite ukrepati. Hvala.
Besedo ima mag. Dejan Židan.
Hvala, predsedujoči, za besedo, pa hvala, gospod Marko Ferluga, za vprašanje. Pridobil sem nekaj podatkov s strani sklada in z veseljem vam jih tudi predočim. Kot prvo, v zadnjih treh letih na območju navedenih treh upravnih enot sklad ni prodal kmetijskih zemljišč za kmetijstvo, bilo pa je nekaj povpraševanja prodaje, ki pa so bile namenjene bolj temu, da pridejo v drugem koraku do gradnje, torej tik ob stavbnih zemljiščih in sklad ima pravilo, ki velja za celo Slovenijo, da do sto metrov, torej v pasu sto metrov ob stavbnih zemljiščih, se prodajajo kmetijska zemljišča za polovično vrednost stavbnih zemljišč. Je bilo pa tudi teh poslov malo. Če mi dovolite, da vam povem podatke za vsa tri leta po letih … V letu 2017 v vseh treh upravnih enotah, to je Koper, Izola in Piran, je bilo prodanih samo 742 (?) kvadratnih metrov, povprečna prodajna cena je bila 123 evrov na kvadratni meter in bilo je šest pogodb. V letu 2016 je bilo prodano tudi zelo malo, manj kot 0,5 hektarja, to je 4 tisoč 783 kvadratnih metrov, število pogodb je bilo 12, povprečna prodajna cena pa 40 evrov na kvadratni meter. Tudi leta 2015 je bilo prodanih dobrih 0,3 hektarje, to je 3 tisoč 379 kvadratnih metrov, pogodb je bilo 7, povprečna prodajna cena pa 42.  Kar pa se tiče primerjave cen kmetijskih zemljišč in stavbnih zemljišč, sklad nima lastne evidence, ampak smo pridobili podatke Geodetske uprave. Ti podatki za Geodetsko upravo pa veljajo za poročilo za leto 2016, za leto 2017 še nismo uspeli dobiti podatkov, govorijo pa takole … Da je bila v celotni Sloveniji povprečna prodajna cena kmetijskega zemljišča 1,5 kvadratnega metra, mislim, evra na kvadratni meter, na Obali 5,7 evra na kvadratni meter in v osrednji Sloveniji 2,1 evra na kvadratni meter, medtem ko je bila povprečna cena zemljišča za gradnjo stavb v Sloveniji 61 evrov na kvadratni meter, na Obali 77 evrov na kvadratni meter, v osrednji Sloveniji pa 132 evrov na kvadratni meter.  Mi s trenutno zakonodajo ugotavljamo, da jo je potrebno posodobiti. Prva posodobitev je bila dosti enostavna, omogočala bi operacije države znotraj 10-kilometrskega prostora, vendar ni dobila soglasja, ravno obratno, dobila je veliko nasprotovanje slovenskih kmetov, preko Kmetijsko gozdarske zbornice, zato nismo šli z zakonodajo naprej, čeprav bi po našem mnenju ravno ti kmetje imeli od tega korist, saj bi se potem ta zemlja dala v najem, saj država ne gospodari s kmetijskimi zemljišči, ampak samo upravlja. Potem pa smo v lanskem letu, ker vemo, da je potrebno narediti korak naprej, smo zaprosili in tudi izdelali strokovne podlage in več alternativnih modelov za posodobitev kmetijske politike. Imeli smo šest regijskih posvetov, tudi na obali. Je pa, moram povedati, diametralna stališča, med tem kar razmišljajo ljudje na obali kar razmišljajo na dolenjskem, na štajerskem, v Pomurju, tako da, imamo dobre strokovne nastavke, enotnega mnenja nevladnih organizacij pa nismo uspeli dobiti. Samo ministrstvo pa razmišlja v tej smeri, prvič, umikati se iz področij, ki v bistvu so kot takšna za državo nepomembna, država ne gospodari, ampak samo opravlja, ohranjati pa zemljišča tam kjer je za državo značilen strateški interes in tam kjer je značilen naravovarstveni interes, recimo vodovarstveni pasovi prvega reda, habitatna področja, vsaj tam s tem, ko je država lastnica na nek način breme prevzame nase. Meni je tudi blizu ideja, da bi preferenčni red pri prodaji imeli kmetje iz upravne enote, saj bi se potem špekulacije, ki jih upravne enote ne znajo preprečiti, vsaj ko je oseba pisana kot kmet, je pisana kot kmet in lahko tudi na obali kandidira nekdo, ki je iz Ljubljane, z Novega mesta, tudi iz Murske Sobote, čeprav je pa interes županov s katerimi se pogovarjam, da bi se zemlja tam kjer so razpisi, prvenstveno dala domačinom, da bi ohranjali svojo tradicijo in sam to idejo podpiram.  Hvala.
Marko Ferluga, imate besedo, da zahtevate obrazložitev odgovora.  Izvolite.
Hvala ministru za povedano.  Se pravi, razmišljava o isti smeri in to me zelo veseli, se pravi, da se bo ljudem, ki imajo stalna bivališča v upravnih enotah in ki imajo ta status, imelo neko prednost, ni potrebno ne vem kakšne znanosti na tem narediti. Drugo dejstvo, ki je zelo pomembno, kar ste tudi vi omenil in tudi iz podatkov recimo se da razbrati, dejansko so razlike v cenah. Zdaj, da bo absurd večji, kar je meni znano, vsaj za en primer vem, ko gre ob temu, da ima človek že postavljeno zemljišče in okoli zemljišče, bi si želel dokupiti en košček enega dela zemljišča, ki je v lastništvu sklada in zdaj ta sklad je dal takšno ceno za tisto zemljišče, da je rekel ta, ki je sosed, da se mu splača skupaj iti, ker ni nobenega ni nobene logike niti finančne, ko ti dokupuješ neko zapuščeno, pašnik in ne vem kaj, on pa ima interes, ker bi to si želel narediti in urediti zraven vsega tega kar ima, in potem se dejansko vse skupaj sfiži, sklad pa tako kot ste sam dobro povedal, nima nekega interesa tam, da bi kaj opravljal in to in tam je prepuščeno samemu sebi in tukaj tega menedžiranja pogosto manjka in tukaj se strinjam z vami, da bo treba neke korake naprej v tej smeri narediti. Tako, da hvala za to in upam, da boste delali s tem naprej.
Besedo ima mag. Dejan Židan. Izvolite.
Jaz bi samo, gospod poslanec, rad povedal, da zelo podobno razmišljamo. Jaz sem se tudi sestal s posameznimi župani, tudi poznajo našo pobudo, da bi sklad nekoliko lažje v trenutni zakonodaji šel na razpise, če bi občine imele kot prednostno vrstno kmetovanje opredeljeno, karkoli kar je za njih specifično. S tem bi se v bistvu lažje avtentični interes posameznih najemnikov. V kolikor tega ni tako, se pač interes po kmetovanju išče in sklad je tukaj omenjen s svojimi pravili. In, da to dejansko podobno razmišljamo, ampak bi si že korak lahko naredili s tem, da bi v bistvu občine bolj natančno definirane ker imajo svojo izvirno pristojnost, katero vrsto, kako obliko kmetijske dejavnosti protežirajo in to bi lahko bil eden od internih pogojev skladov pri razpisu. Sem se pa o tem že pogovarjal z župani.  Hvala.
Gospa Iva Dimic bo prestavila poslansko vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anji Kopač Mrak. Izvolite.
Spoštovana gospa ministrica! V letu 2016 je bila na podlagi sprejete novele Zakona o jamstvenem preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije izvedena združitev dveh skladov iz resorja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Izvedena je bila v bistvu pripojitev javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije k kavnemu jamstveno in preživninskemu in invalidskemu skladu Republike Slovenije in sicer s 1. 1. 2017. Kot razlog te združitve in pripojitve skladov se je navajala v bistvu izražena priporočila Računskega sodišča in     (nadaljevanje) načrtovane prihranke tako na kadrovskem področju, kot tudi na materialnem poslovanju. Za leto 2017 je bil načrtovan prihranek na področju stroškov dela, prihranek za plačo enega direktorja, po vaših besedah takrat, in prihranke za povezovanje sorodnih delovnih procesov in optimizacije poslovanja na kadrovskem in finančnem področju ter na področju komuniciranja z javnostjo v ocenjeni višini 200 tisoč evrov. Mi kot Nova Slovenija – krščanski demokrati smo tedaj takemu načinu združevanja skladu nasprotovali, saj sta sklada pokrivala zelo različna področja, ki medsebojno niso združljiva in obljubili sprememb načrtovanih prihrankov. Smo dvomili v to. V zvezi s prihranki na kadrovskem področju sem pregledala zadnji letni poročili obeh skladov, ki sta združena, in ugotovila, da sta imela na dan 31. 12. 2016 na kadrovskem načrtu zaposlenih skupaj 53 javnih uslužbencev.  Zato spoštovana gospa ministrica, eno leto od tega je že, od te združitve, zato mislim, da je čas, da nam pojasnite nastale prihranke na področju stroškov dela na sedaj združenem skladu. Zanima me dejansko skupno število zaposlenih javnih uslužbencev na kadrovskem načrtu javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije na dan 31. 12. 2017 in tudi za koliko se je po združitvi skladov zmanjšalo število najvišje plačanih javnih uslužbencev, to je področnih sekretarjev. Za odgovor se vam zahvaljujem.
Ministrica, dr. Anja Kopač Mrak, izvolite.
Anja Kopač Mrak
Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovana poslanka, res hvala za to vprašanje zaradi tega, ker sem se na podlagi tega vprašanja poglobila v ta del, ob vseh stvareh. Ja, 2016 je bil torej v Državnem zboru sprejet zakon kjer smo pripojili dva sklada oziroma štipendijski kadrovski sklad smo pripojili že pred tem združenjem invalidskim, preživninskim in jamstvenemu skladu. Prej so bili trije, invalidski je bil posebej in takrat smo, že pred leti, še ko je bila Vlada Boruta Pahorja je bilo združevanje jamstvenega in preživninskega skupaj z invalidskim. Utemeljevanje združevanja je šlo predvsem zaradi tega, ker gre za podobne procese izterjave in tudi, kot ste že omenila, zaradi Računskega sodišča in priporočil in v bistvu smo mi eno redko od ministrstev, ki smo dejansko sklade tako združili, da imamo zdaj samo še en sklad, torej tista zgodba o javnih skladih, ki jih je preveč v naši državi smo dejansko na MDDSZ uredili. Dejstvo je, da sem ob obravnavi govorila o privarčevanih sredstvih, kaj računamo, dejstvo pa je, v prid temu, da niso bili v letu 2017 taki prihranki kot smo jih načrtovali, so sledeča: združitev je nastopila oziroma pripojitev je nastala s 1. 1. 2017 in dejstvo je, da je nadzorni svet šele 27. junija, ker namreč po zakonu je bilo 6 mesecev čas, da se uskladijo notranji akti, je torej 27. junija 2017 nadzorni svet sklada podal soglasje k pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. torej, polovico leta sta še vedno delovala ločeno, s 1. 8. 2017 je bila torej vzpostavljena enotna notranja organizacija s sistemizacijo delovnih mest, ki ustreza potrebam delovnega mesta. Kar ste me vprašali glede tega koliko je bilo teh višjih sekretarjev, število je ostalo identično, tako so mi zapisali. Dejstvo je, da zaradi tega, ker je bilo pol leta, delovala še po starem, torej ni mogoče pričakovati na tem področju tako hitro teh prihrankov, je seveda prihranek 57 tisoč evrov zaradi tega, ker je plačal samo enega direktorja, ampak kot veste, zato me verjetno sprašujete, v skupnem kadrovskem načrtu so imeli prejšnje leto 4 dodatne zaposlitve odobrene, to je predvsem tudi zaradi evropskih sredstev, ker namreč sklad za razvoj kadrov in štipendije ima bistveno povečana zdaj evropska sredstva s tega naslova. Skratka zelo nemogoče je primerjati eno z drugim, dejstvo pa je, da se pričakujejo tej prihranki in da v bodoče bo tudi nadzorni svet zavezan k temu, da realizirajo to, torej, da se ne bi to pozabilo in da se notranje sinergije išče. V letošnjem letu je bilo, mislim lansko leto je bilo tudi več predvsem zaradi tega, ker so se selili v nove prostore in je bilo več za investicije porabljeno, zdaj se pa na podlagi tega v 2018, ko so mi dali tudi za odgovor na vaše vprašanje, so mi podali malce bolj natančne odgovore  (nadaljevanje) pa pričakujejo s tega naslova na najemnine, na primer že 14 tisoč evrov prihranka. Skratka, ko ti reorganiziraš določene poslovne procese, vam bodo vsi povedali, da ne moreš pričakovati že v prvem letu, predvsem, če do pol leta velja še star način sistemizacije in vse tako, tako da je to potrebno vzeti v obzir. Vsekakor pa je nadzorni svet zavezan in tudi v skladu z zakonom boste na odboru obravnavali poslovni načrt in verjamem, da bo tudi na matičnem odboru glede tega ampak se vam res zahvaljujem za vprašanje, ker sem bila na to zdaj mnogo bolj pozorna in bom pač tudi na podlagi tega nadzorni svet jim dala pisna navodila, da morajo pač v skladu s svojimi pristojnostmi, ker namreč za to je dejansko odgovoren nadzorni svet, da se potem to tudi izpelje. Absolutno pa verjamem, da so plusi, ki se bodo izkazali. Je na primer z letošnjimi prihranki v 2018 imajo pa na primer planirano modernizacijo tega elektronskega poslovanja. Skratka, tam kjer ustvarjajo prihranke na drugih področjih bodo pa posodabljali svoje poslovanje. Tako da vsekakor osnovni cilj je absolutno zmanjševanje stroškov, po drugi pa da imamo bolj učinkovit sklad. Tako da to verjamem, da s to združitvijo in to logiko združevanja …/ znak za konec razprave/ sklada v državi vseeno ne more biti napačno.
Gospa Iva Dimic, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Hvala za odgovore spoštovana gospa ministrica.  Moram reči, da sem pričakovala, da boste povečanje števila zaposlenih na skladu povezovali s področjem evropskih projektov in novim področjem mogoče celo dela v mednarodno izterjavo preživnin, ki ga je sklad prevzel od vašega ministrstva. Pa vseeno, z vašimi odgovori nisem ravno ne vem kako zadovoljna, ker se mi zdi, da nisem zasledila kakšno je trenutno stanje, pa bi lahko že ugotavljali zaposlenih. / oglašanje iz dvorane/ 56, se pravi se je število zaposlenih povečalo. Bi pa rada še rekla, da iz sistematizacije delovnih mest, ki sem jo zasledila na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije je razvidno, da je sistematizirano vrsto novih vodstvenih delovnih mest, to je vodij sektorjev in vodij oddelkov. Najbrž so to delovna mesta z najvišjimi nazivi, kar pa žal ne prispeva k večji hitrosti in tudi večji kakovosti dela sklada. Name se namreč obračajo številni starši otrok, ki se pritožujejo nad delovanjem sklada. Predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov odločanja o Zoisovih štipendijah in štipendijah za študij v tujini. Prenekateri starši čakajo na odločbo o dodelitvi Zoisove štipendije za njihovega otroka, tudi več kot pol leta …/ znak za konec razprave/ od dneva oddaje vloge, enaka je situacija pri študentih, ki odhajajo na študij v tujino.  Spoštovana gospa ministrica, mislim, da to ni bil vaš prvotni namen, da bi na tehle področjih prihajalo do polletnih zakasnitev oziroma ne-odločanja in da lahko starši in študentje čakajo na izdane vloge, pa vseeno naj povem, da govorimo o povečanem številu ljudi, ki niso plačani …/ znak za konec razprave/ na minimalni plači in se od njih pričakuje, da bodo delali v skladu in seveda dobro glede na, tudi na višino osebnega dohodka. Ne nazadnje me zanima, kaj boste ukrenili za zagotavljanje odločanja v skladu z zakoni … / izklop mikrofona/
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak, imate besedo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Anja Kopač Mrak
Ja hvala za tudi ta drugi del.  Osnovni namen reorganizacije sklada je bilo, da se to spremeni in jaz upam oziroma bi se morale stvari spremeniti. Glede na poročilo, ki ga imam pred sabo, ker so ga poslali s sklada, ker je pač direktorica odgovorna za poslovanje sklada in nadzorni svet za nadzor, so se v bistvu z novim Pravilnikom za notranjo organizacijo del so se poenotili ti procesi. Skratka, treba je bilo pač narediti neko normalno strukturo. Tukaj imam zapisano, da se število področnih sekretarjev na podlagi / nerazumljivo/ sklada se ni znižalo. 55 javnih uslužbencev je na 18. 1. 2018 v kadrovskem načrtu. Torej prej ste omenjali 53, torej 55 jih je. Treba je pa eno stvar prosim ne pozabite. V skladu z ZDR je ob reorganizaciji morajo vsi ostati eno leto na enakih pogojih. Tudi pri reorganizaciji centrov za socialno delo je podobno. To je pač varovalka Zakona o delovnih razmerjih in v bistvu tukaj ne gre za sklad,   (nadaljevanje) kjer bi uslužbeniška zakonodaja veljala, ampak velja Zakon o delovnih razmerjih, in ob kakršnihkoli poslovnih spremembah, torej združevanju, so delavci upravičeni do eno leto se jim ne smejo spremeniti oziroma pravice, ki so jih imeli pred tem podpisane. Tako da tudi s tega je seveda reorganizacija… / nerazumljivo/ Ampak vsekakor glede Zoisovih štipendij, dejstvo je, da ni zdaj nič drugače, žal, kot je bilo pred leti, moralo pa bi biti drugače. Tako da bom v zvezi s tem tudi postavila vprašanje direktorici, kako, na kakšen način, kakšna so predvidevanja glede tega. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Igor Zorčič bo postavil vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anji Kopač Mrak. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa ministrica, kolegice, kolegi. V letu 2011 je bilo ugotovljeno, da star dom upokojencev v Brežicah ne odgovarja več zakonsko in pravilniško določenim zahtevam. Bila je sprejeta odločitev, da se gre v izgradnjo novega doma upokojencev po pravilih Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Nov dom je bil potem tudi zgrajen, leta 2013 predan v uporabo, star objekt pa je ostal nefunkcionalen, opuščen. Čeprav se objekt segreva do določene temperature, vendarle glede na to, da že dolga leta ni uporabljen, počasi propada. Občina Brežice je izkazala interes, da bi ta objekt zasedla, da bi ga nekako spravila v pogon. Pokazala je interes tudi skozi neke pobude nevladnih organizacij, pa tudi drugih javnih institucij, da bi zasedli posamezne prostore tega objekta, seveda ob pogoju, da bi se obnovil, in v tej smeri so tudi stekla pogajanja z ministrstvom, da bi ministrstvo brezplačno preneslo ta objekt, star objekt na Občino Brežice. Zdaj eden od pogojev, ki je bil podan s strani Ministrstva za delo ob prenosu zgradbe starega doma upokojencev na Občino Brežice, je bil ta, da se vanj namesti tudi varstveno-delovni center za določeno obdobje. Potem so v zvezi s tem potekala določena pogajanja. Po mojih informacijah, ki sem jih dobil iz Občine Brežice, je bila vsebina te pogodbe o prenosu nekako že usklajena, zadnje informacije pa so takšne, da ministrstvo pač ni te pogodbe podpisalo, da je objekt, kot kaže, še nadalje obsojen na določeno propadanje oziroma na propadanje in s tem v zvezi me zanima, zakaj ta pogodba z Občino Brežice ni bila podpisana glede na to, da pač, kot sem že omenil, objekt propada. Jaz verjamem, da to krajani težko gledajo, še posebej zato, ker se marsikdo od njih glede na svoje prihodke… / znak za konec razprave/ ne vidi v novem domu upokojencev in celo hodijo v tujino v domove upokojencev, kjer pač storitve lažje financirajo. Zanima me tudi, kakšni so stroški vzdrževanja tega objekta in zakaj je zadnje stališče ministrstva v nasprotju s prejšnjim, da dom naj ne bi bil primeren za namestitev varstveno-delovnega centra. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa ministrica, dr. Anja Kopač Mrak, izvolite.
Anja Kopač Mrak
Hvala, podpredsednik, za besedo. Hvala, spoštovani poslanec, za vprašanje. Dejstvo je, ja, da, tako kot ste navedli, zgodba od 2011, s tem, da je pač se zgradil nov dom upokojencev, da je stavba, ki je v lasti države, upravljajo pa dom upokojencev, torej Impoljca, da se dogovarjamo z občino o prenosu. In ja, prav ste povedali, mi smo se strinjali s prenosom, samo v skladu z Zakonom o ravnanju s stvarnim premoženjem države mora Ministrstvo za javno upravo dati soglasje oziroma Vlada in tega pač ni bilo podano. V tem primeru namreč prenosa na podlagi predpisov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, mora MJU predhodno soglašati s prenosom za obravnavo vladnega gradiva za brezplačno odsvojitev lastninske pravice na nepremičninah. Po predložitvi predloga za obravnavo vladnega gradiva v pregled MJU za izdajo soglasja so bili navedeni nekateri razlogi, zaradi katerih ne soglašajo z brezplačnim prenosom nepremičnega premoženja. Prvič, ni izpolnjena temeljna predpostavka, saj se v pogodbi navaja, da je del navedenih prostorov RS navedenih prostorov RS potrebuje za izvajanje nalog VDC Krško-Leskovec. Ni razvidno ali je upravljavec ca milijon 600 tisoč evrov vredno premoženje sploh poskusil prodati. Pogodbo neodplačnih prenosih lastninske pravice morajo vsebovati določbo o prepovedi nadaljnje odsvojitve vsaj za 15 let in določbo o dolžnosti vrnitve tega premoženja, če se ne služi več za uresničevanje javnega interesa. In tu bi vas verjetno lahko župan obvestil, da mestni svet oziroma občinski svet ni soglašal s takšno pogodbo, tudi oni ne, zaradi tega ker je bilo zavezano koliko dolgo morajo zagotavljati najemnino po znižani ceni za VDC in ne sme biti nikakršnega prenosa, to je ta zakonodaja. In opozarjali so MDDSZ, kot resorno ministrstvo, da skladno s tretjo točko sklepa Vlade republike z dne 28. 11. 2013 upravljavci stvarnega premoženja države dolžni pri odločitvah o brezplačni odsvojitvi upoštevati obvezne usmeritve veljavne strategije ravnanja z nepremičnim premoženjem.  Skratka, na podlagi tega zakona ni bilo možno pridobiti soglasja in prenosa. Zato smo mi občini jasno povedali na sestankih, naših, zelo intenzivno z njimi, da edina možnost dejansko, da se izpelje prenos glede na zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki pa je v pristojnosti MGRT, kjer seveda MDDSZ poda tudi soglasje k temu, je pa treba iti najprej poskus prodaje, treba je jasno izkazati, da bodo nova delovna mesta ustvarjenega glede tega. Kar se tiče VDC, zakaj je ministrstvo spremenilo, in mi smo, mislim, da 17. 11. tudi dali jasno informacijo tudi elektronsko, torej pisno, da v tem trenutku ni več smotrno prenos VDC-ja v te prostore, zaradi tega, ker je VDC v vsem tem obdobju, tam kjer ima najete prostore, dejanske te prostore zdaj tako preoblikoval, da ustrezajo njegovim in seveda, s tem ko bi se selili nazaj v novo, na novo lokacijo, bi seveda nastali dodatni stroški, ker dejansko je treba to stavbo popolnoma prilagoditi za bivanje VDC-ja. Tako, da mi smo dejansko svetovali občini, da naj poskusijo po zakonu o regionalnem razvoju izpeljati sam postopek in pač se dogovoriti kaj je glede tega. Nam seveda ni, predvsem upravljavec je Dom Impoljca, in tudi Dom Impoljca, torej dejansko svet doma odloča o odsvojitvi in mora peljati vse postopke. Ministrstvo, pristojnost, pa seveda pri tem lahko pomaga. Jaz bi si želela, in tudi sama sem bila kar nekajkrat tudi z županom glede teh sestankov in sem mislila, da je stvar že urejena, ker sva se dejansko strinjala glede pogodbe, prenosa, na kar je do tega prišlo, da so pač dejansko stvarne omejitve v zakonu o stvarnem premoženju države, ki zahtevajo določene elemente, ki se, o katerih se pa tudi občina ni strinjala. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Igor Zorčič, boste dopolnili vprašanje? Izvolite.
Hvala lepa. Tudi jaz nisem najbolj zadovoljen z odgovorom.  Gospa ministrica, zadeva je takšna. Jaz poznam ta, tisto odločitev občinskega sveta, ker sem na njem tudi sam sodeloval, in lahko vam povem, da je na občinskem svetu debata tekla v tej smeri, da tale odsvojitev ne bi bila niti toliko brezplačna, če ne bi ministrstvo pogojevalo odsvojitev z namestitvijo VDC-ja. Zdaj pa pravite, da ta namestitev ni več potrebna oziroma da ni smotrna. Skratka, to je bil en od pogojev, da bi ministrstvo pristopilo k t.i. brezplačni odsvojitvi nepremičnine, sedaj po 5-letih, recimo, od tega odstopate. In mogoče me še bolj čudi to, da ko pravite, da niso podani neki pogoji po zakonu o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti, da je potem šlo toliko časa skozi, se pravi 5 let, se pravi, da bi, se pravi neproduktivno zdaj prišli na neko drugo pravno podlago na zakon o spodbujanju regionalnega razvoja, ki sicer verjamem, da je lahko tudi druga podlaga za prenos, pa vendarle me žalosti to, da je 5 let pogajanj izgubljenih. Vprašal bi vas še enkrat morda glede teh stroškov vzdrževanja. Hvala lepa.
Hvala lepa. Dr. Anja Kopač Mrak, izvolite.
Anja Kopač Mrak
Mene tudi žalosti. Če bi šel sklep na vladi čez, bi se to lahko izvedlo, ampak dejstvo je, da so določene omejitve, in seveda ni krivo za to Ministrstvo za javno upravo, da se ne bi tako zdelo, ampak Ministrstvo za javno upravo je pristojno za ta del zakona in pač morajo biti izpolnjeni pogoji, tako da žal. Dejstvo pa je, da brezplačni prenos ni mogoč, v kolikor ni nekega interesa, to se moramo zavedati. Bil je takrat poskus, ker VDC ni imel druge možnosti  (nadaljevanje) in je bil najem prostorov kot tak. V zadnjih letih, ko do tega ni prišlo, je pa dejansko VDC zdaj realiziral svojo potrebo. Žal se pač stvari spreminjajo in ko ne narediš enega koraka, je VDC poskušal na drugačen način in je zagotovil bivanje v tistih prostorih, kjer so najeti (?), tako da je žal temu tako. Mi smo zelo jasno, tudi v okviru Vlade na terenu, ko smo bili tam, povedali, da je najbolj smotrno ta prenos preko Zakona o skladnem regionalnem razvoju, da bo tudi najhitreje in mi bomo pri tem, seveda v kolikor se bo občina odločila, bomo pomagali kolikor se le da. 15 tisoč evrov je ocena, ki je bila posredovana s strani Doma Impoljca, da stanejo na letni ravni stanejo stroški vzdrževanja oziroma… Ja, 15 tisoč evrov na leto so stroški. Mislim, da je to seveda pomemben, 15 tisoč, ampak ključno je to, da je pač tam stavba, ki bi jo bilo fino dati v uporabo, to pa je ključno.  Hvala.
Hvala lepa. Dobro, prehajamo na drugi krog vprašanj poslancev in poslank.  Gospod Bojan Podkrajšek bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospodu mag. Dejanu Židanu. Izvolite.
Ja, spoštovani podpredsednik, hvala za dano besedo. Cenjene ministrice, minister, kolegice in kolegi.  Spoštovanemu ministru, mag. Dejanu Židanu bom postavil vprašanje s področja razvoja podeželja, Programa razvoja podeželja od leta 2014 do leta 2020.  Spoštovani minister, že prejšnji teden smo na odboru, na katerem ste bili tudi udeleženi, govorili o enem programu, ki je pomoč za zagon, namenjen (?) razvoju malih kmetij. Jaz moram priznati, da je ta program naletel na pozitiven odziv, ta program kot vi še bolj veste kot jaz, da se tam vidijo kmetije od nekje 3 do 6 hektarjev primerjevalnih površin. S tem, da gre za višino, to enkratno pomoč oziroma izplačana je v dveh delih za pet tisoč evrov, kot ste rekli že prejšnji teden ali pa sem nekje prebral, da ste imeli predvideno, da se bo tu prijavilo nekje šest tisoč malih kmetij. Tu je zdaj odziv, tudi sam sem to preveril pri dveh svetovalnih službah, dosti manjši. Nekje med dva tisoč, pa dva tisoč 500 kmetij. Spoštovani minister, glede na to, da imamo v Republiki Sloveniji nekje okoli 69 tisoč kmetij enih večjih, drugih manjših, je pa približno 28 tisoč oziroma to je dobrih 40 % kmetij, ki so manjše od treh hektarjev. Zato vas, spoštovani minister, sprašujem, kakšne so možnosti, seveda glede na to, da v tej prvi fazi, ko gre razpis od treh do šest hektarjev primerjalnih površin, ne bodo počrpana vsa sredstva, kakšne so možnosti, da bi seveda to spodnjo mejo iz treh hektarjev spustili vsaj na 2,5 hektarja. Zakaj to sprašujem? Ker bi se seveda potem na tem segmentu… / znak za konec razprave/ lahko videlo še več teh manjših kmetij. Hvala za vaš odgovor.
Hvala lepa. Mag. Dejan Židan, izvolite.
Ja, hvala, gospod poslanec. Hvala za besedo, gospod predsedujoči, in hvala, poslanec, za aktualno vprašanje. To vprašanje zdaj dnevno dobivam, pa tudi na vseh odborih, kjer se srečujemo, bo verjetno tudi v bodoče tema na tole. Mogoče na začetku … To je dosti inovativen ukrep, kakršnega v Sloveniji do zdaj še nismo imeli. Do tega ukrepa smo prišli na podlagi analiza stanja v Halozah, to moramo povedati, tudi na pobudo Državnega zbora, poslank in poslancev, pa tudi zlasti lokalne skupnosti smo zelo natančno pogledali območje, ki je po nekaterih kriterijih degradirano. To so Haloze. Pripravili smo kar program, ki ga izvajamo, in tam je bilo ugotovljeno, da obstaja ena skupina kmetij, za katere je značilno, da imajo možnost gospodarske vitalnosti, ampak v tem trenutku težko rečemo, da so gospodarsko vitalne, ker ljudje večinoma nekje drugje, ampak da imajo možnost, da dejansko postanejo gospodarsko vitalne, hkrati pa smo tam ugotovili še nekatere druge kriterije.   To je, da moramo biti pozorni, da rešujemo zlasti kmetije, ki imajo vsaj del površin, vsaj 50 % znotraj OMD oziroma LFA, pa kar je značilnost Slovenije, da vežemo na živinorejo, ki kljub vsemu je tista, ki v največji meri onemogoča zaraščanje. Torej iskale so se gospodarsko vitalna možnost, gospodarsko vitalnih in živinorejo. Ko se da to vse kot preseg, bi ugotovili, da je takšnih kmetij približno 6 tisoč 500 v Sloveniji. Bila je ocena, da bo verjetno dve tretjini kmetij, ker je ukrep dosti enostaven za izpolnjevanje, tudi potem za izpolnjevanje obveznosti, da bo dvotretjinski odziv. V tem trenutku razpis še ni končan, tako da ne vemo ali bomo prišli do meje 4 tisoč ali bo nekaj manj. In od tega bo odvisno ali, in kako gremo naprej. Jaz bi predlagal takole, dajmo pogledati v bistvu kaj bo rezultat tega razpisa. Jaz predvidevam, da bo dober. In potem, ampak ta razpis je veljal za celo Slovenijo, ne samo za Haloze, ampak na Halozah smo pogledali v bistvu primer / nerazumljivo/ področja. Takoj za Halozami smo dobili poziv županov s Krasa, kjer je specifika kmetovanja nekoliko drugačna kot drugod po Sloveniji, če lahko pogledamo še njihov primer in gremo še na njihovem primeru poiskati gospodarsko potencialno vitalne kmetijke v drugačnem okolju kakor recimo so Haloze in podobna območja in tukaj bomo naredili, takoj ko se ta razpis zapre.  Ali je možno obljubiti, da bo recimo ta razpis nekoč namenjen za 20 tisoč kmetij? V resnici je potrebno povedati, da to niso takšni razpisi. Investicijski razpisi, ki jih imamo v Sloveniji za približno 400 milijonov, so zelo jasno usmerjeni v to, da se kmetijstvo razvija. Imajo tudi do neke mere potencial, da se pomaga tistim, ki živijo od kmetijstva bolj, zato ker tisti, ki živijo od kmetijstva in še od nečesa, nekoliko lažje se tudi sami prilagajajo, ker imajo priliv prihodkov tudi od drugod, hkrati pa imajo nekaj ciljev, ki moramo dajati prednostno nalogo. Jasno, eden od teh ciljev je start up projekti, ki jih vodimo preko tega denarja in nam kar nekaj denarja rezervirajo, drugi projekti so vezani na usposabljanje v gozdarstvo, to je pomembno, tudi v teh razmerah in zato imamo na voljo 60 milijonov. Potem pa je ena velika skupina, ki je pa najbolj prednostna, pa je uporaba slovenskega in evropskega denarja za prilagajanje klimatskim spremembam. Tako, da je nemogoče računati, da bi največji del investicijskega denarja, ki je na razpolago, dali preko tovrstnih ukrepov, en del tega pa lahko damo, ampak moramo vedeti cilj. Pri tem konkretnem ukrepu je bil cilj, pomagati kmetijam za katere obstaja potencial, da so gospodarsko, da nekoč bodo gospodarsko vitalne kmetije. Obstaja v tem trenutku tudi relativna možnost, da ves denar, ki je na razpolago, to je 20 milijonov, ne bo izkoriščen in na podlagi tega bomo dosti enostavno lahko pripravili neki novi cilj. Bi pa kljub vsemu, ta cilj pa mora biti takšen, da se ga lahko strokovno razloži in vsaj predlog našega ministrstva bo, da se pogledajo tudi razmere na krasu, ki so nekoliko specifične glede na ostalo kmetijstvo, pa jaz verjamem, da pri takem razmišljanju, gospod poslanec, bom / nerazumljivo/ vašo podporo.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Bojan Podkrajšek, izvolite. Dopolnitev odgovora.
Spoštovani minister, hvala za vaš odgovor.  Seveda, tudi moje vprašanje se nanaša predvsem na tisti del finančne perspektive oziroma tega programa, katerega je bil denar namenjen. Sam predvidevam in jaz bom vesel, če temu ne bo tako, ko se bo razpis zaključil, če bodo vsa finančna sredstva, kot ste jih omenil, 20 milijonov počrpana, potem bom vesel. Prav gotovo je na terenu odziv na tem segmentu dober. Nekateri so ga pohvalili. Seveda, zdaj če dosežete cilj, da bodo finančna sredstva počrpana, potem je cilj dosežen. V kolikor pa ne bo toliko kmetij prijavljenih, seveda še enkrat pozivam, pa vas tudi še enkrat sprašujem, da bi naj tudi, omenili ste Kras, jaz mislim, da je tudi to pozitivno, da je pozitiven segment, če je to nek cilj katerega bi oziroma ga boste dosegli. Moramo pa se zavedati, spoštovani minister, da ta trend, mi smo v treh, štirih letih izgubili kar nekaj malih kmetij v Sloveniji.   (nadaljevanje) Jaz mislim, da jih je preko 2 tisoč. In seveda ta enkratna pomoč, oziroma izplačana je v… / znak za konec razprave/ dveh delih, bi bil en pomemben segment, da bi mogoče ta trend zaustavili. Tako da seveda predlagam, spoštovani minister, da sredstva, ki bodo ostala na tem razpisu za male kmetije, najdete čim boljšo pot do tistih manjših kmetij. Ali znižate ta prag iz 3, spodnji prag iz 3 na 2,5 ali pa, kot ste tudi sam predlagali, da s tem greste… / znak za konec razprave/ tako kot ste prej začeli v Halozah, greste potem na Kras(?).  Hvala.
Hvala lepa. Mag. Dejan Židan. Izvolite, gospod minister.
Samo eno informacijo, ki je tudi, gospod poslanec, pomembna mogoče za kmete, ki vas kontaktirajo, ker verjamem, da vas kontaktirajo. Mi imamo tudi druge razpise, ki so namenjeni majhnim kmetijam, celo manjšim od teh, ko se pogovarjamo. To so klasični investicijski do vrednosti 50 tisoč evrov. Ti razpisi so nekoliko, so bolj administrativno zahtevni, vendar ne tako zelo, kot vsi ostali razpisi v kmetijstvu. Mimogrede, tudi ni potrebno voditi računovodstva. Tako da je smiselno kmetijo usmerjati tudi na ta del. Pa mogoče, ko ste že omenili, kar se tiče števila kmetij. Število kmetij v Sloveniji ob tem, da se zelo počasi celo površina, ki je na razpolago, nekoliko veča, število kmetij se upada po nekem naravnem procesu. To niso kmetije, ki so gospodarsko vitalne. To so večinoma kmetije, kjer ljudje ob tem, da ali so profesorji ali delavci v tovarnah, kjerkoli, ob tem še nekoliko kmetujejo in potem v nekem trenutku tudi prenehajo. In samo zaradi tega smo prišli do tega, da povprečna kmetija ni več takšna, kot je bila pred nekaj leti nazaj, v velikosti 6,6 hektarja, da je povprečna kmetija v tem trenutku velika 6,9 hektarja, kar pa mislim, da je točno trikrat manj, kot je povprečna kmetija v Evropi. Nam se je proces konsolidacije in združevanja brutalno zaustavil v tistem trenutku, ko smo pričeli z evropskim načelom in to je plačevanje na hektar. Vse potem, kakršnakoli je površina, pač tisti, ki je imetnik kmetijskega zemljišča in tudi nekaj malega kmetuje, več nima interesa, da preda ali da v najem ali proda sosedu, ki se ukvarja s kmetijstvom, ampak pač, kjer se pač dobi na hektar, ne vem, 200, 300, nekje celo 500 evrov, je to finančni vzvod, ki je pri nas zaustavil neke vrste naravno prestrukturiranje. Ampak še enkrat bi rad poudaril, da je znotraj teh kmetij, ki prenehajo proizvodnjo, zelo malo tistih kmetij, kjer kmetje živijo iz ali samo iz kmetijske dejavnosti. Torej v večini primerov gre za tiste, ki ob tem, da imajo nekje neko službo, pa še z zemljo, ki jo imajo, še kmetujejo.  Hvala.
Hvala lepa. Gospod Andrej Čuš bo postavil vprašanje ministrici za zdravje, gospe Milojki Kolar Celarc. Izvolite.
Hvala. Še enkrat lep pozdrav vsem prisotnim. Približno 5 let je, kar prebivalci Ptuja, Haloz in pa Slovenskih goric bijemo bitko za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju. Kakorkoli gledamo, tudi v zgodovino, urgentni center Ptuj je bil vključen v mrežo urgentnih centrov, potem ga je neka druga vlada vrgla ven, potem pa je nekako 5 let nazaj prišlo do boja za urgentni center Ptuj v Državnem zboru in tudi tistega zgodovinskega Odbora za zdravje, na katerem je, lahko rečem, večina ali pa, lahko rečemo, soglasno bil potrjen predlog, da se urgentni center Ptuj vključi v mrežo urgentnih centrov. Kljub temu pa nekaterim aktivnostim, ki so bile sprovedene s strani lokalne skupnosti, poslancev, pa še do danes žal vse samo na papirju. Problem so tako imenovana lastna sredstva. In dovolite, da preberem kratek izsek pisma gospodarstvenikov predsedniku Vlade: »Akcijo zbiranja namenskih sredstev za izgradnjo urgentnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj smo v oktobru 2017 uspešno zaključili. Pobudnikom akcije, torej podjetja Talum, Perutnina Ptuj in Finakos, je skupaj z drugimi podjetji in posamezniki uspelo zbrati 331 tisoč 518,14 evra. V oktobru 2017 smo pristojno ministrstvo obvestili o višini zbranih sredstev, ki so namenjena izključno za pokrivanje lastnega deleža Splošne bolnišnice Ptuj v projektu izgradnje urgentnega centra Ptuj. Akcijo je z dodatnimi 300 tisoč evri podprlo tudi vseh 19 občin Spodnjega Podravja in to ne glede na to, da  (nadaljevanje) nikjer drugje v Sloveniji, ni bilo potrebno zbirati sredstev. Lahko celo povem, da Mladinski svet Mestne občine Ptuj je šel celo tako daleč, da je najel telefonsko številko 090, pa ne za potrebe vroče linije, ampak za to, da so s klici zbirali finančna sredstva. In kakšen je danes rezultat? Nadaljuje se sprenevedanje odgovornih na ministrstvu, z ministrico na čelu, ki si nenehno izmišljujejo nove pogoje glede zagotovil o zbranih sredstev. Občine so se s podpisom konzorcijske pogodbe za namen… / znak za konec razprave/ izgradnje urgentnega centra Ptuj in z njeno potrditvijo na občinskih svetih ter na mestnem svetu nedvoumno zavezale, da bodo sredstva za ta namen zagotovile tudi v proračunih za letošnje leto. Sedanje pogojevanje Ministrstva za zdravje, da morajo vse občine predložiti sprejete proračune za letošnje leto, je čisto sprenevedanje in več kot očitno podcenjevanje lokalnega prebivalstva in seveda drugih akterjev.  Preden bom seveda nadaljeval v drugem delu, pa me zanimajo odgovori na tri konkretna vprašanja. Zakaj… / znak za konec razprave/ sproti neke nove dodatne omejitve in pogoji? Drugič, ali so sredstva v proračunu Republike Slovenije zagotovljena? In tretjič, katere občine, če še niso, niso dostavile potrdil o sprejetju proračunov? Hvala.
Hvala lepa. Gospa ministrica, Milojka Kolar Celarc, izvolite.
Milojka Kolar Celarc
Spoštovane poslanke, poslanci, gospod podpredsednik, spoštovani gospod poslanec Čuš. Zelo sem vesela tega vprašanja in vam povem, da zelo odločno zavračam, bom rekla, te navedbe, ki ste jih govorili, da se ministrstvo z mano na čelu vedno znova in znova izmišljuje. Ne vem, kater gospodar bi začel investicijo, ki je od prvotnih 2,4 milijone evrov narastla skoraj na 3,5 milijonov brez zaprte finančne konstrukcije. Pa pojdimo po vrsti, ker, veste, tudi meni tale saga, na žalost, bi rada že zdavnaj to zaključila oziroma če bi vsi akterji delovali, tako kot pišejo in govorijo, bi dejansko lahko že bila, ne vem, tretja gradbena faza tega nesrečnega urgentnega centra Ptuj končana. Ne bom se spuščala v razloge, zakaj je bil v pretekli vladi izpuščen, kakšni so bili načrti, ampak zelo na kratko zaradi tega, da osvetlimo dejstva in povemo, kakšni so, bi rekla, razlogi, zakaj ne moremo na Vlado z novelacijo programa, zaprto finančno konstrukcijo iz prvotnih 2,493 tisoč 609 evrov na to, kar je bilo zdaj po novem programu, 3 milijone 398 tisoč 981,89 evra.  Kot sem že večkrat dejala, sem jaz, bom govorila kar v prvi osebi ednine, ali pa Ministrstvo za zdravje uspela zagotoviti potrebna finančna sredstva, udeležba ministrstva za urgentni center v Ptuju tipa C, tako kot je pripadlo po kriterijih celotne mreže. Če se ne bi jaz tako angažirala, bi ta denar že zdavnaj propadel, ker je bilo to zagotovljeno že v proračunu leta 2015. Vi dobro veste, da investicijska sredstva na integralnem delu, če niso uporabljena, jih je treba vrniti nazaj Ministrstvu za finance. Hvala bogu, je bilo toliko uspeha in toliko, bi rekla, teh pogajanj, da smo uspeli ta denar preko proračunskega leta spraviti na proračunski sklad, kjer še danes čaka, da bojo zagotovljeni, da gremo v to investicijo. Se pravi, prenos iz 2015 na 2016, iz 2016 na 2017 in spet letos iz 2017 na 2018.  Bolnica Ptuj je seveda, potem ko je delala novelacijo programa, prišla, da ta center ne bo stal samo 2 milijona 549 tisoč in še nekaj evrov, ampak seveda, kot sem že omenila, 3 milijone 399 tisoč evrov. Po zadnji strukturi vira financiranja je financiranje naslednje … Splošna bolnišnica Ptuj 229 tisoč 517 evrov, lokalna skupnost, konzorcijska pogodba, o tem malo kasneje, 300 tisoč 193.  (nadaljevanje) Donacije gospodarstvenikov o katerih so Ministrstvo za zdravje obvestili 320 tisoč 146,99 evra in Ministrstvo za zdravje v celoti milijon 908 936 in seveda dodatnih okoli 600 tisoč evrov, ki naj bi jih Ministrstvo za zdravje dobilo iz proračunske rezerve Ministrstva za finance, za kar sem se jaz dogovorila z ministrico, ob pogoju, da se nepremičnine, ki jih ima danes v upravljanju Bolnišnica Ptuj, prenesejo v upravljanje Doma starejših, da bo na ta račun ministrica za finance dala teh 600 tisoč evrov kolikor manjka pri zaprtju celotne konstrukcije. Žal po številnih urgencah, …/ znak za konec razprave/ gospod Čuš jaz vam tukaj lahko naštejem datume mojih urgenc poslanih tako na Ministrstvo za delo, še na nekatere druge resorje, jaz še danes nimam potrdila oziroma izjave doma starejših v Ptuju, da bo zares potrebovalo ta zemljišča, nepremičnine za svoje širitve. Bolnišnica Ptuj se je izrekla, da strateško ne potrebuje teh …/ znak za konec razprave/ nepremičnin in da jih da v upravljanje dom… Da jih lahko odstopi. In jaz seveda ne moremo realizirati dogovora za 600 tisoč evrov. In tudi zavez konzorcijske pogodbe Bolnišnice Ptuj … / izklop mikrofona/ da bo sklenila z lokalno skupnostjo niti ene pogodbe še nismo dobili na ministrstvo, pa je bil rok 31. 12. 2017.
Hvala lepa.  Gospod Čuš, predvidevam, da boste zahtevali dopolnitev odgovora? Izvolite.
Ja, ne saj gospa ministrica, kakorkoli gledamo, ste seveda zelo pomembno vplivali in bili večkrat na terenu, ampak jaz pa tudi moram biti iskren in povedati, da pa tudi sam nimam vseh informacij, ker tudi na Ministrstvu za zdravje se večkrat s kom dobivate s Ptuja, pa mi o tem nismo obveščeni, nismo niti seznanjeni z zaključki teh sestankov, pa so na teh sestankih kakšni drugi ljudje s kakšne vladne stranke s Ptuja, mi pa seveda, ki pa smo izvoljeni, pa smo nekako od teh procesov informiranja lahko rečem izključeni, čeprav smo na začetku ravno v Državnem zboru na Odboru za zdravje mi bili tisti, ki smo sploh to sprožili. Kljub temu, da nam je marsikdo rekel: »Glejte, ne silite se. To tu je brez zveze, ker je vse zmenjeno in Ptuj ne bo videl urgence.« Ampak naša trma, lahko rečem, je privedla do tega, da smo naleteli na vaš posluh in da se danes sploh o tem še pogovarjamo.  Sam smatram, da je finančna konstrukcija tega projekta z zbranimi sredstva zaključena. Zdaj, za to pismo Javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj nisem vedel in bom seveda tudi sam v kolikor je v moji moči preveril kaj se tukaj dogaja, imamo pa vsi skupaj isti interes – da čim prej pride do gradnje urgentnega centra Ptuj, ker lokalna skupnost Spodnje Podravje to čim prej potrebuje.  Vsekakor pa bi si tudi želel slišati od vas …/ znak za konec razprave/ to za konzorcijsko pogodbo. Lepo in prav, jaz nekako bi rekel, če je to podpisano, dogovorjeno, sprejeto na kolegiju županov Spodnjega Podravja, župani so podpisali izjave skupaj za 300 tisoč evrov. Človek bi lahko nekako pričakoval, da se s tem seveda zavežeš tudi pravno in da to velja. Zdaj bom seveda tudi to preveril in kaj se dogaja. Me pa vseeno zanima zakaj pa je potem vseeno še potrebno, da bi občine posebej dostavile potrdilo o sprejetih proračunih za letošnje leto in seveda bi tudi prosil, da mi tudi poveste katere občine tega še niso storile.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, izvolite.
Milojka Kolar Celarc
Poglejte, konzorcijska pogodba je krovna pogodba v kateri so se res župani zavezali, prvič, da bodo to postavko dali v svoje proračune in da ob sprejetju teh proračunov s strani občinskega oziroma mestnih svetov, bodo sklenili bi rekla individualne pogodbe z Bolnišnico Ptuj in Mestna občina Ptuj se je zavezala, da bo naredila vzorec te pogodbe do 31. 12. 2017 in da bodo celo sklenjene, ker glejte, drugače je to tako kot pismo o nameri. Midva lahko se zaveževa, ampak če recimo občinski svet proračuna ne sprejme, kljub temu, da je ta postavka notri, seveda tega denarja potem ni. Zato je ključno samo dve zadevi. Mi imamo vse pripravljeno, da gremo lahko takoj potem na Vlado s to novelirano    (nadaljevanje) investicijsko vrednostjo, s to finančno konstrukcijo, ampak potrebujemo, jaz ta moment niti nimam informacije katere občine so že sprejele proračune, katere ne in kje je dejansko ta postavka notri. Torej, te pogodbe in mnenje, bi rekla tega doma starejših, da potrebuje za svojo širitev zato, da bom to jaz kar sem se z Ministrstvom za finance dogovorila in je to tudi moja dobra volja in angažma, da bom s proračunske rezerve 600 tisoč dobila za ta projekt. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Andrej Čuš izvolite, imate postopkovni predlog.
Ja, hvala lepa. Se zahvaljujem za te konkretne odgovore. Če prav razumem nekako povzetek vaših odgovorov, potrebno je spomniti Mestno občino Ptuj in župana, da končno spravi te pogodbe naprej in da jih seveda vsi podpišejo in dostavijo vam, se razume, prva in kot druga, dom upokojencev Ptuj se mora izjasniti, če je za to seveda tudi javni interes. Tako da hvala lepa, vemo približno kaj narediti v lokalni skupnosti in kaj moramo izvoljeni od ljudi narediti. Se zahvaljujem in seveda upamo, da bomo kar se da hitri, ker saj veste, na Ptuju bo počasi fašenk in je to seveda zelo veselo obdobje, ampak dovolite, da pa vas vseeno v znak zahvale povabim v teh dneh med fašenkom na Ptuj, da si ogledate enega najlepših karnevalov v Evropi, če ne na svetu. Kar se pa tiče proceduralnih postopkov pa ga ne bom da, ampak ker ga moram dati, je predlog, da se nadaljuje s sejo. Hvala lepa.
Hvala lepa. To je sicer zloraba Poslovnika, ker zahvala ne pride, ker potem bi se lahko vsak poslanec zahvalil kot v četrti fazi.  Hvala lepa. Dr. Matej Tašner Vatovec bo postavil vprašanje ministrici za okolje in prostor, gospe Ireni Majcen. Izvolite.
Ja, najlepša hvala, podpredsednik. Spoštovana ministrica! Zanima me zelo, ena zelo preprosta stvar oziroma razlogi za neodzivnost pristojnih organov in njihovo zavlačevanje v zvezi s prijavo nedovoljene gradnje na naslovu v Kopru, parcelni številki 127 v katastrski občini Koper. Zdaj, odločba o dovolitvi izvajanja priglašenih del za to nepremičnino oziroma na tej parceli je bila izdana septembra 2001, pravnomočna je postala en mesec kasneje in za odločbo se je na tem objektu na dotičnem naslovu dovolilo zamenjavo strešne kritine, izdelavo novih stenskih in stropnih ometov, zamenjavo oken ter zunanjih vrat, izdelavo novega fasadnega ometa. Zdaj, namesto teh predvidenih del je v odločbi investitor hišo dvignil za eno nadstropje, naredil zunanjo betonsko ploščo, betonsko stopnišče in tako dalje. Skratka, vse stvari, ki niso bile del gradbenega dovoljenja. Eden od sosedov je avgusta 2008 prvič podal prijavo nedovoljene gradnje na Inšpektorat za okolje in prostor, ki je prijavo tudi potrdil z dopisom prijavitelju 2 tedna kasneje in v naslednjih osmih mesecih je prijavitelj še nekajkrat pozval inšpektorat k ukrepanju, ker ni prišlo do nadzora. 2009 je inšpektorat odgovoril, da postopek še ni začel, zato je prijavitelj istega leta Ministrstvu za javno upravo predlagal začetek nadzora nad delom organov. MJU je tako nekajkrat, večkrat pozval ta inšpektorat, da se odzove na to prijavo, ampak so preprosto to te pozive oziroma te urgence ignorirali. Zdaj, v naslednjih šestih letih je prijavitelj še štirikrat podal pisno prijavo o nedovoljeni gradnji na inšpektorat za okolje in prostor in na inšpektorat za promet, energetiko in prostor. Zadnja prijava je bila podana 18. avgusta 2015. Prijavitelj je za posredovanje prosil vas osebno, 18. 5. 2016 je pa za posredovanje pri prijavi prosil tudi vodjo območja enote IRSOP Koper. Do danes ta območna enota ni izdala nobenega mnenja v zvezi s to prijavo nedovoljene gradnje v tem dotičnem primeru. Govorimo torej o dobrih 16 letih zavlačevanja oziroma postopka, ki teče 16 let. Jaz bi razumel, da bi nekaj let trajalo, ker morda ni to urgentna zadeva, ampak 16 let je najbrž zelo nedopustno dolgčas. Zato me zaradi navedenega zanima kako je možno, da so tej inšpekcijski postopki tako dolgi, kako se organi ne odzivajo na večkratne prijave glede nedovoljene gradnje in tudi zakaj ni bil izvršen nadzor s strani MJU nad tem organom.
Hvala lepa. Gospa ministrica Irena Majcen, izvolite.
Irena Majcen
Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci, spoštovani poslanec gospod Vatovec, hvala za vprašanje.  S podobnimi vprašanji se seveda na Ministrstvo za okolje in prostor da posredovati zelo velikokrat. Zakaj? Zaradi tega, ker je po stanju 10. 8. 2017 bilo zavedenih 5 tisoč 572 prijavljenih zadev, 468 prekrškov, tisoč 477 splošnih zadev ter 11 tisoč 934 upravnih inšpekcijskih zadev. Ko ste povedali koliko je ta vaša, vaš primer, koliko let je star, lahko samo zagotovim, da je včasih bilo na inšpektoratu za prostor zaposlenih 120 gradbenih in urbanističnih inšpektorjev, danes jih je 75 in seveda se to število zelo zmanjšuje, še posebej, če lahko povem, da je na terenu, prav na terenu 66 gradbenih inšpektorjev. In na inšpekcijah trenutno s kadrovsko podhranjeno zasedbo gradbene inšpektorje, število nerešenih prijav inšpekcijskih zadev, nerealiziranih izvršb, nezadostnim finančnim sredstvom nikakor ne moremo zadostno zagotoviti zmanjševanje zaostankov pri delu, zmanjšati dolgotrajnost postopkov ter v povezavi s tem zagotoviti učinkoviti delo gradbene inšpekcije, ki se pričakuje s strani državljanov, strokovne javnosti in drugih nadzornih organov. Ključno poudarek pri delu gradbene inšpekcije je namreč določen z letnim načrtom dela gradbene inšpekcije in ta določa 7 tisoč inšpekcijskih pregledov, ki predstavljajo redne preglede in izredne preglede. Je pa v preteklosti Računsko sodišče v zvezi z učinkovitostjo izvajanja nalog gradbene inšpekcije glede izvajanja samoiniciativnih pregledov po temeljnih nalogah ugotovilo, da so gradbeni inšpektorji v letu 2011 in 2012 le v manjši meri opravljali redne preglede. Zaradi navedenega je gradbena inšpekcija sprejela ukrepe, povečanje rednih pregledov in sprejela načrt aktivnosti za obdobje 2016/2018 s katerim načrtujemo ob nespremenjeni zakonodaji in kadrovski zasedbi, da bomo do konca leta 2018 prerazporedili redne preglede po temeljnih nalogah tako, da smo s planom dela gradbene inšpekcije organizirali ciljno usmerjene akcije s katerimi vodstvo inšpektorata zagotavlja, da je za posamezno leto načrtovano število rednih pregledov tudi realizirano. Postopni prehod na prerazporejanje izvedenih rednih inšpekcijskih pregledov upoštevaje vse temeljne naloge gradbene inšpekcije je bil potrjen s strani Računskega sodišča Republike Slovenije in ga seveda moramo spoštovati. Vsako leto večji obseg rednega dela pa vpliva tudi na količino obravnavanih številnih prijav, to pa ni moja izjava, to pa je izjava inšpekcije, katere pa večinoma zasledujejo zgolj osebne interese prijaviteljev. Še enkrat povem, to ni moja označba, to je označba inšpekcije, ki imajo vse te prijave. Želela bi še povedati, da je Ustavno sodišče po sprejemu novega Zakona o graditvi, gradbenega zakona, izdalo tudi odločbo, ki se sicer nanaša na prejšnji Zakon o graditvi objektov, in sicer se ali pa zadeva gradnjo oziroma postopke rušitve v zvezi z objekti, ki služijo za bivanje ljudi. Tako, da tudi v tem smislu bo v prihodnje prihajalo še do večjih zaostankov oziroma sedaj pripravljamo na ministrstvu ustrezno rešitev v skladu z odločbo Ustavnega sodišča.  Hvala.
Hvala lepa.  Dr. Matej T. Vatovec, izvolite. Boste zahtevali dopolnitev odgovora.
Ja. Hvala za odgovor.   (nadaljevanje) Meni je jasno, da je veliko število takšnih prijav na inšpekcije, ne nazadnje Slovenci tudi slovimo po tem, da se je tudi število inšpektorjev zmanjšalo zaradi krize in varčevalnih ukrepov, ampak to ni odgovor, ki sem ga pričakoval oziroma nisem tega vprašanja postavljal.  Zdaj, mislim, da 16 let za en postopek najbrž ni nek razumen rok. Vemo, da naši sodni mlini rabijo dosti časa za to, da pridejo do zaključkov, ampak za en inšpekcijski postopek za katerega je vaše ministrstvo pa tudi Ministrstvo za javno upravo pošiljajo več urgenc in pozivalo inšpektorat, da seveda stori nekaj v tej smeri, najbrž ni dopustno oziroma normalno. Zdaj, moje vprašanje je bilo zelo jasno. To je sicer en zelo konkretni primer, ampak verjetno se ga da aplicirati tudi na podlagi statistike, ki ste jo navedli, da imamo očitno neko težavo in ali nameravate seveda kaj storiti glede tega? 16 let za en postopek je preprosto nevzdržno. Jaz pa se seveda ne morem otresti neke druge okoliščine, ki je vezana sicer na ta konkretni primer, in to je to, da je eden od teh črnograditeljev v sorodu s poslovno osebo v podjetju Grafist, ki močno sodeluje z Mestno občino Koper, v letih 2003 in 2017 je ta Mestna občina Koper s podjetjem sklenila za več kot 33 milijonov poslov. / znak za konec razprave/ Tako da me zanima tudi ali je možno, da inšpektorat ni ukrepal zato, ker gre za vpliv neke druge osebe? Drugo vprašanje pa ali mislite ukrepati konkretno glede tega konkretnega primera in tudi seveda kako boste reševali težave, ki jih očitno imajo inšpektorji? Ampak 16 let, še enkrat, se mi zdi zelo nerazumen in dolg rok.
Hvala lepa.  Gospa ministrica izvolite.
Irena Majcen
Hvala.  Spoštovani poslanec, moram vam povedati, da kot ministrica nimam v konkretnih zadevah nobenih pristojnosti. Danes sem že to razlagala. Lahko ponovim ponovno. Vi boste mogoče prav razumel o čem govorim. Gre za most Sečoveljske soline, ko je inšpektorica most, ki je prejšnji dan bil prevozen tudi za 10 tonski tovornjak, zaprla za ves promet, torej tudi za pešce. Inšpektorji so pri svojih postopkih in odločitvah samostojni. To vsi, ki poznajo delo inšpektorjev dobro vedo in to vem tudi sama. Res je, da se na Ministrstvu za okolje in prostor take prijave posameznikov ne beležijo kot začetek nekega upravnega postopka. Upravni postopki ali pa začetki inšpekcijskih služb, se odprejo po uradni dolžnosti. Jaz verjamem, to res verjamem, da vsi, ki se poslužujejo takih prijav in si želijo, da bi bil tak postopek izveden, to storijo v nekem osebnem interesu oziroma je ta njihova želja, zahteva seveda zanje verodostojna, je pa vprašanje koliko je to objektivno verodostojno. Jaz priznam, da razmer na občini, ki ste jih vi opisovali ne poznam, če pa je to kar ste tukaj navedli zelo realno, pa imamo inštitucije, ki lahko to preverijo in tudi na ta način ukrepajo. Dejstvo je namreč, da v mnogih postopkih, ampak to kar vam sedaj razlagam je bolj praksa iz terena, lahko inšpektorji tudi kakšen postopek zaključijo, če občina spremeni zahteve ali prostorskega plana ali PUP torej poti do razrešitve zadev niso vedno izdana odločba inšpektorja izvršitev ali rušitev, ampak seveda je poti mnogo. No in v tem delu si prav gotovo stranke, če je to ali ta zavezanec, ki ga inšpektor pregleduje seveda koristijo in tudi izvedejo. Tako da, v splošnem, če govorim jaz v splošnem, seveda …/ znak za konec razprave/ ne moremo reči, da so vsi postopki pa sem povedala, da jih je okoli 19 tisoč in še nekaj, da imajo v ozadju ali pa neizvedene zakonske možnosti. Temu, temu žal ne morem pritrditi in zato seveda tudi izvedba vseh teh ukrepov, priznam, da sem o tem govorila tudi z varuhinjo človekovih pravic in tudi ni zadovoljna z mojim odgovorom, ampak …/ znak za konec razprave/ moja osebna realna ocena je, da je seveda to neizvedljivo.  Hvala.
Hvala lepa.   Gospod Jožef Horvat bo postavil vprašanje ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman, ki je seveda upravičeno odsotna ter ministru za infrastrukturo dr. Petru Gašperšiču. Izvolite.
Hvala lepa, gospod podpredsednik.  Spoštovani gospod minister dr. Peter Gašperšič, lepo vas pozdravljam in obžalujem, da v najini družbi ni mag. Mateje Vraničar Erman, da bi dobil bolj kompleksne odgovore na vprašanja, s katerimi se ukvarjam in s katerimi se ukvarja Poslanska skupina Nove Slovenije, ki ima intenzivne razprave o prihodnosti Evropske unije in o prihodnosti Slovenije. Iščemo rešitve, jih nekaj tudi imamo, iščemo odgovore na vprašanja kakšna bo Slovenija čez 10 let. Čez 10 let bo letnica 2028 in potem čez dve leti bo 2030, no to pa je letnica na katero se nanaša strategija o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki jo je vlada sprejela oktobra lansko leto. In ta med drugim predvideva, da bo po letu 2030 v Sloveniji dovoljena prva registracija avtomobilov, samo električnih avtomobilov. Se pravi, ne boste mogli več registrirati novo nabavljenega vozila, ki bo uporabljal bencin oziroma dizel. Vlada se je zavedala, da bo s spodbudami, subvencijami in morda tudi omejitvami, kakšnimi, ravnala v skladu s strategijo. Pa me zanima gospod minister najprej: Kakšni so in kakšni bodo ti ukrepi. Državna strategija do leta 2030 predvideva približno 200 tisoč električnih vozil. 200 tisoč električnih avtomobilov bi zahtevalo za 4 % več energije in do 50 % močnejše celotno omrežje. Nizkonapetostno omrežje bi morali okrepiti za 2 ali 3-krat. Omrežje bi morali nadgrajevati 5-krat hitreje kot danes.  Kako torej leta 2030 nahraniti 200 tisoč električnih avtomobilov, ki jih predvideva državna strategija? To so ključna in zelo pomembna vprašanja. Zanimiva, zelo slikovita je izjava Andreja Ribiča, predsednika uprave Elektro Ljubljana, je kritičen in pravi, da ocenjuje, da je država začela graditi hišo pri dimniku, ne pri temeljih, kar zadeva e-mobilnost oziroma elektromobilnost. Tudi sam sem, gospod minister, kar na treh straneh v svoji napovedi ustnega poslanskega vprašanja navedel kar nekaj ukrepov, pa me zanima, bi si želel, da se do teh opredelite… / znak za konec razprave/ Eden od takšnih ukrepov za stimuliranje e-mobilnosti je gotovo neplačevanje bonitete, dohodninske namreč za električna službena vozila, oprostitev plačila vinjete ali zmanjšanje cene zanjo, brezplačno parkiranje v mestih, cenejša registracija in zavarovanje, vožnja po voznih pasovih za avtobuse in taksije, kadar sta v avtu vsaj dva potnika in tako dalje, vse sem vam navedel, 9 ukrepov sem predlagal.  Ukrepi bi seveda morali biti začasni… / znak za konec razprave/ in bi veljali do izenačitve cen vozil na električni in fosilni pogon oziroma do trenutka ko bo dosežen primeren delež električnih vozil v slovenskem voznem parku. Katere dobre prakse držav članic bo tudi implementirala… / izklop mikrofona/ Slovenija…
Hvala lepa. Dr. Peter Gašperšič, izvolite.
Peter Gašperšič
Hvala predsedujoči za besedo. Hvala tudi spoštovanemu poslancu gospodu Horvatu za izredno pomembno vprašanje.  Namreč, vprašanje, ki se dotika električne mobilnosti, kar je en od ukrepov, s katerimi želimo doseči cilje dekarbonizacije prometa, ki pa je en nasploh pomembnejših ciljev, tako na evropski ravni, kot seveda na ravni Slovenije. Zdaj, za doseganje dekarbonizacije prometa imamo tudi v strategiji razvoja prometa več ukrepov, od hoje, kolesarjenja, uporabe javnega potniškega prometa, spodbujanja souporabe vozil in seveda električna mobilnost je en od ključnih ukrepov, s katerimi lahko dosežemo te cilje dekarbonizacije.  Skladno s tem ciljem, torej spodbujanje električne mobilnosti in tudi v skladu z zahtevami evropskih direktiv, smo, je vlada v lanskem letu sprejela to strategijo o alternativnih gorivih, ki je tudi, to nam priznavajo tudi drugi, ena od bolj ambicioznih strategij v članicah Evropske unije. Zdaj tukaj pa bi vas moral popraviti, da to, kar ste rekli, da v letu 2030 ne bo   (nadaljevanje) več možno registrirati električnih, registrirati novih bencinskih vozil, ne drži čisto popolnoma, kajti strategija predvideva, da bo po letu 2025 možno registrirati osebna vozila, ki bodo imela izpuste do 100 gramov na kilometer, to pomeni, da to danes dosegajo recimo običajna hibridna vozila ali pa bolj varčna, čisto običajna dizelska ali bencinska goriva, vozila. Po letu 2030 bo pa dovoljeno registrirati osebna vozila z emisijami do 50 gramov na kilometer, kar pa danes recimo že izpolnjujejo seveda poleg električnih vozil tudi vsi priključni hibridi, priključna hibridna vozila, torej kjer govorimo o kombinaciji torej električnih motorjev in motorjev na notranje izgorevanje. Torej to so cilji, ki jih postavlja ta strategija. Poleg, to, kot ste že tudi sami omenili, 200 tisoč vozil bi naj bilo v voznem parku, to pomeni 17 % vozil, kar se da doseči, če bomo uspešno, recimo, v naslednjih nekaj letih podvajali število novo registriranih električnih vozil. V letu 2016 jih je bilo za primer registriranih okoli 180, v letu 2017 smo jih na novo registrirali 350 in če bo ta tempo se nadaljeval, se pravi naslednje leto potem, letošnje leto 700 in tako naprej in bi nekje v letu 2025 prišli na številke, kjer bi letno recimo registrirali 10 tisoč vozil, novih vozil letno ali morda celo več, kar bi pomenilo recimo petina novih vseh prodanih vozil v letni kvoti prodanih vozil. Zdaj, bilo je tudi rečeno, kako bomo ta vozila nahranili. Seveda je tukaj tudi pomemben izziv pred našim elektroenergetskim sistemom, zlasti pred distribucijo. Tukaj seveda so rešitve s pametnimi omrežji, tudi s pametnimi polnilnicami. Ravno nedavno sem bil na eni konferenci, kjer se tudi na tem področju predvidevajo veliki in pomembni premiki, namreč polnilnice bodo postale pametne, tako da bodo dopuščale ne samo polnjenje vozil, ampak tudi jemanje energije iz vozil in na ta način uravnoteževale porabo. Skratka, vse to so stvari, ki prihajajo in ki bodo omogočale, da bo torej ta električna mobilnost torej izvedljiva v praksi. Tukaj so seveda tudi sistemi hrambe energije, sistemi solarnih elektrarn na hišah, ki bodo v kombinaciji torej oskrbovali potem ta vozila. Vse to so stvari, ki jih bomo seveda morali spodbujati. Sicer pa na podlagi te strategije, ki… / znak za konec razprave/ je bila lani sprejeta, pripravljamo sedaj na ministrstvu tudi akcijski načrt, s katerim bomo predvideli ukrepe za realizacijo teh ciljev v strategiji. Ta akcijski načrt bo zdaj opredeljeval prvo triletno obdobje v letu 2020 in tukaj so med drugim predvideni tudi ti ukrepi, katerih ste tudi vi že nekaj identificirali: so praktično v veliki meri identični poleg že poznanih subvencij, ki jih dobivamo preko Eko sklada; so tukaj tudi ta oprostitev plačila letne dajatve… / znak za konec razprave/ kar je tudi že v veljavi; potem je tukaj znižanje bonitete iz 1,5 % na 0,3 %, se pravi petino bonitete. To so predlogi, ki jih moramo še z Ministrstvom za finance urediti. Potem vse te olajšave pri parkiranju, uporabi… / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat, izvolite, dopolnitev.
Hvala lepa. Gospod minister, saj vam želim dati možnost, da še nadaljujete. Sem vesel, da ste nekaj mojih predlogov identificirali kot koristnih. In tukaj vas želim spodbuditi. Kljub temu, da nekateri ocenjujejo, da strategija ni ambiciozna, ampak za mene je pravzaprav najpomembnejši akcijski načrt. Ta pa mora biti ambiciozen in tukaj imate mojo oziroma podporo. Zares, zares ambiciozen akcijski načrt za e-Mobilnost v Sloveniji. Zdaj seveda, jaz bom diskusijo nadaljeval z ministrico za finance glede sprememb Zakona o davku na motorna vozila. Tukaj imam nekaj rešitev, pokažem tudi na nekaj anomalij in rečem narobe svet. To bo treba razmisliti na Ministrstvu za finance in pričakujem njen korekten odgovor. Morda še za vas glede mojega predloga spremembe Zakona o motornih vozilih.  (nadaljevanje) Čisto na kratko želim opisati rešitev, ki bi zahtevala spremembo Zakona o motornih vozilih. Po zgledu Avstrije, gospod minister, naj se v zakonu omogoči rešitev, kot jo pri njih poznajo že dolgo, Avstrijci, namreč. Omogočili bi torej registracijo dveh avtomobilov z enimi registrskimi tablicami. Primer, avstrijski državljan, ki ima v lasti dve vozili, kjer lahko uporablja le… / znak za konec razprave/ eno vozilo hkrati, mu avstrijska zakonodaja omogoča, da lahko registrske tablice prestavi iz enega na drugo vozilo, registracijo in zavarovanje pa plačuje za dražjega. Se pravi, samo za eno vozilo. Tukaj bi želel, gospod minister, da se tudi do tega predloga opredelite. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.
Peter Gašperšič
Ja, hvala lepa. Jaz se bojim, da bom ministrici že ves čas pobral, no, ne vem, ali se bo na novo odmerjal. Torej, glede tega akcijskega načrta lahko samo še to povem, da so to ravno stvari, ki jih zdaj usklajujejo z Ministrstvom za finance, tako da pričakujem, da bo v kratkem času zadeva potem tudi obravnavana in sprejeta na Vladi.  Glede tega predloga, ki ga omenjate, da bi za dve vozili imeli eno registracijo po zgledu, kot ga imajo v Avstriji, moram reči, da je to dokaj edinstvena rešitev v Evropski uniji, ki tudi povzroča kar nekaj težav, tako da temu nismo preveč naklonjeni oziroma nismo naklonjeni. Gre predvsem za primere, kjer se skuša recimo ob redni registraciji reševati še problematiko nekega starodobnika, kar imamo pri nas urejeno z možnostjo zelo ugodne registracije za starodobna vozila. Tako da, niti ne vidim neke dodane vrednosti po tej, na nek način, nepregledni situaciji, ko se evidence nekako mešajo, poleg tega vem, da so s tem povezane tudi neke specifične rešitve glede potem uporabe vinjet, in tako naprej. Skratka, gre za res specifično rešitev, ki jo uporabljajo v Avstriji, in tej rešitvi nismo naklonjeni. Hvala.
Hvala lepa. Izvolite, gospod Jožef Horvat. Postopkovno. (?) Pa bi vas prosil, da se tudi opredelite do načina odgovora gospe ministrice, ki je ni.
Gospod minister, rad bi se vam zahvalil za ta dialog. Ravno zaradi tega, ker ste rekli, da imate zdaj intenzivne pogovore z Ministrstvom za finance, ocenjujem, da bi razprava v Državnem zboru, ki jo predlagam, kar mi omogoča Poslovnik, bila zelo koristna Vladi, torej vam in Ministrstvu za finance, da dejansko slišite tudi, kaj mislijo poslanci o e-mobilnosti, o tem, kakšen promet si želimo leta 2030. Slovenija je znana, da je zelena destinacija. Zaradi tega ali pa tudi zaradi tega imamo vsako leto več turistov v Sloveniji in moramo skrbeti, da to tudi ohranimo. Zakaj ne bi bili tudi pri elektro-mobilnosti med prvaki znotraj Evropske unije? Poleg tega moramo tudi vedeti, da bodo nekatere države po letu 2030 prepovedale vstop z vozili, ki imajo bencinske motorje oziroma dizelske motorje. Nekatere dobre prakse imamo znotraj Evrope, znotraj Evropske unije in bi jih kazalo implementirati tudi v naših rešitvah, torej v tem akcijskem načrtu in pri eventualni spremembi določenih zakonov. Mene navdušujejo rešitve, ki so sprejete na Norveškem. Imajo veliko nafte in močno stimulirajo državljane, da dejansko kupujejo električne avtomobile in takšne politike bi si tudi sam pri nas želel. Jaz verjamem, da bi… Zdaj, ko smo pravzaprav pred volitvami, da ne bi razmišljali samo o štiriletnem volilnem programu ali pa o nekih »cukrčkih«, ki jih kdo populistično v predvolilnem času obljublja, da bi bil dejansko v tem času tudi en temeljit razmislek, tukaj v Državnem zboru, o prihodnosti. Kakšna bo Slovenija čez deset let? Kakšna bo Slovenija leta 2030? In v ta kontekst bi želel postaviti tudi razpravo o e-mobilnosti, elektro-mobilnosti. Gotovo bi Vladi pomagala pri izdelavi akcijskega načrta, da bo, in to si želim… / znak za konec razprave/, čim bolj ambiciozen. Vam pa želim tu veliko uspeha, predvsem pri pogajanjih z drugimi resorji.
Hvala lepa gospod Jožef Horvat.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanju.  Gospod Marko Ferluga bo postavil vprašanje ministra za infrastrukturo, dr. Petru Gašperšiču ter ministrici za finance, mag. Mateji Vraničar Erman, ki pa veste, da je upravičeno odsotna.  Izvolite, gospod Ferluga.