Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Pričenjam 34. izredno sejo Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti poslanec Ferenc Horváth. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!  Dovolite, da pred določitvijo dnevnega reda nagovorim Državni zbor.  Spoštovane kolegice, kolegi! Jutri, 8. aprila bo minilo 30 let od prvih večstrankarskih neposrednih in svobodnih volitev pri nas. Če izvzamemo tiste, ki so se zgodile na začetku 19. stoletja, je dejstvo, da bi morala biti ta pomembna obletnica v Državnem zboru še posebej slovesno obeležena, skupaj s tedanjimi akterj, delegatkami in delegati, ki so v tistem prelomnem času zbujali formalne možnosti osamosvojitvenega procesa, a trenutne okoliščine povezane z epidemijo, praznovanjem, z večjim številom udeležencev žal niso naklonjene. Ne glede na to, smo v avli Državnega zbora postavili fotografsko razstavo, Prelomnica trenutka, saj te edinstvene zgodovinske prelomnice, ki ni zaznamovala le naše preteklost, ampak tudi sedanjost in prihodnost, ne smemo spustiti ali pozabiti. Volitve leta 1990 so omogočile prehod v parlamentarno demokracijo in so eno ključnih dejanj osamosvojitvenega procesa oziroma kot jih je opisal pokojni dr. France Bučar, s pravnega vidika pomenijo volitve prelomno dejanje s katerim je formalno prenehala enopartijska oblast v Sloveniji in je bila s tem ustvarjena možnost, da se Slovenija preoblikuje v sodobno in demokratično urejeno družbo. Volivci so se pred 30. leti dobro zavedali pomembnosti zgodovinskega trenutka in na sploh pomena volitev, ko ljudstvo predaja oblast izvoljenim predstavnikom in s tem posredno preko njih odloča o pomembnih državnih vprašanjih. Z visoko volilno udeležbo so pokazali, da se želijo sprememb, ki jih lahko dosežejo z odločnostjo in odgovornostjo preko takratnih kandidatov, ki so na predvolilnem prizorišču nastopali nekoliko drugače kot to počnemo sedaj, vsaj na videz mnogo bolj sproščeno, spontano, poenoteno in spoštljivo.  Danes se lahko zato s ponosom spominjamo vseh kandidatov, ki so sodelovali na teh prvih volitvah pred 30. leti, čeprav jih žal ni veliko, ki bi bili še aktivni v politiki. V 3. členu Ustave je določeno, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani ju izvršujemo neposredno z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Vsi mi zato nosimo odgovornost, da krepimo ugled vseh vej oblasti in njenih predstavnikov, tako da čim bolj vztrajno in strpno iščemo soglasja za reševanje problemov in sprejemanje odločitev. Danes se zdi samostojna Slovenija še zlasti za mlaje generacije, ki osamosvojitvenega procesa niso izkusile, nekaj normalnega in samoumevnega. Podobno običajna in samoumevna sta za večino državljank in državljanov postala tudi politični pluralizem in vsakokratne volitve. A stvarnost je bila pred tremi desetletji precej drugačna. Večstrankarske volitve kot najpomembnejši izraz ljudske suverenosti so bile daleč od nekaj samoumevnega. Za njihovo uresničitev je bilo poleg ustrezne pravne osnove, ki jo je tedanja socialistična skupščina zagotovila v zadnjih mesecih leta 1989, potrebno tudi veliko odločnosti, enotnosti in celo poguma. Zgodovinske volitve v tedaj še trodomno skupščino, ki so potekale 8. in 12. aprila 1990, je zaznamovala izjemna za današnji čas pravzaprav nepredstavljiva več kot 83 % volilna udeležba. Slednja je bila nedvoumen dokaz želje naroda po desetletjih odtegovani politični participaciji in želje po demokratičnih spremembah. Spoštovani, z volitvami, katerih obletnice se spominjamo danes, smo pred tremi desetletji odprli novo poglavje slovenske zgodovine in stopili na negotovo neznano, težko a nedvomno pravo pot. Vstopili smo na pot svobode, samostojnosti in demokracije. V preteklih treh desetletjih smo veliko dosegli. Šli skozi marsikatero preizkušnjo ter se soočili s številnimi izzivi. Ne glede na to kako težke so bile te preizkušnje, pa smo iz njih izšli močnejši in bolj izkušeni. Naj nam torej skorajšnja 30-letnica zgodovinskih večstrankarskih volitev ne služi le v spomni na prelomnost dogodka samega, ampak naj bo v tem težkem obdobju tudi v navdih in upanje za prihodnost. V tem času, ko se spopadamo z najhujšo epidemijo sodobnega časa, si moramo s svojim odgovornim delom med ljudi prizadevati, vnašati tudi enotnost in upanje, ker če tega ne bo je lahko prav vsak dobronameren ukrep za boj proti epidemiji in za boljši jutri zaman. Seveda nihče od nas ni vsemogoče in nezmotljiv, vsi smo samo ljudje in ne čarovniki, ki bi na hitro pričarali boljše življenje. Ljudje, ki danes trdo delajo za omilitev ali odpravo posledic epidemije, tudi če se kdaj zmotijo, so zadnji, ki si zaslužijo uperjen prst, grajo, poziv k boljšemu delu ali kaj podobnega. Ti ljudje ne glede na funkcijo, ki jo opravljajo, si v teh težkih časih zaslužijo samo hvaležnost, zato se izogibajmo nekonstruktivnih kritik in kritizerstva iz kavča, v tem znamo biti včasih zelo dobri, ampak dajmo si to privarčevati za neke druge bolj mirne čase. Raje kot to pokažimo, ker smo to sposobni, še več sodelovanja, povezanosti in enotnosti. Koronavirus ne izbira med revnimi ali bogatimi državami,  (nadaljevanje) med velesilami ali državami tretjega sveta, revnimi ali bogatimi posamezniki, med politiki, gospodarstveniki, delavci, zdravniki, policisti, mladimi ali starejšimi. Zato moramo s skupnimi močmi ohraniti naše gospodarstvo, šolstvo, kulturo, družbo, družino, zdravstvo, varnost in vse druge temelje, ki nas povezujejo v naši državi. Če pogledamo nekatere novice, morda statistike, je Slovenija zaenkrat med uspešnejšimi državami pri boju proti virusu. In prepričan sem, da bomo tudi to bitko na koncu dobili. In tudi po tej bitki bo Slovenija ostala sodobna, demokratična, urejena družba, država, ki spada po številnih pokazateljih med najbolj razvite države sveta, takšna kot je bila zamišljena s prvimi volitvami pred 30 leti. Ostanite zdravi!  Prehajamo na določitev dnevnega reda 34. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 6. aprila 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke, poslance prosim, da preverijo delovanje naprav.  Glasujemo. Navzočih je / izključen mikrofon./ za je glasovalo 86, proti nihče.  (Za je glasovalo 86.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 34. izredne seje določen. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PRDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O REFERENDUMU IN LJUDSKI INICIATIVI V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA. Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu ministru Boštjanu Koritniku.

Lep pozdrav vsem! Hvala za to priložnost, da predstavim to novelo.  Vsi ukrepi, ki jih te dni sprejemamo, ne smejo ostati le prazne črke na papirju, ampak morajo njihove učinke čim prej občutiti vsi spoštovani državljanke in državljani. Zato pričakujem, in današnji odbor Državnega zbora je to že dokazal, da bomo uspeli preseči politične delitve in omogočili, da bodo ukrepi, ki bodo za soočanje z epidemijo COVID-19 sprejeti v prihodnje čim prej potrjeni in da bo pomoč kar se da hitro dosegla državljane. Pomoč pa rabijo vsi, ne glede na politično pripadnost, verske in druge usmeritve. V tem prepričanju in upanju me utrjuje tudi dejstvo, da je bila novela zakona o referendumu in ljudski iniciativi predmet širokega usklajevanja že v dveh prejšnjih vladah. Zato menim, da s podporo ne bo in ne bi smelo biti težav.  Danes na odboru sem bil informiran, da je bilo na odločanju Državnega zbora, ko se je odločalo o spremembi Ustave, ki je omejila pravico do referenduma prisotnih 87 poslancev, 86 jih je spremembo potrdilo. Danes vas je tukaj, če sem prav videl, ravno tako 86.  Členi, ki so predmet današnje novele so zgolj vzeti iz takrat obravnavanega predloga sprememb. Kot veste rok za te spremembe je potekel 6 let oziroma 1 leto nazaj, na podlagi odločitve Ustavnega sodišča, iz leta 2018 in na podlagi referendumske, torej, zahteve za uskladitev referendumske zakonodaje z Ustavnim zakonom iz leta 2013. Namen in cilj predloga zakona je implementacija ustavne ureditve tega zakonodajnega referenduma iz leta 2013 glede ene od sestavin. Razlog o tem sem zadnje dni večkrat razpravljal, da smo predložili v sprejem v Državnem zboru zgolj 4 člene in ne 40, je ravno dejstvo, da se je najbolj pokazalo, da sedaj v teh razmerah potrebujemo predvsem te štiri člene. To nikakor ne pomeni, da ne potrebujemo in da ni treba uveljavit tudi drugih sprememb, ampak nujnost se je najbolj pokazala na teh štirih členih. Naj pojasnim. Drugi odstavek 90. člena Ustave določa štiri zakonodajna področja oziroma zakone, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. To so zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. To je, bi rekel, področje oziroma točka, na katero se nanaša danes predložena novela. Druga, tretja in četrta točka so zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, ter zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna, zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb in zakoni, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost, po naravi stvari in jasno je, da je kvalitativna razlika med prvo in tremi, drugimi točkami tega drugega odstavka 90. člena Ustave. Za zakone iz te prve alineje, drugega odstavka 90. člena Ustave, za katere Ustava ne predvideva referenduma in kamor sodi tudi epidemija - torej epidemija konkretno Covid-19 – je v noveli zakona predvideno, da bodo tovrstni zakoni razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta Državnega sveta, volivci pa bodo imeli v 15. dneh po uveljavitvi zakona možnost sprožiti naknadni ustavni spor, če bodo menili, da je Državni zbor kršil pravico do referenduma in bodo lahko dosegli tudi razveljavitev zakona. Poudarjam, gre za zelo strogo varovalko, ki zagotavlja demokratičnost postopka, saj bo lahko to zahteval katerikoli volivec, brez utemeljitve pravnega interesa. Hkrati pa s to novelo, kar je tudi ključno danes, pridobimo do 8 dni krajšo časovnico pri postopkih sprejemanja novih proti korona paketov. Drugi se je že začel pripravljat. V preteklem tednu smo s predlogom novele seznanili Poslanske skupine SNS, SAB, SD, Levica, LMŠ pisno in predstavnika Madžarske in italijanske manjšine. Kot rečeno, gre za besedilo, ki je bilo tako ali drugače v usklajevanju že dvakrat, nazadnje v javni razpravi decembra 2019 in tudi ti obiski oziroma komunikacija, so to potrdil. V principu ta predlog ni sporen in se vsi več ali manj strinjamo, da je nujen. Še malo konkretneje o tem 21.a členu ZRLI. Državni zbor na predlog Vlade sprejme sklep o nedopustnosti referenduma v roku 7 dni od sprejetja zakona, ne glede na morebitno pobudo za referendum. Predlagatelj je Vlada, kar pomeni, da bo utemeljen predlog z razlogi v praksi že sestavni del gradiva predloga zakona po nujnem postopku. Vlada je tista ki, bi rekel, pozna situacijo najbolje, tista, ki ve, koliko časa potrebuje za uveljavitev posameznega ukrepa in se zdi smiselno in razumljivo, tudi zakonodajno-pravna služba ni imela tukaj pripomb, da je predlagatelj Vlada. Če Državni svet na to odloči, da ne bo uveljavljal veta, Državni zbor sprejme sklep takoj, ko prejme takšno odločitev Državnega sveta. Če Državni svet veto uveljavlja, potem Državni zbor sprejme sklep takoj po ponovnem sprejetju zakona. Če se ne sprejme, seveda, ta postopek odpade. Po sprejemu sklepa, Državni zbor zakon pošlje v razglasitev in ta se objavi v Uradnem listu.  In sedaj, ključna stvar, ki sem jo že omenil, zahteva za oceno ustavnosti zakona – katerikoli volivec ima 15 dni od uveljavitve zakona možnost predlagati, torej, presojo ustavnosti, rok za odločitev Ustavnega sodišča pa je 30 dni. Za konec – želim si, da bo dovolj politične volje za dvotretjinsko večino, saj je sprejetje te novele nujna podlaga za hitrejše sprejemanje novih proti korona zakonskih paketov, v predlogu zakona pa ostajajo zelo stroge varovalke. Novele ne sprejemamo za to Vlado temveč za katerokoli Vlado, ki se bo znašla v takih razmerah, ki pa jih, to poudarjam, prav nikomur ne privoščim. Hvala.

Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku Predragu Bakoviću.

Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani minister! Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 21. nujni seji 7. 4. 2020 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ga je v Državni zbor v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 64. seji 6. 4. sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za javno upravo in zakonodajno-pravne službe. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in DeSUS k 1., 2. in 3. členu ter Poslanska skupina LMŠ k 2. členu. Predlagatelj je v okviru ciljev in poglavitnih rešitev predloga zakona navedel, da je namen predloga zakona implementacija ustavne ureditve zakonodajnega referenduma iz leta 2013 glede na eno od sestavin in sicer, kar zadeva predmet referendumskega odločanja, namreč odločitev postopka v primeru omejitve in prepovedi referenduma. Predlagatelj se sicer zaveda, da je glede na spremembe ustave in odločba Ustavnega sodišča U-I-191/17, s 25. 1. 2018, treba sprejeti celovito novelo ZRLI, vendar pa se je glede na okoliščine, to pa so epidemija Covid-19 odločil nemudoma predlagati to novelo, ki je nujna zato, da se bo zagotovilo učinkovite in hitre zakonodajne postopke in s tem omogočilo takojšnje ukrepanje v primerih, ko gre za odpravo posledic naravnih nesreč ter zagotavljanja varnosti državljanov in obrambe države. V najkrajšem času je predlagatelj napovedal pripravo celovite novele, ki bo odpravila tudi vse ostale neskladnosti. Predlog zakona torej ureja postopek odločanja Državnega zbora v primeru, ko referenduma ni dopustno razpisati. Državni zbor bo v skladu s predlagano ureditvijo sprejel ugotovitveni sklep, da referenduma ni dopustno razpisati v roku 14 dni po vložitvi pobude. Predlagatelj referenduma bo imel možnost, da v 15 dneh od objave ugotovitvenega sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije poda zahtevo za ustavno sodno presojo sklepa Državnega zbora. Ustavno sodišče bo o zahtevi odločilo v roku 30 dni in odločitev objavilo v Uradnem listu. Če bo Državni zbor sprejel navedeni sklep, bo to zadržalo zbiranje podpisov in potek roka za njihovo zbiranje. Zbiranje podpisov se bo v primeru odločitve Ustavnega sodišča, da je sklep Državnega zbora v neskladju z ustavo, nadaljevalo naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izpostavila, da predlog zakona predstavlja delno uskladitev z ustavnim zakonom, in sicer v delu, ki zahteva ureditev postopka v Državnem zboru in sodnega varstva, pravica do glasovanja na referendumu, torej 90. člen ustave v primeru zakonov, ki so izvzeti iz zakonodajnega referenduma. Ob tem je opozorila, da mora Državni zbor glede na to, da so že potekli roki za uskladitev ZRLI z ostalimi zakoni in odločbo Ustavnega sodišča, čimprej sprejeti zakon, ki bo v celoti usklajen z ustavnim zakonom in odločbo Ustavnega sodišča. Poleg tega je treba z ustavnim zakonom in ZRLI celovito uskladiti tudi Poslovnik Državnega zbora, ki ureja postopek v zvezi z referendumom in posredovanja sprejetega zakona v razglasitev. Izpostavila je še, da je Zakonodajno-pravna služba k posameznim členom podala nekaj pripomb glede notranje skladnosti zakona, ki jih ustrezno odpravljajo vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin. Predloga zakona je obravnavala tudi komisija Državnega sveta za državno ureditev in podala pisno mnenje v katerem je predlog zakona podprla. Ob tem je izrazila strinjanje s predlagateljem predloga zakona, da je v zakonodajno proceduro nujno čimprej predložiti zakon, ki bo celovito urejal vsa odprta vprašanja s področja referenduma in ljudske iniciative, saj je nedopustno, da se toliko let odlaša s spremembami, ki jih je že pred 6 leti zahtevalo Ustavno sodišče.  Po razpravi poslancev je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in DeSUS k 1., 2. in 3. členu. Odbor ni sprejel amandmaja Poslanske skupine LMŠ k 2. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Levica. Kolegica Nataša Sukič.

Hvala lepa predsedujoči za besedo. Spoštovane, spoštovani! Cilj današnjih sprememb Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi je en sam. Takojšnja uveljavitev sprejetih zakonov, brez kakršnihkoli možnosti za razpis referenduma. V Levici smo nasprotovali že spremembi Ustave in nižanju demokratičnih standardov. Vemo kako je prišlo do spremembe Ustave leta 2013. Pod pretvezo prekomernih zlorab instituta referenduma in zahtev po pretiranem varčevanju, je celotna takratna politika sklenila gnili kompromis in v Ustavo vpisala ne enega, ampak dva izjemno škodljiva ukrepa. Poleg pretirane omejitve možnosti razpisa referenduma, je bilo v Ustavo zapisano še škodljivo fiskalno pravilo. Zadnjih deset let lahko tako razdelimo na tri obdobja. V prvem obdobju so se škodljivi ukrepi sprejemali pod pretvezo nujno potrebnih varčevalnih ukrepov. Politični »establishment« je ekstremno motilo, da ima ljudstvo poleg protestov na voljo tudi referendum s katerim se lahko upre krčenju pravic in socialne države. Zaradi tega so škodljive pokojninske reforme na referendumu, postali predlogi omejitvi referendumskega odločanja le še glasnejši. V prejšnjem mandatu smo bili v luči varčevanja priča še dodatnim apetitom po nižanju demokratičnih standardov. SMC je želela na primer ukiniti volitve v ožje dele občin. Nato je želela omejiti še dostop do informacij javnega značaja. Šele po glasnem nasprotovanju javnosti, je takratna koalicija odstopila od teh poskusov. Po obdobju škodljivega zategovanja pasu smo prišli v obdobje pretiranega izpostavljanja varnostne situacije. Pretirano izpostavljanje spremenjenih varnostnih razmer in nenehno zastraševanje z begunci, so bili argumenti za celo paleto škodljivih in tudi protiustavnih ukrepov. Povečevanje represije, nova policijska pooblastila, IMSI lovilci, paralizatorji, policijska pooblastila za vojsko, protiustaven masovni nadzor nad registrskimi tablicami, protiustaven Zakon o tujcih. To je le nekaj primerov škodljivih ukrepov iz tega obdobja. Sedaj smo prišli v tretje obdobje, obdobje epidemije. Povečevanje represije, omejevanje in posegi v človekove pravice in teptanje vseh doseženih demokratičnih standardov, so tokrat utemeljeni z grožnjo epidemije in priročno skriti med pozitivne ukrepe, ki so dejansko nujno potrebni. Tudi sprememba, ki jo obravnavamo danes, je bila še prejšnji teden skrita v t.i. korona zakonu. Ker so bili očitki o protiustavnosti takšnega predloga prehodi, imamo danes na mizi spremembo Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. In tudi ta predlog naj bi bil nujno potreben zaradi boja zoper epidemijo. V praksi predlog določa, da bo lahko zakon stopil v veljavo takoj po njegovem sprejetju, referendumsko odločanje pa o takem nujnem zakonu ne bo možno. Ali gre za zakon in ukrepe, ki so nujno potrebni, bo seveda odločala Vlada sama. V Levici dvomimo o dobronamernosti Vlade, da bo pod to določbo sprejemala le ukrepe, ki so dejansko nujno potrebni in so koristni za ljudi. Vse dosedanje poteze in predlogi Vlade le še dodatno potrjujejo, da je naš strah povsem upravičen. Ne zdrži namreč argument, da je onemogočanje referenduma in možnost takojšnje uveljavitve zakona nujno potrebna za pravočasno sprejemanje ukrepov, ki jih gospodarstvo in ljudje nujno potrebujejo. Vsi ti ukrepi namreč lahko že danes učinkujejo tudi za nazaj. Dokaz za to so ravno ukrepi iz interventnega zakona, ki je bila sprejet prejšnji teden. Zakon bo v veljavo stopil šele v petek, a kljub temu bodo vsi ukrepi veljali od 13. marca naprej. In zato današnje spremembe niso bile potrebne. Vprašajmo se, kateri ukrepi so takšni, da ne morejo in ne smejo veljati za nazaj, poleg tega pa glede njih obstaja precej možnosti, da bi bil zahtevan referendum. Tisti, ki bi za nazaj posegali v že pridobljene pravice. V nižanje delavskih pravic, demokratičnih standardov in plač na primer, pa prekomerna policijska pooblastila, posegi v zasebnost in podobno. To so torej ukrepi, ki spadajo pod danes predlagano onemogočanje referenduma in takojšnjo uveljavitev. In kot izhaja iz medijskega poročanja, bodo ravno pravice delavcev tarča naslednjega interventnega zakona. V naslednjih tednih in mesecih bomo na mize dobili tudi prve varčevalne ukrepe in tudi ti bodo lahko uveljavljeni takoj, referendum pa bo onemogočen. Omejitvam referendumskega odločanja v Levici ves čas nasprotujemo.  Kar se tega konkretnega zakona tiče menimo, da so naši strahovi pred zlorabami v celoti utemeljeni in da je le vprašanje časa kdaj se bodo uresničili. In zato bomo predlogu nasprotovali.  Hvala lepa.

Hvala. Besedo ima poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati. Kolega Jožef Horvat.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, drage kolegice in kolegi.  Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati izraža zadovoljstvo, da smo danes dopoldne oziroma popoldne na odboru izoblikovali pomembno večino, ki je podprla novelo Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Zadovoljni smo, ko ugotavljamo, da večina, vsaj tako je bilo videti na odboru, da parlamentarna večina razume kaj pomeni sprejeti in čim prej udejanjiti izjemno pomembne zakone, konkretno v tem primeru zakon, ki bi pomagal ljudem in slovenskemu gospodarstvu, ki ga je strahovito prizadela korona-epidemija. In ta večina na odboru - dovolite, da tako rečem – tudi jasno izraža željo, da želimo živeti v eni pravno urejeni državi, v urejeni pravni držav in da smo odločno rekli »ne« anarhizmu.  Tudi sam si želim sprehoditi v tem mojem stališču po zgodovini. Namreč, 24. maja 2013 je spremembo 90. člena ustave, ki govori o zakonodajnem referendumu potrdilo kar 86 poslancev od 87 prisotnih, kar pomeni, da je za to spremembo glasovalo 95,5 % vseh poslancev oziroma kar 98,8 % vseh prisotnih. Iz tega razloga izhaja, da smo bili tu toliko enotni pri tej spremembi ustave in nikakor ne moremo sprejeti kakršnihkoli kritik, da gre za kakršnokoli omejevanje demokratičnih principov. Je pa res, da je ustavni zakon o spremembah 90., pa tudi 97. in 99. člena ustave, ki ga je podpisal takratni predsednik Državnega zbora 24 maja, vseboval oziroma vsebuje tudi vsebino v drugem razdelku, ki pravi: Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi se uskladi s 1 členom tega ustavnega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi. Eno leto je minilo, kolegice in kolegi, maja 2014. Naslednji mesec je maj 2020, kar pomeni, da zamujamo kar 6 let. Ja, res je, priznamo, zdaj silom prilike moramo poleg vsega drugega operacionalizirati tudi 90. člen slovenske ustave. Ustava ni izvršilni akt, zato tudi ustavni zakon, ki sem ga imenoval, veleva zakonodajni veji oblasti, da spremeni Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi.  Rad bi povedal, da v ta sklop zakonov, o katerim ni možno razpisati referendumov, sodijo zakoni s področja obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, kamor gotovo spada tudi epidemija, korona-epidemija. In ko gre za pomoč, kot smo sami prejšnji teden razlagali na dolgo in široko, ko gre za pomoč ljudem in slovenskemu gospodarstvu, ki je težka 3 milijarde in 100 milijonov evro je izjemno pomembno načelo tudi to, »kdor hitro da, dvakrat da«. Ko gre za naravne nesreče je hitrost izjemno pomembna. In pomembna pridobitev tega zakona, ki ga zdaj spreminjamo, torej Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, je tudi ta, da bomo kar za 8 dni skrajšali   (nadaljevanje) čas uveljavitve zakona. To je izjemno pomembno. Danes prihajajo razočaranja s strani zdravniških krogov / znak za konec razprave/, s tistih krogov, ki se jim mi vsi in to je objektivno in pošteno zahvaljujemo, da so dejansko v prvih bojnih linijah, ampak ker zakon ne velja ne morejo udejanjiti tega, kar smo jim mi odobrili v zakonu. Namreč, da bi jih tudi finančno stimulirali pri njihovem delu. Tega ne bo, tega pač ne bo, ker še zakon / znak za konec razprave/ ni uveljavljen.  Nova Slovenija bo tako kot na odboru tudi na seji Državnega zbora podprla Novelo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ne bomo pa podprli amandmajev LMŠ.

Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, kolega mag. Andrej Rajh.

Hvala lepa.  Spoštovani! Referendum kot ena od oblik neposredne demokracije volivkam in volivcem omogoča neposredno odločanje o pravnem aktu ali kakršnem drugem vprašanju. Tako lahko vsi državljani volilno pravico sodelujejo pri procesu oblikovanja posameznih aktov zakonodajnega organa. V bistvu je referendum nekakšno orodje volivcev, s katerimi izvajajo nadzor nad Državnim zborom in njegovim delom. Podrobneje je referendum urejen v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, ki določa kdaj mora Državni zbor razpisati referendum, v katerih primerih ga ni dopustno razpisati in kdo ima pravico do glasovanja. V predmetnem zakonu je tako določen način uresničevanja referenduma in postopek njegove izvedbe. Referenduma ureditev je tekom let večkrat spremenjena, na zadnje leta 2013. Takrat je bil sprejet ustavni zakon, ki je zmanjšal število predlagateljev referenduma, določil omejitve in prepovedi ter dvignil prag legitimnosti sprejemanja odločitev. Drugi odstavek 90. člena Ustave določa primere, v katerih zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati. To je pri zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odpravi posledic naravnih nesreč, pri zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah. Zakonu, ki se sprejema za izvrševanje proračuna, zakonih o ratifikaciji in mednarodnih pogodb in pri zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma drugo protiustavnost. Čeprav institut nedopustnosti razpisa referenduma morda deluje kot poseg v pravico, ki omogoča zahtevati referendum se moramo istočasno zavedati, da vzporedno s pravico iz 90. člena Ustave obstajajo tudi druge zelo pomembno ustavno varovalne vrednote. Pri njih se mora pravica do zahteve za razpis referenduma umakniti temu pa je pritrdilo tudi Ustavno sodišče. Govorim predvsem o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odpravi posledic naravnih nesreč. Pri slednjemu je treba ukrepati hitro in učinkovito medtem, ko razpis zakonodajnega referenduma občutno podaljša postopek uveljavitve zakona. To lahko hitro privede do težko popravljivih posledic. Določbe Zakona o referendumski ljudski iniciativi do danes še niso bile prilagojene spremembam ustavne ureditve. Njen namen je prav v implementaciji ustavne ureditve zakonodajnega referenduma. Zavedamo se, da bi bilo treba določbe tega zakona obširneje prilagoditi ali se je predlagatelj v luči trenutnih okoliščin odločil le za del sprememb. Z njimi bomo zagotovili učinkovite in hitre zakonodajne postopek, ki so ta trenutek nujni. V stranki SAB se zavedamo pomembnosti pravice državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in referendumskega odločanja. Nenazadnje je referendum pomemben korektiv predstavniške demokracije. Ne glede na to pa ocenjujemo, da predlog zagotavlja učinkovito pravno varstvo, saj daje volivcu možnost, da v 15. dneh od uveljavitve zakona zahteva oceno ustavnosti sprejetega sklepa Državnega zbora.  (Nadaljevanje): Sicer lahko posameznik oceno ustavnosti zahteva le, ko izkaže pravni interes in pred tem izčrpa vsa pravna sredstva. V Poslanski skupini SAB se tako strinjamo, da morajo biti zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta Državnega sveta. Po obstoječih postopkih namreč predsednik Državnega zbora zakone pošlje v razglasitev predsedniku republike osmi dan po sprejemu, razen v primeru, če sta v tem času vloženi zahteva za referendum ali veto Državnega sveta. Z novelo bi tako pridobili do osem dni krajšo časovnico tudi pri postopkih sprejemanja drugega proti korona zakona, zato bomo v Poslanski skupini SAB predlog zakona enotno podprli.

Hvala lepa.  Beseda ima Poslanska skupina Desus, kolega Jurij Lep.

Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi!  Danes imamo na naših klopeh je izjemno pomemben zakon, na katerega smo čakali vse od leta 2013, ko smo z veliko parlamentarno večino potrdili spremembo instituta zakonodajnega referenduma. V več kot / nerazumljivo/ obdobju politika doslej še ni dosegla političnega konsenza, kako to spremembo Ustave implementirati v zakonska določila, žal. Naj samo spomnim, da je pred spremembo Ustave pretekla ureditev omogočala zlorabo tega instituta. V večini primerov v politične namene kot sredstvo v boju za politično oblast, zato je bila predlagana in sprejeta odločitev, ki omejuje tako kvalificirane predlagatelje kvoruma in tudi samo vsebino referendumskega odločanja.  V Poslanski skupini Desus poudarjamo, da te omejitve ne predstavljajo omejevanja demokratičnosti, niti ne pomenijo omejevanje neposrednega odločanja volivk in volivcev, pomeni pa omejevanje zlorabe tega instituta. Vsebina predlagane spremembe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi tako sledi spremenjenemu ustavnemu določilu in določa postopek in primere nedopustnosti referenduma. Gre za primere zakonov o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Dejstvo je, da bi bila nujno potrebna celovitejša prenova referendumske zakonodaje, tudi upoštevanje zadnje ustavne odločbe glede referendumskega spora iz leta 2018, vendar se povsem strinjamo s predlagateljem, da je zaradi trenutne epidemiološke situacije v tem trenutku nujno pristopiti k spremembam, ki bodo omogočile učinkovite in hitre zakonodajne postopke in s tem takojšnje ukrepanje v primerih, ko gre za odpravo posledic naravnih nesreč in zagotavljanja varnosti državljanov in obrambe naše države. Danes tako odločamo tudi o pravni podlagi za takojšnjo razglasite zakona, seveda ob upoštevanju postopka v zvezi z vetom Državnega sveta. Slednjo rešitev je Vlada vključila že v predlog tako imenovanega interventnega zakona COVID-19, vendar na podlagi strokovnih, predvsem pa utemeljenih pripomb tako naše zakonodajno-pravne službe kot ostalih strokovnjakov smo takšen predlog iz tega zakona črtali. V Poslanski skupini Desus menimo, da možnost takojšnje razglasitve in uveljavitve pomeni nujen in sorazmeren ukrep, seveda pod pogojem, da gre za zakonodajo o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, katerih takojšnja uveljavite je nujna in bi bila z odlašanjem lahko nastale težko popravljive posledice. Seveda pa predlog predvideva določene varovalke tudi v tem primeru, in sicer se bo lahko vsakdo katerikoli volivec obrnil na Ustavno sodišče in zahteval presojo za oceno ustavnosti iz zakona. Posledično pa bo lahko Ustavno sodišče zakon v celoti ali delno tudi razveljavilo. V Poslanski skupini Desus smo prepričani, da se bo postopek po teh določilih izvedel res le izjemoma, in sicer v resnično nujnih primerih, praviloma na podlagi predloga in dodatne obrazložitve razlogov o nedopustnosti referenduma. Naj zaključim s stališčem. Poslanci Desusa upamo in pričakujemo, da bodo predlagane spremembe deležne podpore zadostnega števila poslank in poslancev, sploh z ozirom na stališča političnih strank in poslanskih skupin iz leta 2016, ko smo predlog s tovrstno vsebino že obravnavali, a žal predlog kot celota ni bil deležen zahtevane dvotretjinske podpore navzočih poslancev.   (nadaljevanje) Predlog tokratne novele Zakona o referendumu in ljudski iniciativi bo z naše strani deležen soglasne podpore. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, Zmago Jelinčič Plemeniti.

Hvala lepa. Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije govori o zakonih, o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Sprememba 90. člena Ustave leta 2013, to se pravi 24. maja, je bila sprejeta, vendar ni pa sledila sprememba zakona, čeprav je bilo to takrat obljubljeno, da se bo zgodilo v enem letu. Ko je šlo za eno šalabajzersko delo takratne politične vrhuške, ki tega ni naredila. Sedaj se implementira ta ustavna ureditev s tem zakonom, in sicer tega zakonodajnega referenduma iz leta 2013 v primeru omejitev in prepovedi referenduma. Novela zakona ureja postopek odločanja Državnega zbora v primeru, ko referenduma ni dopustno razpisati. Od leta 2013 do leta 2020 birokrati niso naredili ničesar in izgovor leve opcije, da niso imeli zadostno podporo za sprejetje te implementacije so pravzaprav čista demagogija, kajti ko je bil sprejeta sprememba Ustave s tako veliko večino mislim, da bi lahko tudi ta zakon bil z enako večino sprejet, pa ni bilo tako. Gre pa v tem zakonu za pomembnost zagotovitve učinkovitega pravnega varstva, saj ima vsak volivec pravico in možnost v 15 dneh od uveljavitve določenega zakona, da zahteva oceno ustavnosti. In glede na to, da mora tudi izvršilna veja oblasti ukrepati hitro, učinkovito zato, da se prepreči zamik uveljavitve zakona ob uveljavitvi nujnih primerov sodimo, da je sprejetje tega zakonskega predloga nujno potrebno, zato bomo to v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke podprli.

Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolegica Anja Bah Žibert.

Kolegice in kolegi! Pred nekaj meseci si nihče ni predstavljal, da se bomo znašli v situaciji kakršna je danes. Ne samo Slovenija, celoten svet se bori zoper sovražnika, ki ni viden s prostim očesom, a je močno zaznamoval naša življenja. Borimo se ne le za zdravje naših ljudi, ampak tudi za njihova življenja. Smrtonosni virus nas je prisilil, da spremenimo svoje življenjske navade, delo, kulturo bivanja in tudi stike. Nihče ne ve kako dolgo bo epidemija trajala in kako zelo bo zaznamovala naša življenja tudi po koncu te nevarnosti. Ljudje so danes v stiski in veliki negotovosti. Od politikov pričakujejo hitre in učinkovite rešitve, ki jim bodo olajšale pot skozi to krizo in tudi po njej. Ni časa za politična preigravanja. V nastalih razmerah mora politika odigrati eno najpomembnejših vlog po osamosvojitvi naše države. Politiki, ki smo običajno velikokrat vsak na svojem bregu bi danes morali pokazati vso odgovornost in v tem boju stopiti skupaj. Ob vseh hitrih in učinkovitih ukrepih, ki se sprejemajo v tem času pa je v bistvu nujno tudi sprememba zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Gre za implementacijo ustavnega določila že iz leta 2013 glede omejitve in prepovedi referenduma v določenih okoliščinah. Zakon med drugim natančno določa, kako je s postopkom, ko gre za zakone o nujnih ukrepih za zagotavljanje obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Torej, tudi s situacijami v katerih smo se znašli danes. Državni zbor na predlog Vlade odloči s sklepom v roku najkasneje 7 dni po sprejetju zakona s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati. Če Državni svet odloči, da veta ne bo izglasoval, Državni zbor takšen sklep sprejme, v primeru veta, pa Državni zbor sprejme sklep o ponovni potrditvi zakona. Zahtevo za presojo neskladnosti sklepa z 90. členom Ustave, pa lahko v 15. dneh od uveljavitve zakona vloži vsak volivec – se pravi, vsak. Spoštovani, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, bomo predlog sprememb zakona, ki ga je pripravila Vlada, podprli. Gre za odgovorno ravnanje, tako zakonodajno, kot izvršilno vejo oblasti, v časih in situacijah, ko je potrebno reagirati hitro in učinkovito. V časih, ko morajo naše odločitve in rešitve čimprej priti do državljank in državljanov in danes, spoštovani, je tak čas. Danes se borimo zoper koronavirus, jutri ne vemo, kaj se bo zgodilo. Lahko se bomo soočali še s kakšno naravno nesrečo in za vse te primere govori ta zakon in zato ga je nujno potrebno sprejeti.

Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, Rudi Medved.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Po tem izjemnem času, ko epidemija nepredstavljivo globoko posega v vse pore življenja, lahko upravičeno pričakujemo, da ne bo nič več, kot je bilo. Da bo ukrepe, ki jih je bilo treba uveljavljati praktično čez noč, nemogoče s tako dinamiko tudi sproščati. Zato lahko pričakujemo, da bo marsikaj od tega, kar nam kroji vsakdan, uveljavi dlje, kot bi si želeli. V takih razmerah moramo biti pri spreminjanju zakonodaje, še posebej tiste, ki je vgrajena v same temelje demokratičnega sistema, izjemno previdno zadržani. Referendum je tak institut demokracije, ki predstavlja zelo močno orodje za vpliv državljank in državljanov na politično smer države. Zato smo se v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca ob tokratnem predlogu Vlade najprej vprašali, ali je zdaj primeren čas za poseganje na tako občutljivo področje, kot je omejevanje referendumske pravice. Vsakršno morebitno napako bo v prihodnje zelo težko popravljati, saj poseganje v Zakon o referendumu in ljudski iniciativi terja dvotretjinsko podporo navzočih poslancev, torej zelo širok politični konsenz. Prevladalo pa je mnenje, da je kljub turbulentnemu času, mogoče in smiselno izpeljati konstruktivno razpravo, ker se nam lahko zgodi, da se bo v nuji sprejemanja različnih interventnih zakonov, prej ali slej pojavilo vprašanje omejitve referendumske pravice. Ker drugi odstavek 90. člena Ustave med drugim pravi, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, ni ustrezno podprt v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, se lahko znajdemo v situaciji, ki bi povzročila nepopravljive posledice. Zato je treba skrbno pretehtati sklicevanje na drugi odstavek 90. člena Ustave, pri uveljavljanju interventnih ukrepov, da bi se izognili morebitnim škodljivim odločitvam, ki ne bodo imele korektiva v kasnejšem referendumu. V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca smo predlagali amandma k 21.a členu predloga sprememb zakona. Naš predlog je bil, da poleg Vlade predlog sklepa, s katerim se ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, lahko poda tudi vsak kvalificiran predlagatelj, poslanska skupina ali skupina najmanj 10 poslank in poslancev. Po razlagi in utemeljitvi na seji odbora, smo od te dikcije v amandmaju odstopili. Prav tako smo odstopili od našega predloga, da bi se rok za odločitev Ustavnega sodišča, s 30. dni, skrajšal na 15. dni, prav tako na podlagi utemeljene obrazložitve, tudi Zakonodajno-pravne službe. Ker pa gre za zelo občutljivo področje poseganja, na področju enega najpomembnejših vzvodov državljank in državljanov, pri nadzoru nad postopki izvršne in zakonodajne veje oblasti - to je na področju referenduma – v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca menimo, da mora v takem sklepu vladati čim širši politični konsenz. V izogib morebitnim prenagljenim in ne dovolj premišljenim odločitvam, ki bi s suspenzom referenduma lahko imele škodljive posledice za vpliv na ravnanje izvršne in zakonodajne veje oblasti. Predlagamo, da takšen sklep Državni zbor sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslank in poslancev. Menimo, da gre v tem primeru za sorazmerno rešitev, saj Državni zbor tudi rešitve v samem Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi sprejema z dvotretjinsko večino navzočih poslank in poslancev. In pri taki vsebini amandmaja na 21.a člen v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca še naprej vztrajamo, zavedajoč se pomembnosti trenutka, v katerem sta Vlada in Državni zbor dnevno soočena z izredno pomembnimi odločitvami, želimo v Poslanski skupini s konstruktivnimi predlogi pripomoči k učinkovitemu in premišljenemu delovanju izvršne in zakonodajne veje oblasti.

Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, mag. Bojana Muršič.

Hvala lepa, predsednik za besedo. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi! Pohod Covida-19 je na vseh družbenih področjih delovanja pokazal na številne pomanjkljivosti. Ne le v Sloveniji, ampak kar v celotnem svetu, tudi v državah, ki so nam bile večkrat prikazane kot zgled. Kar pa se tiče urejanja referendumskih vprašanj pa moram najprej opozoriti na naslednje. Po ustavnih spremembah je bil pripravljen predlog sprememb in dopolnitev zakona o referendumu in ljudski iniciativi leta 2015, Državni zbor pa ga je obravnaval februarja in aprila 2016. Žal ta predlog, ki je urejal tudi področje o katerem bomo danes glasovali in ga bomo danes Socialni demokrati podprli, takrat s strani opozicije ni bil podprt. Tudi takrat, kot danes, je bila potrebna dvotretjinska večina navzočih poslank in poslancev. Naj poudarim, da so spremembe in dopolnitve bile pripravljene z namenom uresničevanja odločbe Ustavnega sodišča. Imeli smo čas in danes, ne da bi danes na jutri spreminjali določbe za primer, ko referenduma ni odpustno razpisati. Socialni demokrati smo 20. aprila 2016 v stališču povedali, da se oddaljujemo od roka uskladitve zakonodaje z ustavno določbo, a ne zaradi nas Socialnih demokratov in to poudarjamo tudi danes. Zavedali smo se, da vsakršno odlašanje z uskladitvijo zakona z ustavo lahko predstavlja probleme pri sprejemanju zakona. Pa ne le zaradi novih razmer in moči in novimi obrazi v Državnem zboru, ampak tudi zaradi tega, ker se izpeljava in izvedba referenduma lahko uveljavlja po različnih praksah, ne pa na zakonsko določenem postopku. Socialni demokrati takrat nismo mogli sprejeti razlage, citiram: »Da se s sprejemom zakona ne mudi in da znamo referendum speljati tudi brez zakona.« In zdaj se je pokazalo, da smo imeli prav, ko smo opozarjali, da je Zakon o referendumu in ljudski iniciativi potrebno sprejeti in ga uskladiti z Ustavo. Socialni demokrati smo ves čas, ne glede na status koalicijske ali opozicijske stranke, stali na enakem stališču. Da se na razumen način omeji množično vlaganje referendumskih zahtev. Ne bežimo pred odgovornostjo, niti danes v opoziciji, niti takrat v koaliciji. Glede na napovedano, Socialni demokrati dajemo podporo predlagani noveli zakona.  Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Janja Sluga.

Hvala lepa, predsednik. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi je bil sprejet leta tisoč 1994 in pozneje kar nekajkrat spremenjen. Na podlagi prejšnje ustavne ureditve je urejal obe obliki zakonodajnega referenduma, torej predhodnega in tudi naknadnega. Relativno široka in enostavna dostopnost referenduma kot tudi pomanjkljiva ureditev pa sta omogočili njegovo uporabo kot tudi njegovo zlorabo za dosego političnih oziroma strankarskih interesov. Leta 2012 je tako skupina poslancev vložila predlog za začetek postopka za spremembo 90., 97. in 99. člena Ustave in maja 2013 so ustavni zakon podprli vsi navzoči poslanci razen enega. Temeljne značilnosti nove ustavne ureditve zakonodajnega referenduma so: zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma lahko vložijo samo volivci; iz referendumskega odločanja so izvzete izrecno določene vrste zakonov; referendum ostaja naknadni, vendar se na njem glasuje o zavrnitvi in ne o potrditvi zakona in za njegovo zavrnitev je sedaj predpisan kvorum. Pred spremembo Ustava ni določala izrecnih prepovedi razpisa referenduma o posameznih vprašanjih, ki se urejajo v zakonu. Spremenjeni drugi odstavek 90. člena Ustave zdaj določa štiri zakonodajna področja oziroma zakone, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. To so med drugim tudi zakoni o nujnih ukrepi za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave poledic naravnih nesreč. Ustavni zakon se do uskladitve zakona o referendumu uporablja neposredno, kar pomeni, da se določbe Zakona o referendumu, ki so v nasprotju z ustavnim zakonom ne uporabljajo. ZRLI bi bilo torej potrebno sprejeti že zaradi uskladitve zakona z navedenimi spremembami Ustave, pri čemer želimo opozoriti, da je rok za uskladitev potekel že pred šestimi leti, 4. maja 2014. V Poslanski skupini SMC se ne želimo ozirati v preteklost in ugotavljati krivde za to, da Državni zbor zakona ni uskladil z omenjenimi spremembami Ustave, dejstvo pa je, da so bili predlogi sprememb, ki jih obravnavamo danes že zajeti v predlogu sprememb zakona leta 2015. Državni zbor je predlog zakona obravnaval aprila 2016, vendar je bila obravnava končana, ker predlog kot celota na matičnem delovnem telesu ni bil deležen zahtevane dvotretjinske podpore navzočih poslancev. Da smo se zaradi tega znašli v zagati, se je pokazalo šele ob sprejemu t.i. mega korona zakona s poimenovanjem PKP1, oziroma zakonov, ki so bili sprejeti pred njim. Tudi zakoni, ki vsebujejo interventne ukrepe za odpravo posledic naravnih nesreč, kot je epidemija covid 19, v skladu s poslovniškimi in zakonskimi roki, lahko začnejo veljati šele osem dni po sprejetju v Državnem zboru. Zakoni morajo namreč po sprejemu počakati še na možnost morebitnega veta Državnega sveta ali pa referendumske pobude oziroma zahteve. Nekateri pravni strokovnjaki so bili sicer mnenja, da je te roke mogoče skrajšati in tudi Vlada je bila tega mnenja, zato je v proti korona zakonu v 110. členu določila, da zoper ta zakon ni dopustno razpisati zakonodajnega referenduma.  Predsednik Državnega zbora pa tudi v Poslanski skupini SMC pa smo bili glede tega skeptični, saj bi lahko tvegali, da bi zakon, ki ga v teh razmerah seveda nujno potrebujemo, padel celo pred Ustavnim sodiščem. Zato smo pripravili amandma, s katerim bi v zakonu določili vsaj postopek, a tudi ta možnost je nosila tveganje, saj je za spremembe potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev, medtem ko je bila za sprejem PKP1 potrebna zgolj navadna večina. Zato se zanjo nismo odločili, sprejeto pa je bilo dopolnilo, s katerim se je sporni 110. člen iz predloga črtal. Če torej želimo skrajšati roke za uveljavitev naslednjega mega korona zakona, ki je sprememba oziroma uskladitev zakona o referendumu in ljudski iniciativi s Spremembami Ustave iz leta 2013, nujna. Novela sicer ureja dva postopka. V prvem postopku bo za zakone iz druge do četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Državni zbor sprejel ugotovitveni sklep, da referenduma ni dopustno razpisati v roku 14 dni, predlagatelj pa bo imel možnost, da v roku 15 dni od objave sklepa, poda zahtevo za ustavno sodno presojo ugotovitvenega sklepa Državnega zbora. Za zakone iz prve alineje drugega odstavka 90. člena pa je predviden drugi poseben postopek, ki predvideva takojšno razglasitev zakona in izključitev možnosti vlaganja pobude za razpis referenduma. V SMC se zavedamo, da so okoliščine sprejemanja v tem trenutku nenavadne in da se lahko ustvarja vtis, da gre za posege v politično pravico do neposredne demokracije oziroma referendumsko iniciativo. Zato želimo še enkrat opozoriti, da gre za zapoznelo uskladitev z ustavnim zakonom iz leta 2013, kar je… / izklopljen mikrofon/

Hvala lepa, gospa poslanka. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih. V razpravo dajem 2. člen ter amandma poslanske skupine LMŠ. Sprašujem, če želi kdo razpravljati. Vidim, da samo dva razpravljavca zaenkrat.  Tako, da najprej dobi besedo gospod Nik Prebil. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.  Saj bom kratek, ker sem svoje mnenje že podal na odboru, ampak vseeno bi rad nekaj stvari poudari.  Glejte, danes je bilo na odboru slišanega ogromno v zvezi s tem zakonom tako na strani za kot tisti proti. zdaj, Državni zbor je že dokazal, da lahko dela zelo hitro in operativno, ko gre za nujne zadeve in pa izjemne okoliščine, v katerih se nahajamo danes in da lahko zakonodajo, če je to potrebno, sprejme tudi 24 urah. Zdaj, v kolikor je zakonodaja pripravljena ustrezno in pa s pravimi nameni, brez nekih skritih zadev ali pa členov, ki v neko interventno zakonodajo ne sodijo, sam menim, da je verjetno tukaj med nami redkokdo, ki bi zadevi nasprotoval.  A vendar bi rad poudaril nekaj, kar smo v LMŠ že poudarili. In sicer to, da referendumska zakonodaja resnično ureja neko občutljivejše področje, kot je na primer torej ta pomembna ustavna pravica državljanov do referenduma. Zdaj, na odboru dopoldne je bilo slišati od nekaterih koalicijskih poslancev očitek, češ, da bi to danes že imeli urejeno v skladu z ustavno odločbo, če bi to uredili takrat, ko je bilo potrebno in se danes o tem nebi pogovarjali. Jaz se s tem popolnoma strinjam, a ravno ti poslanci pozabljajo ali pa pač ne želijo slišati, da je za to potrebna ta dvotretjinska večina tudi s strani opozicije. In ravno to je ta večina, ki so jo takrat odrekli tisti poslanci, leta 2016, ravno v teh strankah, bodisi ali so bili isti ali drugi. In drži tudi, da lahko vsak volivec vloži zahtevo za oceno ustavnosti, a tukaj bi jaz še enkrat poudaril, da ocena ustavnosti ni enaka pravici do referenduma, zato gre tukaj vseeno za malenkost drugačno pravno materijo.  Zdaj, če bi se mogoče za zaključek dotaknil še amandmaja, ki je bil vložen na to sejo s strani naše poslanske skupine. in sicer se glasi: Državni zbor sklepe s prejšnjega odstavka sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Kot je bilo povedano v stališču, smo glede na mnenje ZPS-ja in pa nekatere pojasnjene zadeve ustrezno umaknili določene zadeve amandmaja, vseeno pa se nam zdi resnično pomembno, da se tak sklep, kot je predlagan v prvem odstavku 21.a člena predloga zakona, ki govori o nedopustnosti referenduma, sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Nenazadnje je takšna večina predpisana tudi za sprejem referendumske zakonodaje in pa posledično ta zakon, o katerem govorimo danes, torej Zakon o referendumu in ljudski iniciativi. In še vedno bi ne glede na vse zakoni, ki bi vseboval te nujne ukrepe za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, bili sprejeti z navadno večino poslank in poslancev. Ta kvalificirana bi pripomogla oziroma bila potrebna zgolj za sprejem tega sklepa iz prvega odstavka 21.a člena, ki torej preprečuje možnost referenduma na tovrsten zakon. Toliko, no. Hvala lepa.

Hvala lepa.  Še enega prijavljenega- oziroma več razpravljavcev, zato bom zdaj odprla listo za prijavo. Prosim, prijavite se.  Imamo tri prijavljene razpravljavce. Prvi dobi besedo gospod Rudi Medved, pripravi se gospod Jani Möderndorfer. Izvolite.

Hvala lepa, gospa podpredsednica.  Z amandmajem, ki ga predlagamo v poslanci skupini Liste Marjana Šarca, seveda nikakor ne postavljamo pod vprašaj niti legitimnosti 90. člena ustave, seveda tudi ne legitimnosti same novele Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, nikakor ne, niti ne podaljšujemo  (nadaljevanje) nobenih postopkov. Ali si želimo skrajšanja rokov za uveljavljanje interventnih ukrepov oziroma zakonov, ki izhajajo iz tega? Seveda si želimo in vsi se strinjamo, da je to nujnost. Mi tega nikoli nismo oporekali. Tudi med dopoldansko razpravo na odboru smo želeli zelo dobronamerno opozoriti, da pa vendarle je treba biti pri sprejemanju sklepov o suspenzu referenduma kot enega izmed temeljnih postulatov demokratičnega nadzora oblasti, da je treba biti prav previden in da je morda včasih dobro enkrat ali dvakrat vdihniti. S predlogom za dve tretjinsko večino bi nekako dosegli lahko široko razpravo o tem kdaj in v katerem primeru naj se referendum v resnici tudi suspendira. 90. člen Ustave govori o tem kdaj referendumi niso dovoljeni ne pa… Novela, ki je pred nami v 21.a člena pa pomeni operacionalizacijo tega. 90. člen Ustave nam nič ne zapoveduje kako naj Državni zbor v praksi implementira to odločbo v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Bile so tudi kritike na račun poti te novele zakona. Jaz ne bom sedaj o zgodovini kaj kdo in zakaj je zakrivil, da se ta zakon že davno ni spremenil. Očitano mi je bilo na primer dopoldne na odboru, da sem jaz spremenil stališče in da je moje stališče do tega zakona bistveno drugačno kot stališče poslanske skupine, ker sem bil pač v prejšnji Vladi Minister za javno upravo in sem dejansko res tudi zagovarjal čim prejšnjo novelo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Res je bila ta rešitev, ki je sedaj na mizi že ves čas približno enaka res pa je, da so se sedaj v zadnjem obdobju pa razmere nekoliko spremenile. Ko je bilo slišati očitke, da tudi s tem sejemo strah pred koalicijo Janeza Janše in kdo ve kaj še vse seveda ne gre za nič drugega kot za neko mero previdnosti. Vemo kaj se je dogajalo s proti korona zakonom in kakšen pritisk tako opozicije kot tudi seveda zelo široke javnosti je botroval temu, da je na primer 104. člen, potem vendarle izpadel iz tega zakona kritike so pa še vedno tudi na račun vsebine 103. člena. Ravno zato, da bi pri teh nujnih ukrepih, ki jih je vsekakor potrebno sprejemati tako za zajezitev kot tudi za odpravljanje posledic te nesreče, ki nas je zadela ravno, zato je pravzaprav potrebno biti previden. Jaz mislim, da bi tudi koalicija s svojimi predlogi zakonov – ne vemo kakšni bodo še v prihodnje – ravnala za odtenek bolj odgovorno in ne bi določil kakršne so se o tem proti korona zakonu pojavila. Lahko po eni strani resnično niso imela kaj dosti z vsebino kako pomagati ljudem, predvsem finančno zaradi posledic, ki so jih prizadele zaradi epidemije, da se takšne vsebine v teh zakonih niti ne bi pojavljale. In seveda če se ne pojavljajo tudi ni nobene bojazni, da bi bil kdorkoli ali pa kdajkoli tudi če bi bila potrebna dvotretjinska večina proti temu, da se pri takih zakonih kot je ta protikorona zakon referendum suspendira, kot to narekuje 90. člen Ustave. Torej, zgolj kot nek premislek in apel zakaj mi predlagamo ta amandma. Ne zato, da bi ali rušili ta zakon oziroma da bi želeli preprečevati hitrost sprejemanja in uveljavljanja potrebnih zakonov. Nikakor ne zato. To je samo poskus našega prispevka k izboljšanju tega zakona. In ne vem od kod bi bil, zakaj strah pred to dvotretjinsko večino, če gre zgolj za sklep o tem ali naj se referendum suspendira ali ne. To seveda ne pomeni, da zakon na katerega bi se to lahko nanašalo je seveda normalno sprejet z normalno večino. In to je ves motiv, da smo ta amandma vložili. Ni naletel na podporo na odboru. Nekako smo to tudi pričakovali. Seveda verjetno glede na dopoldansko glasovanje na odboru je tudi moj apel, da ponovno premislimo, najbrž bo izzvenel več ali manj v prazno. Želeli pa smo povedati kje imamo, ne bom rekel pomisleke, nimamo pravzaprav pomislekov, kje želimo prispevati, da bi bila vsebina te novele še boljša.

Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Jani Möderndorfer, pripravi se gospa Maša Kociper.  Izvolite.

Hvala lepa, podpredsednica.  Danes sem že na odboru nanizal par iztočnic oziroma podlago zakaj takšen zakon velja sprejeti in kje imamo podlago za to. Namreč, preden se pogovarjamo o zakonu o referendumu in ljudski iniciativi je seveda treba razčistiti zakaj je sploh prišlo do spremembe Ustave. Kajti, zakon o referendumu in ljudski iniciativ ni ni drugega kot v bistvu izpeljava oziroma izvršitev kako se izvršuje te določbe, ki so z Ustavo določene. Pobudniki oziroma predlagatelji so bili v takratni vladi Janeza Janše vse članice koalicije in pa mislim, da je bil takrat še zraven SD, podpisniki zato, da se spremeni Ustava z enim samim namenom, to pa je, da se omeji takrat, namreč sedaj je le 10 let že mimo, masovnih referendumov, ki so bili pogosti in v bistvu že skoraj smo bili blizu temu, da lahko rečemo temu, da smo bili blizu, časovni dimenziji švicarskih referendumov, ki jih imajo vsake pol leta. Mi sicer res da nismo imeli vsake pol leta, samo jih imeli pa prepogosto za tisto, kar so bili v resnici sam namen. In jaz se še danes spomnim takratni besed predlagateljev, ko so pravzaprav prišli z idejo zakaj spremeniti Ustavo, češ, da referendum ni namenjen zato, da vsaki parcialni rešitvi pravzaprav celo Slovenijo dvignemo na noge in odloča o materiji, za katero so pravzaprav zadolženi poslanci oziroma predstavniki ljudstva, da odločajo v Državnem zboru. Spomnite se, dam primer, ko so razpravljali o tem, ali se podjetje, železnice delijo na dva dela, eden je bil na gospodarski pa na javni del, potem smo imeli vračanje sredstev v Telekomu, pa smo imeli potem še en kup enih predlogov  (Nadaljevanje): za referendumsko odločanje o katerem pravzaprav ljudje niti niso vedeli kako naj se odločajo, ker sploh niso poznali ne materije ne ničesar. Največkrat pa je bil seveda problem, ker zadaj v resnici za tem odločanjem je v resnici stala vedno politična pobuda oziroma politične stranke, ki so s svojim aparatom in mašinerijo pravzaprav zlorabljale institut referenduma, ker ne smemo pozabiti, takrat je lahko 30 poslancev predlagalo začetek postopka referenduma, da so v resnici vedno bodisi pred volitvami bodisi v času trenutkov, kjer si lahko delal kampanjo še tudi med mandatom, v bistvu opozarjali na določena politična vprašanja in tako seveda smo prišli na točko, ko je bilo treba narediti temu dovolj. Seveda sami pobudniki tega niso mogli speljati v tisti Vladi, vendar kmalu za tem je potem padla določitev v naslednji Vladi, ki se je zgodila leta 2013, to je bila Vlada Alenke Bratušek, ko se je pravzaprav nova koalicija dogovorila, da bo prišla s to rešitvijo skupaj z odločitvijo in predlogom takratne strokovne komisije za Ustavni komisiji, ki je drastično spremenila predlog, osnovni, prvotni predlog kako naj se Ustava spremeni in postavila tako imenovana štiri sidra, ki so govorila kdaj se referenduma ne more izvesti. Naj poudarim, da takrat so praktično vsi poslanci prisotni sprejeli to spremembo Ustave, razen enega poslanca, ki pa je itak praktično skoraj da vsaki pobudi nasprotoval v Državnem zboru. Gre za gospoda Vogrina. In takrat je seveda to bilo tudi sprejeto. In ne smemo pozabiti, da ta velika večina je bila takrat, je podprla to tudi zato, ker smo istočasno na isti dan sprejemali tudi vpis fiskalnega pravila v ustavo in takrat je bil jasno dogovorjeno znotraj nekega političnega konsenza, da eni in drugi to podpremo. Vi veste, da del poslancev je zelo nasprotoval temu vpisu fiskalnega pravila v ustavo in med njimi sem bil tudi jaz in smo stisnili globoko težko kislo jabolko ali pa knedl, kot se temu reče zato, da smo za ceno tega, da smo lahko sprejeli ustavne spremembe na področju referenduma, sprejeli takšna določila. Seveda so pa nekateri že takrat držali figo v žepu in zato, ker so vedeli, da bo vse te stvari treba potem še urediti z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi in tukaj tiči razlog, zakaj šest let se pregovarjamo o tem ali se bo to sprejelo ali ne. Med drugim sem bil tudi sam pobudnik Zakona o referendumu in ljudski iniciativi kjer sem predlagal te spremembe in še ostale spremembe in so prav tako padle. Ironija cele zgodbe je samo to, da danes v bistvu se je zgodilo, da imamo Vlado Janeza Janše, ki pa zdaj ta del nujno potrebuje, če hoče izpeljati tisto kar bi moral že zdavnaj biti narejeno, se pravi, izvedbeni akt oziroma zakon, ki bi vpisoval na kakšen podoben oziroma na kakšen način se to izpelje. Res je, da danes opredeljujemo samo en delček tistih stvari na katere opozarja Ustavno sodišče, vendar bolje to kot nič, zato ker dejstvo je, da nam manjka v bistvu nek poseben krovni zakon, ki bi v resnici v državni urejal zadeve kadar smo v krizni situaciji. Tega preprosto nimamo. In zato se zdaj znajdemo vedno pred problemom, ko pride do neke situacije, recimo kot jo imamo zdaj, koronavirus, ko pravzaprav nimamo enih postopkov opredeljenih. Mi imamo samo v Ustavi jasno kako in kdaj se lahko kakšna stvar zgodi. Imamo izredne razmere ali pa vojno, vse ostalo vmes pa pravzaprav nimamo tega vprašanja rešenega in na ta način seveda bi kazalo, da seveda Vlada tudi po tej krizi, ko jo bomo presegli, resno razmišlja o rešitvi tega problema, da z enim zakonom tudi uredimo vse te postopke kaj v takšnih primerih ko pride do izrednih situacij, ni pa za izredne razmere in ni vojne.  No, to kar predlaga LMŠ, ne glede na to, da to predlaga LMŠ, to enako bi zdaj razpravljal, če bi to predlagal SD, Levica, NSi, SDS, SAB ali kdorkoli, ali pa SMC, da se razumemo. Namreč tak predlog, da bi seveda z dvotretjinsko večino poslanci lahko še nekako bili ena varovalka, ki bi odločala o tem ali pride do referenduma oziroma se s tem strinja ali ne, se mi zdi v nasprotju s tistim kar smo hoteli doseči leta 2013, ko smo dosegli spremembe Ustave, to pa je, da seveda izločimo poslance in državne svetnike iz te zgodbe, da bi lahko odločali o tej materiji. Namreč, ne smemo pozabit, da mi nismo takrat urejal samo to, da smo postavil v Ustavo štiri, tako imenovana, sidra, v katerih primerih se ne sme odločat na referendumu, o določenih vprašanjih, ampak smo tudi rekli, da poslanci in državni svetniki – to sta še dva člena, namreč mi danes vsi govorimo samo o 90. členu – ki pa zelo jasno govorita, kdo pa več ne more tega predlagat. In zdaj, v bistvu skozi stranka vrata, z vsemi dobrimi nameni, ki jih je kolega poslanec Medved, bivši minister, seveda tudi povedal in na svoj način seveda tudi argumentiral, rešpektiram to, vendar, s tem smo pripeljal nazaj poslance v postopek, kjer pravzaprav, in to pazite, z dvotretjinsko večino odloča, kar pomeni nič drugega, kot samo to, ne LMŠ ali pa katerakoli druga / nerazumljivo/, ampak, kadarkoli in v kateremkoli primeru, bi se spet lahko nekdo zlorabljal ta institut in v bistvu zadnji hip rekel ne, se strinjamo, se ne strinjamo… stvari morajo bit jasne v zakonu in zakonsko določene, kdaj in na kakšen način. Pika. Poslancev ni več v tej zgodbi, razen, kadar gre samo za potrditev, ampak to imamo pa že zdaj in stvar je tudi jasno urejena, na kakšen način. Tako da, to so tudi argumenti, zakaj teh amandmajev, seveda, ta amandma ne morem podpret in mislim, da sem dovolj tehtno tudi argumentiral, ker je treba pogledat celotno sliko, kako je pravzaprav sploh prišlo in nastajalo, da smo danes tam, kjer smo. Sem pa zelo jasno povedal, da ministru seveda predlagam, aktualnem ministru za lokalno samoupravo, da, seveda, če je iskren in namen resničen, to kar seveda nekateri v svojih razpravah poudarjate in pravite, da je treba zakon celovito rešit in se z njim spopast, da se odpravijo vse tiste nedoslednosti, na katere opozarja tudi Ustavno sodišče in jih je treba uredit, da minister takoj, po tem sprejetem zakonu, seveda pripravi zakon in vse ostale rešitve tudi ureja, ponovno v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi in ga vloži v normalen postopek, ker ne bomo popolnoma nič zamudili in jaz sem prepričan, da do konca leta, ko bo že zdavnaj konec epidemije, v to sem prepričan, seveda ta postopek tudi steče in takrat bomo tudi videli, boste videli, pozor, kdo drži figo v žepu. Ker takrat, bomo kar naenkrat ugotovil en kup enih izgovorov, ki so v bistvu, pravzaprav, identično, že zadnjih 6 let. To je pa to, kar jaz vedno pravim in to je najbolj nevarno polje, ta milje, ko se politika z resno materijo, izvedbenim aktom, ki ga resno potrebujemo, začne igrat in v bistvu na nek način tudi politično kupčkat in prodajat na takšen ali drugačen način, kdo bo pač več iztržil. Tako da, podpiram zakon in upam, da bo čim prej sprejet, da gremo lahko na materijo, drugo, ki nas čaka, s tem pa seveda rešimo en del problem ali pa, bom rekel, eno tretjino problema, kateri bi moral bit rešen že pred šestimi leti. Hvala.

Hvala lepa. Naslednja ima besedo gospa Maša Kociper. Izvolite.

Ja, hvala. Vrstni red razpravljavcev določa računalnik, ampak moja razprava se bo prav lepo nadaljevala, tam kjer je končal razpravo poslanec Möderndorfer. Jaz sem bila pa namreč, takrat, ko se je to dogajalo, predsednica Ustavne komisije in se še prav dobro spomnim tudi vseh zapletov in komplikacij in vse, kar se je dogajalo v tistem času. Kolega Möderndorfer je to že kar nekaj opisal - jaz bi samo še to dodala, da je takrat referendumska ureditev, kot je bila zapisana v Ustavi, omogočala, da ne samo, kot je bilo povedano, da predlaga referendum 30 poslancev, kar je omogočalo vsaki opoziciji ali vsaki skupini poslancev, ki je bila zainteresirana, da povzroči politično nestabilnost, da pripelje do tega referenduma, ne samo to, še večji problem je bil, da Ustava nikjer ni določala, s kakšno večino morajo odločiti ljudje, da bo ta referendumska volja obveljala. Se pravi, teoretično, če so prišli na referendum trije državljani in sta dva glasovala za, je ta volja državljanov, treh državljanov, povozila neko odločitev, sprejeto v zakonodajnem postopku v najvišjem zakonodajnem telesu. In to je bila seveda neka nevzdržna situacija, ki se do tistega trenutka, ko se je Ustava spreminjala, že tudi večkrat politično izrabljala in povzročala politično krizo za politično krizo. Vseeno je bil potreben zelo dol in zapleten postopek s številnimi kompromisi, ki je bil opisan tudi v zvezi s kompromisom s fiskalnim pravilom, da je bila nato sprejeta ustavna ureditev kot jo imamo sedaj. In kot je bilo že večkrat rečeno, takrat je bilo tudi povedano, potreben je nek izvedbeni zakon, ki bo to ustavno odločbo nadaljeval v smislu kako se zdaj to izvede. In tukaj se pa stvari zame nekoliko zapletejo. Kolega Möderndorfer je povedal zakaj ne more podpreti dvotretjinske večine, ki jo predlaga LMŠ in jaz se s tem globoko strinjam, ampak problem ostaja isti. Tudi Vlada na način kot predlaga, daje spet z vsemi argumenti, ki jih je kolega Möderndorfer povedal, v odločitev v roku poslancem. Se pravi potem, ko imamo ustavno odločbo, ki določa v katerih primerih referendum, pri katerih vrstah zakonov ni možen, spet vračamo s tem zakonom postopek pred poslance, ki bodo z navadno večino zdaj pa rekli, a je to res ali ne. Se pravi, poslanci z navadno ali dvotretjinsko večino, zame je to pravzaprav nepomembno, bodo šli čez ustavno odločbo, ki smo jo sprejemali po tako dolgem postopku, tako zapleteno in s tako večino in s takimi kompromisi. In ne pozabimo, pri vsaki spremembi Ustave je potrebna dvotretjinska večin in tudi pri tej je bila.  Zdaj kakšna bi bila lahko boljša rešitev? Boljša rešitev zame bi bila to kar sem zadnjič že omenila pri megakorona zakonu, se pravi potem, ko je postopek z vetom in tako končan, bi lahko po običajnem postopku kot obstaja predlagatelj referenduma predlagal referendum in takrat bi Državni zbor odločal o tem ali je to možno in bi potem odločilo Ustavno sodišče. Mi smo pa že prej vključili ta filter Državnega zbora. Pri čemer je amandma LMŠ, ki so ga prvotno vložili, bil pa popolnoma kontradiktoren. Najprej je blazno hotel razširiti polje predlagateljev tistih, ki lahko zaustavijo referendum, ne samo da bi tu dovolili Vladi ampak še predlagatelju zakona, poslanski skupini, skupini najmanj desetih poslancev in tako naprej, se pravi ne samo, da imamo restriktivno ustavno odločbo, ampak bi še dodatno imeli predlagatelje, ki bi lahko preprečili referendum, to za SAB ni bilo sprejemljivo, no in potem v tej isti rešitvi, zdaj pač ostaja samo še ta drugi del, bi pa ta sklep z dvotretjinami potrjevali. Tako, da tu te, smisla tega amandmaja moram reči, da tudi jaz ne razumem čisto in tudi ta dvotretjinska večina zame ostaja vprašljiva sploh zato, ker mi ni jasna narava ugotovitvenega sklepa. Kaj bomo s tem sklepom ugotovili, ja, vem kaj bomo, da je to tak zakon kot zahteva odločba, ampak saj pravim, morda postopek bi lahko bil tudi obraten. Kakorkoli, izvedbeni zakon je bil potreben, smo ga dolgo čakali, za morda gledalce, ki gledajo, v teh štirih členih kot je predlagan zdaj, razen te dileme, ki je lahko čisto moja pa je morda nihče drug ne čuti, ni problematičen, zato bomo sam zakon v stranki SAB podprli, tega amandmaja pa ne bomo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sprašujem, če je še interes za razpravo. Gospod minister, ja, izvolite.

Hvala, jaz bi samo nekaj dodatnih pojasnil. Torej strinjam se, da pravica zahtevati presojo ustavnosti in pravica do referenduma nista enaki pravici, res nista, a 90.člen ustave je bil spremenjen leta 2013 in bi bilo zavajanje javnosti trditi, da gre za omejevanje pravice do referenduma. S to novelo pravice do referenduma nikakor ne omejujemo, gre zgolj za operacionalizacijo kot je rekel spoštovani poslanec Medved, tistega kar je bilo že sprejeto. Torej, gre zgolj za izvedbeno ureditev že sprejetega. V skladu s tem poudarjam še enkrat, da referendumske pobude ne omejujemo nikomur, tudi če se bo Državni svet odpovedal pravici do veta in bo Državni zbor zakon uveljavil takoj, ima vsak volivec, ponavljam vsak volivec možnost v 15. dneh po izvolitvi zakona zahtevati ustavno presojo zakona brez da dokaže oziroma izkaže pravni interes. To je, bi rekel posebno varovalo demokratičnih standardov. Obstaja pa še tisto redno, na kar tudi ne smemo pozabiti, da v skladu s 23.a členom Zakona o Ustavnem sodišču lahko zahtevo za oceno ustavnosti posamezne določbe nujnega zakona ali nujni zakon v celoti zahtevajo Državni zbor, tretjina poslancev, Državni svet, vlada, varuh človekovih pravic seveda, če predpis posega na posamezna področja, informacijski pooblaščenec, reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic, če so ogrožene pravice delavcev – ker je gospa poslanka iz Levice izrazila skrb glede nižanja pravic delavcev. Ključno pa je tudi, da lahko ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno izvrši oziroma zadrži izvršitev zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, to je 39. člen Zakona o Ustavnem sodišču. Tako, da dejstvo je , da je poleg tiste zelo široke demokratične poti, kjer lahko zahteva vsak volivec presojo ustavnosti, še vedno ta, splošna. Tako, da vse te kavtele so po mojem mnenju in mnenju vlade dovolj velik razlog, da, kot se je poslanec Möderndorfer izrazil danes na odboru, ne damo te igračke nazaj poslancem, če ste leta 2013 sklenili, da je ne bo. Hvala.

Hvala. Besedo ima kolegica Anja Bah Žibert.

Ja, hvala lepa za besedo, predsedujoči.  Jaz bom res kratka. Zdaj, meni se zdi pravzaprav, da že na podlagi tega, kar je bilo na matičnem odboru danes povedano, je na tej seji Državnega zbora pravzaprav zgubljanje časa, če se pogovarjamo o tem zakaj do sedaj ni bilo te implementacije tako imenovanega 90. člena ustave. Dejstvo je, da tega ni bilo in da danes imamo možnost to narediti. zato pa potrebujemo dvotretjinsko večino. In zdaj, če je res volja v tem Državnem zboru tako kot poslušam zdaj z nekaterih poslanskih skupin, da sicer so za to, da se uveljavi tako imenovana ali pa da se uveljavi in uredi zakonsko ta določba 90. člena ustave, potem imajo zdaj možnost, da to tudi naredimo. Tukaj seveda predvsem kličem stranko LMŠ, ki dejansko skos govori, da nimajo nobenih zadržkov večinoma, da seveda pa pač bi želeli še neke dodatne varovalke – te varovalke pa so bile nesmiselne, smo danes slišali. Prva je že nekako bila ne samo s strani poslank in poslancev, kar se tiče amandmajev, ki so bili na matičnem odboru, je bilo povedano tudi s strani Zakonodajno-pravne službe, da bi zadeve morali seveda spremeniti. To je bilo tudi povedano. Ampak pustimo to. Danes zdaj seveda na seji Državnega zbora imamo spet nov predlog in jaz se tukaj strinjam, da nekaj, kar smo hoteli dati od sebe, potem želimo zopet vračati nazaj. In, glejte, varovalk je res veliko. Tisti, ki ne vidite varovalk v tem, da mora Državni zbor, seveda najprej moramo sprejeti to odločitev, potem ima možnost Državni svet veta. Če je izglasovan veto, gre zadeva ponovno v Državni zbor. In še ob tem na koncu prav tako vsak volivec in volivka imata možnost zahtevati presojo glede neskladnosti z 90. členom ustave. In tukaj je zdaj smešno, če kdorkoli reče, da varovalk ni dovolj. In jaz mislim, da je predlog pripravljen dobro, da rešuje neko zagato, v kateri smo se znašli v tem Državnem zboru, posledično pa žal tudi naše državljanke in državljani. Kajti stvar se ne morejo uresničiti zaradi samih postopkov. Ampak, kot sem danes dopoldne povedala, veste, ljudi ne zanimajo postopki, njih   (nadaljevanje) zanima kako bo neka pomoč ali pa neka konkretna rešitev prišla čim preje do njih in to je bistveno. Zato je bistveno tudi danes, da ta zakon sprejmemo. Če želimo res dobro državljankam in državljanom bomo to storili. Res je rabimo dve tretjine, ampak jaz tukaj verjamem v razum in dobro voljo tudi zato, da bomo pokazali našemu narodu, da nam je mar do njih in da smo sposobni stopiti skupaj in pač neke stvari rešiti tako kot je treba. Seveda verjamem vsak bi lahko iskal še kakšno drugo pot, drugi način rešitve tudi v redu prav je, da o tem razpravljamo, ampak takšen je predlog na matičnem delovnem telesu je bila zagotovljena dvotretjinska večina, kar je dober znak. Jaz upam in kličem sedaj z vsem, da tudi v tem Državnem zboru se pravi danes z glasovanjem pokažemo, da je to pač korak naprej in da gre za določen del implementacije ustavne določbe. Kot je bilo rečeno ne gre za rešitev v celoti kot bi morala biti, ampak tudi mislim da je bila danes vržena rokavica, da če je volja, da se to uredi in imamo tudi za to možnost v nadaljnjih korakih.  Hvala.

Hvala.  Besedo ima kolegica Tina Heferle.

Hvala lepa.  Tudi jaz bom kratka, ampak sem se mogla odzvati na nekatere predhodne razprave. V stranki LMŠ nismo nikoli rekli, da nasprotujemo kakršnikoli uskladitvi zakonodaje za Ustavo in tudi danes temu ne nasprotujemo. Pozdravljamo to novelo zakona, ki bo po sedmih letih končno uskladila besedilo zakona in ga nekako prilagodila temu, kar smo sprejeli v Ustavi let 2013. Smo pa tako kot je povedal že kolega Rudi dobronamerno opozorili na eno stvar in pri tem se mi zdi, da nismo bili dovolj jasni ali razumljeni. Zakon, ki določa ali pa daje, opredeljuje pravico vsakemu državljanu, da da pobudo za referendum se sprejema z dvotretjinsko večino vseh navzočih poslancev. Sedaj, če zakon neko pravico predvideva in jo daje mi jo pa odvzemamo ali omejujemo z manjšo pravico kot jo zakon daje, potem je tukaj meni nerazumljivo. Malce si stvari hodijo v nasprotja. Če neko pravico daješ pod določenimi pogoji jo moraš pod določenimi ali istimi pogoji tudi vzeti oziroma omejiti in v tem kontekstu je bil naš predlog amandmaja, da se sklep, s katerim bi Državni zbor izglasoval, da neki zakon ne more biti predmet referendumskega vprašanja, da so to izglasuje z dvotretjinsko večino navzočih poslancev tako kot se glasuje o zakonu, ki to pravico dejansko opredeljuje. Meni se zdi to popolnoma smiselno. Ne gre sedaj tukaj, da dajemo neko odločanje spet v roke poslancem nazaj ne gre tukaj za to, da hočemo kakorkoli sedaj spet stvari omejiti, ker tudi sklep, ki bo izglasovan z navadno večino bo izglasovan s strani poslancev se pravi orodje bo še vedno imelo v rokah 90 poslank in poslancev. Naš apel oziroma naš predlog po tej dvotretjinski večini navzočih poslancev je bil zgolj kot neka dodatna varovalka, da se vendarle ne bi te možnosti, ki jo Državni zbor bo imel po tej spremembi zakona, da bo odločil z neko navadno večino, da je pa neki zakon takšne vsebine, ki ne bo mogla biti predmet referendumskega vprašanja, da se te pravice Državnega zbora ne bo zlorabljalo. Koalicija navadno ima to večino, sedanja jo ima, prejšnja je ni imela, ampak navadno koalicija ima teh 46 glasov zagotovljenih, tako da v tej luči bi vendarle po mojem mnenju bil tak amandma popolnoma sprejemljiv, ker če bo res vsebina zakona takšna, da ne bo primerna za referendumsko vprašanje, verjemite, da bomo verjetno vsi poslanci glasovali po razumu in ne bomo zlorabljali te pravice, ki jo bomo na podlagi te novele zakona imeli. Ker treba je tudi vedeti, da toliko ponavljate o tej zlorabi pravice državljanov, da dajejo referendumske pobude. Treba je imeti v mislih tudi zlorabo, da bo Vlada predlagala izglasovanje takšnega sklepa in da bo potem vladajoča koalicija tak sklep enostavno izglasovala z navadno večino. Tu je tista varovalka. In v ničemer drugem nismo želeli nekako zavirati te novele danes ki se sprejema in usklajuje z zakonom, z Ustavo in zakonu tudi kot takem ne bomo nasprotovali, a ne. Ampak naš apel je bil dobronameren in se mi zdi meni zelo razumen in zelo v kontekstu glede na to, da kot sem že povedala, pa bom še enkrat povedala – ta zakon, ki določa pravico državljana do referendumske pobude, se sprejema z dvotretjinsko večino navzočih poslancev in če mi to pravico opredeljujemo s takšno večino, bi jo morali po mojem mnenju s takšno isto večino tudi omejevati. Ne pa da jo omejujemo z manjšo večino. Tukaj ni logike.  Tako da še enkrat, LMŠ ne nasprotuje kakršnikoli uskladitvi zakonov z Ustavo. Tukaj smo zelo racionalni, je pa bila ta naša pobuda po mojem mnenju ne samo dobronamerna, ampak s strokovnega vidika tudi nekako najbolj življenjska. Hvala.

Hvala lepa. Še kdo? Kolegica Sukič.

Ja, hvala za besedo. Spoštovane, spoštovani! Sem poslušala pazljivo zdaj te razne utemeljitve, pa bi se kar strinjala. Sicer to, kar predlagate v LMŠ z amandmajem, se bojim, da sicer v resnici ne bo zares rešila ničesar. Da to sicer ni neka prava varovalka, je pa boljše kot nič. Neka varovalka boljše kot nič vendarle je. Je pa zanimivo, kako se koalicija otepa predloga tega amandmaja stranke LMŠ. Saj, če imate neke poštene namene, jaz ne vem kaj vas toliko boli. Kaj je narobe z dvotretjinsko večino prisotnih poslank in poslancev pri tako ključnih zadevah, kot so mega zakoni milijardnih vrednosti? Kaj? To je pa res zanimivo vprašanje. Ali smo, ali nismo tukaj zakonodajno telo? Smo ali nismo predstavnice in predstavniki ljudstva? In pri tako ključnih zadevah, oprostite, neka varovalka absolutno je potrebna, da ne bomo potem dobivali raznih potaknjencev kot je bil pred dnevi 103. člen v mega korona zakonu, ki je sporen. Ki je ustavno sporen. Natočimo si čistega vina. 104. člen je bil še večja katastrofa, pa ste ga na srečo umaknili. Ampak res, koga se vi pravzaprav bojite? Bojite se državljank in državljanov, kot da je tukaj v Sloveniji kdo, ki bi šel kaj takega sploh dati na referendum, razen, če ne bi bilo res,, res nekaj zelo kritičnega. Torej se bojite, da bi morda videli, da bo notri kaj kritičnega in da to ne bi šlo zlahka in bi se morali s poslankami in poslanci enostavno uskladiti, da bi lahko šle rešitve, ki so v prid državljank in državljanov skozi. Tiste, ki niso v prid, pač ne. Ker poglejte povečevanje represije, omejevanje in posegi v človekove pravice in teptanje vseh doseženih demokratičnih standardov so. Dejstvo je, tokrat utemeljene z grožnjo epidemije in so lepo priročno skriti med pozitivne ukrepe. In to smo dejansko doživeli pred nekaj dnevi in nehajmo blefirati. 103. člen je točno to – potaknjenec, ki krni človekove pravice, je napad na človekove pravice in zato še enkrat nagovarjam opozicijske stranke, ker nad pozicijskimi sem že obupala – ne pozabiti opozicijske stranke. Vlada vas tokrat   (nadaljevanje) potrebuje, da ji požegnate današnji predlog z izgovorom, kako implementiramo 90. člen Ustave, in to ista stranka, ki je leta 2016 rušila takrat novelo ustavnega zakona, ki bi implementiral 90. člen Ustave. Res zelo zanimivo. Zelo zanimiva situacija, kaj naj rečem. Če še do sedaj niste ugotovili kaj se je dogajalo s prejšnjim, prvim mega paketom, pač, počakajte drugega, pa se pustimo presenetiti, ampak jaz se bojim, da so na udaru v naslednjem koraku ne samo morebiti spet s kakšnim podtaknjencem tipa 103. člen človekove pravice, ampak še huje. So še na udaru tudi delavske pravice, na udaru bodo socialne pravice, kajti vsi vemo in se zavedamo recesija bo, časi bodo težki, ne bi bilo pa primerno, da vso to krizo na svojih plečih nosijo ponovno tisti, ki so že danes v najranljivejši poziciji. In kaj boste naredili? Tako in tako bodo ljudje odrezani od možnosti referenduma, pravite, da lahko gredo na Ustavno sodišče. Ja, pa ja. Kot da je Ustavno sodišče v zadnjih primerih, pa poglejmo nekaj primerov iz zadnjih let nazaj, kaj vsebinsko odločalo. To je navaden bla, bla, bla, čisti blef. In tako je to, dragi moji, to čemur smo danes priča temu krotovičenju kako je to potrebno, čeprav v resici ni, ker zelo hitro in sprejemate te ukrepe in poslanke in poslanci opozicije in pozicije sodelujemo in nimate nobenega problema s tem. Tako, da nehajte farbati javnost s temi raznimi triki, kako priti do take pozicije moči, da bo Vlada na koncu odločala o vsem in si privoščila v mega paketih razne podtaknjence tipa 103. člen. Ta 103. člen je bila lekcija. In to lekcijo smo si zelo dobro zapomnili. In v Levici jo zelo dobro razumemo. Res opozicijske stranke premislite, Vlada vas potrebuje da požegnate današnji predlog in tukaj pač potrebuje to dvotretjinsko večino. Od tu naprej, dragi moji, za vse slabe interventne ukrepe, za vse morebitne represivne ukrepe, za posege v človekove pravice in konce koncev vas pač ne bo potrebovala. S to na videz nedolžno spremembo in s tem, ko boste rekli, da se končno implementira 90. člen Ustave boste pravzaprav Vladi podarili čisto vse kar ta trenutek potrebuje in potem vas ne bo potrebovala več in to je to. In zato jaz predlagam, da podpremo ta LMŠ predlog, ki je vsaj neka varovalka, čeprav se bojim, da v resnici ni, ampak ajde boljše kot nič. Ker če niti tega ne bomo naredili, ja, potem pa res ne vem, spoštovane in spoštovani, ali se mi zavedamo svojega poslanstva tukaj. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa poslanka. Gospa Maša Kociper oziroma vidim, da je več interesa za razpravo, zato bom… /oglašanje iz klopi/ Repliko imate? Izvolite.

Ja, jaz ne vem, če si je kolegica Sukič prebrala zakon in kaj ta zakon omogoča v ustavno presojo sklepa Državnega zbora in potem možnost takojšnjega referenduma, takoj po odločitvi Ustavnega sodišča. Ampak naj se brani koalicija. Jaz sem opozicija. Oglašam se v bistvu na apele poslanke Sukič, naj bo opozicija pametna. In ko Levica nasprotuje čisto vsem predlogom, ki v teh kriznih časih prihajajo v parlament in ko opozarja dan in nič pred črnim bavbavom Janezom Janšo in nad tem, kako nas bo Janšizem vse pojedel in prežvečil bi jaz vsakič znova rada samo spomnila to isto Levico, ki sedaj te iste opozicijske stranke poziva na pomoč, zaradi koga nimamo več prejšnje vlade. Zaradi koga prejšnja vlada, ki ni bila Janšistična, ni imela večin v Državnem zboru in ni mogla odločati? Jaz sem sedela tukaj pa gledala, kako je Levica konstantno dva meseca ali več glasovala skupaj s stranko SDS. Tako da, evo, tega bavbava v obliki Janeza Janše in Janšizma sploh ne bi imeli, če bi stranka Levica podpirala takratno koalicijo in noben ta grozovit zakon, ki bo sedaj uničil demokracijo za vedno ne bi rabil biti sprejet. Hvala lepa.

Hvala lepa. K razpravi se je prijavil še gospod Perič. Izvolite.

Najlepša hvala, podpredsednica. Lep pozdrav čisto vsem!  Ko zdaj poslušam to, lahko ugotovim nič novega in mislim, da vsi ali pa velika večina z mano delite to mnenje, ne glede na to, da smo v situaciji, ki ni zavidljiva, pa to situacijo delimo dejansko vsi, globalno, še vedno najdemo čas in energijo za to, da se ideološko ali kako drugače prerivamo in spet iščemo neko dlako v jajcu in kdo ima bolj, kdo ima manj prav, namesto da bi se fokusirali na to, da bi lahko in Vlada in Državni zbor, pa tukaj ne mislim na nobeno politično, ideološko konotacijo ali pa, če je to koalicija takšna ali drugačna, ampak govorimo o instituciji in tukaj bi morali imeti pred seboj, predvsem pred očmi torej institucije, institucijo Državnega zbora, Vlade, Državnega sveta pa v končni fazi tudi institut Ustave Republike Slovenije, tudi na račun te knjigice oziroma vsebine te knjigice, smo danes slišali kar nekaj težkih besed in meni gre to čedalje bolj na živce, da s tako lahkotnostjo se vseh teh institutov in institucij lotevamo na neki dnevni bazi kakor nam v nekem trenutku nekaj paše. Včasih nam je nekaj všeč pa rečemo evo, to je super, spet naslednji dan pride, ko nam neka vsebina ne ugaja, bomo rekli, da je zanič, da je ustavno sodišče pristransko, to sem že slišal tukaj notri, zelo na glas. Potem, da so odločbe Ustavnega sodišča take, da ne vem, nekomu niso pogodu in potem med vrsticami nam namiguje, da zakaj bi jih pa spoštovali, ker je tudi Ustavno sodišče pristransko. Pa potem, da je, to sem slišal spet danes, da je Ustava Republike Slovenije v določenih delih nek gnili kompromis, kar pomeni, da tudi če ne spoštujemo tega, itak gre za nek gnili kompromis, neke prav velike škode verjetno ne bo. Pa slišal sem tukaj notri tudi, da je socialni dialog, sploh če je tema o katerem bi moral v postopku tega socialnega dialoga neka razprava teči taka, da nekomu ni pogodu, se preprosto reče, da je to neka posledica, nek relikt nekega neokorporativizma, tudi tega ne rabimo upoštevati. In potem se zgodi to kar se nam je zgodilo danes, da se znajdemo v nekih kriznih situacijah, ko bi morali čim prej spraviti v življenje določeno zakonodajo, ker to potrebuje država, ker to potrebujejo državljani, ker to potrebujejo podjetja, javne institucije, in da ne naštevam naprej. In spet trčimo v neke ideološke zidove, v neke prepreke in ugotavljamo kako dejansko ne znamo iti preko tega.  Jaz ta ukrep oziroma ta predlog, ki je prišel s strani Vlade oziroma Ministrstva za javno upravo, vidim kot nekaj kar gre v pravi smeri, da krepi zlasti v tej situaciji to institucijo, predvsem parlament. Ker če mi zagotovimo to, da bo sprejemanje zakonodaje v parlamentu dovolj fleksibilno, in da bo v teh izrednih okoliščinah, ne pravim to za neke okoliščine, ki niso podvržene kakršnikoli obliki nekih kriz, ki jih imamo tudi v Ustavi zelo lepo opredeljene, ampak v teh izrednih okoliščinah, da smo ne samo Vlada, ampak tudi v Državnem zboru fleksibilni, pomeni da Državni zbor v teh časih ohranja svoj vpliv in opravlja svojo vlogo, ker na drugi strani ni malo držav po Evropi oziroma po svetu, po katerih se marsikdaj zgledujemo, ki so to institucijo o kateri smo danes eliminirali, ravno zaradi tega, da bi lahko Vlada bila hitra in da bi sprejemala neke take ukrepe, ki zelo hitro učinkujejo, ki se lahko zelo hitro odzivajo na zelo hitro spreminjajoče se okoliščine. Zato oviranje oziroma nesprejemanje vseh teh argumentov, ki smo jih danes slišali, pa jaz bi razumel, če bi prišel ta predlog tako, da bi padel iz neba, da bi se nekomu utrnila neka ideja na Vladi, in bi prišli danes s tako rešitvijo sem, ampak imamo podlago in v Ustavi in v odločbah Ustavnega sodišča, imeli smo več predlog zakonov, ki so urejali to področje že v Državnem zboru, pred kratkim je bila tudi neka javna razprava o spet enem novem osnutku oziroma neki noveli, ampak še vedno ne razumemo. Nam se zdi, kot da je vse okej, kot da vse štima in kot da imamo več kot dovolj časa za to, da začnemo urejat vse tiste probleme, ki so nastali. Naj vas opomnim, da kljub temu, da je bilo zelo veliko pričakovanj s strani javnosti in tudi, v končni fazi, marsikdaj tudi veliko nekih utemeljenih kritik na prvi paket, proti korona paket, ki ni zajel čisto vseh vidikov, ampak danes spet ugotavljamo, kot da se ne mudi, kot da imamo več kot dovolj časa in tudi, ko bo prišel drugi paket, spet se ne bo mudilo, ker itak lahko velja za nazaj, potem lahko to zadevo sprejmemo tudi decembra, pa rečemo, da bo začelo veljat itak marca, pa, ljudje se naj pač znajdejo, tako kot vejo in znajo. Tako da, meni nivo takih razprav, kljub temu, da so, da se lepo slišijo oziroma, da so uglajene, ampak vsebina me izredno moti, ker ne spoštuje vseh teh institucij, ki jih zastopamo in, če na eni strani govorimo, kako se kot družba gibamo, k neki avtoritarnosti in nizanje nekih fiktivnih argumentov, na drugi strani pa, kadar lahko dodatno okrepimo vlogo Državnega zbora, zlasti v takih kritičnih trenutkih in da tega potemne podpremo, meni se zdi to, da je popolnoma skregano s čisto vso logiko. Jaz bom seveda ta predlog, ki je prišel z Ministrstva za javno upravo podprl. Hvala.

Hvala lepa. K besedi se je zdaj javil gospod minister, potem pa dobi besedo še mag. Branko Grims oziroma, vidim, da je še interes za razpravo, tako da bom odprla potem prijavo.

Hvala. Rad bi se samo opredelil do nekaj navedb, da neka varovalka mora biti. Našteval smo, tudi Zakonodajno-pravna služba je potrdila, koliko varovalk imamo danes na odboru. Tako, to se mi zdi zelo pavšalna trditev, ključno pa je in bom spet poudaril, leta 2013 ste poslanke in poslanci spremenili Ustavo. Torej, jaz mislim, da je končni čas, da se jo spoštuje, da se spoštuje zakonitost, se to novelo sprejme. Glede trditve, da bodo na udaru z drugim paketom najranljivejše skupine. Torej, včeraj sem sedel s sindikati in žal mi je, torej, da ni to prišlo očitno širše v javnost oziroma do vseh strank – njihovi pozivi so bili, da naj se ne čaka. Pozivi delavcev in s. p.-jev so bili da naj najdemo način za čim hitrejšo uveljavitev teh ukrepov. Tako da bi rekel, da nekdo ni dovolj poslušal te javnosti, na katero se sklicuje. Mi v Vladi in večini opozicijskih strank, te pozive državljank in državljanov očitno slišimo in, kot rečeno, ne gre za mehanizem, ki je na voljo tej Vladi, gre za mehanizem, ki naj bo na voljo katerikoli Vladi, ki se najde v teh okoliščinah. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj pa, ker je še interes za razpravo odpiram prijavo. Prosim, prijavite se. Dva prijavljena razpravljavca. Najprej dobi besedo gospod Branko Grims, nato še gospa Nataša Sukič. Izvolite.

Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav. Prvo, kar je treba poudarit, je to, da te zadnje dni, ko poslušamo zelo visoko doneče besede o totalitarizmih in podobno, seveda nimajo nobene osnove. Ravno nasprotno, prav vse, kar danes delamo, prav vse, kar je danes predlagano, kar obravnavamo, ima en sam namen – omogočit, da bi parlament, kot osnovno demokratično izvoljeno pluralno telo, normalno deloval, tudi v teh razmerah, ki smo jih zdaj priče, zaradi pač pandemije, ki je praktično prisotna že prav povsod. V Sloveniji smo jo še dobro odnesli, zaradi kombinacije pravih ukrepov, zadnjih in pa, seveda sodelovanje ljudi. Toda, parlament mora bit sposoben, v kakršnihkoli razmerah ustrezno reagirat. Zaradi tega so ti predlogi ustrezni, so dobri, jih podpiram. Noben dodaten zaplet ni potreben, da bi neke dodatne, pač varovala, ki bi se v praksi izkazala kvečjemu kot ovira, vgrajeval zdaj še v besedilo, ki je bilo pripravljeno na odboru in je popolnoma ustrezno. Drugo, kar je pa treba reči, glejte, Ustava zavezuje vse in vsakogar. Ustava je taka, kot je. Sam osebno bi bil zelo vesel, če bi bila ureditev, tudi, pač, na področju referenduma drugačna in vsi tisti, ki imate danes pripombe, sem vam že dopoldne rekel na odboru, pojdite v smeri švicarske ureditve referenduma, če zberete ustrezno število pač podpisov oziroma glasov za spremembo, da lahko spremenimo ustavo, bom sam to z veseljem podprl. To vedno zagovarjam, švicarski model pomeni, da ima ljudstvo prvo in zadnjo besedo, postopki referenduma so pa popolnoma ločeni od postopka v parlamentu in zaradi tega ne more priti do zavlačevanja kot smo mu bili priče nekoč v preteklosti in ker v majhnem delu še vedno bremeni tudi sedanje delovanje in zaradi tega se pravzaprav danes pogovarjamo o tem, o čemer se. Se pravi, če je to možnost, pojdimo v to smer, ampak to je stvar postopka. Dokler pa je ustava taka kot je, pa jo je treba uresničiti. In govoriti o tem, da je hitenje, ko sprejemamo nekaj kar bi moralo biti sprejeto pred petimi leti in za kar že obstaja celo odločba Ustavnega sodišča, ki tudi ni bila uresničena v tistem roku, ki ga je Ustavno sodišče postavilo, govoriti po temu hitenju pa je milo rečeno, resno. Danes gre za okoliščine, ko lahko en dan, ko so ukrepi v korist konkretnih ljudi, ki so v stiski, ko so ukrepi v korist konkretnih podjetnikov, podjetij, ki so v težavah, izjemno dragoceni. Vsak dan se pozna. Vsak dan, ki ga danes prihranimo pri sprejemanju teh ukrepov, se nam lahko obrestuje s celimi tedni, meseci ali pa celo leti potem, ko se bomo soočali z gospodarsko recesijo, ki bo svetovna in ki bo posledica pač sedanje pandemije in bo zelo huda. Zaradi tega je te ukrepe vredno sprejeti in zaradi tega so vsi pomisleki, ki so bili danes tukaj izraženi, milo rečeno odveč.

Hvala lepa. Naslednja ima besedo gospa Sukič. Izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo. No, najprej bom rekla, pravite, da bi moralo biti sprejeto že pred petimi leti. Saj potem pa ne vem zakaj je ravno stranka SDS tista, ki je poskrbela, da ni bilo sprejeto leta 2016. To sem danes že na odboru enkrat razpravljala, pa ne bom še enkrat. V glavnem, spoštovane državljanke in državljani upam, da boste vsaj vi slišali, ker tukaj v tem Državnem zboru me poslanke in poslanci ne slišijo. Ne gre za uskladitev z ustavo kot javnost prepričujeta Vlada in celo opozicija. Ustava že danes določa izvedbo spremembe 90. člena ustave. Določa torej pravila, ki bodo veljala vse do drugačne ureditve v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Ne določa pa ustava kaj moramo določiti v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi in to je tisto kar je bistveno, ponavljam, ne določa ustava kaj moramo določiti v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Ustava torej ne določa, da mora ureditev biti takšna, da bo Vlada lahko pod izmišljenim argumentom nujno potrebnih rešitev zakon takoj razglasila, odločitev Ustavnega sodišča pa bo znana šele čez 45 dni. Tudi ustava ne določa, da naj ne bi sprejeli predloga amandmaja, kot ga predlaga stranka LMŠ. Vse to je dopustno, da vnesemo v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, vse to nam omogoča ta postavka v 90. členu ustave. Tako da prosim, prosim nehajte zavajati slovensko javnost kako gre za uskladitev z ustavo, ker to preprosto ni res. In tisti, ki ste najbolj danes tukaj zagrizeni pri prepričevanju, da gre za uskladitev in nujo uskladitve, ravno tisti ste zavlačevali vsa ta leta in tega niste poskrbeli, da bi bila implementacija izvedena, zdaj naenkrat čez noč pa ja. In zakaj nas tukaj skrbi? Povedala sem, pred nekaj dnevi ste podtaknili 103. člen v megazakon, ki je sicer naravnan v dobro ljudi, ampak ne, niste si mogli pomagati, da ne bi tistega člena notri pritaknili. In v tem je problem teh vaših megazakonov in zato je potrebno, da podpremo amandma LMŠ. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo. O amandmaju bomo odločali takoj po končani razpravi o 2. točki, zato s tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA. Predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika je v obravnavo zboru predložila skupina 81 poslank in poslancev s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem.  Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku predlagatelja gospodu Igorju Zorčiču. Izvolite.

Hvala lepa. Kolegice, kolegi. Naš vsakdan že nekaj tednov kroji soočanje z novim koronavirusom. In z namenom zajezitve epidemije so že bili sprejeti številni ukrepi, izmed katerih so mnogi posegli v ustaljen način delovanja.  Temu je sledil tudi Državni zbor. Tako je Kolegij predsednika Državnega zbora na seji dne 16. 3. 2020 odločil, da se v marcu in aprilu ne izvedeta redni seji Državnega zbora, prestavile so se nekatere seje delovnih teles in drugi načrtovani dogodki, prilagojeni so pogoji za delo medijev, odpovedani so vsi obiski in tudi sicer se izvajajo različni drugi samozaščitni ukrepi.  Nahajamo se sredi epidemije, za katero še ni znano kdaj bo končana. Epidemija ne prizanaša nikomur, veliko ljudi je za posledicami virusa umrlo. Zato je toliko bolj pomembno, da zagotovimo, da bo Državni zbor pravočasno obravnaval vse nadaljnje potrebne ukrepe za spopadanje s posledicami koronavirusa.  Kot odgovor na izzive tega časa je bila pripravljena tudi sprememba poslovnika Državnega zbora, o kateri bomo danes odločali. Veljavni poslovnik namreč za obravnavo in odločanje o zadevah iz njegove pristojnosti trenutno predpostavlja izključno fizično navzočnost poslancev. Kot zakonodajno in najvišje predstavniško telo, Državni zbor svojih pristojnosti ne more prenesti na drug organ, pri čemer pa je edina izjema določena za primer vojnega ali izrednega stanja. Če v tem primeru Državni zbor namreč ne, če se ne more sestati, preide pristojnost odločanja o zadevah iz prvega in drugega odstavka 92. člena ustave na predsednika republike. Ampak kljub tej ustavni ureditvi in torej možnemu suspenzu dela Državnega zbora, ki bi lahko nastopil v primeru razglasitve izrednega stanja, sem prepričan, da ne glede na to kako težka je ta epidemija za delovanje države in kako ogrožajoča je lahko, da je med nami večina poslancev, politikov takšnih, ki razmišljajo v smeri, da se tudi v takem primeru Državni zbor lahko sestane in izvede sejo na daljavo.  Upoštevaje ustavne elemente delovanja Državnega zbora in morebiten nastop okoliščin, ko ne gre za izredno ali vojno stanje, a vendarle izvedbe seje z osebno navzočnimi poslanci predstavlja tveganje za zdravje in varnost poslancev ali drugih udeležencev seje in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, se je zato pristopilo k pripravi predloga sprememb in dopolnitev poslovnika Državnega zbora. Ob upoštevanju, da smo priča razvoju tehnologije, ki omogoča komunicira v avdio in video tehniki na daljavo, se je veliko institucij te možnosti že poslužilo. Pristopi drugih parlamentov v večini tako gredo v smer prilagoditve, tako izvedbe sej na daljavo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, na primer v evropskem parlamentu, ko tudi na primer na zmanjšanje potrebnega kvoruma za veljavno odločanje iz dosedanje polovice na zgolj četrtino poslancev na primer v Nemčiji nemški zvezni parlament. S predlagano novelo poslovnika se tako vzpostavlja pravna podlaga, da se seje Državnega zbora in delovnih teles lahko izvedejo tudi na daljavo, ko bi zahtevana fizična prisotnost poslancev na sejah lahko v primeru kot je epidemija, lahko postala težavna ali neizvedljiva.  S tem se zasleduje tako zagotavljanje varnosti in zdravja poslancev, tudi ostalega osebja, kot tudi izvajanja ustavnih in zakonskih pristojnosti Državnega zbora ter organizacija njegovega dela na način, ki bo omogočil nemoteno, učinkovito in odzivno delo parlamenta. Ob tem se hkrati spoštuje temeljna načela parlamentarizma, na primer pravico do neovirane in svobodne razprave, pravico poslancev do sodelovanja, javnega odločanja poslancev   (nadaljevanje) in tudi siceršnji javnosti sej.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Predlog je obravnavala Komisija za poslovnik, zato za predstavitev poročila komisije dajem besedo predsednici, mag. Karmen Furman.  Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.  Spoštovane kolegice in kolegi! Komisija za Poslovnik je na 5. nujni seji dne 7. 4. 2020 kot matično delovno telo obravnavala Predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora, ki ga Državnem zboru v obravnavo po skrajšanem postopku dne 3. 4. 2020 predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem. V skladu z 94. členom Ustave ima Državni zbor Poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V skladu s 170. členom Poslovnika Državni zbor Poslovnik ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema smiselno po postopku, ki ga poslovnik določa za sprejem zakona. Članice in člani komisije so kot gradivo prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 6. 4. 2020. V poslovniškem roku sta amandmaja obakrat k 3. členu vložili poslanski skupini Levica in LMŠ. Članice in člani komisije so obravnavali tudi predloge za amandmaje komisije in sicer k 1., 2. in 3. členu, ki so jih prejeli na klop. Predstavnik predlagatelja Igor Zorčič je v dopolnilni obrazložitvi na kratko predstavil razloge za sprejem cilje in poglavitne rešitve predlaganih sprememb in dopolnitev. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe. Izpostavila je splošne pripombe Zakonodajno-pravna službe ter nekatere konkretne pripomb k predlaganim členom. Prav tako je poudarila, da nekateri predlogi za amandmaje komisije sledijo pripombam Zakonodajno-pravne službe. V razpravi so članice in člani komisije predstavili stališča poslanskih skupin, pri čemer so v pretežni meri izrazili podporo predlaganim rešitvam, izrazili pa so tudi posamezne pomisleke, ki so bili nato z ustreznimi spremembami besedila predlogov za amandmaje komisije v bistvenem odpravljeni. Po razpravi je komisija na podlagi osmega odstavka 131. člena Poslovnika s potrebno dvotretjinsko večino glasov navzočih poslanec opravila glasovanje in sprejela amandmaje komisije k 1., 2. in 3. členu. Komisija je opravila glasovanje tudi o vloženem amandmaju Poslanske skupine Levica k 3. členu, ki pa ga ni sprejela medtem, ko o vloženem amandmaju k istemu členu, ki ga je vložila Poslanska skupina Lista Marjana Šarca ni glasovala, ker je bil ta umaknjen. Komisija je v skladu s 128. členom Poslovnika o vseh členih predloga akta glasovala skupaj in jih sprejela s potrebno dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. Glede na sprejete amandmaje komisija na podlagi prvega odstavka 133. člena v povezavi s 170. členom Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedo dopolnjenega predloga sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji komisije. Dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora pa je sestavni del tega poročila.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi dobi besedo gospod Blaž Pavlin, da predstavi stališče Poslanske skupine NSi.

Hvala za besedo.  Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci!  V Novi Sloveniji podpiramo današnji predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora, ki po vzoru nekaterih držav in Evropskega parlamenta daje možnost, da potekajo seje zbora in delovnih teles na daljavo z uporabo informacijskega tehnologije. Cilj sprememb in dopolnitev je omogočanje delovanja Državnega zbora tudi v izrednih okoliščinah kot so naravne nesreče, druge hujše nesreče kot je sedaj, ko imamo razglašeno epidemijo in bi lahko fizično prisotnost na sejah, zaradi korona virusa postala problematična, saj bi lahko ogrozila zdravje in življenje poslancev pa tudi zaposlenih v Državnem zboru. S spremembo Poslovnika je omogočeno nemoteno in svobodno razpravljanje in sodelovanje poslancev pri javnem odločanju. V naši poslanski skupini podpiramo predlagani zapis, ki ne določa točnih tehničnih rešitev glede tehnike, ki jo bomo pri svojem delu uporabljali, saj zaradi hitrega razvoja tehnike, le – ta lahko hitro zastara. Glede na to, da bo o sklicu seje na daljavo odločal Kolegij predsednika parlamenta z dvema tretjinama, v naši poslanski skupini ne vidimo bojazni, da bi kdorkoli izrabil omenjeno določitev Poslovnika. Spremembe prinašajo hkrati prilagajanje tehničnim možnostim ter zagotovilo ustreznega spoštovanja demokratičnih načel, ne glede na izredne okoliščine. Poslanci NSi bomo predlog sprememb Poslovnika podprli.

Hvala lepa. Gospod Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine SAB. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani vsi prisotni! Poglavitni razlog, da danes obravnavamo predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora je zagotovitev dela najvišjega organa v državi, to je parlamenta, tudi v primeru naravne ali druge hujše nesreče v katero spada tudi ta pričujoča epidemija. Glede na epidemijo s katero se trenutno soočamo, se lahko zgodi, da se okužijo tudi poslanci. Posledično bi lahko prišlo tudi do tega, da bi morali biti večje število poslancev zaradi stikov z okuženim, ostati v izolaciji. S tem bi bila onemogočena fizična prisotnost, 86. člen Ustave pa določa, da mora biti fizična prisotnost in sicer večina vseh poslancev. Sicer Ustava v 92. členu določa, d av primeru izrednih razmer, ko se Državni zbor ne more sestati, funkcijo zakonodajalca prevzame predsednik republike. Na podlagi Ustave se na predsednika prenese pristojnost odločati o razglasitvi vojnega in izrednega stanja, o nujnih ukrepih in njihovi uporabi ter uporabi obrambnih sil. S pomočjo novih tehnologij in s predlaganimi spremembami, ki jih imamo danes na mizi, se parlamentu omogoča nemoteno delovanje in s tem sprejemanje odločitev tudi v razmerah, ko se ne more fizično sestati. O tem smo danes na Komisiji za Poslovnik bili soglasni. Vodila nas je želja in prepričanje, da parlament lahko in mora delovati tudi v težavnih razmerah, če je le mogoče. Parlament, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki ljudstva je zato tukaj, da predstavlja voljo ljudstva, da ne zavlada enoumje. Da se različni pogledi, resnice in tudi nasprotujoča mnenja tu srečajo, rešujejo in usklajujejo po demokratični poti in ne na silo. Kljub navzkrižju in zmedi, ki jo demokratični postopek prinaša, se je demokratična pot doslej izkazala za najboljšo pot, da se v družbi pride do bolj uravnoteženih politik in odločitev. Da ponovim, Državni zbor kot neposredno voljeno predstavniško telo daje legitimacijo najpomembnejšim pravnim aktom in odločitvam v državi. Zato je izjemnega pomena, da se kljub izrednemu stanju ugotovitev, da se Državni zbor ne more sestati, ne sprejme zlepa. Res je, da imamo varovalke v Ustavi kolikor je bilo že rečeno v predsedniku republike, vendar on kot tak ne more zagotoviti predstavništva širše družbe, kot to zagotavlja parlament. Zato mora biti takšen prenos pristojnosti le skrajna, skrajna rešitev. Glavni namen spremembe Poslovnika je torej, da se zagotovi pravna podlaga za izvedbo sej in delovnih teles Državnega zbora na daljavo. Poslovnik je glede načina delovanja temeljni akt Državnega zbora, zato je treba vključiti tudi določbe, ki bodo definirale pogoje in izvedbo sej na daljavo. Predlog predvideva možnost sej na daljavo s pomočjo komunikacijsko-informacijske tehnologije. Odločitve o izvedbi takšnih sej, pa bo sprejemal Kolegij predsednika Državnega zbora z dvotretjinsko večino. Ta bo določal tudi potek seje, roke, čas za razpravo in tako naprej.   (nadaljevanje) Seje na daljavo bodo s pomočjo novejših tehnologij izvedene na način, ki omogoča prenos slike in zvoka. Ta tehnologija se je izkazala kot primerno že na raznih videokonferencah. Zato jo velja uporabiti takrat, ko ni možno zagotoviti neposredno prisotnost. V Poslanski skupini SAB predlog zakona pozdravljamo, saj menimo, da je delo parlamenta v demokratični družbi ne glede na situacijo potrebno zagotoviti. Imeli smo sicer nekaj pripomb, ki so bile upoštevane. Predvsem pa nas veseli, da je bila na seji Komisije za Poslovnik sprejeta odločitev, da se tudi v primeru seje delovnega telesa na daljavo omogoči sodelovanje tudi poslancem, ki niso člani delovnih teles. Predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika bomo torej v Poslanski skupini SAB podprli. Hvala.

Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Desus bo predstavil gospod Ivan Hršak.  Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi! Takemu tempu, ko smo se dandanes primorani vsakodnevno prilagajati popolnoma drugačnemu načinu življenja, ko po nujnem in izjemno hitrem postopku sprejemamo razne ukrepe, ko moramo praktično vsak segment našega življenja in delovanja, tako osebnega, službenega, družbenega, prilagoditi izrednih okoliščinam in razmeram, ki je doletela tudi našo državo še nismo bili priča. Potrebe je hiter, učinkovit in dosleden odziv vsakega posameznika, ravno tako se mora takšnemu načinu prilagoditi tudi delovanje vseh državnih organov in drugih inštitucij, tudi Državnega zbora. V sled tega je bilo hitro oblikovano besedilo predloga sprememb Poslovnika Državnega zbora, ki daje pravno podlago za delovaje zakonodajnega organa tudi v izrednih okoliščinah. To pa je možnost delovanja Državnega zbora na daljavo, če bi zaradi izrednih okoliščin izvedba seja z osebno navzočnostjo poslancev predstavljala tveganje za zdravje in varnost poslancev in je zasedanje nujno zaradi sprejetja odločitev s katerimi ni mogoče odlašati. V Poslanski skupini Desus smo podpisniki tega predloga, saj podpiramo določitev načina dela Državnega zbora, seveda ob določenih pogojih tudi na daljavo. Menimo, da je to danes več ko nujno. V nasprotnem primeru se lahko kaj hitro znajdemo v situaciji, ko se zaradi izrednih razmer Državni zbor kot zakonodajni organ ne bi mogel sestati, ne bi mogel biti oprati ven, kar posledično pomeni nujnost aktivacije 92. člena Ustave. Slednje pa pomeni prenos pristojnosti v nujnih zadevah na predsednika Republike Slovenije, ki je lahko na predlog Vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo. Kako pa se bo sama seja na daljavo, ko in če bo do nje prišlo, dejansko izvajala pa je drugo vprašanje. Dejstvo je, da je Državni zbor številčen kolegijski organ. Za izvedbo samih sej, tako delovnih teles, kot celotnega zbora, skrbi dodatno še cel kup zaposlenih. Verjamem, da si ta trenutek nihče izmed nas ne more predstavljati, kako bo to potekalo. Že sedaj imamo številna vprašanja, kako ugotoviti identiteto poslanca, kako bomo vlagali amandmaje, kako bomo spremljali vsebino vloženih dokumentov ter hkrati razpravo drugih. Ali bomo in na kakšen način deležni strokovne podpore? Kako bomo dobili pojasnila s strani ministrstev, Vlade, Zakonodajno-pravne službe? Kako bo potekalo vodenje sej in podobno. Pa da sploh ne omenjam morebitnih težav z izpadi internetnih povezav. Ne glede na to, pa v Poslanski skupini Desus poudarjamo, nujno je, da Državni zbor ostane operativen in takoj je nujno vzpostaviti pravno podlago za izvedbo sej na daljavo, če bodo dejanske razmere terjale takšen način delovanja zakonodajnega organa. Vsi vemo, da je pred nami še cela vrsta ukrepov, ki jih bomo morali sprejeti na zakonski ravni za zajezitev in omilitev posledic epidemije in tudi cela vrsta popravkov že sprejetih ukrepov. Danes je ta predlog obravnavana Komisija za Poslovnik. In z veseljem povem, da je tokrat politika našla skupni jezik in predlog skoraj soglasno podprla. Verjamem, da bo tudi na seji zbora predlog deležen izjemno visoke podpre. Poslanci Desus ga soglasno podpiramo in pri tem dodajamo, srčno upamo, da se bodo izredne razmere v kratkem času umirile, da se čim prej vrnemo v ustaljene tirnice življenja s čim blažjimi posledicami te epidemije ter da razmere ne bodo terjale zakonodajnega odločanja  (Nadaljevanje): na daljavo.  Hvala.

Hvala lepa.  Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS.  Izvolite.

Hvala lepa.  Sprememba Poslovnika omogoča delovanje v razmerah, ki so, bi rekel, neobvladljive, zato mislim, da je dobro, da sprejmemo na zalogo te odločitve, čeprav upam in mislim, da tega sistema ne bomo rabili. Dejstvo je, da se invazivnost tega COVID-19 se manjša, zadeva se spravlja v določen red in tudi zadnje ugotovitve znanstvenikov kažejo, da ta sev gripoznega virusa ni tako nevaren kot bi človek mislil. No, ampak če ostanemo pri tej spremembi Poslovnika, mislim da je smiselno, da smo to naredili, da smo preprečili morebitno manko te sistemske rešitve v kolikor bi prišlo za potrebo, da na ta način glasujemo. Rečeno je bilo, da se sprašujejo nekateri, kako se bo to izvrševalo, ampak jaz mislim, da bo v nadaljnjem času dovolj časa, da se bodo tehnične zadeve uredile, da bodo tehnikalije, ki so potrebne, da se bi morda izvajalo na ta način, se bodo reševale kasneje. Tehnologija gre naprej, reševanje sistemskih povezav ne bo več problematična in z vsakim dnevom bo ta rešitev lažje izvedljiva. Problemi so pa pravzaprav drugi, sploh pri tem virusu. V bistvu ideje, ki so zadaj za to nevarno zadevo, ki je do neke mere nevarna, do neke mere pa tudi ni. Konec koncev, če pogledamo, za koronavirusom mislim, da je do danes v Sloveniji umrlo 42 ljudi, lansko leto pri gripi jih je čez 100, tako da, glede na medijsko obravnavo vsega skupaj lahko potem gledamo, da v kolikor bo koronavirus premagan v Sloveniji, nihče več ne bo umiral, kajti prav vsako smrt pripišejo koronavirusu, če pa pogledamo po papirjih teh bolnikov, ki so umrli zaradi, bi rekel, koronavirusa pa vidimo, da je bila obolevnost z drugimi bolezenskimi znaki tista, ki je človeka spravila v grob in je v bistvu to samo en dodatek, ki pa bi lahko tudi navadna gripa enako storila. Paziti je treba, da ne bo to delovanje izgovor za ukinitev gotovinskega poslovanja, kajti to je ena od idej. Potem paziti je treba, da ne bo prišlo do odprave zasebnosti, da se bo pripeljalo do enega popolnega nadzora nad prebivalstvom in pa paziti moramo, da ne bo pripeljalo vse skupaj do uničevanja družin in pa sekanja družinskih vezi razen v okviru ožjih družin.  V Slovenski nacionalni stranki bomo podprli ta predlog sprememb in dopolnitev poslovnika. Ta opozorila, ki sem jih pa zdaj povedal, pa mislim, da bi bilo smiselno, da se jih čez nekaj časa pregleda, premisli in deluje na ta način, da se te slabe ideje ne dovolijo oziroma, da jih preprečimo.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine SDS bo predstavil Tomaž Lisec. Izvolite.

Hvala spoštovani podpredsednik za dano besedo. Kolegi in kolegice, vsem skupaj lep pozdrav!  V Poslanski skupini SDS pozdravljamo in podpiramo spremembe Poslovnika, ki so danes pred nami, torej da se vzpostavi pravna podlaga za seje Državnega zbora in delovnih teles na daljavo. Ob tem pa v Poslanski skupini SDS in upam, da tudi vsi tukaj prisotni upamo, da do tega sploh ne bo prišlo.   Če že, bo kdaj prišlo, upamo, da ne bo prišlo v naslednjih dnevnih, tednih ali mesecih zaradi tako imenovanega koronavirusa, ker vemo, kaj bi se potem zgodilo. Potem bi se moralo aktivirati 92. člen Ustave, kjer bi na koncu o vseh zadevah odločal predsednik Republike, tega pa si ne želimo in zato, v Poslanski skupini SDS upamo, da ste prejšnji teden dobronamerno razumeli nagovor predsednika Vlade, ki nas je opozoril, da trenutno Državni zbor, preko svojega Poslovnika nima mehanizmov, da bi v primeru naravnih ali drugih hujših nesreč, kakor je to sedaj zapisano v tem predlogu Poslovnika, lahko Državni zbor deloval, brez tega, da bi bilo ogroženo zdravje ali pa varnost poslancev. Zato v poslanski skupini, še enkrat, podpiramo in pozdravljamo ta predlog novele Poslovnika in menimo, da ima v drugem odstavku tega člena tudi dovolj veliko varovalko, da se tega ukrepa, torej, sprejemanja odgovornosti naših razprav in pa nenazadnje tudi naših sklepov, z sejami na daljavo, ne bi izkoriščalo, kajti, za obstoj teh izrednih okoliščin mora odločati kolegij, odločitev pa je sprejeta, če predlog podpirajo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo najmanj dve tretjini vseh poslancev v Državnem zboru. Skratka, če ste prej poslušali, pri prejšnjem zakonu, glede varovalke, je tukaj pri Poslovniku varovalka zelo velika. Ni večje večine v tem Državnem zboru, kot dvotretjinska večina vseh poslancev, da o posamezni zadevi odloča. Tudi v Poslanski skupini SDS imamo nekaj pomislekov, kako, v primeru, če sploh do tega pride, bo tehnično izgledalo to glasovanje, kljub temu, da v spremenjenem Poslovniku to deloma piše. Lahko se zgodi, da internetne povezave v Sloveniji ne delujejo, zaradi naravne ali druge hujše nesreče. Kaj potem? Kaj je z strokovnimi službami, ki so velikokrat nevidni člen delovanja Državnega zbora in na katerega prevečkrat pozabljamo in verjamem, da tudi v tem trenutku, vsaj toliko, kot nas je poslancev tukaj v dvorani, skrbi strokovnih sodelavcev v poslanskih skupinah ali pa v drugih delovnih telesih ali pa drugih službah Državnega zbora, skrbi, da mi lahko resno in pa kvalitetno opravljamo svoje delo. Tudi te zadeve, glede tega, kako glasovati, ali z glasovalnimi napravami ali z izrekanjem ali z dvigovanjem kartončkov ali na kak drug dogovorjen način, verjamemo, da ko bo, če bo, kdaj Državni zbor v to prisiljen, da se bomo, tako kot danes na odboru, soglasno in brez prevelikega tikanja politike, pametno odločili. Še enkrat, v Poslanski skupini SDS pozdravljamo to spremembo Poslovnika in upamo, da je sprejeta le za vsak slučaj, ki pa ga nikoli ne bomo mogli oziroma upali aktivirati, kajti to bi pomenilo še veliko večjo katastrofo, kot ta, v kateri smo sedaj, kajti, šlo bi za primer naravne ali druge hujše nesreče ali, če želite, če ljudje ne bomo vestno ravnali pri spopadanju z koronavirusom v naslednjih dneh, se lahko zgodi, da se tudi kakšnemu poslancu pripeti ta bolezen in če gre Državni zbor v karanteno, je onemogočeno redno delovanje Državnega zbora / znak za konec razprave/ in kot rečeno, potem moramo vse prepustiti v odločanje predsedniku Republike, tega pa si kot parlamentarna demokracija, upam da, ne bomo pustili dovoliti. Hvala.

Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavila Tina Heferle. Izvolite.

Hvala, gospod podpredsednik. V Poslanski skupini LMŠ smo mnenja, da je sprememba Poslovnika, ki jo obravnavamo in sprejemamo danes, smiselna. Smiselna je predvsem iz razloga, da zavarujemo položaj Državnega zbora, kot institucijo in zakonodajno telo, tudi v primeru, ko le ta, zaradi nekih izjemnih okoliščin, ne bi mogel delovati na ustaljen način. Sprememba Poslovnika nam je po eni strani narekovala situacijo, v kateri smo se znašli zaradi epidemije Covid-19, po drugi strani pa smo z obravnavo spremembe Poslovnika pohiteli mimo vseh poslovniških rokov tudi zaradi ne tako tihih in neočitnih opozoril predsednika vlade, ko je prejšnji teden naznanil, da je Vlada Republike Slovenije že razpravljala o predlogu, da se pooblastila Državnega zbora prenese na vlado. Nad slednjim smo izrazili ogorčenje že prejšnji teden in ga izražamo tudi danes.  Sicer pa predlog sprememb, ki ga je pripravila koalicija, smo v poslanski skupini LMŠ poskušali nadgraditi s predlogom amandmaja, ki bi v luči ciljev in namena, ki jih je predlagatelj opredelil v svojem predlogu, bolj določno opredelil situacije, v katerih bi bil sklic seje na daljavo dopusten. Na ta način smo želeli še dodatno zavarovati potencialno preširoko rabo novega instituta seje na daljavo, sledili pa smo tudi Zakonodajno-pravni službi, ki je prav tako izrazila pomisleke glede preširoke dikcije v tem členu. V luči našega opozorila je bila tekom razprave na Komisiji za poslovnik doseženo soglasje, da se ta člen vendarle zoži in veseli nas, da smo s konstruktivno razpravo skupaj s koalicijskimi poslanci dosegli soglasje za popravek tega člena, ki je smiselno sledil našemu predlogu amandmaja.  Nenazadnje, v poslanski skupini LMŠ smo ves čas zagovarjali tudi to, da morajo biti razlogi za sklic seje na daljavo utemeljeni in da se morajo ugotavljati za vsako posamično sejo posebej. Temu predlagane spremembe poslovnika sledijo in upamo, da se bodo določbe, ki govorijo o teh varovalkah, tudi dosledno spoštovale, ko in če bo prišlo do njihove uporabe. Enako nas je prepričala ureditev z glasovanjem na kolegiju z dvotretjinsko večino predstavnikov poslanskih skupin. Tako, da ti dve varovalki sta za nas nek porok, da ta trenutek zaupamo, da se bo nova ureditev sej na daljavo uporabljala v res izjemnih okoliščinah in le takrat, ko bo to sorazmeren in nujno potreben ukrep za zagotavljanje nemotenega in polno operativnega delovanja Državnega zbora.  V poslanski skupini LMŠ smo aktivno in konstruktivno sodelovali pri pripravi spremembi in dopolnitev poslovnika Državnega zbora, vse za to, da bo tudi v času epidemije, če bo to seveda potrebno, Državni zbor lahko nemoteno deloval. Predlagane spremembe poslovnika bomo zato soglasno podprli.

Hvala lepa.  Stališča poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Matjaž Han. Izvolite.

Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi.  Najprej, na začetku, zelo jasno: če nebi bili v tem stanju, da nebi bilo razglašene epidemije, Socialni demokrati nebi nikdar na takšen način spreminjali poslovnik, ne časovno in ne vsebinsko. Vendar pa smo. S tem predlogom sprememb in dopolnitev poslovnika Državnega zbora se v bistvu uvaja in podrobneje ureja dodatna možnost delovanja Državnega zbora, in sicer s pomočjo izvedbe seje na daljavo.  Pri tovrstnih sejah je predvideno, da bi del poslancev s pomočjo tehnologije, informacijske, ki omogoča razpravo in glasovanje, na seji sodelovalo izven sedeža tega Državnega zbora. V katerih primerih bi lahko prišlo do takšne seje? Podana mora biti takšna izredna okoliščina, da seje v Državnem zboru ali izven sedeža Državnega zbora v bistvu ni mogoče sklicati. Gre torej za takšno izredno okoliščini kot je hujša naravna nesreča ali pa zelo hitro, nenadzorovano širjenje nevarne oblike bolezenske okužbe. Upam, da do takih skrajnih okoliščin ne bo prišlo in sej na daljavo sploh ne bomo imeli. Socialni demokrati bomo tu zasledovali usmeritev, da se Državni zbor in njegova delovna telesa morajo primerno sestajati v za to primernih prostorih, najsi bo na sedežu Državnega zbora ali pa izven njega. Sej na daljavo si enostavno ne želimo, zato je ta oblika delovanja za nas skrajna možnost, ki bi jo uveljavili le v primeru, da druge možnosti nebi bilo in bi bili tako praktično soočeni z nujnostjo razglasitve izrednega stanja. Ob razglasitvi izrednega stanja pa vemo, da je Državni zbor dejansko suspendiran iz odločanja. Tega si seveda absolutno ne želimo. Predlagane rešitve Poslovnika predvidevajo, da se za vsako izvedbo seje Državnega zbora ali njegovega delovnega telesa na daljavo odloča Kolegij predsednika Državnega zbora in sicer s podporo vodij poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo najmanj dve tretjini vseh poslancev v Državnem zboru. V stranki smo prepričani, da takšnih sej ne more biti, če gre za bolezen posameznega poslanca ali nekaj njih, temveč bi sejo na daljavo upravičili v primeru strokovno utemeljene odločitve pristojnega organa, da mora večje število poslancev ali pa kar celotna poslanska skupina zaradi preventivnih zdravstvenih razlogov ostati v izolaciji in fizično ne sme ali ne more priti v Državni zbor. Zato bomo pred vsakim odločanjem na Kolegiju predsednika Državnega zbora o morebitni izvedbi seje Državnega zbora na daljavo Socialni demokrati dane okoliščine presojali relativno strogo, vendar tudi realno. Zavedamo se tudi povsem legitimnih opozoril, da seja Državnega zbora na daljavo ne bo omogočala vsem poslankam in poslancem enakih možnosti sodelovanja na seji. Tisti poslanci in poslanke, ki bodo na seje Državnega zbora ali seje delovnega telesa sodelovali preko informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, bodo nedvomno v slabšem položaju v primerjavi s tistimi, ki bodo na seji sodelovali v prostorih Državnega zbora, vendar to… Potem je to nek zakup. Zagotovo pa bo morebitna seja na daljavo predstavljala tudi precejšen izvedbeni izziv, ne le v tehničnem smislu, temveč tudi pri doslednem spoštovanju ustavnih in poslovniških določil zlasti, ko gre za vprašanje dopustnega poseganja v izvajanje poslanskega mandata. Vendar kot sem že rekel, za to bo za vsako sejo posebej Kolegij odločal realno strokovno in brez političnih pritiskov. Tako da mi bomo ta Poslovnik oziroma to spremembo Poslovnika podprli in upali, da ga nikdar, teh členov ne bomo aktivirali. Hvala lepa.

Hvala lepa. Gospa Mateja Udovč bo predstavila stališče Poslanske skupine SMC. Izvolite.

Spoštovani! V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo Predlog sprememb in dopolnitve Poslovnika Državnega zbora podprli. S spremembami se bo zagotovilo neprekinjeno opravljanje poslanskih nalog in ohranilo aktivno parlamentarno dejavnost tudi v času epidemije Covid-19. Prav tako menimo, da moramo slediti pozivu predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija, da morajo parlamenti ostati in da nihče ne sme imeti te pandemije zato, da spodkopava naše svoboščine. Le tako bo demokracija tudi po koncu epidemije ostala neokrnjena. V poslanski skupini bomo zato podprli vsakršno spremembo pravnih predpisov, ki bo omogočila aktivnost Državnega zbora do konca te epidemije. Nikakor ne pristajamo na uvedbo izrednih razmer in ne želimo poigravanja s scenarijem na njihovo uvedbo kot smo jim priča v soseščini. Ta dogajanja je ostro obsodila tudi Evropska komisija in 16 držav članic Evropske unije. Slovenije med njimi na žalost ni. Po naši oceni imamo tudi brez razglasitve izrednih razmer na voljo vsa potrebna orodja oziroma pravne podlage za soočanje z epidemijo koronavirusa. Zakon o nalezljivih boleznih že sedaj dopušča omejitve nekaterih z Ustavo varovanih pravic, kot je svoboda gibanja, omejitev gibanja na občino bivališča, uvedba izolacije ali karantene, pravica do zbiranja, prepoved zbiranja več kot 5 oseb na javnih površinah in podobno. Teh izrednih razmer, ki sedaj trajajo zaradi epidemije koronavirusa namreč ne moremo enačiti z izrednim stanjem, ki bi ga lahko predlagala Vlada, sprejme pa Državni zbor. Razglasitev izrednega stanja je skrajni ukrep, ki se ga uporabi v primeru, ko bi bil v celoti ogrožen obstoj države in vseh njenih družbenih podsistemov. Predlagane spremembe in dopolnitve poslovnika so ukrep s katerim se lahko v takšnih izrednih okoliščinah kot je epidemija Covid-19 določi organizacija in način dela, ki bo omogočil nemoteno delovanje Državnega zbora. Tako bodo lahko seje Državnega zbora in delovnih teles potekale tudi na daljavo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Državni zbor mora svoje pristojnosti izvajati po pravilih, ki so določene v Ustavi in Poslovniku. Veljavni poslovnik pa nima posebno določb o sejah na daljavo ali   (nadaljevanje) oddaljenem glasovanju. Veljavne določbe Poslovnika zahtevajo fizično navzočnost in glasovanje tako na sejah delovnih teles kot tudi na plenarnih sejah. Pri tem želimo opozoriti, da je Državni zbor edino predstavniško telo v državi, ki v svojem Poslovniku nima predvidene možnosti odločanja na dopisnih sejah. Slednje določbe imajo v Poslovniku Državnega sveta in občinskih svetov. Občinski sveti ravno v tem času na dopisnih sejah sprejemajo tako izredne ukrepe za spopadanje z epidemijo korona virusa kot tudi odločajo o tekočih zadevah. Možnost odločanja na dopisnih sejah ima tudi izvršna veja oblasti torej Vlada, ki pogosto uporablja ta način sprejemanja odločitev in to ne glede na dane okoliščine oziroma razmere. Kljub omenjenim možnostim pa se predsednik Državnega zbora ni odločil za uvedbo instituta dopisne seje. Aktualni predlog sledi vzoru Evropskega parlamenta, ki je 26. 3. 2020 z glasovanjem na daljavo potrdil tri izredne ukrepe o boju proti pandemiji korona virus. Zakaj? Zato, ker dopisna seja ne omogoča neoviranje in svobodne razprave in bi tudi preveč posegla v temeljna pravila zakonodajnega postopka. S tem bi do neke mere okrnila visoke demokratične standarde. Poleg tega pa omogoča tudi sodelovanje ključnih deležnikov v zakonodajnem postopku. V Poslanski skupini Stranke modernega centra menimo, da je predsednik Državnega zbora podal najboljšo možno rešitev, ki sledi temeljnim načelom parlamentarizma, zato bomo predlog podprli. Hkrati pa opozarjamo, da so v okviru obravnave tega predloga v tujih primerjalnih ureditvah zasledili, da imajo nekatere države predvideno zgolj glasovanje na daljave za primer nosečnosti, porodniškega ali očetovskega dopusta ali resne bolezni, ki poslancu preprečuje udeležbo na sejah. Glede na to, da je Državni zbor v tem mandatu sprejel Zakon o Državnem zboru / znak za konec razprave/ in da se je takrat odločil, da v zakonu ne bo urejal omenjenih primerov bi veljalo razmisliti o tem, da po koncu te epidemije v Poslovniku pristopimo tudi k reševanju te problematike. Seveda obstaja tudi možnost nadomeščanja poslank oziroma poslancev v času trajanja teh osebnih okoliščin kot se je prvotno razmišljalo.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Kot zadnji bo stališče Poslanske skupine Levica predstavil gospod Luka Mesec.  Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav.  Čez vikend je imela na portalu MMC RTV Slovenija intervju dr. Ihan, ki je rekel: »Protivirusnih ukrepov ne bomo preprosto stresli iz sebe kot se pes otrese vode, ko priplava na obalo.« S tem citatom se strinjam dvakrat. Prvič v zdravstvenem smislu, ker je jasno, da virus po karanteni ne bo izginil, ne bo izginil v treh, štirih tednih, ampak bo še kar nekaj časa z nami in kot poudarja gospod Ihan se bomo morali navaditi na življenje z njim. In to, da se ukrepov, ki jih sprejemamo v krizi ne bomo stresli iz sebe kot se pes otrese vode, ko priplava na obalo velja tudi v političnem smislu. Ukrepi, ki jih sedaj sprejemamo bodo z nami in bodo z nami ostali. Ukrepi, ki jih oziroma spremembe Poslovnika, o katerih bomo odločali takoj po mojem stališču bodo namreč zapisane v ta Anderličev poslovnik, 18 let star dokument, sprejet leta 2002 in ne bodo veljale samo za to krizo, ampak bodo vejale v naprej. Zato smo v Levici tako na kolegiju kot danes na odboru, na Komisiji za poslovnik zelo jasno opozarjali, da je treba stvari jasno določiti, jasno zapisati in jasno omejiti kdaj je dopustna njihova uporaba. Namreč parlament, ko se bo sestajal na teh dopisnih sejah, ki se bodo sedaj omogočile bo deloval v zelo okrnjenem smislu. Na sejah delovnih teles ne bo mogla sodelovati strokovna javnost, ne bo mogla sodelovati zainteresirana javnost, poslanci, ki niso člani delovnih teles ne bodo mogli tam razpravljati. Poslancem se odvzema pravica, da ena petina poslancev nasprotujem odločitvam kolegija, opozicija ne bo mogla sklicevati sej, ker se bodo lahko obravnavale samo tiste stvari, ki so na plenarni seji Državnega zbora in tako naprej. Skratka, zelo jasno je treba napisati kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko to uporablja pri čemer je bila naša glavna kritika in amandma, ki smo ga predlagali, da to ne more veljati tako na splošno kot je predlagatelj predlagal sprva. Pisalo je namreč, citiram: »Da se lahko seje na daljavo skličejo v primeru naravne ali druge hujše nesreče ali drugih izrednih okoliščin, pri čemer ni jasno, kaj je druga izredna okoliščina ali hujša nesreča in da je treba to zelo jasno omejiti. Naš predlog je bil, da se zelo striktno napiše na epidemijo. No, predlagatelj mi je odgovoril, da so to teorije zarote, čeprav jaz nisem nikomur nikakršnih nakan potikal, samo rekel sem, da so stvari preveč nedefinirane in da puščajo odprte možnosti, preveč odprte možnosti, da bi bilo katera dvotretjinska koalicija v Državnem zboru lahko take določbe izigravala. To je bilo moje opozorilo. No, ko se je kamera ugasnila pa se je izkazalo, da to opozorilo ni bilo tako ne na mestu. Eden od poslancev od vlagajoče koalicije je, ko smo brez kamer in mikrofonov usklajevali dikcijo in se pogovarjali, ali tisto določbo in drugih izrednih okoliščin brišemo – rekel: »Ampak kaj pa, če pred parlamentom protestira 20 tisoč ljudi?« Ne, se pravi to je tudi druga izredna okoliščina, po kateri naj bi očitno poslanci lahko ostali doma in s kavča odločali, kje bodo vzeli 100 milijonov, kje bodo zrezali socialno državo ali pa kako bodo omejili svoboščine in pravice. Glejte, me čudi, da sem jaz v položaju, kjer moram konzervativce učiti o odgovornosti, ampak tako je kot je rekel Nassim Taleb: »Če niste pri stvari na način, da ste pripravljeni tvegati svojo lastno kožo, potem ne biti v tej stvari. Če sprejemate odločitve, ki prizadenejo druge ljudi, pa se niste pripravljeni soočiti s posledicami, ne zadostite minimalnemu moralnemu imperativu odgovornosti.« Ne morete vi doma s kavča odločati o tem, kam bo šlo 100 milijonov evrov, medtem ko je na Trgu republike 20 tisoč ljudi, ki so očitno nezadovoljni s takim ukrepom. To je skregano s kakršnokoli logiko odgovornosti in veseli me, da je bila zdaj vsaj ta druga dikcija, se pravi ali drugih izrednih okoliščin zbrisana na pritiske opozicije, ampak stvar ostaja še vedno precej nedorečena, zato se bomo v Levici ob tem glasovanju vzdržali.

Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev Poslovnika niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo. Odločanje o predlogu sprememb in dopolnitev Poslovnika bomo nadaljevali takoj po končanem glasovanju o 1. točki. S tem prekinjam to točko. Torej z glasovanji bomo začeli čez 5 minut ob 18.03. Gremo glasovat, okej. Dobro, nadaljujemo. Želja je bila pet minut pavze, ampak ni problema, bomo nadaljevali. Prehajamo na… samo malo. Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Obveščam vas, da bomo glasovali najprej o 1., nato o 2. točki. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda – druga obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, v okviru nujnega postopka. Nadaljujemo z odločanjem o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi predloga vloženega amandmaja z dne 7. 4. 2020. Preden preidemo na odločanje vas obveščam, da bo amandma v skladu s petim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije sprejet, če bosta zanj glasovali dve tretjini navzočih poslank in poslancev. Prehajamo na odločanje o amandmaju Poslanske skupine LMŠ k 2. členu.     (nadaljevanje) Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 34, proti 48. (Za ja glasovalo 34.) (Proti 48.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Končali smo z glasovanjem o amandmaju in z drugo obravnavo predloga zakona.  Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona. Nisem obveščen, da bi bil predlog zakona neusklajen. Obveščam vas, da bo v skladu s petim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije zakon sprejet, če bosta zanj glasovali dve tretjini navzočih poslank in poslancev.  Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti 8. (Za ja glasovalo 66.) (Proti 8.) Ugotavljam, da je zakon sprejet.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo predloga sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora v okviru skrajšanega postopka.  Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenem predlogu sprememb in dopolnitev Poslovnika niso bili vloženi prehajamo na odločanje. Prav tako nisem bil obveščen, da bi bil predlog neusklajen. Ob tem vas želim opozoriti, da morata skladno s 94. členom Ustave Republike Slovenije za sprejem sprememb in dopolnitev Poslovnika glasovati dve tretjini navzočih poslancev.  Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče. (Za ja glasovalo 79.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da so spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega zbora sprejete.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SLEPA O IZVAJANJU IZJEMNIH POOBLASTIL SLOVDENSKE VOJSKE PRI ŠIRŠEM VAROVANJU DRŽAVNE MEJE. V zvezi s to točko poslanske skupine SDS, SMC, NSi in Desus predlagajo, da se na podlagi prvega odstavka 74. člena Poslovnika Državnega zbora razprava o predlogu sklepa preloži na eno od naslednjih sej zbora. Želi besedo predstavnik predlagatelja? Ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ja. Kolega Matej T. Vatovec za Poslansko skupino Levica.

Najlepša hvala, predsednik.  V Levici ocenjujemo ta predlog kot najmanj nenavaden, če naj tako rečem. Glede na to, kakšne so določbe Poslovnika in tudi parlamentarna praksa, ki se je izoblikovala v teh skoraj dveh desetletjih je jasno, da bi danes morali opraviti zgolj seznanitev s stališči poslanskih skupin glede predloga sklepa, ki ga je predlagala Vlada, ker je matični odbor ta predlog sklepa zavrnil. Tako da ne razumem tega manevriranja vladajoče koalicije s premikanjem te seje. Jaz mislim, da je zgodba s sporno podelitvijo policijskih pooblastil vojski, za katero nimate dvotretjinske večine v tem državnem zboru zaenkrat nepotrebna. To zgodbo lahko danes zaključimo, pač ne bomo glasovali, to ste že sami takoj dali na dnevni red. Mislim, da tudi razprava ne bi smela biti potrebna oziroma dovoljena pri tej seznanitvi. Nenazadnje pač, če je matično delovno telo zavrnilo predlog, potem se Državni zbor seznanja s tem, da je postopek končan. Tako da s tega vidika bi mogoče prosil tu pojasnilo koalicijskih strank, zakaj ta predlog za prestavitev. Ne vem, ali računate na to, da boste še nekako skušali izobiti določbe Poslovnika in v nadaljevanju obravnave te točke izsiliti to, da bomo glasovali o tem, čeprav je jasno po Poslovniku in po parlamentarni praksi, da pač tega glasovanja ne more biti ali pa pač ne želite preveč oziroma izgubiti še malo, bom rekel, life time za to temo danes in ga raje prestaviti na nek drug termin. Jaz tu ne vidim nobenega utemeljenega razloga, da se ta točka prestavi oziroma premakne  (Nadaljevanje): na nek kasnejši čas. Bi pa želel neko jasno obrazložitev predlagateljev, zakaj je predlagan ta premik oziroma prestavitev.

Hvala.  Besedo ima kolega Brane Golubović v imenu Poslanske skupine LMŠ.

Hvala lepa.  V Poslanski skupini LMŠ nas resnično preseneča, da koalicija predlaga preložitev razprave o nečem, ker glede na odločitev Odbora za obrambo sploh ne obstaja več in je zakonodajni postopek o tej zadevi končan, saj sklep ni bil izglasovan. Se pravi, nas ta preložitev resnično preseneča. Če pa parafraziram predsednika Vlade, nismo zamrznili na koalicijski vesoljski ladji in nobenega razloga ni, da aktivacija 37.a člena, ki je bila v tem hipu nepotrebna, zagotovo pa pomanjkljivo argumentirana, ne bi končali danes.  Hvala.

Hvala.  Kolega Matjaž Han, v imenu poslanske skupine.

Hvala lepa.  Zdaj, dragi moji, koalicija. Ta molk oziroma boste čisto tiho zakaj ste ta manever naredili, ima nek svoj namen. Dejstvo pa je, da hvala bogu imamo v tem Državnem zboru Poslovnik, katerega ne glede na to kakšno večino ima katera koalicija ali opozicija, ga moramo spoštovati, vsaj zjutraj smo se tako strinjali. In ta Poslovnik, vem kakšne namene imate, vam ta manever ne omogoča. Dejstvo je samo to, da ste si izdali 15-dnevni rok, ki je pomemben za sklic nujne seje, ste se ga s to preložitvijo samo podaljšali. Mi moramo to sejo končati, končamo jo pa samo na tak način, da mora vsaka poslanska skupina povedati svoje stališče in je seja končana. Že to, da imamo razpravo, je discutable o tej točki. Seveda imate potem možnost znova in znova in znova vlagati zakonodajo, ampak preden jo ne zaključimo te točke dnevnega reda, nove seje ne morete začeti. In zdaj, kaj se bo naredilo, glede na to, da imamo epidemijo in glede na to, da se svet podira, vsaj tako razlagate, bomo morali še enkrat priti v ta Državni zbor in še enkrat govoriti o tem 37.a členu in ne glasovati, ker jaz si drugače ne znam predstavljati Poslovnik in ga tudi ne mislim kršiti, ne glede na to, da imamo epidemijo sklicano.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Še kdo? (Ne.) Zaključujem razpravo o predlogu za preložitev.  Prehajamo na odločanje o predlogu, da se razprava o predlogu sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje preloži na eno od naslednjih sej zbora. Glasujemo.  Ni postopkovno. Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Glasujemo.  Kolega Vatovec, najprej postopkovno.

Spoštovani predsednik, na tistem sedežu imaš eno odgovornost in to je to, da skrbiš za to, da se do potankosti upošteva določbe Poslovnika. Tako kot, v bistvu smo vsi trije predstavniki opozicijskih poslanskih skupin izpostavili, obstaja neko resno teptanje tega Poslovnika danes. Kot rečeno, že to, da bi imeli razpravo, je nenavadno. Odbor se je, mislim, da zgodil v približno osmih urah potem, ko je Vlada predlagala ta sklep, morali smo hiteti, zdaj pa podaljšujete samo razpravo o nečem o čemer ne bomo glasovali za nek nedoločen čas. Poslanske skupine koalicije se strinjajo za podaljšanje izven poslovniškega roka. S tem po eni strani nas spravljate v bistvu v ta prostor po nepotrebne, še enkrat, zato da bomo razpravljali v prazno, po drugi strani je pa to skregano s parlamentarno prakso in s poslovniškimi določbami. In še vedno nismo dobili nobenega utemeljenega, nobene utemeljene obrazložitve zakaj koalicijske stranke predlagajo to preložitev. Mislim, tudi predlog za preložitev ni obrazložen, piše samo po katerem členu, in da pač se strinjate s to preložitev, tako da, mislim jaz se absolutno ne strinjam, bi pa zahteval tudi za javnost neko obrazložitev s strani koalicije, zakaj se predlaga o neki stvari, ki je praktično brezpredmetna, s katero se moramo zgolj seznanit, ta preložitev.

Še kdo proceduralno? (Da.) Kolega Han, ja.

Predsednik.

Upam, da se ne podvajajo…

Ne, ne bom, ne, ne… Samo, če mi mogoče prebereš, kateri člen v Poslovniku ti daje možnost, da glasujemo o, v bistvu, o vašem predlogu? Jaz se strinjam, da imate vi možnost, sklicatelji, kadarkoli umaknit točko iz dnevnega reda, zdaj bi pa prosil, zakaj moramo o tem glasovat? Preprosto je ugotovitev, da se točka odmakne, samo člen Poslovnika, če glasujemo, če ga ima, se bom opravičil in glasoval proti.

Ja… Vam bom povedal no, da se res ne bomo podvajali… Glejte, vam bom prebral, cel člen – 74. člen Poslovnika: »Predsedujoči, poslanska skupina, predlagatelj ali Vlada – kadar ni predlagatelj – lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Preložitev zadeve, ki je bila na dnevni red uvrščena v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega Poslovnika na eno naslednjih sej lahko predlaga le poslanska skupina, na predlog katere je bila zadeva uvrščena na dnevni red. O takem predlogu odloči Državni zbor po postopku, določenem v desetem odstavku 64. člena Poslovnika.« Skratka, mi bomo o tem odločali in o tem ni debate. Seveda pa, eni boste za, eni bojo proti… Želi še kdo besedo? (Da.) Ja… Kolegica Divjak.

Spoštovani gospod predsednik, kaj lahko malo več energije prosim date v govorjenje, jaz vas nič ne slišim. Hvala. / smeh/ / oglašanje iz dvorane/

Zdaj… Še kolega Trček.

Hvala za besedo. Bom delno zlorabil postopkovno – naš ključni problem in izziv je stanje v DSO-jih – domovih starejših občanov – s tem bi se moral ukvarjat, vi boste pa tu podaljševali lov na čarovnice, sram vas bodi.

Hvala lepa. Vidim, da se domišljija nekje, pri vsakem zaključi in da nimamo več nekih proceduralnih predlogov, kajne? / oglašanje iz dvorane/ Ne slišite dobro? Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 35. (Za je glasovalo 51.) (Proti 35.) Ugotavljam, da je predlog sprejet, zato bo Državni zbor razpravo o predlogu sklepa opravil na eni izmed naslednjih sej. S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda in 34. izredno sejo zbora.