Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

37. izredna seja

Državni zbor

7. 5. 2020
podatki objavljeni: 7. 5. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! /oglašanje iz dvorane/… Kolegi, še pozdravil vas nisem, sem dobil prvo proceduralno …
Predsednik, nimamo še kartic, samo jaz jo imam. Ne vem, zakaj. Zdaj so šli iskat kartice, ker smo mislili, da imamo vsi od SD kartice …
Okej. Prekinjam sejo za petnajst minut, da se še to uredi. Deset minut. 12.10 nadaljujemo.
Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!   Začenjam 37. izredno sejo Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti poslanca Ferenc Horváth in Samo Bevk od 14. ure dalje.   Na sejo sem vabil predstavnike Vlade k obema točkama. Vse prisotne lepo pozdravljam!    Prehajamo na določitev dnevnega reda 37. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 7. maja 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Preden pa pridemo na odločanje, pa je prvo postopkovno.   Kolega Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči. Postopkovno v Levici predlagamo, da se z dnevnega reda umakne 2. točka, to je poročilo vlade Janeza Janše, ki ugotavlja, da vlada Janeza Janše ni ničesar kriva. Govorim seveda o nabavah zaščitne opreme, o vsem, kar se je dogajalo na Zavodu za blagovne rezerve. K tej točki je namreč priložen sklep, ki je nezakonit. S tem sklepom vlada Janeza Janše želi za sokrivega pri zagotavljanju provizij svojim prijateljskem dobaviteljem narediti Državni zbor in za te svoje svinjarije, za organiziran kriminal pridobiti podporo Državnega zbora. Temu v Levico ostro nasprotujemo.  Na naši strani so tudi postopkovni okviri za to točko. Gradivo, torej poročilo in sklep, je bilo vloženo v napačno proceduro in pospremljeno, kot že rečeno, s sklepom, ki je protizakonit; je tudi protiustaven, tudi proti Poslovniku Državnega zbora je bil na Odboru za gospodarstvo. Provizije pod vlado Janeza Janše očitno vsakokrat gredo v nebo. Tokrat je točka, kjer se te provizije meljejo, zaščitna oprema. Namesto da bi se Vlada pokesala za svojo napako, ko je ignorirala vse pozive k neposredni nabavi zaščitne opreme, sedaj provizije brani z lažmi. Očitno je, da Vladi ni prva prioriteta zaščita zdravja državljank in državljanov, ni prva prioriteta ohranitev državnega proračuna in racionalna raba javnih financ, ampak provizije za dobaviteljske prijatelje. In potem smo lahko poskušali naslednjo sago laži.  Najprej je ministrstvo za gospodarstvo trdilo, da opreme ne more neposredno uvažati, zato ker nima zakonske podlage. Se je izkazalo, da zakonski členi, na katere se ministrstvo za gospodarstvo sklicuje, v slovenski zakonodaji sploh ne obstajajo, kar je potrdilo tudi Računsko sodišče. Nato so dejali, da zaščitne opreme ne moremo uvažati neposredno, ker proizvodnja podjetja na Kitajskem zahtevajo stoodstotne avanse. Ampak, zakaj je potem pod vlado Janeza Janše stoodstotne avanse dobil vsak dobavitelj, če je bil le povezan s pravilno politično stranko? Nazadnje provizije vlada Janeza Janše brani z lažmi, kako država Slovenija ni imela kapacitet za izpeljavo neposrednih nabav. Ampak vsaka druga država, ki se je teh neposrednih nabav poslužila, je za to uporabila svojo diplomatsko mrežo; uspešno bi to lahko storila tudi Republika Slovenija.   Iz vseh navedenih razlogov, predsedujoči, mislim, da morate z dnevnega reda umakniti 2. točko in umakniti sklep, ki je nelegalen, tudi protiustaven in tudi proti Poslovniku Državnega zbora.
Spoštovani kolega Kordiš, mislim, da vi poznate poslovnik toliko, da veste, da tega ne morem narediti. Da je bila ta točka na sklic izredne seje uvrščena na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev in nam poslovnik pač ne omogoča, da bi jo umaknili z dnevnega reda na način, kot vi to želite. Predlagam pa, glede na to, da verjamem, da se bo tudi v četrtek, ko bomo obravnavali 2. točko, razprava verjetno precej razplamtela, da se izogibate očitkom o tem na način, da se koga obtožuje, da je kriminalec in podobno, ker vam ne morem zagotavljati, da boste, če vas bo kdo tožil, zaščiteni pred sodiščem, če se boste posluževali pač takšnega besednjaka.   Kolega, poglejte, povsem dobronamerno: svoboda govora velja, ampak če nekomu rečeš, da je kriminalec in da krade, se moraš zavedati tudi vseh konsekvenc, ki jih bo morda tisti potegnil za seboj.   Kolega Kordiš ima prvi besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Očitno v tej državi lahko počneš vse, če obvladuješ sodnijo in policijsko vertikalo. Ni naključje, da je vlada Janeza Janše za eno izmed svojih prioritet postavila, morda kar na prvo mesto, ravno obvladovanje policijske vertikale. Najprej so zamenjali prvega moža na policiji s svojim človekom, nato so enako naredili na mestu prvega kriminalista in pohod po represivnih aparatih zaključili z menjavo vodje Nacionalnega preiskovalnega urada. Sočasno je sodišče ugotovilo, da lahko Janez Janša po Twitterju žali novinarke s kurbami, pa je to popolnoma nekaj razsvetljenskega. Očitno. Sedaj pa predsedujoči …
Ne zlorabljati proceduralnega predloga!
Predsedujoči, meni grozite s pregonom, zato ker namenski odločitvi vlade Janeza Janše za provizije za prijateljska podjetja rečete to, kar je organizirani kriminal. Predsedujoči, nesprejemljivo! Enako, kot je nesprejemljiva 2. točka dnevnega reda za današnjo sejo in sklep. Vemo, kdo je pritiskal na Zavod za blagovne rezerve. Omenjajo se imena tudi poslancev Slovenske demokratske stranke, omenjena je Alenka Jeraj …
Kakšen je vaš proceduralni predlog?
… Jelka Godec in drugi politiki iz kroga slovenske desnice, Matej Tonin, njegova mama in vse ostalo. Skratka, provizije v nebo. Da zaščiti ta organizirani kriminal, je vlada Janeza Janše …
Kakšen je vaš proceduralni predlog?
… – zaključujem, predsedujoči – priobčila poročilo, v katerem ugotavlja, da vlada Janeza Janše ni nič kriva. To poročilo je v resnici propagandni pamflet. V njem je zelo veliko laži in neresnic pa zelo malo dejstev. Da pridobi podporo Državnega zbora za ta svoj organizirani kriminal, je poročilo v parlamentarno proceduro vložila po napačnemu postopku in zraven na ta napačni postopek nalimala sklep, ki je nezakonit, kot smo lahko slišali na seji Odbora za gospodarstvo tudi s strani Zakonodajno-pravne službe še, da je neustaven in da gre proti Poslovniku Državnega zbora. Ta postopek bi se moral ustaviti že takrat in tam. Sploh ne bi smel v nadaljnjo obravnavo, kaj šele, da ga danes obravnavamo po tej celi proceduri še na seji Državnega zbora.  Lahko točko prekinemo, umaknemo in naj, zaradi mene, Vlada znova vloži samo poročilo v obravnavo, ampak po pravilnem postopku, s katerim se Državni zbor seznani, ne pa, da Vladi nameni še dodatno podporo. Na tak način mi ne branimo samo osnov parlamentarne demokracije, ampak branimo tudi integriteto te institucije, ki je na udaru in pod vprašanjem že najmanj en mesec in pol. Hvala.
Kolega Kordiš, ne branite integritete te institucije, to je sedaj druga zloraba poslovnika. Omenil sem vam, zakaj te točke ne morem umakniti z dnevnega reda.   Kolegica Tomić.
Moj proceduralni predlog, spoštovani, spoštovani, prvi med enakimi, predsednik tega parlamenta gospod Igor Zorčič, je, da se opravičite poslancu, ki mu grozite, da če ga bo kdo tožil, da ne bo imel imunitete.  Ta državni zbor je hiša demokracije, kjer lahko vsak poslanec nemoteno razpravlja in predstavlja svoje mnenje in mnenje svojih volivcev. Tam kolega Pojbič maha, ki ste ga pa vzeli v bran, ko je grozil levim poslancem, ki je odkrito grozil na Twitterju – in na Facebooku nam grozijo – in takrat rečete, da morate ščiti integriteto Državnega zbora. Kakšna integriteta pa je to, da se postavljate ostro na stran skrajno desne vlade, kateri pripadate, in tako delate s poslanci opozicije, da ne smemo danes v svobodni Evropi – upam, da še zaenkrat – znotraj parlamenta razpravljati in opozarjati na nepravilnosti. Kako bomo ohranili sploh še kaj vere v to integriteto, o katerih vi govorite, če se tako odločno postavljate na eno stran, pa ne bom rekla zdaj, ali je napačna ali je pravilna, vendar, dokler ta državni zbor ima še svojo funkcijo in dokler še lahko tukaj soočamo mnenja, do takrat si ne smete dovoliti, da jemljete poslansko imuniteto za razpravo tukaj znotraj. Ko boste to naredili, potem pa res ne vem, kam smo padli.  Zato je moj proceduralni predlog, da se poslancem opravičite in da se vzdržite takšnih sodb, kaj je za na sodišče in kaj ne, in celo prejudicirate, pa ste pravnik po poklicu, kako bo to sodišče presodilo v takem primeru. Oprostite, nedopustno in res sramota za ta državni zbor. Upam, da se boste opravičili, nikoli več ponovili česa takega, kajti to je pa res precedens. Hvala.
Kolegica Tomić, hvala za ta proceduralni, ki to ni bil.  Če ste me pozorno poslušali, nisem nikomur grozil, apeliram pa na vse poslance, vse poslanke in poslance v Državnem zboru, da se vzdržijo besednjaka, ki nekoga obtožuje nekega kaznivega dejanja na način, kot sem omenil, da ga imenu kriminalec ali karkoli podobnega. / oglašanje iz dvorane/ Kriminal seveda ni dovoljen, ampak, gre čisto za en nivo razprave, zdaj pa razumite, kakor želite.  Kolegica Heferle, pa potem Trček, Sukič.  Proceduralno.
Hvala, gospod predsednik.  Podala bom zelo jasno postopkovni predlog, in sicer v skladu s 73. členom, četrtim odstavkom. Pa bom najprej obrazložila.  Petkov Odbor za gospodarstvo je bil seveda sklican popolnoma napačno. Poročilo, ki naj bi ga obravnavali in smo ga obravnavali, je bilo v naš sistem zavedeno kot akt, kar seveda pomeni celotno postopanje Državnega zbora zelo drugačno, kot je to predvideno za poročila, s katerimi se Državni zbor samo seznani.  Na odboru je bilo rečeno, da je prišlo do napake pri zavedbi tega akta in da zaradi te napake pač obravnavamo to poročilo kot akt. To ni izgovor, da se kršijo poslovniška določila, ker potemtakem bi lahko Vlada neko poročilo vložila v Državni zbor kot zakon, pa bi ga obravnavali – kaj? V treh stopnjah, tako kot obravnavamo vsak zakon? Skratka, to ni merilo.  Drugo, kar je bilo narobe v petek na odboru, da smo na klop poslanci dobili predlog dveh sklepov z glavo Vlade, z besedilom Vlade, nepodpisan; skratka, izvršilna veja oblasti je dirigirala neko vsebino sklepa zakonodajni veji oblasti, še predno smo mi karkoli vsebinsko obravnavali in se do česarkoli opredeljevali.  Kot tretje bi pa izpostavila – in to je ključno, da ne bom interpretirana, da je to samo moje mnenje – Zakonodajno-pravna služba je v mnenju v petek, tako v pisnem kot potem dvakrat ustno na seji odbora, pojasnila, da za sprejetje takega sklepa, kot ga je najprej sicer predlagala Vlada, kot sem že rekla, pa so ga potem poslanci spretno amandmajsko spremenili, tako da je postal kar naenkrat sklep odbora. Zakonodajno-pravna služba pravi: »Za sprejetje takšnega sklepa ni pravne podlage ne v ustavi, ne v zakonu in tudi ne v poslovniku in ni podana pristojnost Državnega zbora za sprejetje takega sklepa.«  Tako je z ozirom na vse, kar sem povedala, moj postopkovni predlog ta, gospod predsednik, da v skladu s 73. členom in četrtim odstavkom, pa bom citirala: » … če Državni zbor odloči, da je potrebno pridobiti mnenje Zakonodajno-pravne službe, predsedujoči prekine obravnavo točke dnevnega reda ali prekine sejo.« Mi smo danes že na vas naslovili dopis s podpisom vodje poslanske skupine, kjer želimo, da se Zakonodajno-pravna služba izreče, ali so sploh podani poslovniški pogoji za obravnavo 2. točke te izredne seje.
Hvala lepa.  Kolega Trček. Proceduralno.
Hvala za besedo, predsedujoči.  V ustavnih parlamentarnih demokracijah je jasna delitev med različnimi tremi vejami oblasti in odnos med njimi. Katerakoli vlada v ustavni parlamentarni Republiki Sloveniji odgovarja Državnemu zboru in ne obratno. To je zapisano v 110. členu naše ustave. Katerakoli vlada lahko ustno ali pisno poroča Državnemu zboru, to je zapisano v 239. členu Poslovnika Državnega zbora, poslovnika, ki ga običajno imenujemo mala ustava, in pri tem poročanju lahko – tako piše notri, nisem si to jaz naumil –, še dodatno obrazloži svoje poročanje. In Vlada je oddala poročilo.  Diskrecijska pravica Vlade je seveda, da v to poročilo napiše, kaj hoče. Lahko zaradi mene verze Kajetana Koviča, ki mi je ljubi pesnik, ne more, ne sme in to je trikrat povedala Zakonodajno-pravna služba, – ne vem, v mlinu se običajno dvakrat govori – podtikati neka kukavičja jajca notri, kar dejansko sklep je, ki nima pravne podlage ne v ustavi, ne v zakonodaji o sodelovanju med Vlado in Državnim zborom in ne v poslovniku Državnega zbora. Celo več! Izkušeni poslanec koalicije, kolega Jani, ki prihaja iz iste stranke kot vi, vam je zelo jasno povedal, da dejansko hočete podtikati nek sklep, ki bi lahko v Državnem zboru nastal na osnovi resnega dela neke preiskovalne komisije. Potem bi o tem lahko razpravljali. Ne more in ne sme – tudi zaradi delitve oblasti – Vlada Državnemu zboru velevati, kaj bomo mi sklepali že tako ali tako. Sočasno tudi nima pravne podlage, da to kukavičje jajce podtika v poročilo, ker je zelo jasno opredeljeno in je tudi zelo jasna parlamentarna praksa, kaj poročilo je. In ta neka rošada, kot pravi kolegica Heferle, niti ni bila kaj blazno spretna, bilo je zelo prozorna. Bila je približno tako, kot če dam strup v torto, da to ni več strup, to je torta. Kar je potem že tretjič zelo jasno povedala predstavnica Zakonodajno-pravne službe, da je to v bistvu, kot bi rekli moji otroci, isti bulšit, samo malo drugače zapakiran.  Strinjam se s kolegico Heferle, osebno pa se tudi sprašujem, in se tudi sprašujem v imenu Socialnih demokratov, kako je to sploh lahko bilo zavedeno na ta način, še zlasti, ker Državni zbor vodi pravnik. Torej, več kot zadostno število razlogov je, da se mora nekaj, kar nima pravne podlage / znak za konec razprave/, umakniti z dnevnega reda Državnega zbora, ker to potem ni več Državni zbor, to je, ne vem, krčma, plauderai, karkoli, ne pa to, kar Državni zbor, ki seveda mora svoje delovanje izhajajoč,… / izklop mikrofona/
Hvala, kolega Trček, zmanjkalo vam je časa.  Se bom do vašega predloga in do predloga kolegice Heferle – malo tišine prosim – opredelil, ko bom zbral vse proceduralne predloge, ker vidim, da nekateri so si zelo podobni.  Kolegica Sukič? (Ne.)  Kolega Tanko.
Hvala lepa za besedo.   Predsednik, vi ste sejo začeli in ste povedali, da ni bilo nobenega predloga za umik točke dnevnega reda in da tudi ni bilo nobenega predloga za širitev, in dnevni red bi moral biti sprejet takšen, kot je določen. Vse to, kar zdaj vi govorite, kaj bi moralo biti, se lahko pojavi kasneje. To se pravi takrat, ko se točka obravnava. Dokler pa dnevni red ni določen, predsednik, pa ni ne postopkovnih predlogov in ne replik. Ker jih ne more biti, ker ni podlage za nobeno tako tovrstno razpravo. Popolnoma enostavno. Predlagam, predsednik, da ugotovite, da je dnevni red sprejet in da preidemo na obravnavo 1. točke. Vse drugo je ravnanje, ki nima nobene podlage s poslovnikom in s pravili, ki bi morali, ki veljajo, ki so zapisani v tem državnem zboru. Nobene! Govoriti o postopkovnih predlogih, preden se je seja začela, je nemogoče. Imeti repliko na nekaj, je nemogoče, ker tistega, na kar vi atakirate, v bistvu še ni. Mislim, da za vso to razpravo, to kolobocijo tukaj in še prej na delovnem telesu, ni popolnoma, popolnoma nobene podlage.  Mnenje Zakonodajno-pravne službe, kakršnokoli je, je sicer obvezna sestavina, ni pa to veto oziroma soglasje na obravnavo točke na plenarni seji Državnega zbora niti na delovnem telesu. Mnenje Zakonodajno-pravne službe se lahko upošteva ali se ne. Če se ne upošteva, se lahko druge stvari naprej potegnejo; do Ustavnega sodišča in tako naprej. Take primere smo že imeli, tudi v vašem mandatu, ki ste ga neslavno zapustili.  Kar zadeva pa to, kaj lahko Vlada predloži in kaj ne. Mislim, da Vlada lahko predloži točko dnevnega reda, tudi predlog, kako si ona to stvar predstavlja, na vas poslancih ali pa na nas poslancih pa je, da to stvar obdelamo, amandmiramo, uredimo, sprejmemo alternativne sklepe, druge sklepe in tako naprej. To nabijanje je pa čisto irelevantno, gospod predsednik. Mislim, da je treba sejo začeti tako, kot se sejo začne, in od tam naprej preiti na prvo točko in zadevo obravnavati po scenariju naprej. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Postopkovno kolega Trček.
Ja, hvala. Postopkovno.  Celo doktor poslovnika se je nekoliko izgubil, ker še o dnevnem redu nismo glasovali.  Res je, mnenje Zakonodajno-pravne službe lahko upoštevamo ali ne, ampak očitno ta koalicija ga bo upoštevala na ta način, da v tej državi, dokler je ona na oblasti, lahko pride v Državni zbor nekaj, kar nima pravne podlage, kar pomeni, da ne velja več ustava, ne velja več poslovnik in ne veljajo več zakoni, razen tistih, ki so vam, doktor Tanko, všeč. Potem lahko iz opozicije obstruiramo Državni zbor do takrat in ne vem kaj, protestno zažgemo Ustavo. Proceduralni predlog je dala kolegica Tina Heferle in mislim, da se je potrebno do tega proceduralnega predloga opredeliti in tudi o njem glasovati. Seveda pa takega dnevnega reda, kot ste ga predlagali, ne sam, ne Socialni demokrati, ne demokratični del opozicije, razen s kakšno vašo prijateljsko izjemo, ne bo podprl. Hvala.
Hvala lepa, kolega Trček.  Zdaj ste pravzaprav povedali to, kar ste že v predhodnem proceduralnem.   Kolega Mesec.
Ja, hvala.  Ogradil se bom od vseh slogovnih dodatkov in bom zajel samo bistvo. Kolega Tanko pravi, da do začetka seje ni prišel noben predlog za širitev dnevnega reda ali predlog za umik točke. Ampak glejte, mi imamo sejo z dvema točkama, pri čemer je druga točka, to je poročilo o maskah, s tistim sklepom vložena na nepravilen način in predlagani sklep je nezakonit.  Zato, gospod predsednik, ne, da mi moramo vas prepričevati, da točko umaknete, vi ste tisti, ki take točke niti ne bi smeli dati na dnevni red! Ne moremo imeti nepravilno vložene točke z nezakonitim sklepom v obravnavi v Državnem zboru! Pa kam smo prišli? Vi morate to točko umakniti, preden sploh lahko to sejo začnemo. Drugače bomo sejo začeli s kršitvami poslovnika, zakonov in ustave, vi ste pa pravnik in to dobro veste.
Kolega Luka Mesec, ta trditev, da je nepravilno vloženo gradivo, to je vaša trditev. Tu se večina Državnega zbora z vami ne strinja. Dejstvo je, da je bilo tudi že obravnavano na seji pristojnega odbora in da je to gradivo in tudi sklepe odbor pripravil za plenarno sejo. Zdaj, kar se tiče postopkovnega, ki sta ga predlagala kolegica Heferle in kolega Trček, v zvezi s tem zaenkrat ne moremo odločati, ker nimamo še niti dnevnega reda določenega. Lahko pa že zdaj napovem, da dodatno mnenje Zakonodajno-pravne službe v tej zadevi zaenkrat ne bi bilo smotrno. Glede na to – samo malo, da povem do konca – glede na to, da je sklep, ki ga problematizirate, možno amandmirati. Možno ga je amandmirati tudi na način, da se popolnoma spremeni njegova vsebina ali da se izbriše in do takrat bi bilo nesmotrno dobivati ali pa nesmiselno dobivati mnenje Zakonodajno-pravne službe, če ne vemo, kakšna bo na koncu vsebina sklepa, o katerem bo Državni zbor odločal. / oglašanje iz dvorane/  Zdaj, kolegice in kolegi, če bo vaša proceduralna o točkah dnevnega reda, predlagam, da gremo vsaj na glasovanje, da vidimo, ali bo izglasovan dnevni red ali ne.   Kolegica, Heferle.
Hvala.  Gospod predsednik, glejte, tako kot so dovoljeni vsi postopkovni predlogi takoj, ko se seja začne, ne rabimo nobenega dnevnega reda potrjevati, da poslanec dobi besedo za svoj postopkovni predlog, tako je tudi moj predlog, da se Zakonodajno-pravna služba izreče o tej 2. točki, ali je sploh sprejemljiva, da je na dnevnem redu. Ali je sploh bil postopek Izveden v skladu s poslovnikom, na kar smo opozarjali že v petek, pa sem danes že enkrat tudi pojasnila, da poročilo ni bilo obravnavano kot poročilo, ampak je bil obravnavano kot akt. Zato mislim, da morate dati v skladu s četrtim odstavkom 73. člena Poslovnika moj postopkovni predlog na glasovanje.  Zato ker mnenje Zakonodajno-pravne službe o tej točki dnevnega reda je izjemnega pomena za to, da se ugotovi, ali bo ta izredna seja v četrtek, ko se bo nadaljevala s to 2. sporno točko, sploh legitimna, sploh v skladu s poslovnikom, v sladu z zakonodajo in ne nazadnje v skladu z ustavo. Na to je opozorila Zakonodajno-pravna služba zelo jasno v svojem mnenju.  Še pojasnilo. Če bi dali predlog za umik te točke z dnevnega reda, seveda oba veva, da se v skladu s poslovnikom mora strinjati predlagatelj z umikom, tako da tukaj bi koalicijska večina ta predlog povozila. Zato, še enkrat, je moj apel, da se o tej točki izreče Zakonodajno-pravna služba in naj še enkrat jasno pove, ali je v skladu s poslovnikom, ali je v skladu z zakonodajo in ali je v skladu z ustavo. Potem se pa lahko pogovarjamo o tem, ali bomo potrjevali tak dnevni red, ki vsebuje to 2. točko, ali ga ne bomo. To, mislim, da je ključno vprašanje in za to ključno vprašanje bi bilo potrebno še enkrat slišati mnenje Zakonodajno-pravne službe. Morda boste potem tudi vi iz koalicijske strani razumeli, v čem je poanta.
/ oglašanje iz dvorane/ Glejte, kolega Trček, upam, da ne bo enako, kot je bilo …
Ja, hvala.  Glejte, moj prvi postopkovni predlog je – če še velja poslovnik, nisem ravno siguren … A me poslušate, predsedujoči, da pač sledite poslovniku in kot predsedujoči vi tukaj razlagate poslovnik, ga pojasnjujete, ne pa parlamentirate z nami. To je prvo.  Drugo. Kot predsedujoči Državnemu zboru, kot pravnik, kot nekdo, ki mora imeti poslovnik v malem prstu, prosim, da mi pojasnite, kako naj jaz amandmiram nekaj, kar nima pravne podlage ne v ustavi, ne v zakonodaji in ne v poslovniku? Če že velja tista, ja diskrecijska pravica poslancev in poslank, da upoštevamo mnenje Zakonodajno-pravne službe ali ne. Tukaj ima doktor poslovnika Tanko prav. Ampak! Kako naj jaz kot poslanec, predstavnik vsega ljudstva v ustavni parlamentarni demokraciji spreminjam, amandmiram nekaj, kar nima podlage v ustavi, v zakonu, v poslovniku? To mi, pojasnite, prosim lepo, da se bom potem lahko odločil, ali v tej šaradi nadaljujem ali ne. Hvala.
Lahko vam pojasnim, kolega Trček, samo če me boste potem spraševali, zakaj jaz parlamentiram, potem vam tudi ne bom odgovarjal. Glejte, kolega Trček, vam bom pojasnil, zakaj, da ne bo tu zdaj nekega pingponga.   Zakonodajno-pravna služba je podala svoje mnenje o obeh sklepih in do drugega sklepa je bila izredno kritična – to ste prebrali. To, kar je bilo pa sprejetega potem na delovnem telesu, pa ni ta drugi sklep, ki je problematičen, ampak je bil prvi sklep. Ta vaša ocena, da je tudi ta neustaven, je samo vaša ocena.   Glejte, če boste dovolili, da se premaknemo naprej s to sejo, bom dal na glasovanje najprej predlog, da se določi dnevni red. Če bo ta določen, bom dal na glasovanje tudi sklep, da se zaprosi za dodatno mnenje Zakonodajno-pravne službe. Upam, da boste s tem zadovoljni, da je to to, kar želite.   Kolega Trček.
Ja, hvala predsedujoči, ker ste mi razložili. Verjamem, da številni ob petkih ne delate radi in mogoče tudi vi niste spremljali seje do konca, ker se je Zakonodajno-pravna služba …
… Dajte se vzdržati teh ocen, no, prosim vas. Gledal sem sejo.
Ja, okej, ampak kako potem ste preslišali, ker je bila seja verjetno dolga, da se je Zakonodajno-pravna služba zelo decidirano in jasno izjasnila v mnenju tudi glede te šarade, ki ste jo naredili, da se drugi člen skrije v prvega, in je rekla, da je to v bistvu – bom uporabil to, kar imam na koncu jezika – »isto sranje, drugo pakovanje« in da še vedno ni pravne podlage. Ne gre za neko Trčkovo mnenje, a veste, Trček marsičesa ne ve, pa posluša koga, ki kaj ve, za razliko od koga drugega. Hvala.
Ne vem, kam bomo prišli s temi proceduralnimi. Če je Zakonodajno-pravna služba to rekla, potem pa ne vem, zakaj bi potrebovali še njeno mnenje – ne? Mislim! Kolegi, prosim, da se malo umirimo. Dejstvo je, da sem pričakoval, da bo danes nešteto postopkovnih glede na to, kar smo opazovali na delovnem telesu, ampak predlagam, da se vsaj ne podvajamo, da damo en del postopka skozi, da lahko damo potem naslednjega.  Najprej kolega Kordiš, potem kolega Han.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Moj prvi postopkovni predlog je: sedite na mestu predsednika Državnega zbora. Operativni minimum mesta predsednika državnega zbora je, da korektno zbirate prijave in odrejate besedo, ne pa, da pač tukaj serijsko spregledate opozicijske poslance, ki dvigujemo roke in tako … To je čisto ta prva stvar.  Druga stvar. Sklep, ki je priložen k 2. točki dnevnega reda, je nezakonit, protiustaven ni proti Poslovniku Državnega zbora. In ta sklep brani provizije prijateljev Janševe vlade v biznis sektorju, ki so dobavljali zaščitno opremo.
Kolega Kordiš, kakšen je vaš proceduralni?
Vi, predsedujoči, pravite, da moramo mi v Levici kot opozicija, recimo, zgolj amandmirati ta sklep in bo vse v redu. Ne bo vse v redu. Koalicijski glasovalni valjar se bo zapeljal čez kakršenkoli amandma in sklep bo še vedno protiustaven, nezakonit in proti poslovniku.  Vam orišem s precej dobro analogijo. Na enak način bi lahko Vlada v proceduro pripeljala sklep, da je potrebno vse poslance Levice aretirati. In vi bi dejali – kaj? Amandmirajte ta sklep? Seveda, da ne. Kot predsednik Državnega zbora bi se morali že zdavnaj odzvati na začetku procedure, da pravnih podlag ni, da taka odločitev sploh ne more in ne sme iti v odločanje Državnega zbora in tak odziv bi bil pravilen. Tega niste storili. Niti ni tega storil SMC predsednik Odbora za gospodarstvo. To so vse točke, ki bi se že morale zgoditi, pa se niso. Zato je edina bremza, ki jo še imamo, postopkovna intervencija na začetku te seje Državnega zbora, pred odločanjem o dnevnem redu zato, da se pač to točko umakne, prekine, če že samoiniciativno niste bili dorasli čevljem, ki jih nosite na mestu predsednika Državnega zbora. Oziroma za začetek to, kar je predlagala kolegica iz LMŠ – če ne verjamete nam v opoziciji, pridobimo mnenje Zakonodajno-pravne službe, pa se bo Zakonodajno-pravna služba izrekla o teh stvareh. Ker se tudi že za sejo Odbora za gospodarstvo ni izrekla kakorkoli vsebinsko, ampak zelo tehnično, na ravni postopka. In smo lahko zelo jasno, odločno, brez kakršnihkoli resnih interpretacij, ampak neposredno brali zapis, da gre za protiustavno, protizakonito in protiposlovniško akcijo Vlade. Sam pa lahko dodam, da je ta akcija Vlade zato, ker želi pridobiti podporo Državnega zbora za zaščito in skrivanje svojega organiziranega kriminala in provizij pri nabavi zaščiten opreme.
Kolega Kordiš, to ni bil noben proceduralni. Enostavne ste se ponovili, malo blatili.   Še nekaj proceduralnih imam.  Najprej kolega Han pa potem kolega Kovačič.
Hvala lepa, spoštovani predsednik!   Ne vem, če bom kaj lahko pomagal, ampak da vendarle malo zgodbo umirimo. Dejstvo je, da smo pred pomembno sejo, ko bomo govorili o odloku proračuna. Ljudje od nas pričakujejo, da bomo naredili tak proračun, da bodo lahko na nek način ljudje v naslednjih letih živeli. Bi ti pa vendarle predlagal, predsednik, svoj predlog proceduralni, če ga boš seveda dal na glasovanje oziroma lahko tudi sam to urediš.   Dejstvo je, da smo mi imeli Kolegij pred štirimi dnevi, kjer smo določali, kjer smo se pogovarjali o tej seji. Dejstvo je, da smo že takrat v opoziciji bili skeptični do tega predloga sklepa o seznanitvi s sporočilom o stanju glede nabave mask, in dejstvo je, da mi takrat nismo imeli mnenja Zakonodajno-pravne službe in res je, da smo sprejeli na Kolegiju ta dnevni red. V petek je, jasno, Zakonodajno-pravno služba povedala, da ta akt ni bil pravilno vložen in da ima v aktu sklepe, ki so proti zakonu oziroma proti ustavi. Zdaj predlagam, predsednik, če se da … To lahko samo ti narediš – zavedam se, da imate večino in da lahko izglasujete vse in akt in zakone in ne vem kaj in nas preglasujete –, da skličeš posvet vodij poslanskih skupin pred glasovanjem, da se dogovorimo vsaj za en gentlemanski dogovor, da preden gremo na glasovanje tudi o dnevnem redu, ker je ta točka, ta sklep na tej točki dnevnega reda, da dobimo v roke vodje poslanskih skupin mnenje Zakonodajno-pravne službe. Od takrat, če nas boste potem preglasovali – v redu, razumem to demokracijo, seveda pa vem, da je zadeva zelo resna in da bomo potem razmislili v Poslanski skupini SD, ali bomo pri tej točki sodelovali.  Zato bi prosil, predsednik, da skličemo zdajle za 20 minut Kolegij ali pa posvet vodij poslanskih skupin, da se dogovorimo vsaj za ta minimum, da dobimo mnenje Zakonodajno-pravne službe in da potem izglasujemo dnevni red tako ali drugače: ali nas preglasujete ali pa, bom rekel, tudi z nekim gentlemanskim dogovorom. Ker drugače, gospe in gospodje, čez deset, čez dva meseca bodo v tej državi ljudje lačni že zato, ker bodo službe izgubili. Mi se pa tukaj zdaj, da ne bom rekel po Trčkovo, zajebavamo, ker enostavno tudi ti, predsednik, ne popustiš, da vsaj dobimo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ker neke norme tudi v hudih časih pa moramo spoštovati.   Zato te še enkrat prosim: skliči posvet vodij poslanskih skupin – vzelo nam bo pol ure –, ko se bomo dogovorili, kako bomo vsaj ta začetek te seje izpeljali, bo bistveno lažje. Drugače bomo imeli proceduralne predloge iz minute v minuto. Hvala lepa.
Tega posveta ne bom sklical zaradi tega, ker dnevni red in seja je pač določena v skladu s poslovnikom. Imamo zahtevo poslank in poslancev in odločitev kolegija. Nenavadno bi bilo, da bi zdaj izpostavili novo prakso, da je seja, ki je bila že odločena, da temu tako rečem, s kolegijem, razveljavili potem na nekem posvetu kolegija.  ar se tiče pa zakonodajne službe, sem pa napovedal, kaj nameravam storiti oziroma kako bomo sprejeli o tem odločitev.   Kolega Aljaž Kovačič.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik!   Glede na to, da smo včeraj in tudi danes slavili 75 let zmage nad nacizmom in fašizmom, se včasih res sprašujem, ali je bila ta zmaga za vedno. Danes smo slišali, da naj pazimo, kaj lahko govorimo. Podpredsednik Državnega zbora je rekel, naj se seznanimo z dnevnim redom, kar me žalosti, da ga kot predsednik niste opozorili in mu vsaj povedali, da o dnevnem redu glasujemo, najverjetneje nas boste povozili, ampak vseeno bi pričakoval, da ga boste opozorili, da se o dnevnem redu vsaj še danes glasuje.  Potem tretja zadeva pa je tu nezakoniti sklep, na katerega opozarja Zakonodajno-pravna služba. Delate podoben političen manever, kot ga je delal vaš predsednik na Odboru za gospodarstvo, ko je na to celotna opozicija opozarjala, da gre za nezakonito dejanje, ste hoteli skozi neko politično izigravanje potrditi dnevni red, da smo potem o tej točki debatirali na način, na katerega so dejansko vsi opozarjali, da ne bi smeli. Več kot tri ure se je odbor zoperstavljal temu, da bi slišali mnenje Zakonodajno-pravne službe. Ko sta dva koalicijska poslanca opozorila na podobne zadeve, kot je opozarjala opozicija, in smo dali sklep na glasovanje, je končno, mislim, da po treh urah, Zakonodajno-pravna služba dobila besedo in dejansko potrdila to, kar smo vsi trdili: da je dejansko sama obravnava tega sklepa nezakonita in da se o njem niti ne sme glasovati. Mislim, da imate isti problem, kot ga je imel vaš predsednik na Odboru za gospodarstvo, da sami to zadevo razumete, ampak je ne smete razumeti.   Glede na to, da imate tri podpredsednike, je moj postopkovni predlog, glede na to, da ste v zadnjem mesecu večkrat že kršili poslovnik, in mislim, da še vedno imamo Poslovnik Državnega zbora in ne kakšen poslovnik ene stranke, je moj postopkovni predlog, da se umaknete s tega mesta in od tega trenutka sejo vodi eden izmed podpredsednikov. Hvala.
Kolega Kovačič, to seveda ni bil postopkovni predlog. To je bilo vaše mnenje.   Kolegica Sukič, proceduralno.
Spoštovani!  Ta seja ni bila sklicana skladno s poslovnikom, ker če bi bila sklicana skladno s poslovnikom, potem ne bi vsebovala druge točke, kjer imamo sklep, ki je protiustaven, protizakonit in proti poslovniku. Tako je to prvo zavajanje, ki ste si ga privoščili. V trenutku, ko ste prisegli kot predsednik Državnega zbora, ste prisegli, da boste ravnali skladno z ustavo, zakonom in s poslovnikom. Prisegli ste, da boste branili demokratične norme v Državnem zboru in da boste branil ne samo ugled, ampak tudi neodvisnost tega instituta parlamentarne demokracije. To vse ste prisegli.
Tako je.
In sedaj, spoštovani predsedujoči, vas pozivam, da dejansko ravnate skladno s svojo prisego in da prenehate ignorirati stroko. Stroka je v tem primeru Zakonodajno-pravna služba. Ker je Zakonodajno-pravna služba tista, ki je vam v pomoč, zato da boste lahko ravnali skladno z lastno prisego, prosim, da se obrnete na to stroko, glede na to, da vas opozicija opozarja že od seje odbora naprej, kaj je narobe z vašim sklepom. In samo Zakonodajno-pravna služba je tukaj stroka. Niste vi presojevalec. Oni so tisti, ki vam pomagajo, da boste lahko ravnali, tako kot morate ravnati, s tem ko ste prisegli.  Zato predlagam, čisto resno in čisto mirno, da dejansko prekinete to sejo, zaprosite Zakonodajno-pravno službo, da se jasno in decidirano opredeli do 2. točke dnevnega reda te seje in da potem, ne vem, tako kot so kolegi že pred menoj predlagali, opravite posvet z vodji poslanskih skupin in daste dnevni red takšen, kot mora biti: skladen z ustavo, skladen z zakoni, skladen s poslovnikom. In to je to, kar od vas pričakujemo poslanke in poslanci. Pozivam vas, da ravnate kot predsednik vseh poslank in poslancev, ne da tukaj nekako pristransko koalicijsko nastopate, celo komentirate, interpretirate in prekinjate razprave poslancev, kadar se oglasimo. To je moj poziv. Prosim, da se zresnimo, ker to niso več heci, to je hoja po robu demokracije. Hvala lepa.
Kolegica Sukič, upam, da se strinjate z menoj, da če vi name naslovite nek predlog, ali očitek, ali pa opozorilo, da vam smem na to odgovoriti. Zato ne jemljite slabonamerno, če vam odgovorim ali povem svoje mnenje.  Ja, prisegel sem in se držim tega poslovnika, zakona in ustave. Napovedal sem vam, da tudi glede tega mnenja Zakonodajno-pravne službe, da bom dal to na glasovanje v Državnem zboru, čeprav to ni najbolj običajno, da se dobiva mnenja Zakonodajno-pravne službe, še preden imamo sploh končno obliko tega sklepa, ki je danes glavni problem v tej hiši. Najboljše bi bilo, da bi imeli potem mnenje Zakonodajno-pravne službe, ko bomo imeli končno obliko, ampak ne vem, danes, če tako hitite s tem, bomo pač imeli prej. Ali pa ne bomo, kakor bo pač odločil Državni zbor.   Predlagam, da gremo na glasovanje o dnevnem redu.   Glasujemo. Postopkovno bom dal po glasovanju! Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 53 in proti 31.   (Za je glasovalo 53.) (Proti 31.)   Postopkovno, kolega Trček.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Zelo dobro sem vas poslušal. Rekli ste, da ste dali zaprisego, da se držite ustave, zakonov in poslovnika. Kako ste potem dovolili, da se je dalo na glasovanje nekaj, kar nima pravne podlage ne v ustavi, ne v poslovniku, ne v zakonu. Navsezadnje, veste, zaradi mene lahko Vlada, če hoče, predlaga interventni zakon, v katerem bo napisala, da je Šarec kriv za vse pa Trček za to, da Drava teče od Dravograda proti Mariboru in ne obratno, ga pravilno vložite in bomo potem verjetno to gnali na Ustavno sodišče. Ampak vi ste dejansko kršili nekaj zelo izdatno. Poročilo je poročilo in v slovenski parlamentarni praksi poročilo nima sestavnega dela, kaj naj bi Državni zbor sklepal, kar smo že večkrat ponovili. Vi ste sedaj negirali sami sebe, predsedujoči!   Moj postopkovni predlog je isti, kot ga je povedal kolega pred menoj, da očitno trenutno niste v stanju za vodenje seje. Zato bi prosil, naj jo nadaljuje – bom citiral Tonina: »ljudje in ženske« – podpredsednica Državnega zbora.
Kolega Trček, saj ni vredno, da vam karkoli povem.   Preden preidemo na 1. točko, dajem na glasovanje še en predlog sklepa, in sicer da se o zakonitosti te 2. točke, ki jo bomo obravnavali v četrtek, opredeli ZPS. Da se o zakonitosti točke oziroma sklepa pod 2. točko opredeli Zakonodajno-pravna služba. Se pravi: Na podlagi četrtega odstavka 73. člena Poslovnika prehajamo na odločanje o predlogu, da se v zvezi z izpolnjevanjem poslovniških pogojev za obravnavo 2. točke dnevnega reda na 37. seji zbora pridobi mnenje ZPS.  Glasujemo. Navzočih je 87 poslank in poslancev, za je glasovalo 37 in proti 49.   (Za je glasovalo 37.) (Proti 49.)   Ugotavljam, da sklep ni sprejet.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2020 DO 2022.   Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Vlada.  Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade, mag. Andreju Širclju, ministru za finance.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani kolegi in kolegice!  Vlada je določila spremembo Odloka o okviru za pripravo proračuna sektorja država za obdobje od leta 2020 do 2022, in sicer v tistem delu, ki se nanaša za leto 2020. V tem odloku predlaga v sprejetje Državnemu zboru, da se izdatki sektorja države določijo v znesku 23 milijard 360 milijonov, da se določijo v višini 12 milijard 525 milijonov izdatki za državni proračun in da se za pokojninsko blagajno določijo izdatki v znesku 5 milijard 930 milijonov. Navedeni zneski so zneski, ki dejansko odražajo sedanje stanje. Sedanje stanje v družbi in v gospodarstvu, in sicer ekonomsko in finančno ter seveda tudi socialno stanje, je pod močnim vplivom epidemije koronavirusa. V okviru tega je seveda nujno treba spremeniti odlok, ki določa maksimalne izdatke. Ti izdatki se povečujejo približno za 2 milijardi evrov, in sicer zato, da se bo s tem denarjem, ki bo namenjen v okviru proračuna za blažitev posledic koronavirusa in epidemije, zagotavljala socialna varnost ljudem ter zagotavljal tudi ponoven vzpon gospodarstva. Priča smo podatkom, priča smo analizam, ki določajo, da se bo bruto družbeni proizvod v Sloveniji znatno znižal, in sicer naj bi se znižal po napovedih Umarja za 8,1 %, po napovedih Evropske komisije za 7 %, IMF predvideva padec 6 % bruto družbenega proizvoda.  Tukaj bi rad omenil predvsem analizo Evropske komisije. Če natančno pogledamo tudi primerjavo med državami, potem lahko ugotovimo, da za evroskupino velja padec bruto družbenega proizvoda v povprečju za 7,7 %, za Slovenijo 7 %, kar pomeni, da smo v zgornjem predelu lestvice. V vseh državah bo padel bruto družbeni proizvod približno od 5 do 10, celo 11 %. To seveda pomeni – in priznava nam to tudi tujina –, da so ukrepi, ki jih je sprejel ta državni zbor, uspešni, relativno uspešni. Relativno uspešni so tudi, če govorimo o posledicah te epidemije na zdravstvenem področju.  Če natančneje pogledamo analizo Evropske komisije, lahko tudi ugotovimo, da naj bi v naslednjem letu, v letu 2021, bruto družbeni proizvod v Sloveniji se povečal za 6,7 %. 6,7 % to dejansko pomeni, da bi bil potem bruto družbeni proizvod nekako na letu 2019 oziroma da bi se nekako izničil ta 7-odstotni padec, ki ga napoveduje Evropska komisija za leto 2020. Kot lahko pogledate analizo Evropske komisije, lahko tudi ugotovite, da Evropska komisija predvideva hiter vzpon gospodarstva, tako imenovano črko V, o kateri je bilo v Državnem zboru že veliko govora, in seveda, hiter vzpon gospodarstva k nadaljnji rasti, zaposlenosti in seveda k temu, da se z normalizacijo gospodarskih in finančnih zadev zagotovi blaginja ljudem in da se jim seveda zagotovi tudi ustrezen socialni položaj. S tega zornega kota, je še kako pomembno, da se ukrepi na področju zdravstva upoštevajo do konca in v celoti. Kajti po novem bi epidemiološki val, bom rekel, tudi te napovedi podrl in bi se lahko zgodilo veliko slabše. Ti podatki in to povečanje izdatkov na strani proračuna je v okviru Zakona o fiskalnem pravilu, s tem da je v veljavi 12. člen Zakona o fiskalnem pravilu, ki omogoča odstop od tako imenovanega klasičnega fiskalnega pravila, kar pomeni, da so prihodki izenačeni z izdatki. V letu 2020 ne bodo izdatki enaki prihodkom. Izdatki bodo bistveno večji, približno 8,1 odstotek bruto družbenega proizvoda. To dejansko pomeni za okoli 3 milijarde 600.  S tega zornega kota je Vlada dolžna predlagati Državnemu zboru tudi načrt, kako te izdatke prilagoditi prihodkom na srednje oziroma na dolgi rok. Ta načrt mora Vlada predložiti Fiskalnemu svetu, Državnemu zboru in ta načrt bo predmet tudi razprav v Državnem zboru. Dejstvo pa je, da je tudi Fiskalni svet odločil, da ni možno v takšnih okoliščinah, v takšnem gospodarskem in finančnem stanju zagotavljati osnovno fiskalno pravilo; se pravi, da so bili izdatki enaki prihodkom državnega proračuna. S tega zornega kota gre tudi mnenje Fiskalnega sveta, ki je bilo predloženo Državnemu zboru, v to smer. Gre tudi v smer, da Vlada ni pripravila srednjeročnega okvira oziroma dvoletnega oziroma triletnega okvira za izdatke. Tukaj moram seveda povedati, da Vlada v teh negotovih okoliščinah dejansko, ko je neznank izredno veliko, ne more dati ustreznega načrta za leto 2022, 2023 predvsem s tega zornega kota, ker je preveč neznank. Ne nazadnje, to je dopustila tudi Evropska komisija in tudi Evropski komisiji dejansko ne predlagamo dokumentacije za naslednja leta.  Izjemne okoliščine, ki so nastale, in seveda kritje dodatnih izdatkov, ki jih predvideva ta odlok, bo povečal zadolžitev države. O tem sem v Državnem zboru že govoril, pa vseeno, ocenjujemo, da se bo ta zadolžitev povečala na približno 82,4 odstotka bruto družbenega proizvoda. To seveda pomeni, da bo zadolžitev večja, vendar v tem primeru je nujna in primerjava med državami članicami kaže na to, da bo Slovenija še vedno v prvi polovici držav glede zadolženosti. Se pravi, ne med tistimi, ki so najbolj zadolžene. Kakorkoli že, v prihodnje in prihodnja gospodarska rast pa bo dala tudi možnosti, da se bo ta odstotek javnega dolga oziroma javnega dolga v bruto družbenem proizvodu zmanjševal.   Spoštovani, predlagam, da Državni zbor sprejme spremembo odloka o fiskalnem okviru za javnofinančne blagajne, kot je bil predložen s strani Vlade. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Predlog odloka je obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.  Izvoli.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!  Odbor za finance je na 38. nujni seji 6. maja letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, ki ga je Državnemu zboru v sprejem predložila Vlada. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Vlade, Zakonodajno-pravne službe Fiskalnega sveta in Urada za makroekonomske analize in razvoj. V poslovniškem roku kvalificirani predlagatelji niso vložili amandmajev.   Na začetku je minister za finance predstavil obravnavani predlog odloka in okoliščine, na podlagi katerih je ta nastal. Pojasnil je, da 12. člen Zakona o fiskalnem pravilu omogoča odstop od fiskalnega pravila v primeru neobičajnega dogodka, kakršnega predstavlja epidemija. Minister je poudaril, da bodo predvideni odhodki pripomogli k varovanju zdravja ljudi in spodbudili gospodarstvo. Pomembni bodo tudi z vidika nekaterih z epidemijo najbolj prizadetih dejavnosti. Glede primanjkljaja, ki bo nastal v državnem proračunu, je pojasnil, da ga potrebno nadomestiti po krizi. Vlada bo v ta namen pripravila program in rebalans proračuna, ki bo omogočil ponovno uskladitev javnih financ z Zakonom o fiskalnem pravilu.  Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da služba z vidika svojih nalog ni imela pripomb k predlogu odloka, potreben je le redakcijski popravek 4. člena.  Predsednik Fiskalnega sveta je pojasnil, da je Fiskalni svet zaznal okoliščine, ki omogočajo uporabo 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Glede ukrepov je dejal, da so ti podobni kot v drugih državah, ki se soočajo z epidemijo, in opozoril na morebitna tveganja. Težave se lahko pojavijo predvsem pri ločevanju nujne in običajne porabe sredstev ter na področju transparentnosti porabe. Pomembno je tudi, da se Fiskalni svet po epidemiji vrne v prejšnje stanje.  Direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je predstavila nekatere ključne poudarke, ki izhajajo iz scenarija COVID-19. Med drugim je pojasnila, da je v letošnjem letu predviden padec bruto domačega proizvoda, kasnejše okrevanje gospodarstva pa bo odvisno od razsežnosti epidemije in sprejetih ukrepov. Pričakovati je velik upad obsega izvoza in uvoza ter investicij, nižja naj bi bila tudi zasebna potrošnja.   V razpravi so članice in člani odbora predstavili svoja stališča do obravnavanega predloga in finančnih učinkov ukrepov za blažitev posledic epidemije. Določeni poslanci so izrazili zaskrbljenost nad predvidenim primanjkljajem državnega proračuna in rastjo državnega dolga. V razpravi je bilo izraženo stališče, da je odgovorno finančno načrtovanje temelj vsake odgovorne ekonomske politike, izpostavljeno je bilo tudi, da se želja po dodatnih sredstvih za določene skupine in skrb zaradi zadolževanja medsebojno izključujeta, pri čemer zaradi omejenosti sredstev ni mogoče hkrati zahtevati obojega, še posebej v luči izpadov na prihodkovni strani državnega proračuna.  Članice in člani odbora so ministru zastavili tudi nekatera vprašanja, ki so se nanašala predvsem na porabo sredstev, zagotavljanje likvidnosti javnih zdravstvenih zavodov in morebitne spremembe fiskalnega pravila. Minister je podal dodatna pojasnila glede vprašanj, postavljenih v razpravi, pri čemer je pojasnil, da bo Vlada ob rebalansu državnega proračuna predstavila načrt za normaliziranje stanja v javnih financah.  Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga odloka in jih sprejel. Ker k predlogu odloka na matičnem delovnem telesu ni bilo vloženih amandmajev, Odbor za finance Državnemu zboru predlaga, da Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.
Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališča poslanskih skupin.   Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra. Izvoli.
Hvala lepa spoštovani podpredsednik. Minister ter poslanke in poslanci!  Pandemija koronavirusa je na globalnem nivoju povzročila zdravstveno in ekonomsko krizo brez primere v novejši zgodovini in posledice se že močno odražajo na vseh področjih našega življenja, in to po vsem svetu, seveda tudi pri nas v Sloveniji. Utemeljeno lahko trdimo, da je ta epidemija tudi pri nas že povzročila ekonomski šok in znatne negativne posledice za gospodarsko aktivnost. Po najnovejših napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj se bo bruto domači proizvod letos realno znižal za kar 8,1 %. Takšne razmere prav gotovo predstavljajo izjemne okoliščine, zato so bili poleg zdravstvenih ukrepov za zajezitev širjenja virusa in za obvladovanje posledic epidemije sprejeti tudi izjemno pomembni ukrepi za ohranjanje delovnih mest, za pomoč gospodarstvu in posameznikom. Vse to ima seveda znatne posledice za javne finance. Zato danes sprejemamo spremembo odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država, s katerim se za letos, to je torej za tekoče leto 2020, izjemoma dopušča povišanje zgornje meje teh izdatkov. In to povišanje predstavlja zakonsko dovoljen odmik od fiskalnega pravila zaradi izjemnih okoliščin, ki so posledica epidemije. Ta je namreč takšen izredni dogodek, na katerega država ne more vplivati, in temu pritrjuje tudi ocena Fiskalnega sveta z dne 18. marca 2020.   Tudi Evropska komisija je epidemijo označila za izredni dogodek, zaradi katerega se na ravni celotne Evropske unije dopušča začasno odstopanje od pravil Pakta za stabilnost in rast. Naša država bo v celoti uporabila prožnost, ki jo evropski fiskalni okvir dopušča ravno z namenom, da bodo države članice lažje obvladovale gospodarske posledice epidemije. Upad gospodarske aktivnosti in drugi negativni učinki na celotno naše družbeno življenje namreč zahtevajo odločen odziv in konkretne ukrepe. Kljub vsemu se seveda zavedamo, da se bomo po prenehanju teh izjemnih okoliščin morali z vso resnostjo lotiti vzpostavitve normalnega delovanja države in vse napore vložiti v skrb za blagostanje državljanov in čim hitrejše okrevanje gospodarstva.  V Poslanski skupini Stranke modernega centra smo in bomo vedno poudarjali pomembnost gospodarnega ravnanja z javnimi financami. V danih okoliščinah pa se zavedamo predvsem pomena pravilnih prioritet – da je v tem trenutku potrebno pomagati našim ljudem in gospodarstvu, zato bomo spremembe tega odloka podprli. Hvala.
Hvala lepa.  Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.   Izvoli.
Hvala lepa in lep pozdrav.  S spremembo odloka o proračunu, v okviru proračuna za leto 2020, v bistvu delamo prvi korak k rebalansu proračuna za leto 2020. V grobem, kot je že minister sam povedal, govorimo o tem, da se najvišji obseg izdatkov v milijardah evrov s trenutnega okvira za vse štiri proračune z 21 in pol milijard zvišuje na cirka 23 milijard 630 milijonov, kar pomeni, da bo v državnih financah nekaj več kot 2 milijarde sredstev več. To seveda v Levici podpiramo, ker imamo izredne okoliščine in ukrepi proti koronavirusu bodo stali. Treba je namreč pomagati državljanom in gospodarstvu tako med epidemijo kot v gospodarski recesiji, ki se napoveduje po njej.  Drugi razlog, malo bolj sporen razlog, zakaj je rebalans proračuna potreben, je pa to, da je Vlada de facto že razveljavila proračun za leto 2020. Namreč, Janševa vlada je že na dan svojega nastopa, se pravi 13. marca 2020, z odlokom zadržala izvajanje proračuna za vse neposredne proračunske uporabnike, kjer je določila 30-odstotno proporcionalno zmanjšanje pravic porabe. S tem je v bistvu pri subvencijah, transferih neprofitnim organizacijam in ustanovam, domačim, tekočim in drugim transferom in tako naprej privarčevala cirka 400 milijonov evrov, ki so bili prestavljeni v splošno proračunsko rezervo z namenom zagotavljanja sredstev za zajezitev epidemije. V Levici smo bili do tega koraka kritični, ker smo zagovarjali stališče, da varčevanje med krizo ni primerno. Varčevanje med krizo in ob napovedani gospodarski recesiji namreč recesijo še dodatno poglablja, kar nas učijo neštete lekcije preteklega evropskega desetletja. Zato smo zagovarjali, naj država ne krči investicij, naj ne krči transferjev, ampak naj za teh 400 milijonov evrov, da zagotovi osnovna sredstva za boj proti krizi, izda obveznice, torej se zadolži. Kakorkoli. Vlada je po dobrem tednu, 20. marca, v Državni zbor prinesla Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, ki je ta korak z dne 13. marca še dodatno razširil. Zdaj niso bili več ti ukrepi omejeni na 45 dni oziroma do sprejema rebalansa proračuna leta 2020, ampak do sprejema rebalansa. Vlada je s tem zakonom dobila neomejena pooblastila pri prerazporeditvah pravic porabe v proračunu države za leto 2020, kar efektivno pomeni, da je proračun razveljavljen, Vlada pa proračun kot okvir, ki ga postavlja Državni zbor – Vlada ima s tem zakonom trenutno neomejena pooblastila pri prerazporejanjih.   S pričakovanim rebalansom se bo seveda stanje vrnilo v neko normalno. Dobili bomo nov okvir, ki ga bo potrdil Državni zbor. Ta okvir bo za cirka 2 milijardi večji, kot je bil prej. Kot rečeno, ta del podpiramo z dvema vsebinskima komentarjema. Pa, če grem po vrsti.  Najprej bi komentiral zdravstveno blagajno. Namreč, sredstva za zdravstvo ostajajo praktično na enaki ravni, kot so bila prej, in tukaj nastaja več problemov. Prvi je, da Vlada zanemarja občutljivost zdravstvene blagajne na gospodarske šoke. Namreč, v nasprotju s pokojninsko blagajno zdravstvena blagajna nima proračunskega kritja. Se pravi, če tam zmanjka denarja, ni doplačil za storitve iz proračuna, kot je to pri pokojninski blagajni.  Drugo, Vlada ima do zdravstvene blagajne precej mačehovski odnos. Namreč, sprva je z ukrepom iz prvega protikoronskega paketa hotela celo dodatno obremeniti zdravstveno blagajno, ko je predlagala, da bi nadomestila za bolniške odsotnosti od prvega dne naprej kril ZZZS – sicer velja po trenutni zakonodaji, da nadomestila 30 dni krije delodajalec, šele potem pa to preide na zdravstveno blagajno. Ampak k sreči je kolaps zdravstvene blagajne preprečila z določbo, da bodo sredstva za bolniške odsotnosti Zavodu za zdravstveno zavarovanje vrnjena iz proračuna, toda to ne rešuje vseh problemov na ravni prihodkov. En problem, na katerega sem opozarjal že na odboru, je, da je trenutno na čakanju okrog 300 tisoč delavk in delavcev. Povračila nadomestil za zdravstveno zavarovanje bodo za njih izplačana v višini 80 % osnovne plače delavca, kar pomeni, da se bodo tudi prispevki za zdravstvo obračunavali od te osnov. Torej osnova bo 20 % nižja kot pred krizo in to, po naših hitrih izračunih, za Zavod za zdravstveno zavarovanje lahko pomeni mesečni izpad prihodkov v višini več kot 50 milijonov evrov, kar ni zanemarljiv znesek.  Drugo, kar Vlada spregleda, je, da bodo v krizi se znašli tudi zdravstveni zavodi. Namreč, ti v času epidemije svojih dejavnosti ne izvajajo, z izjemo tistih, kjer je stopnja nujnosti na napotnicah »nujno« ali »zelo hitro«, in po obstoječih zakonih javni zdravstveni zavodi dobivajo plačane storitve šele potem, ko realizirajo program. Zdaj tega programa niso realizirali in zaradi tega jim grozi izpad prihodkov.  Drug problem je, da bodo imeli javni zdravstveni zavodi zaradi koronavirusa tudi dodatne stroške, na primer z nabavo potrebne varovalne opreme, z nabavo opreme za oskrbo hudo bolnih, dodatne stroške zaradi večje obremenjenosti zaposlenih po krizi, nadure in tako naprej in vse skupaj pelje v to, da bomo v letošnjem letu se verjetno soočili s podhranjeno zdravstveno blagajno. Na to opozarja tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Marjan Sušelj, ki je na Ekonomski fakulteti na okrogli mizi in tudi v intervjuju za časnik Večer izjavil, da bo zaradi tega verjetno treba iti v smer dveh košaric pravic in že nakazal smer, v katero bi to šlo. Se pravi, iz osnovne košarice pravic bi bile izključene zobozdravstvene storitve, storitve, vezane na vid, nenujni prevozi, prehrana med bolnišnično oskrbo in tako naprej, kar pomeni, da dostop do teh storitev ne bo več stvar zdravstvene nuje, ampak bo dostop do teh storitev stvar debeline denarnice. Tisti, ki si ne bodo mogli privoščiti profesionalnih storitev, bodo obsojeni na to, da si bodo očala namesto pri okulistu kupili na bencinskem servisu. Tisti, ki si ne bodo mogli privoščiti zobozdravstvenih storitev, si bodo pomagali sami. Da niti ne omenjam, kaj pomeni, da prehrana med bolnišnično oskrbo ne bi bila več vključena v košarico osnovnih pravic. Ampak to je šele začetek! Plan slovenske desnice oziroma namera slovenske desnice, da bi se oblikovali dve košarici pravic v zdravstvu, ni nova. To je njihova agenda že precej časa in tudi to je ena od točk, kjer moramo biti med krizo pazljivi, da podhranjena zdravstvena blagajna, ki jo nakazuje okvir proračuna za leto, rebalansa proračuna, ki ga imamo pred sabo, ne bo vodil v to, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje zaradi pomanjkanja sredstev enostavno ekonomsko prisiljen nekatere pravice iz osnovne košarice izločati in jih prepuščati trgu, kar pomeni, da bomo dobili zelo okrnjeno javno zdravstvo in da bodo žrtve tega najranljivejši, ki si enostavno nekaterih storitev ne bodo mogli plačati.  Tako se začne komercializacija zdravstvenih storitev, vedno je nekako na začetku uvedba razkola med kupcem in izvajalcem. Cilj je povečati nadzor nad porabo javnih zavodov. Rekli bodo, da se povečuje s tem odgovornost in avtonomija, ampak v resnici se odgovornost, avtonomija in krčenje javne porabe zgodi na način, da se enostavno pravice krčijo in da se vzpostavljata dve košarici. Kot protiukrep zato v Levici predlagamo, da se enostavno uvede, kot velja za pokojninsko blagajno, tudi na primeru zdravstvene: če v zdravstveni blagajni zmanjka denarja, naj razliko pokriva proračun. To je prvi komentar, kar se tiče javnega zdravja.   Drugi komentar pa je glede fiskalnega pravila. Tako Fiskalni svet je, če se ne motim, 18. marca, kot na ravni Evropske unije je 20. oziroma 23. marca bil sprejet suspenz fiskalnega pravila, kar pomeni, da lahko Slovenija od tega pravila začasno odstopa in to je v bistvu omogočilo, da bomo imeli dve milijardi več v proračunu, kot je bilo predvideno. To omogoča v bistvu pač protiukrepe proti krizi, kar je seveda za pozdraviti. V Evropi je bila prejšnja kriza reševana z varčevanjem, kar se je izkazalo za absolutno zgrešen pristop, sploh če jo postavimo, recimo, ob bok Kitajski ali pa ZDA. V ZDA in na Kitajskem so se krize lotili, prejšnje krize leta 2008, z velikim stimulusom, tako monetarnim kot fiskalnim, in rezultati so bili naslednji. Kitajska med letoma 2008 in 2014 mislim, da ni nikoli padla pod 8-odstotno rast BDP. Sredstva, ki so jih investirali v gospodarstvo, so omogočila razširitev njenih prog za hitre vlake s tisoč kilometrov na 11 tisoč kilometrov, zgradili so toliko bolnišnic in toliko razširjali svoj zdravstveni sistem, da so pokritost z zdravstvenim zavarovanjem razširjali s 30 % prebivalstva na 90 %. Podobno v ZDA. Sicer ni šla v tako drastične ukrepe, ampak tam so krizo več ali manj rešili v letu 2009, ko so imeli minus 2 odstotka in pol gospodarske rasti, leta 2010 je bila gospodarska rast že pozitivna, brezposelnost v ZDA pa pod 10 %. Na drugi strani pa smo imeli Evropo, kjer smo najprej videli blokade, predvsem s strani Nemčije, da bi se vzpostavil skupni evropski sklad za varčevanje v krizi, ki je bila v prvi vrsti kriza evroobmočja in bančnega sistema, potem smo videli blokade, da bi se vzpostavil sistem evroobveznic, se pravi mutualizacije dolga in posledično smo imeli agendo s strani nekaterih držav Evropske unije, ki je obrnila vzrok in posledice krize. Vzrok krize – in to je bilo vsem jasno – je bila bančna kriza. Imeli smo pač finančno krizo evroatlantskega sistema. Kar je Nemčija interpretirala in so tudi slovenske vlade prevzele, tukaj je bila spet najglasnejša desnica, pa je bilo, da to ni kriza, ki bi jo zakuhale banke, ampak je to kriza neodgovornih javnih fiskalnih politik nekaterih držav, na čelu z Grčijo. Tam se je v bistvu pač bil bolj za interpretacijo krize. Spremljali smo več let v bistvu diskreditacije, kako naj bi si nekatere države z neodgovornimi fiskalnimi politikami nakopale ogromne dolgove, ogromne proračunske primanjkljaje, kar je sedaj treba reševati z varčevanjem. To je bila argumentativni del. Pravni del je bil, da smo v pravne okvire dobili fiskalna pravila, ki so – in tukaj jih Nobelovec Joseph Stiglitz pravilno imenuje – avtomatični destabilizatorji.  Namreč, lepota socialne države ni samo v tem, da zagotavlja socialno varnost tudi v krizi, ampak kot smo videli, recimo, na primeru ZDA, ki sem jo prej omenjal, ko se je tam zmanjšala gospodarska rast, ko je padla zaposlenost in tako naprej, so se aktivirali številni mehanizmi socialne zaščite: nadomestila za brezposelnost, politika teh njihovih javnih kuponov za hrano in tako naprej, kar je seveda stalo. Ampak na koncu, ko so delali ekonomske preračune, so rekli, da je to, se pravi socialne politike države, ki so se aktivirale, avtomatsko stabiliziralo gospodarstvo in da je približno doprineslo polovico naporov, ki so bili potrebni za tako hitro okrevanje leta 2009 oziroma leta 2010. V Evropi smo sicer v letu 2009 in 2010 videli podobno, potem pa so se aktivirali fiskalni jastrebi, ki so okrivili za krizo kar države in so rekli, da je treba skrčiti javno porabo, kar pa pomeni, da so ravno napadali te avtomatične stabilizatorje v obliki nadomestil za brezposelnost, v obliki socialne porabe, v obliki kakršnihkoli investicij države, in to je bilo treba pač spraviti v fiskalna pravila. Rezultati pa so bili naslednji: leta 2015 je večina držav članic evroobmočja imela manjši BDP kot leta 2007, nezaposlenost v evroobmočju je bila v povprečju leta 2015 še vedno čez 10 % – V Ameriki je bila taka samo eno leto –, v državah evropskega juga je nezaposlenost letela preko 25 %, med mladimi celo 50 %, nekatere države so trajno zadušile svoje razvojne modele, trajno zadušile svoje investicijske sposobnosti in tudi Slovenija je na nek način del te zgodbe. Mi smo se iz krize izkopali šele tam nekje leta 2014 zares, od leta 2014 do leta 2020 pa smo imeli več ali manj ekstenzivno rast. Se pravi, ne rast, ki bila kakovostna, ne rast, ko bi bila rast resnična, pač rast, pogojena z razvojem novih panog, ki bi ustvarjale več dodane vrednosti in tako naprej, ampak smo šli zgolj v ekstenzivno rast. In del tega problema so pač fiskalna pravila. V Sloveniji imamo celo zelo rigidnega, ki onemogoča državi, da bi vršila aktivne razvojne politike, ob tem, da seveda številnih drugih ne moremo, ker smo člani evroobmočja.  Zato sedaj sicer pozdravljamo, da je tudi slovenska desnica z nastopom korona krize priznala, da so fiskalna pravila vprašljiva, sicer jih Vlada problematizira zgolj v okoliščinah, kakršne imamo trenutno, ampak vprašljiva so nasploh. Namreč, trenutno so suspendirana in se lahko s to krizo soočamo s kontrazujfom, kot ga imenuje minister Šircelj. Ampak glede na trenutno razpoloženje v Evropi kaže, da se odločevalci tam – spet govorim predvsem o Nemčiji, Nizozemski, Avstriji in Finski – niso prav veliko naučili iz prejšnje krize. Spet nimamo evroobveznic, to so dali z mize, helikopterski denar je bil neka obljuba, ki je ostala precej v zraku in kar bomo države članice evroobmočja dobile s strani skupnosti, je predvsem pač možnost malo cenejših posojil, ki jih bo treba vračati. Hkrati pa se v Evropi spet pojavljajo pritiski, da naj bi počasi zopet aktivirali fiskalna pravila nazaj. Kot rečeno, mi imamo fiskalno pravilo v ustavi zapisano zelo splošno, se pravi, da naj bi bile javne finance na srednji rok uravnotežene, kar je lahko interpretirati dovolj široko, da omogoča razvojno politiko države, imamo pa v Zakonu o fiskalnem pravilu vgrajeno formulo, ki pa je zelo omejujoča in neverjetno arbitrarna. Kot protiukrep, da Slovenija ostane stabilna na srednji rok, ne samo leta 2020, predlagamo, da ta trenutek izkoristimo tudi za to, da se iz Zakona o fiskalnem pravilu ta formula briše in se jo nadomesti z bolj življenjskimi pravili.  To je naš dobronameren nasvet vsem političnim strankam Državnega zbora, ker mislim, da si nihče od nas ne želi ponovitve leta 2012 ali pa 2013.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati bo predstavil Jožef Horvat.  Izvoli.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, drage kolegice in kolegi!   Poslanska skupina Nove Slovenije bo Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020 do 2022 podprla. Na tem mestu želim izreči priznanje ministru Širclju in njegovi ekipi in posledično seveda vladi, da je optimalno ocenila, kaj nas pravzaprav čaka v bližnji prihodnosti. Smo v izjemno negotovem času, ko rešitve ne najdemo tudi ne v najboljših učbenikih, ki so jih spisali nobelovci. Pa morda za osvežitev spomina: aprila 2012, pred dobrimi 8 leti torej, je Državni zbor ratificiral tako imenovani fiskalni pakt, ki med drugim zahteva srednjeročno uravnoteženi državni proračun ali pa presežek, razen seveda v izjemnih okoliščinah. Se pravi, mi že 8 let vemo, da če nastopijo izjemne okoliščine, kar nesporno epidemija je, potem imamo tu nekaj več svobode, če smem tako reči, kar zadeva spoštovanje fiskalnih pravil. Kar nekaj časa je trajalo in smo potem šele maja 2013 spremenili 148. člen Ustave. Ta podpora je bila izjemna, mislim, da 78 glasov za, in ta sprememba 148. člena Ustave je potem omogočila oziroma zahtevala, da sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino tudi Zakon o fiskalnem pravilu. Zelo dolgo se je to vleklo, vse tja do julija 2015.  Zdaj h konkretni situaciji. Epidemija COVID-19 nesporno predstavlja izjemne okoliščine, ko je skladno z 12. členom Zakona o fiskalnem pravilu omogočeno začasno – poudarjam začasno – odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. V takšnih razmerah je obsežno in večstopenjsko ukrepanje fiskalne politike ustrezno in tudi potrebno. Učinkovitost ukrepov je večja, če so ti ustrezno usmerjeni, pravočasni – beri hitri – in preprosti. Zaradi njihove obsežnosti morajo biti popolnoma pregledi, z vidika vzdržnosti javnih financ pa začasni ustrezno umeščeni v verodostojen srednjeročni okvir.   Gospe in gospodje, Slovenija je v krizo vstopila po letih razmeroma visoke gospodarske rasti, s presežkom sektorja država, a ob višjem dolgu sektorja država kot pred finančno krizo. Ob tem se je gospodarska rast že pred izbruhom epidemije upočasnila bolj od pričakovanj, fiskalna politika pa je bila v zadnjih dveh letih neustrezno ekspanzivno naravnana. Od učinkovitosti ukrepov bo torej odvisno, ali bo trenutna kriza le začasna ali bo postala strukturna, z dolgoročnimi negativnimi posledicami za blaginjo in vzdržnost javnih financ. Kolegice in kolegi, po javnomnenjskih raziskavah, anketah približno 80 procentov vprašanih odgovarja, da soglašajo z ukrepi slovenske vlade oziroma tudi Državnega zbora. 80 procentov! Izjemen delež. Po poročanju relevantnih tujih medijev smo na samem svetovnem vrhu kot država po spopadanju z epidemijo novega koronavirusa in na to moramo biti ponosni in hvaležni najprej našim državljankam in državljanom, ki so spoštovali in še spoštujejo ukrepe, velikokrat zelo težke, in seveda moramo biti hvaležni tudi vsem tistim, ki so v prvih bojnih linijah skrbeli za naše zdravje in naša življenja.   Gospodarske razmere so izredno negotove, kar sem že uvodoma povedal, zato je napovedovanje izjemno nehvaležno. Vse trenutne razpoložljive projekcije nakazujejo občuten upad gospodarske aktivnosti v letošnjem letu. Negotovosti so v danih razmerah še bolj kot običajno povezane tudi z oceno dolgoročne gospodarske rasti in s tem oceno ravni proizvodne vrzeli. Ni znano, ali bo trenuten šok zgolj začasen ali pa se bodo – in v kolikšni meri – učinki epidemije na prispevek posameznih proizvodnih dejavnikov h gospodarskemu potencialu izraziteje pokazali na daljši rok. Če pogledamo podatke Evropske komisije – saj je povsem normalno, da pogledamo in se primerjamo tudi z državami članicami Evropske unije, saj smo že 16 let člani Evropske unije in smo del skupnega evropskega trga – in če pogledamo napovedi Evropske komisije za Slovenijo, nam Evropska komisija za letos napoveduje upad BDB za 7 procentov. Ampak, kar pa je spodbudno – in to nas mora gnati naprej, to nam mora dajati nek optimizem in voljo do našega dela –, spodbudno je to, da taista Evropska komisija Sloveniji – zakaj –? zaradi pravočasnih in učinkovito sprejetih ukrepov napoveduje za naslednje leto že rast 6,7 procenta. Torej en zelo intenziven in zelo hiter odboj, kot temu pravimo. Se pravi, to je neka projekcija, za katero mi v Novi Sloveniji verjamemo, da to lahko dosežemo, če bomo pametni. Če ne bomo imeli na začetku vsake seje delovnega telesa Državnega zbora, na začetku vsake seje Državnega zbora eno uro nepomembnih, oprostite, brezveznih proceduralnih zapletov. To je problem. Če bomo pametni – tukaj smo zato, da delamo za blaginjo naših ljudi –, potem se lahko ta odboj zgodi v naslednjem letu zelo intenzivno, zelo učinkovito, in sicer v višini 6,7 %.   Še glede Osnutka programa stabilnosti 2020. Ta predvideva v letošnjem letu primanjkljaj sektorja država na ravni okoli 8 % BDP. Tukaj smo nekoliko bolj pesimistični, kot nam to napoveduje za letos Evropska komisija. K temu prispevajo nižji prihodki, pretežno zaradi nižje ravni gospodarske aktivnosti, ter še v večji meri povečani izdatki zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev in ukrepov za preprečevanje posledic epidemije. Dolg sektorja država naj bi ob koncu leta 2020 presegel raven 80 % BDP. K vzdržnosti povečanega dolga bi lahko na daljši rok prispevala predvsem učinkovitost ukrepov za ohranjanje gospodarskega potenciala, poleg institucionalnega okvira in ukrepov na ravni evrskega območja, ki trenutno prispevajo k ohranjanju ugodnih pogojev financiranja.   Kar želim na koncu poudariti in kar je ključno za Novo Slovenijo, mi moramo omogočiti, da zaženemo investicije. Zaradi rigidnosti nekaterih državnih institucij danes čaka okoli 400 projektov, povprečno v vrednosti 1 milijon evrov, ker pač potrebujejo neka soglasja in tako dalje. In to čaka in čaka in čaka! Se pravi, imamo na mizi investicij za 400 milijonov evrov, ampak zaradi birokratskih ovir se te ne morejo preprosto zagnati in to moramo spremeniti. Ključno je torej gospodarstvo; če bo močno gospodarstvo, bomo močno financirali tudi socialno državo in najboljša socialna politika je tista, ki daje delo, ki odpira delovna mesta. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Mag. Andrej Rajh bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.  Izvoli.
Hvala lepa. Spoštovani, hvala lepa za besedo!   Sprememba Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje od leta 2020 do 2022 je posledica izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije COVID-19. V takšnih izrednih situacijah tako nacionalna fiskalna pravila kot tista, ki izhajajo iz Pakta za stabilnost in rast na ravni Evropske unije, omogočajo začasno odstopanje od pravil. Pogoj za navedeno odstopanje je izredni dogodek, na katerega država ne more vplivati in ima znatne posledice za javne finance in resen gospodarski upad. Kot rečeno, se bo na računa epidemije COVID-19 in ublažitve njenih posledic za gospodarstvo in državljane stanje javnih financ v Sloveniji močno poslabšalo. Epidemija COVID-19 je povzročila velik ekonomski šok, zaradi česar bo državni proračun namesto 500 milijonov evrov presežka zabeležil primanjkljaj v višini vsaj 3,7 milijarde evrov. To predstavlja približno 8 % bruto domačega proizvoda. Letos smo se že zadolžili za 3,5 milijarde evrov, sledi še zadolžitev v višini 2,5 milijarde. To pomeni, da se bo javni dolg zvišal z zdajšnjih 66 % bruto domačega proizvoda na rekordnih 82,4 % oziroma z 31 milijard na 37 milijard, kar pomeni skoraj 19 tisoč evrov na prebivalca Slovenije. Odgovor na to, kdo je najbolj zadolžil Slovenijo, je torej jasen: Janez Janša. V stranki SAB vemo, kako je, ko je treba reševati državo in ljudi. Leta 2013 smo Slovenijo namreč uspešno rešili pred trojko in hudo gospodarsko krizo, in to brez posegov v pokojnine, plače in socialne prejemke. Bo tudi v času vlade Janeza Janše tako? Za razliko od stranke SDS v stranki SAB do enormne zadolžitve Slovenije ne bomo kritični, saj vemo, da je za reševanje države in gospodarstva to enostavno treba narediti. Kdo bo pomagal ljudem, če ne država?  V stranki SAB smo kritični do odnosa in drže stranke SDS, ki je v letih 2013 in 2014 v našo državo klicala trojko in vsak dan znova poudarjala, da je visok javni dolg za Slovenijo katastrofa. Takratni poslanec SDS Zvonko Černač je tako ob interpelaciji ministra za finance Uroša Čufarja konec leta 2013 dejal, »da se država še nikoli v zgodovini ni toliko zadolžila, kot se bo v letih 2014 in 2015 za 12,3 milijarde evrov. Samo v letu 2014 se bo Slovenija zadolžila za nekaj manj kot 10 milijard. Pahor je bil vajenec za zadolževanje, v primerjavi z Alenko Bratušek.« Kritičen do zadolžitve je bil tudi Černačev poslanski kolega Jože Tanko. Po njegovi oceni leta 2014 je bilo zadolževanje ključni problem za mlade, ki bodo nosili ključno breme plačevanja dolgov. »Vlada Alenka Bratušek se zadolžuje trikrat hitreje, kot se je zadolževala najslabša Pahorjeva vlada,« je dejal poslanec Tanko ob interpelaciji Čufarja v Državnem zboru.  Dolg države bo v letu 2020 najvišji doslej, prav tako je primanjkljaj državnega proračuna zelo visok. Ta bo, kot kaže, kot rečeno, znašal vsaj 8,1 % bruto domačega proizvoda. Vse to v stranki SAB lahko razumemo, saj je bilo za zajezitev širjenja okužbe nujno hitro in učinkovito sprejemanje ukrepov, ne moremo pa razumeti, da nam Vlada v dokumentih, ki jih je pripravila, ni pojasnila, kako namera to težko situacijo rešiti. Tako v programu stabilnosti ni napovedi za naslednja leta, v Odloku o okviru za pripravo državnih proračunov za leto 2020 do 2022 pa so spremenili samo podatek za leto 2020, za naslednja leta pa podatkov enostavno ni.  V stranki SAB se nam zato upravičeno poraja vprašanje: Po kateri poti bo šla Slovenija? Lahko pričakujemo ZUJF št. 2 in ponovno znižanje plač in pokojnin? Kaj bo z državo in gospodarstvom, če bomo še enkrat uvedli tako stroge omejevalne ukrepe za zajezitev epidemije? Odgovorov nam na žalost niste dali, spoštovana koalicija, zato bomo v stranki SAB odloku nasprotovali.
Hvala lepa.  Preden dam besedo naprej. Gospod Rajh, podatek, ki ste ga navedli in ki sem ga jaz povedal, še vedno drži. Druga stvar, vaša vlada, tedanja, je razlastila varčevalce in lastnike podrejenih instrumentov v višini skoraj milijarde evrov. Še nekaj. Kajne, stroški zadolževanja so bili približno trikrat višji, kot bi bili v primeru, če bi prišla v Slovenijo trojka.  Zdaj pa nadaljujemo. Besedo ima Robert Polnar, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev.  Izvoli.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!  V tržnem gospodarstvu je informacijska vloga makroekonomskih strategij, napovedi in politik ključna. Vlada, Centralna banka in drugi institucionalni nosilci oblasti deležnikom sporočajo svoje cilje, temelje, parametre gospodarjenja, sistemski okvir delovanja. Dobra, pravočasna in verodostojna informacija je ključ poslovnega prilagajanja, nižjih transakcijskih stroškov, optimalnih gospodarskih rezultatov. Uspešno gospodarstvo potrebuje dvoje – konkurenco in prožnost na eni, socialno vzdržnost in vključenost na drugi strani. To je referenčni okvir, znotraj katerega bi morali delovati vlada in vsi deležniki, tako v Evropski uniji kakor tudi v Sloveniji.  Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022, katerega spremembe so predmet današnje obravnave, je bil sprejet 24. aprila 2019 ob načrtovani gospodarski rasti 3,1 % za letošnje leto. Na podlagi najnovejše napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj se pričakuje padec gospodarske rasti za 8,1 %. Globina padca BDP bo predvsem odvisna od trajanja epidemije ter okrevanja mednarodnega okolja. Napoved Umarja temelji na predpostavki, da se bo okrevanje gospodarstva začelo v juniju in predvideva zelo velik upad izvoza in uvoza, realno za več kot 19 %. Padec investicij naj bi bil 18,5-odstoten, zasebne potrošnje pa 3-odstotna. Državna potrošnja naj bi v letu 2020 realno zrasla za 3 %, kar bo prispevalo k omejitvi padca gospodarske rasti bolj kot denimo v prejšnji krizi, ko se je državna potrošnja leta 2009 realno povečala za 2,5 odstotka.  V Poslanski skupini Desus se nam kaže pomembno izraziti zadržanost do projekcij gibanja makroekonomskih agregatov, ki jih pripravljajo domače in tuje institucije. Svoje projekcije izdelujejo v trenutku, ko se ne ve, kako dolgo bo trajala pandemija, kako globoka bo kriza, kako bodo na gospodarsko dejavnost vplivali ukrepi, ki jih uporabljajo in izvajajo države, in kakšna bo prihodnja interakcija svetovnih ekonomij. Te prognoze so sicer nekoliko preciznejše od gledanja v kristalno kroglo, toda ne veliko. Ekonomija ni eksaktna znanost, čeprav se pretvarja, da je. Če bi bila ekonomija eksaktna, ne bi bile mogoče velike razlike v omenjenih prognozah. Padec gospodarske rasti v letošnjem letu je primerljiv padcu gospodarske rasti v letu 2009, ki je bil 7,5-odstoten, to je pa tudi edino, po čemer je ti dve obdobji mogoče primerjati. Manjši padec BDP kot pri nekaterih drugih ekonomijah ni dokaz o moči posamezne ekonomije. Kadar se zgodijo tako velike globalne krize, gibanje bruto domačega proizvoda ni odvisno od moči ekonomije, ampak predvsem od njene strukture in odvisnosti od svetovnega trga. Države, v katerih je poglavitna gospodarska panoga turizem, ali pa države, ki so velike izvoznice tako surovin kot industrijskih proizvodov, bodo zabeležile največji padec BDP. Nemčije, ki je največji slovenski izvozni trg, bi lahko v letošnjem letu dosegla 7-odstotni padec, kar je posledica previsokega obsega industrijskega izvoza, zlasti avtomobilov v celotni gospodarski strukturi države. Multiplikativni učinki so pri tem nepredvidljivi.  Predlagane spremembe odloka so potrebne zaradi izjemnih okoliščin, ki dvigujejo zgornjo mejo izdatkov sektorja država, državnega proračuna, izdatkov občin in izdatkov za pokojninsko blagajno. Izdatki sektorja država se dvigujejo za 2 milijardi in 150 milijonov evrov. Dvig izdatkov sektorja država je predvsem posledica dviga izdatkov državnega proračuna, ki naraščajo za 2 milijardi in 75 milijonov evrov na skupnih že 12 milijard in 525 milijonov. Tako se delež izdatkov državnega proračuna v celotnih izdatkih dviguje na 53 % vseh izdatkov sektorja država. V osnovnem proračunu je bil ta odstotek 48, 7. Dvigujejo se tudi izdatki pokojninske blagajne za 85 milijonov v letu 2020 na 5 milijard in 930 milijonov evrov ter izdatki občinskih proračunov za 20 milijonov evrov na 2 milijardi in 340 milijonov evrov.  Gospe in gospodje, ta kriza, s katero smo danes soočeni, bi lahko bila večja od velike depresije v 30-ih letih 20. stoletja, vsekakor pa od velike recesije pred 12 leti, toda ni podobna niti prvi niti drugi. Zato so potrebni drugačni ukrepi gospodarske politike. Pomembno pa je veljavno identificirati karakter krize; drugače povedano, kaj je tisto, kar jo je povzročilo. Za primerjavo, med veliko recesijo pred dobrim desetletjem so se nosilci ekonomske politike v večini držav obnašali, kot da gre za varianto notranjega šoka na strani ponudbe in so breme stabilizacije poverili monetarnim oblastem. To ni bilo usklajeno z dejstvom, da je finančna kriza v največji meri notranji šok na strani povpraševanja, zato se je zgodilo, da se res ni ponovila velika depresija, toda okrevanje je bilo počasno in nepopolno. Kako lahko ugotovimo, s kakšno vrsto krize se spoprijemamo? Med postopki identifikacije lahko uporabimo oceno, ki bi jo lahko posamezni ukrepi ekonomske politike imeli na želeni učinek prihodnjih gospodarskih gibanj. Vzemimo, denimo, keynesianski nasvet povečanih javnih investicij s pričakovanima učinkoma povečanja proizvodnje in rasti zaposlenosti. To je neizvedljivo, ker je potrebno zmanjševanje socialnih kontaktov in nikakor ni priporočljivo izpostavljanje delavcev dodatnemu tveganju, da zbolijo. Predpostavimo, da upoštevamo monetaristični nasvet in povečujemo likvidnost. Tudi samo s tem ni mogoče povečati proizvodnje in zmanjšati nezaposlenosti. Ne gre torej za notranji šok ne na strani ponudbe ne na strani povpraševanja, marveč za zunanji šok, predvsem na strani ponudbe in delno povpraševanja. Značilno je, da bi ta šok moral biti začasen, pri čemer ne gre za trajne spremembe strukture proizvodnje ali pa trajne spremembe zunanjetrgovinskih odnosov. Potrebno je torej ne samo vzdrževati likvidnost, ampak v največji možni meri ohraniti podjetja, zaposlenost in dohodke. Fiskalna oblast mora prevzeti obveznosti do zaposlenih, da jim izplačuje plače, če delodajalci tega ne morejo. Na ta način se ohranjajo podjetja in posledično banke. Podjetja in vse druge gospodarske subjekte je potrebno ohraniti ne le v finančnem, marveč tudi v pravnem in proizvodnem smislu, zato ker se drugače izgubljajo prednosti kolektivne izkušnje, ki so pomembne predvsem z vidika produktivnosti.  Poslanci Poslanske skupine Desus ugotavljamo, da aktualna slovenska oblast koordinirano in komplementarno izvaja preplet vseh pravkar naštetih ukrepov. Z odlokom spreminjamo tudi saldo sektorja država in saldo državnega proračuna. Tako naj bi bil ciljni saldo sektorja država in ciljni saldo državnega proračuna negativen, -8,1 %. Oba omenjena primanjkljaja sta deloma nastala zaradi upada prihodkov ob padcu gospodarske rasti. Diskrecijski ukrepi po evropski metodologiji na prihodkovni in odhodkovni ravni bodo prispevali k primanjkljaju sektorja država 4,35 % BDP za letošnje leto, kar je malo več kot polovica napovedanega primanjkljaja sektorja država. Zaradi padca gospodarske rasti se tako predvidevajo nižji prihodki sektorja država, in sicer za dobro milijardo in 300 milijonov evrov manj kot v letu 2019 – realizacija v letu 2019 je bila 21 milijard in 227 milijonov, za letos je načrtovana 19 milijard in 925 milijonov. Nižji prihodki so predvsem rezultat planiranega upada prihodkov z naslova davka na dodano vrednost, dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Dolg sektorja država se bo letos povečal s trenutnih 31 milijard in 744 milijonov evrov na 37 milijard in 556 milijonov evrov. V deležu bruto domačega proizvoda bo dolg nekoliko nižji, kot je bil v letu 2015, ko je znašal 82,6 % bruto domačega proizvoda. Treba pa je jasno povedati: z dolgom se bo financiral velik proračunski primanjkljaj, ki je nastal in bo še nastajal zaradi odpravljanja posledic epidemije. Primanjkljaj je resda neugoden, ni pa poguben.   Gospe in gospodje, tako se moramo vprašati, kakšne so perspektive. Nič ne bo tako kot prej – to kajpada ne more biti res. Vse bo enako kot prej – tudi to ni verjetno. Enako bo kot prej, le da slabše – to je možno. Možno je tudi, da bo bolje, to vsekakor ni nemogoče, je pa najbolj odvisno od tega, kako se obnašamo zdaj, ko še traja epidemija. Epidemija prinaša negotovost. Kadar vse napotuje, da je nemogoče razdvojiti smisel od nesmisla. Na eni strani so različne verzije teorije zarote, na drugi strani, da gre pravzaprav za kazen, ki smo si jo zaslužili. Tako bi se lahko, recimo, reklo za podnebne spremembe v obsegu, ki so posledica ravnanja ljudi. Toda epidemije in pandemije so, če hočemo govoriti na tak način, nič drugega kot izraz ravnodušnosti narave do našega človeškega bivanja in obstajanja. Poglavitni cilj v soočanju z epidemijo – to ali katerokoli drugo – bi moralo biti popolno okrevanje, zato ker gre za minljiv pojav, na katerega posledice lahko vplivamo, da bi bila končna škoda čim manjša, potem pa je potrebno obnoviti življenje, ki se je zaustavilo, ne pa spremenilo, zagotovo pa življenje med epidemijo ni bilo uničeno. Jasno pa je, da bo po obnovi lahko tudi boljše, tako kot bi lahko bilo boljše tudi že pred njo. V negotovosti se lahko vse izkaže kot vzrok, vse primerjave pa le kot informativne. Tako je, denimo, primerjava pandemije z vojno popolnoma napačna. V obeh primerih gre za izredne razmere, vendar se v vojni družbenost povečuje, med epidemijo pa zmanjšuje. Cilj vojskovanja je, da se vsili volja in izpostavi novo stanje, cilj zatiranja in zatrtja epidemije je ozdravitev, da se stvari vrnejo v prejšnje stanje. In tukaj odigrajo odločilno vlogo vladne politike, zlasti strukturne, razvojne in regionalne. Potem pa so tu izvedbeni projekti z največjimi ekonomskimi pomnoževalci in socialnimi pospeševalci. Moramo si ponovno priklicati v spomin ničkolikokrat prežvečeno stanovanjsko izgradnjo in energetsko varčevanje, pa drugi tir, tretjo razvojno os in izgradnjo domov za starejše.   Gospe in gospodje, srečo bomo morali ustvariti, nesreča žal pride sama po sebi. Poslanci Poslanske skupine Desus bomo Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 soglasno podprli. Hvale lepa.
Hvala lepa.   Mag. Marko Pogačnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.   Izvoli.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, kolegi, kolegice!   Pred nami je odlok o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2020 do 2022. Sprememba odloka je le za leto 2020, je posledica izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije koronavirusa. V takšnih izrednih situacijah tako nacionalna fiskalna pravila kot tista, ki izhajajo iz Pakta stabilnosti in rasti na evropski ravni, omogočajo začasno odstopanje od pravil. Slovenija bo v celoti uporabila prožnost, ki jo omogoča fiskalni okvir Evropske unije, da bi države članice lažje obvladovale epidemijo koronavirusa in njegove posledice. Upad gospodarske aktivnosti in drugih učinkov na družbo – epidemija koronavirusa zahteva namreč odločen odziv vlade. Vlada je v danih razmerah že sprejela ukrepe za zajezitev širjenja virusa in obvladovanje posledic epidemije v zdravstvu, šolstvu in vzgoji ter javnemu življenju, vključno z zapiranjem nenujne dejavnosti, v naslednjem koraku pa odločno podpira državljane in gospodarstvo. Sklop ukrepov je zbran v več interventnih zakonih, potrjenih na Vladi, v katerih so zajeti ukrepi za ohranjanje delovnih mest, za izboljšanje socialnega položaja ljudi, za pomoč samozaposlenim, za ohranitev delovanja in likvidnosti podjetij ter pomoč znanstveno-raziskovalnim projektom za boj z epidemijo. Vlada posledično spreminja in umešča spremembe v okvir le za leto 2020, kajti priprava srednjeročnih sprememb je v tem trenutku zaradi negotovosti popolnoma neustrezna.  Pozitivno mnenje k Predlogu odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračuna za obdobje od 2020 do 2022 je dal tudi Fiskalni svet, ki se hkrati strinja, da razglasitev epidemije predstavlja neobičajen dogodek, kar je skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu in omogoča uveljavljanje izjemnih okoliščin.   V Slovenski demokratski stranki bomo predlog spremembe odloka podprli. Hvala.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavila Andreja Zabret.  Izvoli.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za prihodnji dve leti. To je sicer ustrezen, ampak zelo suhoparen naslov, ki večini volivcev ne pove nič, zato velja nekako prevesti in povedati bolj plastično. Dokument, ki naj bi ga potrdili danes, prinaša zgodovinsko širitev proračunskega okvira, zviševanje izdatkov za več kot 2 milijardi. Namesto enoodstotnega proračunskega presežka, ki ga je sprejela vlada Marjana Šarca, pa predvideva 8-odstotni primanjkljaj. Ja, prav slišite! 8-odstotni primanjkljaj. Glede na interes po današnji razpravi imam občutek, da bomo z vsem naštetim opravili na hitro. Spoštovani kolegi iz koalicije, na čelu s predsednikom Državnega zbora, čas ste odmerili tako, da bomo o tem dokumentu, ki bo imel zgodovinske posledice za Slovenijo, razpravljali nekaj več kot tri ure. Lepo! In še bolj prozorno, ob širitvi proračunskega okvira hkrati ožite okvir demokracije. Ali če hočete, ožite okvir razprave in nadzorstveno vlogo poslancev nad vlado. Ampak to je očitno demokracija po vaše. Nekaj argumentov, ki jih navajata tako Vlada kot Fiskalni svet, je sicer moč sprejeti. Denimo, da je epidemija izredna okoliščina, ki dovoljuje začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Pa tistega, da je treba ravnati hitro in pomagati čim širšemu krogu tako ljudi kot podjetij. Nobenega dvoma tudi ni, da je bil državni intervencionizem potreben, celo nujen. Če smo v zadnji krizi s 5 milijardami reševali banke, je namreč prav, pravično in pošteno, da tokrat rešujemo ljudi, podjetja oziroma delovna mesta. Cilj je pravi, o tem ni dvoma. Ali je prava tudi vaša pot do tega cilje, pa je drugo vprašanje. Kakorkoli, odlok si boste danes izglasovali. Izglasovali si boste 8-odstotni proračunski primanjkljaj. Naj ob tem ne ostane spregledano opozorilo Umarja, da bi ob nadaljevanju zaostrenih ukrepov letošnji padec gospodarske rasti lahko bil celo 15-odstoten. In če k temu dodamo še vse enormne zadolžitve ter zvišanje javnega dolga na 82,4 % BDP konec leta, je po mnenju Poslanske skupin LMŠ na mestu najmanj vprašanje, kaj sledi. Namerno ponavljam, ob tolikšni zadolžitvi in tolikšnem porastu javnega dolga je Vlada dolžna dati nekaj jasnih odgovorov, ki jih na seji Odbora za finance na žalost nismo dobili. Se pravi, odgovorov, kako bomo rehabilitirali oziroma ponovno zagnali gospodarstvo po koncu epidemije. Ta odgovor bi morali dati predvsem ljudem, ki ne vedo, kaj jih čaka. Povejte jim, ali bo potrebno varčevanje, se glede na napoved 8-odstotnega padca gospodarske rasti obetajo rezi. Kot sem že spraševala na Odboru za finance, ali pišete ZUJF 2 po vzoru tistega iz leta 2012. Boste jemali in komu? Nas čaka socialni darvinizem, torej da boste socialno šibke bolj kot ne prepustili samim sebi? Boste v nekem trenutku spet začeli slediti mantri prostega trga, ki se regulira sam? Na čigavih plečih tokrat?  Prva etapa boja proti virusu je zaradi odličnega odziva javnega zdravstva in odgovornega vedenja ljudi bolj kot ne končana. Mislim, da smo vsi istega mnenja, da gredo zasluge zdravstvu in ljudem, ne pa Vladi. Vladi bodo šle zasluge ko in predvsem če bo preprečila socialne žrtve, ki se bodo merile v številu propadlih podjetij, v številu zaprtih espejev, v številu izgubljenih delovnih mest. Od teh številk bo odvisno, ali bo šlo za vladno zmago ali pa nemara za vladni poraz, ki pa bo v bistvu poraz ljudi.  Danes odločamo o širitvi skupnega okvira za štiri blagajne. Vemo, kako se polnijo: z davki in prispevki. Zato nas v LMŠ zanima predvsem, koliko davkov in prispevkov bo vplačanih v prihodnje. Zanima nas, kako boste reševali turizem kot panogo z izrazitimi multiplikativnimi učinki. Nobenih ukrepov še ni. Ni odgovorov o usodah ljudi. Koliko jih bo pristalo na zavodu za zaposlovanje, ker ste z ukrepi na področju turizma prepozni? Koliko denarja bo na koncu zmanjkalo občinam, če podjetja ne bodo zmogla pridobiti poroštev, ker so pogoji tako zakomplicirani in neživljenjski? Kolikšen bo upad sredstev za javno zdravstvo in šolstvo? Kako boste vnovič vzpostavili kongresno, sejemsko in prireditveno dejavnost, ki je morala zapreti vrata in jih bo verjetno odprla kot zadnja? Še vedno tudi nimamo nobenih odgovorov o nadaljnjem zadolževanju. Kaj je z zadolževanjem preko odkupa državnih obveznic s strani centralne banke, ki bi morda lahko ostale v bilancah zelo dolgo? Kako boste izvedli zadolževanje? Načrtujete strukturne reforme in katere? Namesto jasnih odgovorov nam finančni minister na sejah odbora ponuja molk ali ponavlja neprepričljivo mantro o tem, kako je Slovenija ostala sama, ter niza floskule kot, »izboljšali bomo pogoje za gospodarstvo z debirokratizacijo postopkov in zmanjševanjem administracije«. Vse to nam poraja dvom in smo upravičeno zaskrbljeni.  Še nekaj o vladnem odnosu do nadzorstvene vloge parlamenta, ki sem jo omenila na začetku. Debelo zamujate s poročilom, v katerem bi morali Komisijo za nadzor javnih financ seznaniti s pravico, katero ste si jo uzakonili, namreč da prosto in neomejeno prerazporejate pravice proračunske porabe. Zanima nas, kdaj bomo dobili to poročilo. Še do danes ne vemo, kako porabljate javni denar. Sklepam, da se poročanju izmikate. Zakaj, veste samo vi.   Spoštovani predstavniki Vlade, kljub vašim kritikam na račun rebalansa, ki ste ga dali celo na Ustavno sodišče, smo vam javne finance zapustili v izjemno dobrem stanju. To ste na hearingu priznali celo vi, gospod finančni minister. Razumemo, da je država v težki situaciji, a začnite že vendar spoštovati parlament, ki ima pri nadzoru nad upravljanjem z javnimi financami še zlasti pomembno vlogo.
Hvala lepa.  Jani Prednik bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.  Izvoli.
Spoštovani podpredsednik, spoštovani minister, spoštovane poslanke in poslanci, lep dober dan!  V izjemnih okoliščinah, v katerih smo se znašli, je postalo seveda jasno, da omejitve fiskalnega pravila začasno ne bodo več veljale. Za soočanje s posledicami pandemije COVID-19 bodo potrebni izjemni finančni vložki vseh držav. Proračunsko trošenje se mora povečati, veljavni postopki pa velevajo, da se to začne s transparentno določitvijo maksimalne skupne višine porabe, ki je sicer za vsako proračunsko blagajno določena za dve leti vnaprej. To je prvi korak nove vlade k oblikovanju proračuna oziroma rebalansa proračuna. Glede na vse, kar je bilo v teh dneh razkritega v načinu, kako ta vlada troši denar, je precej žalostno, da je to njen doslej najpreglednejši proračunski korak. V vseh dosedanjih primerih je Vlada denar najprej porabila, potem pa precej slabo pojasnjevala, kaj je bilo z njim storjenega. Vlada s predlogom dviguje javno porabo za dve milijardi in 150 milijonov evrov. Temu pa je treba prišteti še potrošnjo 160 milijonov za letos načrtovanega presežka, ki ga je pustila prejšnja vlada. Prva okvirna cena protikoronskih ukrepov je tako znana in ob zelo nejasnih predpostavkah sega celo do tri milijarde dodatne letošnje porabe. Tako bi v letu 2020 namesto odstotek presežka imeli 8,1-odstoten javnofinančni primanjkljaj, kar je dobra polovica tistega, zabeleženega leta 2013, v času sanacije bank, ko je bil 14,7 odstotkov.   Osnutek pakta stabilnosti, ki služi kot temeljna obrazložitev ukrepov, je prvi pisni dokument, ki vsebuje ocene finančnih posledic protikoronskih ukrepov, ki bi sicer morale biti že v obrazložitvi zakonov, vendar jih Vlada navaja v deležu BDP, ne v absolutni številki, zato nam njihova cena še vedno ni jasna. Iz priloženih grafov v osnutku pakta stabilnosti sklepamo, da Vlada operira pod predpostavko, da bo krčenje gospodarske aktivnosti približno pol tako hudo, kot je bilo v finančni krizi. Zelo optimistični so tudi pri napovedi okrevanja. Računajo s 3,5-odstotno rastjo v drugi polovici leta 2020. Glede na realistične napovedi, ki prihajajo od vseh relevantnih mednarodnih ustanov, bo krčenje večje, okrevanje daljše in rast precej počasnejša.  Glede na vse to lahko ocenimo, da gre za nezadostna sredstva glede na pričakovane posledice, ki jih Vlada po našem mnenju podcenjuje. V isti sapi in glede na njihov dosedanji način delovanja pa je tega denarja bistveno preveč, da bi Vladi lahko dopustili, da ga prerazporeja sama in brez striktnega nadzora nad proračunom, ki je bil pretekli mesec z zakonom suspendiran. Priloženi dokument je od vsega, kar smo prejeli do sedaj, resda najbolj eksakten, a je še vedno daleč od prave ocene posledic in potrebnih sredstev za učinkovit spopad z epidemijo.  Zaradi vsega naštetega Socialni demokrati zanj ne moremo zastaviti svojih glasov.
Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu odloka. K razpravi so prijavljeni Andreja Zabret, Marko Bandelli, Igor Peček, Matjaž Han, če naštejem samo tiste prve štiri.   Preden pa kamorkoli dam besedo, dobi besedo predstavnik predlagatelja, minister mag. Andrej Šircelj.  Izvoli.
Hvala lepa, podpredsednik!  Mislim, da po predstavitvi stališč poslanskih skupin je treba odgovoriti na nekatera vprašanja in na nekatere dvome in na nekatere strahove, ki jih pač tukaj nekatere poslanske skupine izražajo.   Prvič, tukaj nismo govorili in nisem govoril o nobenem drugem Zujfu, verjamem pa, da marsikatera poslanska skupina pač napoveduje ta drugi Zujf. Sicer ne vem, na podlagi česa in kako, na podlagi preteklih dogodkov, na podlagi izpred toliko in toliko let. Treba se je zavedati, da če gledamo zadnjih 30 let na področju ekonomije in financ, je marsikdaj prišlo že do nekega zujfa. In tukaj gre enostavno za, bom rekel, neko strašenje, ki v tem trenutku – govorim v tem trenutku – nima nekih realnih osnov.   Drugo, kar bi rad seveda povedal, je, da tudi glede strašenja glede zmanjšanja nekih pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Seveda tukaj ne bom komentiral nekih predstavljenih besed direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot sem razumel, na neki okrogli mizi na Ekonomski fakulteti, niti ne vem, ali so bili ti povzetki, ki so bili tukaj povedani, točni ali ne. Vendar Zavod za zdravstveno zavarovanje je na eni strani zaključil letos s 50 milijoni plusa. Strinjam se, da so razmere tudi za poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje sedaj drugačne, da na eni strani prihaja do večjih odhodkov ali pa stroškov – kakor želite –, da to v zvezi z odhodki, ki se nanašajo na epidemijo, krije proračun in da je znano, koliko denarja je že dejansko tudi iz proračuna šlo v Zavod za zdravstveno zavarovanje. Pričakuje pa se seveda, da bo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje tekoče spremljal potrebe po zdravstvenih storitvah in predvsem prilagajal to politiko. To se pričakuje seveda tudi od direktorja, ki razlaga o krčenju košarice in tako naprej, ne vemo pa, na kakšni osnovi.   Ko govorimo o fiskalnem pravilu in ko govorimo o tem, kaj dejansko to fiskalno pravilo pomeni, in ko dejansko spodbujamo, bom rekel, večjo porabo in večje odhodke, kot dejansko zaslužimo, je treba povedati zelo jasno, da te večje odhodke krijemo z zadolževanjem. Na eni strani seveda nekateri očitate Vladi to zadolževanje, na drugi strani spet drugi pozdravljate te večje odhodke. Vendar, vsak evro je treba plačati. Nobeno kosilo ni zastonj. In seveda, odmik od fiskalnega pravila v normalnem času dejansko pomeni odstop od tega ustavnega načela in po drugi strani v ekonomskem smislu pomeni, da bo treba tudi te dolgove plačati in z obrestmi jih bo treba plačati. Tudi nekateri podatki o tem, koliko smo se zadolžili – se opravičujem podpredsednik, da spet ponavljam –: v letošnjem letu se je tudi Šarčeva vlada zadolžila za 1,7 milijarde, pa ni bilo nobene krize in potem smo se zadolžil in odplačal dolgove v višini 1,7 milijarde in dodatno smo se seveda zadolžili še za 3,3 milijarde. To sem povedal že nekajkrat, ampak zgleda, da je treba to še enkrat, ker se pač te besede enostavno spreobračajo ali pa ne povedo v celoti. Tako bomo s tega zornega kota tudi pri politiki zadolževanja vodili odgovorno finančno politiko. Je pa treba nekaj vedeti: na eni strani se zadolžujemo, zaenkrat še po relativno ugodnih pogojih, na drugi strani, seveda tudi odplačujemo dolgove. Tako je s tega zornega kota pač to rečeno.  Glejte, razumem tendencioznost nekateri sporočil, vendar, proračunska rezerva je bila ob tem, ko smo prevzeli vlado in ko je bila napovedana epidemija, prazna. 9 milijonov. Če ne bi dejansko tukaj centralizirali javnih financ in jih namenili za to, da je se lahko zagotovila oprema in da so se lahko zagotovile ustrezne storitve, potem, če se to ne bi zgodilo, bi verjetno ljudje bili v zelo, zelo slabem položaju in verjetno bi bilo smrtnih žrtev veliko več. S tem smo dejansko tudi to preprečili. Tako je bilo tukaj tisto, kar smo dobili od prejšnje vlade v proračunski rezervi; glejte, izredno malo, pravzaprav dejansko, če s finančnega zornega kota, je bila vlada tukaj nepripravljena za takšno krizo.  Zaradi tega bi še enkrat povedal: ta vlada je na ekonomskem področju začela delovati takoj, naslednji dan. Pred tem prejšnja vlada ni sprejela enega ukrepa na finančnem področju. Takoj smo odložili davke, takoj smo odložili kredite, takoj smo začeli s tem, da so lahko podjetja kasneje tudi posredovala letna poročila, takoj smo v naslednjem tednu, čez en teden, zagotovili poroštvo za manjši del kreditov, kasneje še za drugi del kreditov in tako naprej. Oprostite, ko je bila razglašena epidemija, na tem področju ni bilo narejeno nič. Na finančnem ministrstvu, če želite, ni bil pripravljen niti en osnutek enega dokumenta v zvezi s tem. Zaradi tega enostavno, če ta državni zbor sprejme zakon v enem tednu po nastopu nove vlade, ne more nihče, po mojem, reči, da smo bili mi prepozni. In tukaj sem sedel prvi teden z dvema novima zakonoma!  Tako je s tega zornega kota pač enostavno treba povedati, vse je dokazljivo z datumi, urami in tako naprej. Ta odlok, o katerem govorimo danes, pomeni približno za 2 milijardi več izdatkov in daje tudi okvir za dodatno zadolževanje – to je že bilo sprejeto v nekem zakonu – daje tudi okvir za dodatno zadolževanje. Do sedaj smo se pa zadolžil toliko, kolikor je bilo določeno z Zakonom o izvrševanju proračuna. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Andreja Zabret.  Izvoli.
Hvala za besedo.  Vsi se strinjamo, kot je bilo že rečeno večkrat, da so interventni ukrepi in pomoč države v teh trenutkih nedvomno potrebni in so tudi posledica današnjega dviga izdatkov v odloku. Vendar pa je pri tem zelo pomembno – in na to vseskozi opozarjamo na vseh odborih in sejah –, kako gospodarno bomo ta denar porabili, kam in komu ga bomo dali, še prej pa predvsem, iz katerih virov bomo ta denar dobili. Namreč, nihče si ne želi, da bi neodgovorno zadolžili Slovenijo za naslednje generacije in ogrozili javne finance. Dvig zgornje meje odhodkov, ki ga danes sprejemamo, lahko temu rečemo, da so pravzaprav sladki problemi. Bistvo je tisto, kar je na drugi strani, in to je minus v javni blagajni in posledica le-tega. O vsem tem nismo dobili nobenih odgovorov, vsaj ne pravih. Vlada nima strategije, kako bo poravnala dolg, kaj se bo zgodilo po končanju korona epidemije, ki pa bi jo morala imeti. Sprašujem se, od kod kar naenkrat taka lahkomiselnost, kje so sedaj vse omejitve, o katerih smo se pogovarjali še pred nekaj meseci, ko je presežek v proračunu predstavljal velik problem, kršitev sprejetih zavez in skoraj razpad javnih financ – če se spomnimo, ko so stranke SDS in Nova Slovenija dale v ustavno presojo rebalans s proračunskih presežkom. V odloku, ki ga danes obravnavamo, se nam namesto proračunskega presežka v višini 1 odstotka predvideva 8-odstotni proračunski primanjkljaj. Se pravi, ogromen minus in s tem za dobri dve milijardi oziroma za petino povečuje tudi izdatke državnega proračuna.  Fiskalni svet v svojem mnenju opozarja na dvom o kredibilnosti ocen, formalno neskladnost obeh predloženih dokumentov z zahtevami o srednjeročnem načrtovanju, odmik od pregledanega srednjeročnega načrtovanja, ker Vlada ne bo sprejela državnega programa razvojnih politik. Menim, da je potrebno to mnenje vzeti zelo resno. Zato minister ponovno sprašujem: Ali ta vlada nima fiskalne strategije, da se z zakonom odvezuje od zahteve Zakona o javnih financah, da pripravi državni program razvojnih politik in srednjeročno fiskalno strategijo? Od tega je odvisna prihodnost slovenskega naroda in o tem danes koaliciji ni smiselno razpravljati. Zato mi je danes še toliko bolj slikovita izjava kolega Horvata, ko je dejal, da čestita Vladi, da je optimalno ocenila, kaj nas čaka v prihodnosti. Zanima me, kje so te ocene. Namreč, vseskozi sprašujemo, sprašujem ministra, kakšni bodo ukrepi in kako po epidemiji in kako bomo vračali dolg.  Zato imam drugo pomembno vprašanje tudi za ministra, da poveste ljudem, kaj bo sledilo po koncu epidemije. Bo potrebno varčevanje? Kaj pomeni napoved 8-odstotnega padca gospodarske rasti? Ali se obetajo rezi? Kam bo porabljen ves denar, ki je danes prikazan v 8,1-odstotnem proračunskem minusu? Zakaj to sprašujemo? Predvsem zato, ker je še vedno svež, predvsem pa grenak spomin na obdobje 2004–2008, ko se je trošilo nesorazmerno s prihodki in zadolževalo, kar je državo pustilo na krizo povsem nepripravljeno. Svež in grenak je tudi spomin na leto 2012, torej na čase Zujfa, ko se je rezalo tudi pri javnih investicijah, kar je recesijo le še poglobilo.   Naslednje vprašanje, na katerega nisem dobila odgovora na Odboru za finance. Glede na predvideni primanjkljaj v državni blagajni v višini 8,1 BDP, so covid ukrepi, ki so začasnega značaja, predvideni v višini 4,4 %, ostala polovica tega dolga pa je posledica rednih izdatkov. Če gledamo slovenski BDP, pomeni, da so v Paktu stabilnosti covid ukrepi predvideni le 2 milijardi, se pravi teh 4,4 je 2 milijardi. Če pa pogledamo finančni učinek samo korona paketa 1, brez novel, pa je finančni učinek 3 milijarde. Tukaj nekaj ne štima in me zanima, od kod zdaj kar naenkrat tak velik minus?  Kar nekaj vprašanj je še ostalo brez odgovorov, predvsem, kako boste preprečili šok v povpraševanju. Na kakšen način boste spodbujali potrošnjo? Kako boste zagnali proizvodnjo? Kaj se bo zgodilo, ko bo epidemija mimo in bomo morali ponovno upoštevati fiskalno pravilo ter se približati fiskalnemu cilju, na kar opozarja tudi Fiskalni svet? Vsi vemo, da ko se bomo enkrat iz tega zbudili, bomo vse to morali plačati. In kot sem že omenila, ne bi rada, da bi pregovor Težave rastejo, čim bolj se bližamo cilju, v veliki meri veljal za Slovenijo.   Postavila sem kar nekaj vprašanj, za katere upam, da dobim odgovore, predvsem verjetno ne zanimajo samo nas, poslance ti odgovori, ampak predvsem državljane in državljanke, ki nas verjetno tudi trenutno spremljajo. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Marko Bandelli.   Izvoli.
Hvala za besedo, predsednik!  Ne morem drugače, kakor da se navežem na vaše besede po razpravi mojega kolega Rajha, ker vas bi opozoril, da popolnoma nič ni res tisto, kar ste vi potem izjavili na koncu in mu odgovorili, da bi bilo bolje, da bi bila in da bi prišla k nam trojka. Laž, neresnica! Ker morda se verjetno sami ne zavedate, kaj bi pomenilo za našo državo, če bi trojka resnično prišla v Slovenijo. Prvo kot prvo bi oklestili 50 % pokojnim. To je prvo, kar bi trojka naredila takrat. Javni sektor – cel javni sektor bi prepolovili in bi bilo spet na deset tisoče brezposelnih. Nobene investicije ne bi bilo v infrastrukturo. Šole, učitelji, profesorji – razpolovljeni! Vse bi spremenili, vrtci plačljivi. Ali nadaljujem? To bi bilo to.   Glede tistih podrejencev in tiste reči tam. Tisto je samo en majhen delček, kar je bilo v tej sanaciji. 500 milijonov je šlo samo za pokojnine, ni bilo denarja za eno pokojnino še v državni blagajni. In to ljudje razumejo. Hvala bogu, razumejo in verjamejo, da je bilo to nujno potrebno. No, toliko z moje strani glede te točke. Ker me je užalostilo, ko človek misli res, da je bilo tako. Saj prepričujete potem vaše ljudi na tak način, ki ne vedo resnice – ali pa vedo resnico ali verjamejo pač drugemu.   Sedaj gremo na konkretno. Ta odlok. Tukaj mene zanima, kako lahko delamo neke prognoze, koliko bo, koliko ne bo plusa in minusa BDP in vse te zadeve. Kdo ve? Kdo lahko to ve? Saj mi ne vemo, kaj nas čaka! Saj mi ne vemo, kaj bo s to epidemijo še. Morda – verjetno, tisti, ki so na vrhu v veledržavah – morda vejo oni. Morda. Morda je to tudi bil umeten virus, ki je prišel na tržišče, se čaka pravi trenutek, da bo cepivo prišlo ven. Ker mene je presenetil govor naših visokih strokovnjakov, ki dajejo mnenja vsakodnevno po televiziji in nas ustrahujejo vsak dan. Narod ustrahujejo. Vsak dan ustrahujejo ta narod! Na tak način samo zaustavljamo gospodarstvo in investicije in želje po napredku. Kako lahko ves čas ustrahujemo narod? Veste, kdaj je bil čas ustrahovanja? Med drugo svetovno vojno!  Italijo gledam en dan po televiziji in so rekli točno, da morajo pripraviti, da je ne vem koliko različnih možnosti glede cepiva. Največji problem bo denar za ta cepiva. Tisoč evrov baje, da bo stalo cepivo. To so dali uradno ven. Se pravi, Italija mora približno 50 milijard pripraviti za to. Ali imamo mi pripravljeno to zadevo? Za Slovenijo verjetno milijarda do dve. O tem je treba tudi začeti malo razmišljati. In ne samo ustrahovati narod. Ker z ustrahovanjem ne bo napredka, ne bo gospodarstva in ne bo rasti.   Če grem pa res konkretno na program tak kot tak – Program stabilnosti. Tukaj je ključna stvar javni dolg. Vse to je javni dolg, vse to je jasno, ki bo leta 2020 povišan na zgodovinskih 82,4 BDP in sedaj ni noben problem, ko ste vi na vladi. Kaj ste vi naredili leta 2013, pa smo reševali državo, smo reševali gospodarstvo, smo reševali ljudi, delovna mesta, podjetja – uspešno! Zdaj bomo pa videli, če bo uspešno. Mi želimo, mi nismo destruktivni, pomagamo, saj tudi glasujemo za, vedno smo pomagali, pohvalimo ukrepe, ki ste jih vi začeli – take in drugačne. Smo pa zelo v skrbeh, ker za naše pojme se koristi ta denar malo nekontrolirano, nepregledno. Ne bom uporabljal izraze, ki jih uporabljajo drugi kolegi, ampak zaskrbljujoče na tak način. Ampak to bo točka za četrtek, mislim. Mi nismo nič destruktivni pri tej zadevi, mi samo opozarjamo. Kdo drug kot država mora pomagati v takih situacijah, v kakršni smo se dobili v tem trenutku? Je pa tako, je pa tako: odgovornost bo izključno vaša, če bodo te milijarde šle po vodi. Ker v tem trenutku, se vam opravičujem, ampak za mala podjetja, mikropodjetja in obrtnike, espeje vsi ti ukrepi, ki smo jih dali na mizo, niso vredni popolnoma nič. Da vam povem. Kdo bo koristil vse to? Lahko 15, 20 odstotkov ljudi. Tako, da se hvaliti, da damo 2 milijardi na mizo glede poroštev in da že vnaprej povemo, da pol milijarde ne bo, bodo unovčene garancije, to pove že, kam cilja ta država.   Nobenega dokumenta, absolutno – na kar sem čakal – ni tukaj na mizi, da nam pokažete tudi, na kakšen način bo spet zagon tega gospodarstva. Predvideno je -8,1 procenta BDP, pa za naslednje leto je pa predviden en procent plusa. Ja, zdaj vi meni povejte, kako bo rast 9 procentov v enem letu. Jaz sem optimist, ker kot človek živim optimistično in verjamem tudi lahko, da bo to nastalo. Ampak, na kakšen način? To meni povejte! Ali pripravljate novi ZUJF-2, se pravi boste klestili določene take in drugačne reči? Ali boste udarili po upokojencih, javnih uslužbencih in ostalih zadevah? Investicije so vprašanje … Saj se samo vidi! Kako lahko minister reče, da je ustavljenih 400 milijonov za investicije, če je vaš človek tudi na okolju in prostor, ki zaustavlja samega sebe? Kako se lahko to reče? Pa zmenite se malo med seboj, saj ste vendar zdaj na vladi! Povejte: »Imamo 400 milijonov ustavljenih, ker nimamo dovoljenj z okolja in prostor.« Povejte! Saj je vaš človek, isti kolegi ste, tu ste sedeli vsi 20 let. Pa povejte, kje je problem. 400 milijonov, vedno berem, da je ustavljenih 400 milijonov infrastrukture. Malo se dogovorite, kaj se da napraviti – če so že isti ljudje, vaši?  Glede odloka. To me res zanima, minister, sem vas vprašal že enkrat, ampak niste odgovorili, bom vprašal še enkrat uradno, tukaj, v Državnem zboru. Povejte meni, kako boste v enem letu znižali primanjkljaj za 9 odstotnih točk. To me zanima, to me res zanima! Po mojem je nemogoče, po mojem znanju ekonomije je to nemogoče. Ampak, pustimo se presenetiti.  Mene zanima še nekaj. Ljudje sprašujejo eno in drugo, ampak tiste velike obljube o vašem DDV. Poslušal sem vas tukaj v parlamentu najmanj dve leti zapored, da boste znižali DDV. Jaz tega ne vidim nikjer. Saj s tem ste po moje pridobivali samo volivce, kao tista 2 odstotka – kar je bil takrat začasen ukrep. Sicer ga bi morala že prejšnja in prejšnja vlada, ampak vi ste to opevali na polno. Zdaj bi rad videl: Zakaj? Kje? Tudi trošarine so zvišali konec koncev, ne? Pa tudi to je bil vaš govor, ker ste vedno govorili, da je treba zniževati – ne?   Mene zanima še ena zadeva tukaj in potem bom zaključil, ker itak nimam niti več časa. Ampak mene zanima zdaj; zdaj ste nam dobesedno sklestili, vsem nam, 30 odstotkov plače, pa smo vsak dan tukaj, vsak dan. Jaz sem tukaj vsak dan, vsak dan. Mislim, da toliko kot sem jaz tu, je velika večina kolegov tukaj. Vsak dan delamo in se borimo. Tukaj smo prav tako v krizni situaciji kakor vsi ostali. Vsi. Pa me zanima javni uslužbenci po pogodbi v takih situacijah vedno dobijo 65 odstotkov poviška, dodatka, če temu rečemo. Po kolektivni pogodbi! Kaj boste pa tu naredili? Ker to pripada pa vsem. Ker zdaj je že bitka notri na tem področju, da do bi dvojne plače dobili. Saj mene ne zanima. Jaz dam rade volje, poglejte, jaz lahko dam eno plačo vsako tretjo, če je to za dobro države, ampak naj dajo vsi, ne samo mi. Predvsem vi, ker je bil sprejet sklep na Vladi, da si boste lahko povišale plače, ko bo trenutek pravi; kadar nobeden ne bo slišal, nobeden ne bo vedel. Takrat bomo mi naredili na hitro. Ker tako kot smo si zvišali tri razrede, potem smo sklestili 30 procentov, pa bomo povišali 35 procentov, pa bomo na boljšem za 8 odstotkov. To je dobro za državljane, da vedo.  Drugače ukrepi in ta odlok – ne vem. V redu, bomo videli, kaj bo dolgoročno gledano zdaj s tega vidika. Vedno sem rekel, da sem optimist, verjamem, ampak tistih 9 točk v enem letu sigurno ne boste dosegli. Hvala, podpredsednik.
Hvala lepa.   Preden dam besedo naprej, dejstvo je, kolega Bandelli, da se je tisti čas Slovenija zadolževala po bistveno višji obrestni meri, kot bi se v primeru trojke. Trojka je nudila obresti vsem državam, kamor je prišla, po ena- do dve odstotni obrestni meri. Države, ki tega niso sprejele, so dobile na trgu 7-, 8-odstotno obrestno mero. Dejstvo je, da je prišlo do razlastitve skoraj za milijardo evrov finančnega premoženja čez 100 tisoč državljanov, da glede tega, kar vi govorite, kakšni bi bili ukrepi trojke, ni bila narejena nobena analiza pri nas, imamo samo tisto, kar se je zgodilo. Pa še nekaj, povsod, kjer je bila trojka, je prišel tudi solidarnostni mehanizem. Se spomnite, še zdaj dobite poročila o tem, kaliko smo dali Grčiji, Irski, pa mislim, da Portugalski. Upam, da te stvari spremljate.   Zdaj pa dajem besedo naprej. Postopkovno? Kdo bo postopkovno?  Najprej Starović, potem Han, potem pa kolegica Nataša Sukič.
Predsedujoči!   Mislim, da ta način, da komentirate razpravo poslanca, nikakor ni na mestu, to smo danes že večkrat slišali in se zadržite. Vodite sejo in opravljajte svojo nalogo. Če pa hočete govoriti in glasovati, pojdite s predsedniškega stola dol pa ga prepustite drugemu. In prosim, dejansko nimate ničesar komenitrati. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Samo, da pojasnim. Vaš kolega, mag. Andrej Rajh, je v stališču poslanske skupine izrecno citiral mojo izjavo iz parlamentarne razprave izpred let nazaj, zato sem to komentiral, sicer ne bi. Pa poglejte si magnetogram, zato ker je izredno omenil, kaj sem nekoč, pred petimi, sedmimi leti izjavil v Državnem zboru. Ti podatki, ki sem jih takrat povedal, še vedno držijo.   Kolega Han se je odpovedal. Sukičeva se je odpovedala. Dobro. Potem gremo naprej.  Besedo ima Igor Peček.
Hvala lepa. Spoštovani podpredsednik!   Že v stališču Poslanske skupine LMŠ je kolegica Zabret povedala nekaj stvari, katere sem nameraval tudi sam. Uvodoma bi rad še enkrat povedal in poudaril to, kar sem poudaril tudi na Odboru za finance, da večino argumentov, ki sta jih navedla tako minister kot tudi predsednik Fiskalnega sveta, lahko sprejmemo. Dejstvo je, da epidemija je izredna okoliščina, ki dovoljuje začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, in tudi to, da je potrebno ukrepati hitro in pomagati čim širši družbi. Tukaj mislim tako na državljanke, državljane oziroma tudi na podjetja, čeprav vseeno mislim, da je na mestu tudi delni očitek Vladi, da z določenimi ukrepi zamujamo oziroma zamuja. Prav je sicer, da ukrepe sprejemamo premišljeno in z ustrezno strokovno podlago, v to ni dvoma in vsi smo prepričani v to in prepričan sem tudi sam, da vsi, ki sedimo tukaj, tako mislimo. Prav je tudi, ko smo v zadnji krizi reševali banke, da zdaj rešujemo – sicer še ne vemo, s kakšnim številom milijard – podjetja oziroma delovna mesta. Je pa tukaj pomembno oziroma na mestu tudi opozorilo, kar je povedal tudi predsednik Fiskalnega sveta gospod Kračun na seji odbora, da vse, kar delamo in bomo delali na javnofinančnem področju, mora biti čisto in transparentno.   Še eno opozorilo je, ki je zelo pomembno in skladno s tem, kar sem povedal v uvodu – kako naprej. Kako bomo iz zdravstvene krize premagovali ekonomsko. Imeli bomo 82 % javnega dolga, imeli bomo negativni BDP, tudi meni se zastavlja vprašanje, kako v enem letu priti z minus 8,1 na 1. To je res pogumno, upam, da v dobro vseh nas, da nam to vsem skupaj uspe. Dejstvo je tudi, da Vlada namesto proračunskega presežka, ki je bil prej 1 %, predvideva 8-odstotni primanjkljaj in za več kot dve milijardi se povečujejo izdatki državnega proračuna. Fiskalno pravilo, ki ga zdaj malce dajemo na stran – mi, v Listi Marjana Šarca, smo opozarjali že novembra lani, da je potrebno zrahljati … Nisem za to oziroma nismo mnenja, da pozabimo na fiskalno pravilo. Mi tega nismo govorili zato, ker nam bi bilo to takrat všeč, ampak ker je dejstvo takšno, da nas obstoječe fiskalno pravilo zavira pri razvoju in pri investicijah. Metodologija izračuna s pomočjo proizvodne vrzeli – to je bilo danes tudi že povedano in tudi vem, da to minister ve –, da za strategijo razvoja vsekakor ni potrebna. Presenečen pa sem nad izjavo ministra in tudi nad tem tekstom v vladnem gradivu, ko pravite, da je v tovrstnih negotovih razmerah strokovno neustrezno pripravljati srednjeročne napovedi. Meni se pa to zdi neodgovorno, gospod minister. Ne pričakujem točnih napovedi, vem, da jih ne moremo narediti točno, vendar vsaj okvirne napovedi pa lahko. In te morajo temeljiti na določenih predpostavkah, na podlagi katerih lahko potem tudi delamo določene strategije.  Če se je v zgodnji fazi izbruha virusa najbolj čutil vpliv na gospodarsko aktivnost preko prekinitev, tako imenovanih dobavnih oziroma dobaviteljskih verig, zdaj vsi vidimo, da v ospredje prihaja vpliv epidemije, ki se kaže kot nižje povpraševanje in s tem tudi zmanjšanja ponudba, kar je posledica izpada dohodka zaradi prekinitve delovnih procesov – vemo, koliko ljudi je na čakanju. Časovni okvir zajezitve epidemije je tudi negotov, nižje je povpraševanje in tudi zaupanje potrošnikov zaradi bodisi zmanjšanja likvidnosti ali pa tudi poslabšanja kreditnih pogojev.   Glede na to, kar sem povedal uvodoma, in glede na to, kar vas je vprašala kolegica Zabret, ne bom še enkrat ponavljal istih vprašanj, čeprav me zelo zanima in tudi na Odboru za finance sem vas to vprašal, pa mi niste odgovorili, ali imamo fiskalno pravilo oziroma ali imamo strategijo razvoja fiskalnega pravila oziroma to je tisto ključno, kar vas sprašujem oziroma kar zanima tudi vse naše državljanke, državljane, kako se naj obnašamo v prihodnje. Kako naj spodbudimo javno potrošnjo in s tem povezane investicije? Mislim, da bo to ključno v prihodnjem obdobju. Če se motim, mi, prosim, to tudi povejte in tudi povejte mi to, ali naj sporočamo državljanom, da naj že s svojim ravnanjem ali ko jim svetujemo oziroma ko nas sprašujejo, kako se naj obnašajo, ali gre varčevati oziroma če gre varčevati – na kakšen način. Vsaj osebno sem prepričan, da s povečano potrošnjo in investicijo pomagamo tako državi kot samemu sebi. Res vam bom hvaležen, minister, če boste vsaj na kakšno od teh vprašanj danes odgovorili. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima predlagatelj minister mag. Andrej Šircelj.   Izvoli.
Hvala lepa.  Saj pogosto odgovarjam na vprašanja, pa več je odgovorov, več je vprašanj, kot kaže.  Najprej glede teh podatkov, ki jih vi navajate tukaj, kako z minus 8 priti na 1 odstotek rasti bruto družbenega proizvoda in tako naprej. Predlagal bi, da si vsi skupaj pogledamo napoved Evropske komisije, ki je morda najbolj točna, ali pa, ki je najbolj vseobsegajoča. Napoved Evropske komisije je, da bo v letu 2020 7-odstotni padec – to sem danes že povedal – in da bo v naslednjem letu rast 6,7 odstotka. Če zdaj tiste 0,3 odstotne točke nekako zniveliramo, potem lahko rečemo, da bomo prišli na raven iz leta 2019, se pravi nula je tukaj. Tukaj se nič ne sešteva in tako naprej, to so enostavno indeksi, ki jih ne moreš kar seštevati, tako kot bi jih dejansko sešteval, in nekaj so odstotki, nekaj so pa odstotne točke. To je treba pač tukaj enostavno razlikovati, tudi ko se o tem govori, ker drugače pride enostavno do zmešnjave. Ampak tukaj Evropska komisija določa rast v letu 2021. Rast določa zaradi tega, ker je mednarodna javnost pozitivno ocenila ukrepe, ki jih je ta vlada in Slovenija izvršila, vključno z zdravstvom na prvem mestu, glede nadaljnjega širjenja epidemije. Ti rezultati in te napovedi so boljši kot za povprečje evroskupine, kjer je ta napoved v povprečju padec 7,7, -7,7. To pišejo v Evropski komisiji. Na podlagi tega so izračunali tudi hitro rast, hitrejšo, kot jo imajo ostale države, ampak zaradi tega, ker smo enostavno sprejeli, če želite, zaenkrat učinkovite ukrepe proti koronavirusu. To je treba priznati. Oziroma če sami sebi ne priznamo, saj to nam priznava tujina, kar je seveda nek paradoks in malo čudno. In seveda ni podatkov za naprej. Ni podatkov za naprej zaradi tega, ker ne vemo, kaj pomeni nespoštovanje teh ukrepov. Ali se bo ta kriza ali epidemija ponovila, ne vemo. Ampak to, kar se dejansko dogaja tudi danes v družbi, ko se teh ukrepov dejansko ne upošteva, ko se, če želite tudi javno predstavljajo vodilni politiki ali kdorkoli že, kako ni treba spoštovati teh ukrepov, ko se pač delajo javne predstavitve, fotografije in tako naprej, to povečuje tveganje. To povečuje tveganje, da se ta epidemija ne bo ponovila v znatno hujši obliki. V znatno hujši obliki tudi v finančnem smislu. S tega zornega kota je pač treba biti odgovoren in sigurno so tveganja večja, če se teh ukrepov ne spoštuje. In vi potem želite strategijo! Ali želite strategijo, če se upoštevajo ukrepi ali če se ne upoštevajo ukrepi? Tukaj je zdaj osnovno vprašanje in na podlagi tega lahko začnemo. Evropska komisija je – še enkrat ponavljam – ocenila ukrepe proti koronavirusu kot dobre in tudi si lahko pogledate v tujini članke, ki pišejo tudi o tem, koliko je Slovenija dala dejansko za ljudi in za podjetja. Sedmi smo na eni izmed mednarodnih lestvic glede tega obsega!  Kako bo naprej? Ja, pripravlja se tretji paket, ki bo pomenil še dodaten razvoj in tako naprej. Tako s tega zornega kota pač odgovarjam tako, kot je. Nekatere stvari sem že povedal in iz tega dejansko sledi, kakšno strategijo, kot pravite, razvoja fiskalnega pravila. Glejte, Vlada je dolžna Fiskalnemu svetu predložiti ukrepe in strategijo, kako bomo prišli nazaj do fiskalnega pravila, in dolžna je to narediti tako, da bo najprej ta načrt, če želite, ali pa vi pravite temu strategija, predložila Državnemu zboru, v kolikih letih in tako naprej. Vlada to bo naredila, ampak danes smo, če želite, še vedno v stanju epidemije in ne vemo, kdaj se bo dejansko ponovila. Še enkrat ponavljam: če se ukrepi ne bodo upoštevali, tisti, ki so, toliko prej bo druga strategija in potem boste rekli, da ni prava strategija. Tako s tega zornega kota – jaz tukaj kot finančni minister sem dejansko pred tem, da vam ne morem dati tistega, kar vi želite, še posebej, če se ti ukrepi ne spoštujejo.
Hvala lepa.  Ja, kaj imate gospod Bandelli? / oglašanje iz dvorane/  Repliko, izvolite.
Minister, razumem, da ne moremo odštevati in seštevati zadev v proračunu, ampak, dejstva so drugačna. Proračun je bil nevzdržen že v tem letu, to veste sami, da je bil nevzdržen. Vemo, sem prepričan o tem, in kar za nekaj 100 milijonov. Mi bomo imeli prihodkov dosti manj – in to je jasno –, odhodki bodo isti. Tu je problem zaradi povišanja plač, zaradi drugih stroškov, povečali ste povprečnine. Odhodkov bo isto, prihodkov dosti manj.  Kako se to lahko sanira? Samo na en način, pa sem delal proračune 4 leta: z zadolževanjem! Saj to tudi delate. In čakati, da bo verjetno res 21. leto tisto, ki bo imelo več prihodkov kot odhodkov. saj to je čista matematika, drugo ne gre. To me zanima, če imate kakšno zamisel o tem. Ker ne vidim drugega, kakor znižati odhodke, ali sklestiti proračune ministrstvom, ali uvedemo ponovni Zujf. Vprašam! Ampak, verjemite, sem na dobri poti, glede na to, kar sem rekel. Na resnici. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima minister.  Izvolite.
Spoštovani gospod Bandelli, vi ste rekli, odhodki bodo isti, prihodki bodo nižji. Danes, s tem odlokom, sprejemamo odločitev oziroma sprejemate odločitev, da odhodki ne bodo isti kot v sedanjem proračunu, ampak večji za približno 2 milijardi. Odhodki ne bodo isti, kar vi pravite. Odhodki bodo večji za 2 milijardi 150 milijonov! Tako je že ta predpostavka drugačna. Ta denar bomo dobil z zadolževanjem: 10-letne obveznice, 25-letne obveznice, 3-letne obveznice … Glede na to, ker bomo izračunali, koliko v posameznem letu bomo potem plačali dejansko teh anuitet in da v določenem letu ne bo prišlo preveč do oscilacij, od tega je tudi odvisna ročnost teh obveznic.  Ampak še enkrat, gospod Bandelli, odhodki ne bodo isti, odhodki bodo večji. Danes je ravno to predmet te razprave, da bodo večji. / oglašanje iz dvorane/
Hvala lepa.   Besedo ima Matjaž Han, pripravi naj se mag. Andrej Rajh.   Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani minister!   Danes smo za moje pojme ja, pred pomembnim dokumentom. Sprejemamo odlok v bistvu za naslednja dva proračuna do leta 2022 in dejstvo, to, kar je rekel sedaj minister, problem tega odloka je – ali pa ne problem –, realnost tega odloka je, da smo zaradi zdravstvene krize, ki je ne samo Slovenijo, ampak Evropo in svet pahnila v, za moje pojme, eno najhujših ekonomsko in socialnih kriz po drugi svetovni vojni, je to, da se bomo, če želimo vse odhodke in vse zakonske pravice, ki smo jih v preteklosti sprejeli, financirati, se bo potrebno najmanj, seveda najmanj, zadolžiti za 2 milijardi in še toliko evrov, kot je rekel sedaj predsednik. To je sedaj fakt. Vprašanje za nas, ali bomo lahko potem z gospodarsko rastjo sanirali oziroma servisirali ta večji dolg, kot je bil predviden za nazaj. Se pravi, dolg države sedaj je bil, mislim, da je bi malo manj kot 70 %, sedaj bo predvidevate 82 % in to bo seveda na letni ravni vplivalo pri proračunu, ker bomo pač morali toliko več dati s postavke za saniranje dolga. To je sedaj dejstvo. Ali bomo na drugi strani zmožni sprejemati takšne ukrepe, da bomo imeli takšno gospodarsko rast, da bomo lahko obdržali vse zakonske pravice, ki smo jih v preteklosti sprejeli, da bomo po drugi strani – kar se pa meni zdi absolutno in edino logično – spravili skozi pomembne investicije v tej državi in da bomo lahko po tretji strani poplačali dolgove, ki jih bomo pač morali v teh letih sprejeti. To je sedaj ključno.   Mene je malo zmotilo, ko se je – seveda, meni jasno –, minister za finance začel spuščati takoj v to, da pač neki politiki ne spoštujejo ukrepov, zdravstvenih in tako naprej, ki smo jih v preteklosti sprejeli. Jaz se lahko strinjam, to je problem. Ampak dragi moj minister, dragi moj dolgoletni poslanski kolega, ti se že en mesec sam boriš v tej dvorani z vsemi gospodarskimi, finančnimi temami te države. Zraven teba nisem videl niti enkrat gospodarskega ministra, da bi tudi on vendarle s svojo avtoriteto, kakorkoli jo še ima, s svojim znanjem začel tudi razglabljati malo, kako bomo gospodarstvo zagnali, kako bomo sproščali ukrepe, ki bodo predvsem življenjski, da bomo lahko imeli gospodarsko rast. In na treti strani, zdravstveni minister, ki bo začel tudi razlagati, kaj pomeni sproščanje ukrepov, kaj pomenijo, vsi ti ukrepi, ki sedaj dušijo prav zaradi zdravstva gospodarstvo, kako bomo vsi skupaj delovali, da bo lahko v tej državi boljše. Seveda, to vam ne gre – ne tebi, minister! Ne gre vam pa zato, ker enostavno ne želite enega družbenega dogovora, ne želite družbenega dogovora med vsemi nami, med vsemi vpletenimi, če bomo želeli, da bodo te številke, ki si jih ti, minister, napovedal s tem odlokom, 8,1-odstotni padec BDP v naslednjem letu in potem v naslednjem letu en procent. Meni je to logično, padlo bo toliko, potem bo zraslo in bo en procent, denarja pa ne bo več, to je meni jasno. To ni matematika, to ni seštevanje. Ampak če ne bomo dosegli družbenega dogovora, pa ne med opozicijo in koalicijo – ki ta moment, oprostite, želite opozicijo čisto suspendirati, tega jaz ne razumem – med delavci, med gospodarstvom in med Vlado, kako bomo prišli iz te krize ven. Ali se mi zavedamo, da je v enem mesecu nastala brezposelnost za 15 tisoč ljudi? In vi veste, kako je danes težko enega na novo zaposliti. 15 tisoč ljudi je brez posla ostalo v enem mesecu! To so strašanske številke. Ti ljudje bodo kar naenkrat brez denarja.  Mi smo sedaj v teh dveh, treh mesecih sprejeli neke ukrepe. Na eni strani zdravstvene, na drugi strani ekonomsko-socialne. Sedaj, ali smo jih zadeli – govorim pri ekonomskih, socialnih ukrepih – jaz mislim, da ne. Vendar, ker sem politik, bom pri nekaterih ukrepih molčal. Ampak mi smo en del denarja razdelili v enem mesecu, naslednji mesec ga ne bomo več. Da ne bi sedaj mislili upokojenci, da bodo naslednji mesec zopet dobili – ne bodo; da bodo študentje naslednji mesec zopet dobili – ne bodo; da bodo ne vem še kdo – ne bodo! To je bil enkraten znesek. In prav je, da so ga dobili! Ampak, porabili smo nek denar za te ranljive skupine, pa še to ne vem, če smo čisto prav vse zadeli. Za tiste ranljive skupine, ki jim pa jaz rečem podjetniki, ki pa so izgubili zaradi ukrepov države – ne govorim neupravičeno, zaradi ukrepov države –, ker so morali svoje lokale, obrti in tako naprej zapreti, jim pa razen posojil in razen nekaterim, da so lahko šli na čakanje, nismo dali nič. Mi imamo še kopico firm, malih podjetnikov, ki imajo najemne lokale po raznih velikih centrih, ki jim centri normalno zaračunavajo v teh dveh, treh mesecih najemnino, pa jim nismo nič dali. Mi imamo kopico nekih firm, ki so usmerjene v izvoz, ki jim zaradi manjšega naročila, ki prihaja sedaj iz uvoza, pada promet. Mi se bomo sedaj šele soočili z veliko krizo v nadaljevanju in če ne bomo med seboj vsaj malo poskušali skupaj sodelovati, ne vem, kaj bo septembra. Ker bo po mojem brezposelnost prišla na raven 2008 in ker zaradi zdravstvene krize, ki je cel svet zajela, nobena država ne bo prosperirala in se za nobeno državo, bom rekel, ne bomo mogli prijeti za rep. Ker Nemčija pada, Italija pada, da ne rečem Avstrija pada, vse te države padajo, mi pa smo izvozno naravnani in bomo imeli še pri teh firmah, ki so izvozno naravnave, hudo krizo. Saj vidimo podatke. Avto industrija: toliko malo avtomobilov, kot se je v zadnjem mesecu in pol prodalo, kar je logično, se jih ni prodalo po drugi svetovni vojni.  To se bo, dragi moji, poznalo. Mi se pa sedaj kregamo v tem državnem zboru in se sploh ne želimo več poslušati in če karkoli mi rečemo, kar je dobronamerno, da skušamo vsaj malo demokraciji zadovoljiti – seveda nas vi povozite! Jaz sem za to, da se bomo začeli pogovarjati in da bomo življenjske zadeve sprejemali. Samo en primer, minister, pa vem, da nisi ti za to zadolžen, ampak ker si ti edini minister, ki si cele dneve tukaj notri –, enemu moram povedati. Ta zdravstvena stroka govorim – pa bog varuj zdravnike, tem dam kapo dol – NIJZ in tako naprej, ti strokovnjaki in ta ekonomska stroka se bodo morali vsaj en dan skupaj usesti in se pogovoriti, na kakšen življenjski način sproščati neke ukrepe. Ne mi reči, da je življenjsko, da prideš v Intersport trgovino, kolo lahko kupiš, blazine za telovaditi pa ne smeš kupiti. Takih nelogičnih zadev, ki vplivajo vsak dan na poslovanje malega podjetnika, je nebroj! Ker ti minister za kulturo zjutraj reče, mi bomo šele čez 14 dni odprli muzeje, ono, drugo, potem pride Kacin zvečer in reče, mi bomo jutri odprli. To ni politično, to ni zajebavanje sedaj SD proti SDS. Nasprotno! Potem odpremo lokale – jaz pozdravljam –, govorimo, da jih bomo odprli 11. maja ali pa ne vem kdaj, v petek se odloči, ne vem, stroka in jih odpre v soboto! Nepripravljene, neorganizirane. Tako se dela škoda! Potem tudi rečemo, da so lahko samo familije v lokalih in tako naprej. Tisti, ki je bil kdaj malo v podjetništvu, ve, da včasih ljudje razmišljajo, ali sploh odpreti, ker če odpreš, si narediš še večji minus kot prej, ko si imel zaprto. Če bomo hoteli nadaljevati in da bomo hoteli ta BDP na nek način večati, bomo pač morali, bosta tudi ekonomska in zdravstvena stroka, predvsem epidemiologi, morali malo začeti med sabo sodelovati pa se pogovarjati. Ne, da bom 3 dni na televiziji poslušal, kaka bedarija je glede teh avtobusov; ali lahko gre v avtobus 15 ljudi pri avtobusu, ki sprejme 150 ljudi. In ti, minister, se lahko na glavo postaviš, v metafori, vse narediš dobro – ja, denarja v proračunu ne bo! In oba veva, še dva, tri mesece nazaj oziroma prejšnje leto, ko je prejšnja vlada sprejemala proračun, ko je Evropa napovedala 0,5 BPD, da bo padel, ker je bilo že takrat malo krize, ampak ne zaradi tega, smo takoj, še preden smo poračun sprejeli, smo morali za 100 milijonov znižati neke stroške in je linearno usekal minister po vseh ministrstvih. Zdaj pa se pogovarjamo o hudih zadevah.   Zato – in tukaj zaključujem, minister – družbeni dogovor, kaj bomo s fiskalnim pravilom. Ampak, veš kdaj, minister, s fiskalnim pravilom? Ko bomo začeli prihajati iz te zdravstveno-ekonomske krize in da bomo takrat znali to fiskalno pravilo tako brati; ne, da bomo zapravljali za plače, pa ne vem za kaj vse drugo in tako naprej, ampak da bomo zapravljali denar za investicije, ki bodo poganjale gospodarstvo, ki imajo multiplikativno zadevo, se pravi gradbeništvo, ceste in tako naprej. Za to se moramo zmeniti, ampak se moramo danes zmeniti pravila igre, ker jutri, ko boste vi v opoziciji, če boste v opoziciji, boste seveda obrnili razmišljanje. Zato rabimo dogovor, kaj bomo s fiskalnim pravilom in kakšno fiskalno pravilo bomo imeli potem, ko se bomo pobirali. To se mi zdi ključno, da se zmenimo, katere investicije in kaj je državi pomembno, da bo spodbujala v nadaljevanju, ne glede na to, v kakšni krizi bomo. Ko bomo to dosegli, potem nam bo vsem skupaj malo lažje, ker drugače bomo pa res prišli v situacijo, ko bomo na dnevni bazi izgubljali delovna mesta, posledično firme, posledično malo gospodarstvo, obrt in tako naprej. Tukaj se moramo začeti pogovarjati. In tukaj, minister, nisi dovolj samo ti, kljub temu da te spoštujem, da vem, da veliko veš, ampak tukaj bi morali biti še drugi ministri! Da o turizmu in o tem sploh ne govorim, ki je tako ali tako, bom rekel, rak rana tega gospodarstva. Ta segment bo zaradi svetovne krize najbolj utrpel, po moje. Pa pri tem je bilo v zadnjem odboju ogromno investirano v nove hotele, v destinacije in tako naprej, ampak če ne bo turistov, je meni teh, ki so investirali, neizmerno žal.   Tako da se začnimo pogovarjati na neki ravni, ko mogoče nas v tem parlamentu več ne bo, ta država bo morala pa normalno funkcionirati. Zato kakšno vprašanje smatraj dobronamerno, kakšen pogled smatrajte dobronamerno, ker lahko bi jaz bral tvoje magnetograme, lahko boš ti jutri moje magnetograme bral, ampak dajmo pravila igre približno nastaviti na tak način, da bomo iz te krize prišli kolikor toliko zdravi. Ne znam si pa predstavljati, da se ne bomo pogovarjali o fiskalnem pravilu, da se ne bomo pogovarjali o enem zadolževanju, ki bo potrebno in je potrebno. In če se boš zdaj založil, zato ker se lahko še poceni zadolžiš, ker so ratingi države dobri, ne smeš biti napaden, ampak da se boš zadolžil za projekte, ki bodo Sloveniji prinašali nazaj cekine, kakor nekateri rečejo. Ne pa za to, da bomo razfrčkali ta denar in ko se bomo obrnili nazaj, bomo videli, da smo ga dali sicer, ampak da od tega državljani kot za enkratno pomoč nič nimajo. Ker verjemite mi, da nekateri bi raje gledali v prihodnost kakor pa nazaj.  Če nam bo to uspelo, potem ima ta država perspektivo, če nam to ne bo uspelo, potem me je za to državo strah. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima mag. Andrej Šircelj kot predlagatelj.  Izvolite.
Hvala lepa.  Nekaj komentarjev in nekaj tistega, kar dejansko že obstaja. Prvo, če mi gledamo ta dva zakona, ki smo ju sprejeli, pa zraven še dva druga zakona, ki smo ju sprejeli pred tem. Mi smo poskrbeli za samozaposlene. Dobivajo 350 prvi mesec, 700 naslednji mesec, 700 še naslednji mesec. Tako smo tukaj za to malo gospodarstvo in tako naprej, za del njih, dejansko poskrbeli. Tukaj podjetja ne plačujejo prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Zraven dajo še 200 evrov, če dajo za delavce. Glejte, ne vem, če je še kakšna druga država dejansko tak ukrep sprejela. In če pogledamo po obsegu, koliko damo glede na bruto družbeni proizvod, gledal sem neko mednarodno anketo, smo na sedmem mestu med vsemi državami sveta. Ne vem, če so vse države pregledali, ampak med tistimi, ki so dejansko pogledali. Tako reči, da nismo dali in skrbeli za to, da bi gospodarstvo obstalo, da tako rečem, da bi nekaj tednov, mesecev – ne bom zdaj časovno govoril, koliko časa – dejansko lahko bilo to gospodarstvo na ničli in da bi potem takoj šlo naprej. Na tem delamo. To nam dokazuje tudi, da Evropska komisija za drugo leto napoveduje 6,7-odstotno rast, kar pomeni, da bomo šli v črko V in potem takoj začeli rast. Ker če bi šli v črko U, potem bi se to vleklo zelo dolgo – ta kriza. Če bi šli v črko L, še dlje. Tukaj seveda pričakujem tudi ustrezen angažma, večji angažma bank. Tudi tukaj smo dali poroštvo, najprej 200 milijonov, potem še novo poroštvo … Glejte, 2 milijardi, mislim, da tukaj spremljamo to, koliko je tega in pa težko sprejmem dejstvo, da to ni res. Še nekaj drugega smo naredili, kar tudi veliko kritike doživi. Spremenili smo del gradbene zakonodaje. Ja, ker bo država imela v prihodnje večjo vlogo, kot jo je imela do sedaj. Pri reševanju družbe, države iz krize bo država imela večjo vlogo. Tukaj je treba sprožiti nekatere investicije v gradbeništvu in tukaj smo spremenili nekatere zakone, seveda ob kritikah, da pač ne upoštevamo vseh okoljevarstvenih organizacijah in tako naprej. Ampak ravno zato, da se bodo te investicije dejansko začele. Država, če želite, kot moč bo imela tukaj večjo vlogo.  S tega zornega kota, veste, če pogledate vse te ukrepe, ki so sprejeti v dveh zakonih, ki so sprejeti, pač glejte, grdih zakonov, ker notri se spreminjajo številni zakoni z enim zakonom, tega se popolnoma zavedamo, ampak tukaj ti ukrepi kažejo na to, da na vseh področjih dejansko – če želite, tudi načrt ali pa strategija, kakor eni govorite o načrtu, eni o strategiji – pridemo iz krize čim manj poškodovani in da pridemo iz krize tako, da bo čim večja gospodarska rast in da bo čim manj prizadetih. Vsekakor pa ljudje, poglejte, seveda bodo nosili tudi del bremena, tukaj nihče ne pravi, da ne, da bo vse isto, kot je bilo pred to krizo. Ne bo! Tudi ne morem zagotoviti, da bo vse isto, kot je bilo pred to krizo. Tukaj govorim seveda za neko povprečje, nekateri bodo lahko v boljšem položaju, nekateri v slabšem, tukaj je zdaj vprašanje. Ampak večja vloga države vsekakor v tem pogledu dejansko bo. Če zdaj govorimo o turizmu, glejte, turizem je pač zelo posebna dejavnost. Panoga, ki ni odvisna samo od domačega turizma, ampak predvsem tudi od tujega turizma in je povezana z logistiko, če želite s tem, kdaj bodo se odprla letališča, postaje in tako naprej. Verjetno bo za to treba nekaj dlje časa in tudi turizem, ne vem, če bo naslednji dan takšen, kot je bil pred to krizo. Tukaj bo ponoven razvoj in vprašanje, v katero smer bo tudi turizem šel. Ne morem si predstavljati, da bi se te dejavnosti ali pa vsaj nekatere dejavnosti nadaljevale tam, kjer so se končale pred krizo. Tega ne bo. Vse bo imelo svoj razvoj, ampak z večjo vlogo države. Tukaj se strinjam, da ta denar, ki ga bomo dobili na mednarodnih trgih ali pa v okviru Evropske unije, je namenjen za to, da gre v razvoj.
Hvala lepa.   Replika, gospod Han.
Ker si me, minister, mogoče narobe razumel. Za nekatere ukrepe, ki se počasi sprejemajo glede samozaposlenih, nisem govoril, da niso potrebni. Nasprotno! In so bili potrebni in to je bilo hvalevredno, kar se mene tiče. Seveda imamo pa nekaj zadev, ker jih verjetno niste želeli ali pa niste mogli uslišati, ko bi lahko z relativno malo denarja rešili še par segmentov. O tem sem govoril.  Drugače pa se absolutno strinjam, da dokler na koncu koncev v svetu ne bo nekega proticovidnega sistema, da se bomo lahko cepili, verjetno nikdar ne bo več tako, kot je bilo. Tega se zavedam. Verjetno tako masovno ne bomo potovali po svetu za 20 evrov z avionom, da se bom peljal v Barcelono, tega verjetno več ne bo. Je bilo to dobro ali ni bilo dobro? Eni bodo rekli, da je bilo dobro, če gledamo pa s strani, kako je treba Zemljo varovati, pa tudi to ni bilo dobro. In tukaj vidim samo plus. Ampak mi smo sistem nastavili na tak način, da smo postali potrošniški svet, kjer si je v bistvu lahko vsak, skoraj vsak ali pa velika večina, da ne bom rekel, privoščila veliko. Ampak mi moramo samo paziti, da ne pahnemo zdaj v hude težave ljudi, ki so s to krizo in že pred krizo slabo živeli in da imamo za to neke zakonske podlage, da lahko približno normalno živijo, da tem ljudem ne bomo pobirali. Za to bomo seveda tudi Socialni demokrati skrbeli. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima mag. Andrej Rajh, pripravi naj se Jože Lenart.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Od same razglasitve epidemije COVID-19 sta minila skoraj dva meseca in mi smo se kot družba in kot cela Evropa znašli v eni situaciji, za katero nismo mislili, da bi se kdajkoli lahko po drugi svetovni vojni ponovila. Naša država je kot številne druge evropske države sprejela ukrepe, ki so dodobra posegli v naš vsakdanji način življenja, ob tem pa vsekakor tudi posegli v gospodarsko aktivnost in Vlada se je s temi posledicami omejitev soočila, je sprejela ukrepe. Spomnimo se, v letošnjem letu smo se zadolžili za 3,5 milijarde evrov, dodatno še v začetku leta, zdaj še za dodatni dobri dve milijardi in naš bruto domači dolg se bo s 66 % povečal na 82 %, kar približno pomeni, da bo vsak državljan Republike Slovenije dolžen 19 tisoč evrov. Ampak treba je povedati, to so bili potrebni ukrepi za zagotovitev blaginje, socialne varnosti in kdo drug, če ne država, je dolžna pri tem pomagati. Moramo vedeti, da se Slovenija danes lahko ugodno zadolžuje po zelo nizkih, celo negativnih obrestnih merah, skoraj nula – zelo ugodno. Ob tem bi rad opozoril, da opozicija vašim dejanjem ni nasprotovala, mi nismo nagajali, bi pa vseeno rad gospodu Tanku, ki je prej zlorabil poslovnik, na nek način rad repliciral.  Leta 2012, 2013, ko smo bili v krizi, ko nam nihče ni hotel posoditi denarja, se je Slovenija prav tako zadolžila, ampak zadolžila na način, da je naslednjih šest let imela gospodarsko rast in to rekordno, tako, kot v zgodovine še ne. To so bili ukrepi, ki jih je vlada Alenke Bratušek sprejela in so zagotavljali rast. To je prepoznala tudi Evropa. Rad bi prečital besede gospoda Ollija Rehna: »Hitra oživitev gospodarstva v Sloveniji je klasičen primer majhne države, ki odločno in poenoteno ukrepa, ko se sooča malodane z misijo nemogoče. Država in njeni državljani se niso hoteli zatekati k zunanji pomoči, zato so se poenotili v zadnjem trenutku. To si od drugih Evropejcev zasluži dolžno spoštovanje in občudovanje.«  Tu bi rad poudaril, da mi moramo dobiti podatke, vsaj neko prognozo, kako se bo gospodarska slika v Sloveniji dogaja naprej. Bi pa tudi rad povedal, da scenarij Grčije, v katero je prišla trojka, ni dober popotnik za to. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Jože Lenart.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!  Nihče ne dvomi v to, da ta naloga pred to težko situacijo ni enostavna, ni lahka. Vse države seveda iščejo najboljšo pot iz tega in seveda tudi naša država je na tem – ne samo Ministrstvo za finance, kot je bilo tudi prej rečeno, tudi ostali, predvsem Ministrstvo za zdravje – in že v začetku, poudarjam, bi moralo več stroke v tem sodelovati. Seveda projekcije, bom rekel, ti ukrepi so delani na nekih projekcijah in tudi to, kar ste nam posredovali, te projekcije Programa stabilnosti, kjer so obdelane vse države in je tudi prav, da je pristop takšen, da imamo neko osnovo. Bolj znani so v tem trenutku izdatki, manj pa prihodki, kar smo danes že tudi govorili in to je poudaril tudi minister. Seveda pri prihodkih zaradi padca BDP je velik izpad dohodkov davka na dodano vrednost, kot verjetno absolutno v največji vrednosti. Tu so trošarine, to je dohodnina, tu je potem izpad davka od dohodkov pravnih oseb. Dobiček v gospodarstvu bo v letu 2020 prej izjema kot pravilo, to nam je lahko tudi jasno. Kakšni bodo izpadi blagajn v zdravstvu, za pokojnino, za občine je seveda od vsega tega odvisno. Zdaj, minister, seveda pravite, da ni ga junaka, ki bo znal danes to točno izračunati, ampak na podlagi teh projekcij je in zato ste tudi prišli do te zadolžitve, kaj in kako.   Izdatki seveda so višji, to je razvidno iz paketov pomoči tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo, razlika sama je pa ta zadolženost, kot smo rekli. Tu je ključ uspešnosti izhoda iz te krize glede teh ukrepov – to se pravi, ti ukrepi za samo prebivalstvo: Ali so bili pravi, dobri, ali bodo učinkovali, ali bodo ukrepi za gospodarstvo za zagotovitev likvidnosti dosegli svoj namen? To so tista velika vprašanja, na katera smo tudi opozarjali, ali bo ta strategija prava. Potem pa še ukrepi tretjega paketa, ki jih seveda minister in Vlada tudi napovedujeta. To je v pripravi. Seveda se zdaj tudi zgledujemo po drugih državah, eden na drugega, kako kaj učinkuje, in to je tudi tista prava pot. Vsi ukrepi skupaj predstavljajo pa to strategijo, ki je bila danes že ničkolikokrat omenjena, in zato smo tudi iz opozicijskih strank sproti bili kritični do določenih zadev, ki smo jih videli mogoče drugače in tudi sami predlagali takšne ukrepe, da bi tudi ta strategija bila boljša. Ugotavljali smo, kritični smo bili, da ta strategija s temi ukrepi ni razvidna, sploh, ko smo jih primerjali iz objav, kako so k temu pristopale druge države. To je dejstvo, da določene zadeve nekako ne pojasnite ali pa mogoče tudi ne želite pojasniti. Vsekakor pa, še enkrat, zavedamo pa se vsi, da zadeva ni enostavna.   Če gremo k temu dejstvu. Kot smo že rekli, velike neznanke so, negotovosti in ukrepati bo treba, dopolnjevati ukrepe, jih spreminjati in prilagajati. To, kar mogoče danes vidimo kot dobro, je verjetno lahko jutri popolnoma drugače. Tudi tega se moramo zavedati, ampak to je tista potem umetnost, kako sproti loviti tiste prave ukrepe oziroma aktivnosti, da bodo zadeve šle v pravo smer.  Še enkrat poudarjam, mogoče nas je zelo motilo oziroma nas moti, da ste velikokrat predvsem na področju zdravstva in še kje nekako izločili stroko. Vsaj tisto, ki je doslej delala, ukrepala ali pa mogoče te aktivnosti, ki so bile peljane v 13. vladi. To je tudi jasno in to ste tudi namensko napravili in dali ste potem svoje ljudi. Mi smo bili mnenja, da je to bil potem že bolj politični pristop. Dobro, naloga je to vaša, vi delate te ukrepe, vi delate to strategijo in zato tudi seveda odgovarjate, mogoče pa nas boste presenetili, da bo celo šlo v pravo smer.  Kar se tega tiče, bi poudaril še to sorazmernost ukrepov. V zadnji številki Isis je zelo dober članek prof. dr. Josipa Cara in seveda objavljeno preko Alojza Ihana, ki je pri nas tudi strokovnjak na teh področjih. Analizira te ukrepe drugih držav in zelo opozarja na to sorazmernost. Na koncu koncev, govori o tem, da edina rešitev v tem primeru je cepivo, kdaj bo prišlo na plan. To je verjetno tista končna rešitev, nihče pa ne zna povedati, kdaj. Mi pa smo vam v tem obdobju očitali predvsem to, da so ti ukrepi bili prehudi in ko gledamo druge države, je bil večji poudarek na tisto lokalno; tam, kjer so bili izbruhi, kjer so bili problemi, ostalo so pa bili bolj sproščeni in niso tako rigorozno pristopili. Želim to reči: če so ukrepi nesorazmerni, da bo gospodarska škoda velika, se moramo nečesa zavedati – in to tudi v tem članu jasno piše in svet se tega boji –, potem bo zaradi te ekonomske krize tudi prišlo do problema, v narekovajih, da bomo pa vsi ljudje umirali. Vzemite to nedobesedno. Zakaj? Če bo ta standard bistveno padel, potem tudi ne bomo imeli denarja za zdravila, za zdravljenje, za posege in tako naprej. To hočem reči, ta vidi moramo videti.   Druga zadeva, ki pa ji stroka pravi oziroma do česar je tudi vaša vlada prišla zdaj pri zadnjih teh meritvah, je pa zadeva ta: prekuženost. Vi ste prišli sami do zaključka, da je Slovenija zelo malo, prebivalstvo Slovenije zelo malo prekuženo in s tem je dosti dosti večja nevarnost, da se epidemija ponovi, da pride do drugega vala. Tu pa stroka zopet govori, potem bodo zopet tisti, ranljive skupine izpostavljene nevarnosti, da umirajo. To govorim s tega vidika sorazmernosti – kje je zdaj tista prava pot? Tu bi bilo zelo dobro, da o tem odloča stroka, ne politika. Stroka se mora poenotiti, dogovoriti, kaj je najboljše, ne politika. Mislim, da je to tisti, danes tisti moment, ki ga vam opozicija in mogoče tudi tisti, ki so ob petkih na ulicah, da vam s tega vidika najbolj zamerijo. Realno poskušam gledati na celo sliko s tega vidika. Da ne dolgovezim, ker rešitev seveda nimamo, imamo pač samo pomisleke in razmišljamo, kaj bi bilo najboljše.  Bom pa rekel še enkrat, kar sem tudi na preteklih sejah: meni osebno je tisti uspeh, ki ga bo Slovenija iz tega izpeljala ali pa vlada, ki danes seveda odgovarja za vse te ukrepe. Danes Slovenija po meritvi BDP dosega 86 % povprečja Evropske unije. Naš cilj mora biti, da vsaj tu ostanemo. Vse države evropske smo v enakih težavah danes, v enakem problemu in vsi delajo ukrepe, vsi so na tem in eni so še slabše kot mi, to je dejstvo; Italija, Francija, Španija – vemo, kakšni problemi so. Naš cilj mora biti, da bomo po letu, dveh, treh, štirih, petih ostali vsaj tu, na 86 %, še najboljše bi bilo, da izboljšujemo, tako kot smo v zadnjih letih. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Med prijavljenimi razpravljavci je še Luka Mesec, ki ga ni v dvorani. / medsebojni pogovor/  Se opravičujem, ta moj list je počečkan.  Mag. Branislav Rajić, imate besedo.  Izvolite.
Hvala, gospod predsedujoči. Dober dan vsem!  Kmalu bosta dva meseca, ko so nastopile te izjemne okoliščine, ko so zaradi njih bili sprejeti konkretni ukrepi za zajezitev širjenja virusa in za obvladovanje posledic epidemije. Ti ukrepi so, jasno, podprli gospodarstvo, podprli so tudi posameznike. Videli smo, da so to bile oblike pomoči odloga, olajšav in drugo. Zaradi tega so morale nastopiti tudi posledice za javne finance, zato se bodo te za leto 2020 v sektorju država povečale. Tu nismo izjema – v primerjavi z vsemi drugimi državami v svetu, ne samo v Evropski uniji.  Seveda smo vsi utrpeli posledice teh izjemnih okoliščin in tudi vsem je jasen razlog in vzrok, zakaj se je to zgodilo, zato na nek način preseneča to sprenevedanje enega dela poslanskega kroga, zakaj to. Pač zato, ker se to enostavno mora opraviti, mi moramo živeti naprej. V izrednih situacijah fiskalno pravilo omogoča, da se začasno odstopi od fiskalnega pravila, in mi tudi vemo, da v državi nihče ne more na to vplivati, tudi sama država na to ne more vplivati. Se pa strinjamo, da če teh izdatkov, pomoči, subvencij, podpore, garancij ne bi bilo, bi bil marsikdo pahnjen v nemogočo in verjetno tudi nevzdržno situacijo.  Fiskalni svet je 18. marca tudi ugotovil, da so nastopile takšne okoliščine in Evropska komisija je tudi epidemijo koronavirusa označila kot izredni dogodek, ko se dopušča začasni odstop od fiskalnih pravil. Seveda to šteje za izreden vpliv na fiskalni položaj države, s tem se tudi mi soočamo. Kaj pa bo po prenehanju izjemnih okoliščin, kako bomo prišli do vzpostavitve normalnega delovanja države in do okrevanja gospodarstva? To je ključno vprašanje in dejanje, ki je danes pred nami, ki ga danes moramo prevzeti nase, je tisto, kar bo omogočilo nadaljevanje na tem področju. Odgovor je vsekakor: v proizvodnji, v porabi, v odgovornem ravnanju na vseh področjih.  V Poslanski skupini SMC smo do sedaj vse moči vložili v pomoč našim državljankam in državljanom, podjetjem, ustanovam, tudi zavodom in to na vseh področjih. Vemo pa tudi, da moramo spoštovani gospodarno ravnanje z javnimi financami, ker bo tudi en princip verjetno zelo pomemben, da tisti, ki premore več, da tudi prispeva več. Danes se je zastavljalo veliko vprašanj na to temo, ampak je bilo premalo predlogov. Namreč, vsi tisti, ki zastavljajo vprašanja tipa, kako boste to, kako boste to in kako boste to, na nek način pozabljajo, da so konstruktivno povabljeni, da tudi sami prispevajo svoje predloge, ampak teh predlogov ni bilo, eno samo kazanje s prstom.  Ko gre za ta vprašanja, eno posebej vnaša nemir med nas, to je pa tisto: Na čigavih plečih boste? – kot se je slišalo od kolegice. Namreč, to je izjemno nekorektno, to je čista iluzija, da bodo eni zelo oškodovani. Kot da ne gre za ukrepe, ki jih potrebujemo vsi, ob tem ko ne imenuje, kdo … Vsak človek se vpraša, ali bom jaz ogrožen. To je manipulacija, na katero res želimo opozoriti, ker ti ukrepi, iz katerih ravno gremo, s pomočjo katerih smo se izvlekli iz vsega, so nam pomagali, da ohranimo predvsem pljuča, ne pa pleča; in to je ključno.  Zato, če bi mogoče namesto tega retoričnega, a pravzaprav provokativnega vprašanja, na čigavih plečih, bi si morali zastaviti vprašanje ali se pozabavati z vprašanjem: S čigavimi pljuči? Ker v naši družbi so samo ena skupna pljuča in k sreči, na to vas tudi želim spomniti, ta pljuča so v primerjavi z drugimi državami Evropske unije ostala precej nepoškodovana.  Torej, ukrepi so v takih situacijah manj ali več uniformni za vse države in praktično to, da jih danes tukaj eni podpirajo, drugi zaničujejo, je odvisno samo od strani dvorane, kjer sedite. Upam, da bodo to naši ljudje dojeli, ker ko pride do statusa življenje ali smrt, se vsi strinjamo, da pljuča potrebujemo bolj kot pleča. V tej resnici bo marsikdo našel odgovor. Hvala.
Hvala lepa.   Kot zadnji, kot sem že prej omenil, je na vrsti Luka Mesec, ki ga žal ni v dvorani.   Tako prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobi besedo še predstavnik Vlade, gospod minister. Ne želite besede? Gremo naprej.   Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika še kdo razpravljati.  Ugotavljam, da ne, zato zaključujem splošno razpravo.   K predlogu odloka matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in amandmaji h končni določbi niso bili vloženi. Glasovanje o predlogu odloka bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili čez 15 minut v okviru glasovanj ob 16.05.   S tem prekinjam to točko in 37. izredno sejo, ki jo bomo nadaljevali, tako kot sem že povedal, ob 16.05. Hvala lepa.
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Nadaljujemo prekinjeno sejo zbora.   Prehajamo na glasovanje zbora o predlogu odločitve. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.     Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022. Prehajamo na odločanje o predlogu odloka.   Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 5.   (Za je glasovalo 50.) (Proti 5.)  Ugotavljam, da je odlok sprejet.    S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 37. izredno sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali v četrtek, 14. 5. 2020, ob 12. uri.     (SEJA JE BILA PREKINJENA 11. MAJA 2020 OB 16.06.)
Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam z nadaljevanjem 37. izredne seje Državnega zbora!  Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednja poslanca: Ferenc Horváth in Felice Žiža. Vse prisotne lepo pozdravljam.    Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SKLEPA O SEZNANITVI S POROČILOM O STANJU, RAZLOGIH, ZALOGAH IN NAROČILIH OSEBNE ZAŠČITNE TER KRITIČNE MEDICINSKE OPREME OB RAZGLASITVI EPIDEMIJE SARS-CoV-2 (COVID-19) TER NABAVAH, KI SO OMOGOČILE SLOVENIJI USPEŠEN SPOPAD Z NJO.  Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Vlada.  Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predsedniku Vlade Janezu Janši. Obveščen sem, da je na poti, bomo počakali minutko.  Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo.
Hvala lepa za besedo.  Mislim, da je bil že čas, da se nekako tudi parlament, kar se dela tiče, organizira v skladu z epidemiološkim stanjem; se pravi, da se ti ukrepi nekoliko, pač, prilagodijo sliki. No, tako, mimogrede, drugače pa …  Spoštovani gospod predsednik, spoštovani visoki zbor! Vlada je pripravila poročilo o nabavah zaščitne in kritične medicinske opreme, pa tudi o okoliščinah, ki so botrovale postopkom, ki so bili uporabljeni. Ker poročilo govori o okoliščinah, mi dovolite najprej nekaj stavkov o tem. Jaz ne sedim na tem mestu zaradi tega, ker bi koalicija, ki se je sestavila, na vsak način rušila prejšnjo vlado, pa si želela oblasti, še posebej ne v času začetka epidemije, ampak zato, ker je prejšnja vlada vrgla puško v koruzo na začetku epidemije in ker je bila to v tistem času verjetno edina konstruktivna možnost.  Ko smo mi sestavljal to koalicijo, smo vse, ki sedite tukaj danes v opoziciji, vabili vanjo. Vse smo prosili, da pridete pomagat. Kakšen je bil rezultat teh prošenj, sami veste. Kljub temu da kake velike pripravljenosti za pomoč ni bilo, je Slovenija v teh zadnjih dveh mesecih, skoraj natančno dveh mesecih, epidemijo ukrotila. Danes ima Slovenija najboljšo epidemiološko sliko v Evropi, kar omogoča tudi preklic splošne epidemije, kar se bo verjetno pokrilo z datumom, s katerim se iztekata tudi prva dva protikorona paketa. Se pravi, da je bilo tudi naše načrtovanje v zelo težkih razmerah praktično do dneva natančno, seveda, če bo na podlagi odgovornega ravnanja vseh v teh dneh in tednih epidemiološka slika ostala takšna, kot je zdaj, oziroma se ne bo bistveno pokvarila.  Se pravi, Slovenija prehaja iz nekega obdobja epidemije v obdobje nevarnosti izbruha drugega vala, kar omogoča, da se mnogi splošni ukrepi prekličejo, ostajajo v veljavi zgolj nekateri specifični, pa še ti toliko časa, dokler bo to epidemiološka slika, ki se ustvarja z zamikom, kot veste, zaradi trajanja oziroma razvoja okužbe to dovoljevala. Se pravi, sedaj prehajamo v neko fazo nevarnosti posamičnih izbruhov v drugem valu. Kako je to nevarno, si lahko predstavljate, če preberete v zadnjih dneh vesti iz Seula, to je večmilijonsko mesto, tam so doživeli drugi val, zaradi katerega je to mesto ponovno v lockdownu zato, ker je ena sama okužena oseba v eni noči obiskala 4 nočne bare in čez 10 dni so morali mesto zapirati. V bistvu v tej fazi prihodnost ali pa obvladovanje nevarnosti dejansko 99-odstotno ni več v rokah vlade ali pa tega državnega zbora, ampak vsakega posameznika in od tega je odvisno, ali bo ta dobra slika trajala tudi v prihodnje.   Kar se tiče nabav zaščitne in kritične medicinske opreme, so potekale v skladu z zakonodajo, ki omogoča te skrajšane postopke v primeru epidemije oziroma izrednih razmer v kaotičnem stanju, ki ste ga vsi doživeli, pa ga nekateri hočete zelo hitro pozabiti, v nekih razmerah, ki jih svet še ni doživel. Tudi zaradi tega, ker se je Vlada zavedala vseh teh tveganj v takšnih razmerah, je Vlada prej, preden ste sploh tukaj postavljali kakršnakoli vprašanja, sklenila, da se vse pogodbe o nabavah javno objavijo in so se začele javno objavljati in so bile javno objavljene in so še vedno javno objavljene. Povejte mi za kakšno vlado, ki je pogodbe javno objavljala sproti, pa tudi če ni šlo za kritične razmere! Vlada je tudi sama pozvala Računsko sodišče, da se nabave preiščejo in potem ko ste tri tedne govorili o preiskovalni komisiji, pa je niste predlagali, je koalicija celo sama predlagala preiskovalno komisijo, ki zajema tudi obdobje mandata te vlade. Se bo dalo pač vse preiskovati.  Prve kritike so se pojavile glede na to, da so se na začetku terjali avansi za to opremo. Ker se je to stopnjevalo in smo vedeli, kam to vodi, so se na pristojnem ministrstvu odločili, da bodo skušali to opremo nabavljati brez avansov. Kar pomeni, da so morali tisti, ki so bili ponudniki te opreme, sami založiti te avanse ali pa pridobiti ustrezne bančne garancije. Zaradi tega država ni izgubila nič ob teh tveganjih. Mislim, da trenutno ni nobene evropske države, ki je za to opremo plačevala avanse in bi imela vse dobavljeno v skladu s temi avansi. Enostavno opreme ni ali pa je prišla oprema, ki ni bila v skladu z naročilom, s certifikati v kitajščini, in enostavno so imeli samo dve možnosti: ali to zavrnejo in opreme nimajo, terjajo nazaj avanse – zaenkrat jih še nihče ni dobil, kakor vem, nikjer, teh primerov je bilo na desetine, na stotine verjetno –, ali pa enostavno pristanejo na to, da so ogoljufani. Ne poznam evropske države, kjer se to ne bi dogajalo. Govoril sem s številnimi kolegi, vsi so imeli te probleme. Kar se tiče teh izgub, mislim, da je Slovenija izgubila daleč najmanj, če sploh je kakšen avans zaenkrat. Mimogrede, od Evropske komisije smo ta teden dobili prvo pošiljko, mislim da 300 tisoč kirurških mask. Smo se lepo zahvalili. Danes je prišla urgentna depeša s strani Evropske komisije, naj teh podarjenih mask nikakor ne delimo, ker so šele zdaj začeli gledati certifikate, ki so neustrezni. Danes! Evropska komisija, ki ima na 10 tisoče uradnikov, je na začetku imela velike probleme z vsem. Ampak, potem ko se je pristojno ministrstvo odločilo, da ne bo plačevalo avansov, je v tem trenutku, če se ne motim, pa bo verjetno minister sam potem to povedal, je bilo plačanih za okrog 30 milijonov dobav in vse, kar je bilo plačano, je bilo tudi dobavljeno; kar ni bilo dobavljeno, tudi ni bilo plačano. Kolikor se pogovarjam s kolegi drugod po Evropi, imajo povsod slabše stanje. Bistveno bistveno slabše stanje!  Ampak potem, ko za nekatere seveda avansi niso bili več problem, ker jih ni bilo, se je začelo govoriti o maržah, kakšne so marže tukaj. Ne vem, kakšne so bile marže pri posameznih dobaviteljih, ker v tistih prvih tednih se je kupovalo vse, kar se je dalo dobaviti, samo da je ustrezalo minimalnim standardom. Vse pogodbe so objavljene, vse se da preveriti in tako naprej, samo kot zaenkrat kaže – delno je to tudi v poročilu –, so bile najvišje marže pri dobaviteljih, ki so klasični standardni dobavitelji slovenskemu zdravstvu za to zaščitno opremo. Tam so bile najvišje marže. Vsi problemi so se začeli, potem ko mnogi od teh očitno niso prišli zraven, so pa pristojni, ki se danes imenujejo žvižgači, podpisovali pogodbe z najvišjimi maržami s starimi dobavitelji, pa so bile tukaj največje težave. Seveda zdaj se pozornost enostavno odvrača. Ampak vsaka pogodba posebej se da preveriti in tukaj ni nobenega problema in minister za gospodarstvo je rekel že prvi teden, da bo verjetno še tri leta, potem ko bo konec epidemije, hodil na razne preiskovalne komisije pojasnjevat. Ampak to je bilo obdobje, ko je šlo pač za življenje, in to, kar je on naredi v tistem obdobju, skupaj še z mnogimi kolegi na blagovnih rezervah pa na ministrstvu pa na drugih ministrstvih, ki so se angažirali, je rešilo na desetine življenj. V Sloveniji je zaradi covida-19, bolezni, hvala bogu, zaenkrat umrlo več kot desetkrat manj ljudi na glavo ali pa na milijon prebivalcev kot v sosednji Italiji, kot v Španiji, kot Veliki Britaniji, kot v Belgiji in tako naprej. Več kot desetkrat manj! S tem, da veliko od teh držav niso sosedje žarišča, se pravi Italije, in praktično vse te države so imele v časi izbruha epidemije vlade, ki so bile v sedlu že mesece, leta, pol mandata, ne pa vlad, ki so nastopile en dan po razglasitvi epidemije.  Še to, tega nismo želeli odpirati, ampak tudi tiste epidemija, ki je bila razglašena 12. marca, je bila razglašena nezakonito. To ni bilo v pristojnosti Ministrstva za zdravje, to je morala narediti Vlada, ker pa vlada gospoda Šarca tega ni hotela narediti oziroma gospod Šarec tega ni hotel narediti, je to minister naredil na svojo roko, gospod Šabeder. Obstaja bogata korespondenca v zvezi s tem, kaj se je dogajalo zadnji teden takrat, preden smo mi prevzeli mandat in bo še zelo zanimivo, ko se bo to preiskovalo. Prva stvar, ki smo jo morali narediti 13. marca, je to, da smo pravno popravili razglasitev, drugače bi vsi ukrepi bili nični. Kaj je bilo vmes nično, pač drugo vprašanje in nima smisla se zdaj s tem niti ukvarjati.   Vsi, ki v času, ko epidemija še traja, zganjate tak hrup okrog te zaščitne medicinske opreme. Prvič, vse to bi se čez dva meseca isto dalo. Ni nobene druge države na svetu, kjer bi so dogajalo, kar se tukaj dogaja, ker bi opozicija zganja to, kar vi zganjate. Povabili smo vas zraven v koalicijo, povabil smo vas zraven, ko so se sprejemali pritikorona paketi, poslali smo vam vsa gradiva za drugi zakon. Namesto da bi dobili pripombe od vas, ste šli na tiskovne konference kritizirat neke osnutke. Sedaj, če je to konstruktivnost – res, hvala lepa!  Kar se tiče teh nabav še to. Na moje elektronske naslove je prišlo na stotine raznoraznih sporočil, ponudb, urgenc, predlogov glede teh nabav. Vsak, ki je mislil, da ima kje kakšen kontakt, je pač kaj pošiljal. Imam na desetine mailov tudi s strani uglednih podjetnikov iz vrst opozicijskih strank, ki so ponujali pomoč. Niti enega nisem javno diskreditiral, ker vse to jemljem za dobronamerno, tudi poskus gospoda Židana, da posreduje in pomaga takrat. Verjetno so bili tudi kakšni vojni dobičkarji vmes, ampak velika večina ljudi je bila dobronamernih, želeli so takrat pomagati in sedaj se stvar obrača popolnoma v noro smer.   Krizo še vedno imamo. Epidemija se bo verjetno formalno končala konec tega meseca. Nekateri ukrepi bodo še veljali, samo sedaj imamo pred vrati recesijo in velike napore je treba vložiti v to, da iz recesije ne bo nastala depresija. Vse to, kar se dogaja sedaj v smislu oviranja teh ukrepov, rušenje vlade, protestov, je izven razumnega okvira. Protestirajo proti ukrepom za zajezitev epidemije tudi v Švici, v Nemčiji, v državah, o katerih se govori, kakšne skrajne stranke, da imajo tam. Na teh protestih ne vidite niti enega poslanca ne pozicije ne opozicije. Slovenija je tukaj velika izjema. Tukaj nosite maske, zunaj delate selfije v gruči v času, ko je to prepovedano. Kakšen zgled se daje? Prihodnost obvladovanja epidemije ni odvisna od odlokov in ni odvisna od tega, ali se bo 95 % ljudi držalo nekih novih navad, ki se jih moramo navzeti. Odvisno je do tega, ali se bomo vsi držali tega, ker ena majhna manjšina lahko ogrozi zdravje in tudi življenja vseh ali pa pač mnogih.  V zvezi s tem bom prebral še nekaj. V Sloveniji velja Kazenski zakonik. Ta zakon v 297. členu pravi naslednje: »Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelj na narodnostni, rasni, verski ali etični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju …« – se pravi, kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo ali nestrpnost, ki temelji na političnem ali drugem prepričanju – » … in je to dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje /…/, se kaznuje z zaporom do dveh let. Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh, se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik …« In tako naprej.  Spoštovani kolegi, na protestih, kamor pridno hodite in vabite, se grozi s smrtjo. S smrtjo se grozi! Javno. Nosijo se majice z grožnjo s smrtjo, se pravi, nosijo jih osebe, ki so znane. S smrtjo se grozi na sejah vodstvenih organov javne radiotelevizije. Tri ure je trajala seja, tri ure so sejali pod transparentom, kjer se je grozilo s smrtjo 220 tisočim, ki so volili za Slovensko demokratsko stranko. In to v času, ko je bila stranka v opoziciji! Grozi se s smrtjo neposredno meni. Ta slika se objavlja kot nekaj povsem običajnega na spletni strani javne radiotelevizije. Kljub temu, kar piše v Kazenskem zakoniku, ki ga citiram! Torej, tukaj sprašujem vas, sprašujem pristojne v policiji, tožilstvo, sodiščih, ali imamo v Sloveniji pravno državo, ali zakoni veljajo za vse enako, ali se lahko grozi s smrtjo tistim, ki jih imate za drugorazredne. Takšne stvari so se dogajale v Berlinu v 30. letih in vemo, kaj je iz tega nastalo. Takšne stvari so se dogajale v Beogradu na sotočju Save in Donave leta 1989 – in kaj se je potem zgodilo? Prva žrtev je bil predsednik Srbije Ivan Stambolić, ki so ga ubili in zakopali na Fruški gori. In to ni noben problem! To ni noben problem. Verjamem, da je to težko poslušati … / oglašanje iz dvorane/ zaradi tega, ker ste zraven. Mislim, da je zadnji čas, da se tukaj stopi na zavore. Ta vlada je poleg tega, da se je skupaj z velikansko večino prebivalstva te države borila proti epidemiji, sprejela je tudi vrsto ukrepov, ki ste jih vi potrdili v Državnem zboru zato, da ta epidemija ni prizadela večine prebivalstva, najšibkejših. Spoštovani kolegi iz SD, ko ste bili vi v letu 2009 vlada, ko je bil podoben padec bruto domačega proizvoda, ali so takrat upokojenci dobili kakšen solidarnostni dodatek, so jih dobili študente, so jih dobile družine, so jih dobili kmetje? Na vsaki tretji seji vaše vlade v letu 2009 ste dali še 200 milijonov za banke. Za ljudi ničesar. Edini ukrep, ki je bil dober takrat, je bilo financiranje skrajšanega delovnega časa, kar nas tudi zdaj čaka. Ali smo takrat protestirali, ali je kdo grozil s smrtjo komu? Pa je bila situacija bistveno bolj kritična in nepravična.   Leta 2013 tisti, ki ste bili takrat v vladi, ste podrejencem in tistim, ki so, recimo, kupovali delnice Nove Kreditne banke Maribor, ki je bil razpis na IPU, vzeli pol milijarde, 500 milijonov. Teh 500 milijonov ste pa dali tistim, ki so jih spraznili, dvema tajkunskima bankama Factor in Probanka. Zaradi tega imamo še zdaj postopke na sodiščih in na evropskih sodiščih in na koncu bodo slovenski davkoplačevalci za to dali milijardo evrov, ko se bo vse končalo. Ta vlada v tej situaciji ravna drugače. Mislim, da je to za nekatere pač glavni problem. Da so ukrepi dobri, kažejo tudi ocene Evropske komisije. Letos bomo prizadeti, naš bruto domači proizvod bo padel, a nekoliko manj kot v povprečju Evropske unije. Ampak zaradi ukrepov, ki so sprejeti, piše neposredno v spomladanski napovedi Evropske komisije, lahko drugo leto rastemo za približno enak odstotek. Kar pomeni, da če bomo znali pametno ravnati, blaginja ljudi v Sloveniji ne bo bistveno prizadeta. Ampak to zagotovo ne, do tega cilja ne moremo priti na ta način, v tem vzdušju, ki se ga zdaj ustvarja, ko morajo ministri pisati poročila, sedeti na izrednih sejah delovnih teles ure in ure in prekinjate seje in ponovno in tako dalje – nobena opozicija v času epidemije nikjer na svetu tega ne dela – in potem ni časa za druge stvari. Tisti, ki so bili prej na vladi, prepustili ste nam administracijo, ki je slabša, kot smo jo kadarkoli podedovali od kakšne vlade. Večino stvari morajo ministri sami delati.  Pravite, da imate veliko idej, kako rešiti situacijo. Glejte, naša vrata so še vedno odprta. Če ima kdo dobre ideje, želi pomagati – koalicijo lahko kadarkoli razširimo. Pridite zraven, pomagajte, prevzemite odgovornost, pa bomo šli čez to situacijo bistveno lažje. To so ključna vprašanja. Zdaj, kako premagati recesijo, kako preprečiti, da iz tega nastane depresija, ki nas bo morila toliko, kot nas je zadnja gospodarska kriza, ko smo bili najbolj prizadeti, najdlje v recesiji, razen Grčije, od vseh evropskih držav. Kaj narediti, da bo več investicij, da se odpravijo administrativne ovire, ne pa pomagati tistim, ki nagajajo, ki skušajo še bolj zavlačevati postopke. Od Agencija Republike Slovenije za okolje smo podedovali 400 projektov, ki stojijo, ki predstavljajo na deset tisoče novih delovnih mest, zaradi posameznikov, ki se razglasijo za nevladno organizacijo in potem, ko je gradbeno dovoljenje že dokončno, vlagajo pritožbe in traja leta, da so pravnomočni. Namesto da bi tukaj stopili skupaj in ob vsej potrebni skrbi za varstvo okolja iskali produktivne rešitve – ne! Temu se a front nasprotuje, čeprav sami veste, da je to v državi velikanski problem.  Se pravi, zdaj apeliramo, da se preide iz neke faze nagajanja v fazo sodelovanja vsaj za ta čas, dokler smo v situaciji, ko je dejansko treba ravnati vsak dan inovativno, da se rešujejo tekoči problemi in delajo načrti za tiste, za katere vemo, da bodo prišli. Kot že rečeno, vabilo enako, kot je bilo na začetku tega mandata: kdor želi pomagati, naj pride zraven, naj da ideje na mizo, predlaga ljudi, ki so sposobni, in zagotovo bo Slovenija na ta način s tem pristopom bistveno uspešnejša. Če želite rušiti, delajte to v skladu s poslovnikom, pa v skladu s proceduro, ki je pač običajna, da ne bo to jemalo preveč časa. Opozarjam pa na to, da se ne hodi čez rob zakona. S temi grožnjami se hodi čez rob zakona in se kliče nad Slovenijo neko situacijo, za katero smo ob osamosvojitvi vsi verjeli, da se nikoli več ne bo ponovila. Hvala lepa.
Hvala lepa za besedo. Mislim, da je bil že čas no, da se nekako tudi parlament, kar se dela tiče, organizira v skladu z epidemiološkim stanjem, se pravi, da se ti ukrepi nekoliko, pač, prilagodijo sliki. No, tako, mimogrede, drugače pa… Spoštovani gospod predsednik, spoštovani visoki zbor. Vlada je pripravila poročilo o nabavah zaščitne in kritične medicinske opreme, pa tudi o okoliščinah, ki so botrovale postopkom, ki so bili uporabljeni. Zdaj, ko poročilo govori o okoliščinah, mi dovolite najprej nekaj stavkov o tem. Jaz ne sedim na tem mestu zaradi tega, ker bi koalicija, ki je stavila, na vsak način, rušila prejšnjo Vlado, pa si želela oblasti, še posebej ne v času, ob začetku epidemije, ampak zato, ker je prejšnja Vlada vrgla puško v koruzo, na začetku epidemije in ker, pač, je bila to, v tistem času, verjetno edina konstruktivna možnost. Ko smo mi sestavljal to koalicijo, smo vse, ki sedite tukaj danes v opoziciji, vabili vanjo. Vse smo prosil, da pridete pomagat. Zdaj, kakšen je bil rezultat teh prošenj, sami veste. Zdaj, kljub temu, da kake, velike pripravljenosti za pomoč ni bilo, je Slovenija v teh zadnjih dveh mesecih, kajne, skoraj natančno dveh mesecih, je epidemijo ukrotila. Danes ima Slovenija najboljšo epidemiološko sliko v Evropi, kar omogoča tudi preklic splošne epidemije, kar se bo verjetno pokrilo z datumom, s katerim se iztekata tudi prva dva proti korona paketa. Se pravi, je bilo tudi naše načrtovanje, v zelo težkih razmerah, praktično, do dneva natančno, seveda, če bo, na podlagi odgovornega ravnanja na vseh, v teh dneh in tednih, epidemiološka slika ostala takšna, kot je zdaj oziroma se ne bo bistveno pokvarila. Se pravi, Slovenija prehaja iz nekega obdobja epidemije, v obdobje nevarnosti izbruha drugega vala, kar omogoča, da se mnogi splošni ukrepi prekličejo, ostajajo v veljavi zgolj nekateri specifični, pa še ti, pač, toliko časa  (nadaljevanje) dokler bo to epidemiološka slika, ki se ustvarja z zamikom, kot veste, zaradi trajanja oziroma razvoja okužbe to pač dovoljevala. Se pravi, sedaj prehajamo v neko fazo nevarnosti posamičnih izbruhov v drugem valu. Sedaj kako je to nevarno si lahko predstavljate, če preberete v zadnjih dneh vesti iz Seula, to je več milijonsko mesto, tam so doživeli drugi val zaradi katerega j to mesto ponovno v »lockdownu« zato, ker je ena sama okužena oseba v eni noči obiskala 4 nočne bare in čez 10 dni so morali mesto zapirati. V bistvu v tej fazi prihodnost ali pa obvladovanje nevarnosti dejansko 99 % ni več v rokah Vlade ali pa tega državnega zbora, ampak vsakega posameznika in od tega je odvisno ali bo ta dobra slika trajala tudi v prihodnje.  Kar se tiče nabav zaščitne in kritične medicinske opreme so potekale pač v skladu z zakonodajo, ki omogoča te skrajšane postopke v primeru epidemije oziroma izrednih razmer v kaotičnem stanju, ki ste ga vsi doživeli, pa ga nekateri hočete zelo hitro pozabiti. V nekih razmerah, ki jih svet še ni doživel. Tudi zaradi tega, ker se je Vlada zavedala vseh teh tveganj v takšnih razmerah je Vlada prej, preden ste sploh tukaj postavljali kakršnakoli vprašanja, sklenila, da se vse pogodbe o nabavah javno objavijo in so se začele javno objavljati in so bile javno objavljene in so še vedno javno objavljene. Povejte mi za kakšno vlado, ki je pogodbe javno objavljala sproti, pa tudi če ni šlo za kritične razmere. Vlada je tudi sama pozvala Računsko sodišče, da se nabave preišče in potem ko ste tri tedne govorili o preiskovalni komisiji, pa je niste predlagali, je koalicija celo sama predlagala preiskovalno komisijo, ki zajema tudi obdobje mandata te vlade. Se bo dalo pač vse preiskovati. Prve kritike so se pojavile glede na to, da so se na začetku terjali avansi za to opremo. Ker se je to stopnjevalo in smo vedeli kam to vodi so se pač na pristojnem ministrstvu odločili, da bodo skušali to opremo nabavljati brez avansov. Kar pomeni, da so morali tisti, ki so bili ponudniki te opreme, sami založiti te avanse ali pa pridobiti ustrezne bančne garancije. Zaradi tega država ni izgubila nič ob teh tvegaj. Jaz mislim, da trenutno ni nobene evropske države, ki je za to opremo plačevala avanse in bi imela vse dobavljeno v skladu s temi avansi. Enostavno opreme ni ali pa je prišla oprema, ki ni bila v skladu z naročilom, s certifikati v kitajščini, in enostavno so imeli samo dve možnosti ali to zavrne in opreme nimajo, terjajo nazaj avanse, zaenkrat jih še nihče ni dobil, kakor vem, nikjer. To je bilo teh primerov na desetine, na stotine verjetno, ali pa enostavno pristanejo na to, da so ogoljufani. Jaz ne poznam evropske države kjer se to ne bi dogajalo. Govoril sem s številnimi kolegi. Vsi so imeli te probleme. Kar se tiče teh izgub mislim, da je Slovenija izgubila daleč najmanj, če sploh je kakšen avans zaenkrat. Mimogrede od Evropske komisije smo ta teden dobili prvo pošiljko, mislim da 300 tisoč kirurških mask. Smo se lepo zahvalili. Danes je prišla urgentna depeša  (Nadaljevanje): s strani Evropske komisije, naj teh podarjenih mask nikakor ne delimo, ker so šele zdaj začeli gledati certifikate, ki so neustrezni. Danes. Evropska komisija, ki ima na 10 tisoče uradnikov, ki je na začetku imela velike probleme z vsem. Ampak potem, ko se je pristojno ministrstvo odločilo, da ne bo plačevala avansov, je v tem trenutku, če se ne motim, pa bo verjetno minister sam potem to povedal, je bilo plačanih za okrog 30 milijonov dobav in vse kar je bilo plačano, je bilo tudi dobavljeno, kar ni bilo dobavljeno, tudi ni bilo plačano. Kolikor se pogovarjam s kolegi drugod po Evropi, imajo povsod slabše stanje, bistveno bistveno slabše stanje. No, ampak potem, ko za nekatere seveda avansi niso bili več problem, ker jih ni bilo, se je začelo govoriti o maržah, zdaj kakšne so marže tukaj. Jaz ne vem kakšne so bile marže pri posameznih dobaviteljih, ker v tistih prvih tednih se je kupovalo vse kar se je dalo dobaviti, samo da je ustrezalo minimalnim standardom, vse pogodbe so objavljene, vse se da preveriti, itn., samo kot za enkrat kaže, delno je to tudi v poročilu, so bile najvišje marže pri dobaviteljih, ki so klasični standardni dobavitelji slovenskemu zdravstvu za to zaščitno opremo, tam so bile najvišje marže. In vsi problemi so se začeli potem, ko mnogi od teh očitno niso prišli zraven, so pa pristojni, ki se danes imenujejo žvižgači, podpisovali pogodbe z najvišjimi maržami, s starimi dobavitelji pa so bile tukaj največje težave. In seveda zdaj se pozornost enostavno odvrača. Ampak vsaka pogodba posebej se da preveriti in tukaj ni nobenega problema in minister za gospodarstvo je rekel že prvi teden, da bo verjetno še tri leta po tem, ko bo konec epidemije, hodil na razne preiskovalne komisije pojasnjevati, ampak to je bilo obdobje, ko je šlo pač za življenje in to kar je on naredi v tistem obdobju skupaj še z mnogimi kolegi na blagovnih rezervah pa na ministrstvu pa na drugih ministrstvih, ki so se angažirali, je rešilo na desetine življenj. V Sloveniji je zaradi COVID-19 bolezni, hvala bogu, za enkrat umrlo več kot desetkrat manj ljudi na glavo ali pa na milijon prebivalcev kot v sosednji Italiji kot v Španiji kot Veliki Britaniji kot v Belgiji, itn. Več kot desetkrat manj. S tem, da veliko od teh držav ni sosedov žarišče, se pravi Italija in praktično vse te države so imele v časi izbruha epidemije vlade, ki so bile v sedlu že mesece, leta, pol mandata, ne pa vlade, ki so nastopile en dan po razglasitvi epidemije in še to, tega nismo želeli odpirati, ampak tudi tiste epidemija, ki je bila razglašena 12. marca, je bila razglašena nezakonito, to ni bilo v pristojnosti Ministrstva za zdravje, to je morala narediti Vlada, ker pa Vlada gospoda Šarca tega ni hotela narediti oziroma gospod Šarec tega ni hotel narediti, je to minister naredil na svojo roko, gospod Šabeder. Obstaja bogata korespondenca v zvezi s tem kaj se je dogajalo zadnji teden takrat, preden smo mi prevzeli mandat in poglejte, bo še zelo zanimivo, ko se bo to preiskovalo. Prva stvar, ki smo jo morali narediti, 13. marca, je to, da smo pravno popravili razglasitev, drugače bi vsi ukrepi bili nični. Zdaj kaj je bilo vmes nično, pač drugo vprašanje in nima smisla se zdaj s tem niti ukvarjati.  Torej vsi, ki v času, ko je epidemija še traja, zganjate tak hrup okrog te zaščitne medicinske opreme.  (nadaljevanje) Prvič vse to čez dva meseca bi se isto dalo. Ni nobene druge države na svetu, kjer bi so dogajalo, kar se tukaj dogaja, ker bi opozicija zganja to, kar vi zganjate. Povabili smo vas zraven koalicijo, povabil smo vas zraven, ko so se sprejemali priti korona paketi, poslali smo vam vsa gradiva za drugi zakon namesto, da bi dobili pripombe od vas ste šli na tiskovne konference kritizirati neke osnutke. Sedaj, če je to konstruktivnost res, hvala lepa. Kar se tiče teh nabav še to. Na moje elektronske naslove je prišlo na stotine raznoraznih sporočil, ponudb, urgenc, predlogov glede teh nabav. Vsak, ki je mislil, da ima kje kakšen kontakt je pač kaj pošiljal. Imam na desetine mailov tudi s strani bom rekel uglednih podjetnikov iz vrst opozicijskih strank, ki so ponujali pomoč. Jaz niti enega nisem javno diskreditiral, ker vse to jemljem za dobronamerno tudi, ne vem, poskus gospoda Židana, da posreduje in pomaga. Verjetno so bili tudi kakšni vojni dobičkarji vmes, ampak velika večina ljudi je bila dobronamernih, želeli so takrat pomagati in sedaj se stvar obrača popolnoma v noro smer.  Krizo še vedno imamo. Epidemija se bo verjetno formalno končala konec tega meseca. Nekateri ukrepi bodo še veljali samo sedaj imamo pred vrati recesijo in velike napore, ki je potrebno vložiti v to, da iz recesije ne bo nastala depresija. Vse to, kar se dogaja sedaj v smislu oviranja teh ukrepov, rušenje Vlade, protestov to je izven razumnega okvira. Protestirajo proti ukrepom za zajezitev epidemije tudi v Švici, v Nemčiji, v državah, o katerih se govori kakšne skrajne stranke, da imajo tam. Na teh protestih ne vidite niti enega poslanca ne pozicijo ne opozicijo. Slovenija je tukaj bom rekel velika izjema. Tukaj nosite maske zunaj delate selfije v gruči v času, ko je to pač prepovedano. Sedaj, kakšen vzgled se daje? Prihodnost obvladovanja epidemije ni odvisno od odlokov in ni odvisno od tega ali se bo 25 % ljudi držalo nekih novih navad, ki se jih moramo navzeti. Odvisno je do tega ali se bomo vsi držali tega, ker ena majhna manjšina lahko ogrozi zdravje in tudi življenja vseh ali pa pač mnogih. Sedaj bom prebral še nekaj. V Sloveniji velja Kazenski zakon. Ta zakon v 297. členu pravi naslednje: »Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo na sili na nestrpnost, ki temelj na narodnostni, rasni, verski ali etični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskemu stanju, izobrazbi, v družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju« se pravi kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo ali nestrpnost, ki temelji na političnem ali drugem prepričanju »in je to dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali z uporabo grožnje se kaznuje z zaporom do dveh let. Če dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo sredstvih javnega obveščanja na spletnih straneh se s kazni iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik in tako naprej«. Spoštovani kolegi na protestih kamor pridno hodite in vabite se grozi s smrtjo, s smrtjo se grozi javno. Nosijo se majice z grožnjo s smrtjo, se pravijo nosijo osebe, ki so znane. S smrtjo se grozi na sejah vodstvenih organov radiotelevizije, javne radiotelevizije. Tri ure je trajala seja, tri ure so sejali pod transparentom, kjer se je grozilo s smrtjo, 220 tisočim, ki so volili za Slovensko demokratsko stranko. In to v času, ko je bila stranka v opoziciji. Grozi se s smrtjo neposredno meni. Ta slika se objavlja kot nekaj povsem običajnega na spletni strani javne radiotelevizije. Kljub temu, kar piše v Kazenskem zakoniku, ki ga citiram, torej tukaj sprašujem vas, sprašujem pristojne v policiji, tožilstvo, sodiščih, ali imamo v Sloveniji pravno državo ali zakoni veljajo za vse enako - ali se lahko grozi s smrtjo tistim, ki jih imate za drugo razredne. Takšne stvari so se dogajale v Berlinu v 30.-ih letih in vemo, kaj je iz tega nastalo. Takšne stvari so se dogajale v Beogradu na sotočju Save in Donave leta 1989, in kaj se je potem zgodilo? Prva žrtev je bil predsednik Srbije Ivan Stambolić, ki so ga ubili in zakopali na Fruški gori. In to ni noben problem. To ni noben problem, jaz verjamem, da je to težko poslušati …/ oglašanje iz dvorane/… zaradi tega, ker ste zraven. Jaz mislim, da je zadnji čas, da se tukaj stopi na zavore. Ta Vlada je poleg tega, da se je skupaj z velikansko večino prebivalstva te države borila proti epidemiji, sprejela je tudi vrsto ukrepov, ki ste jih vi potrdili v tem Državnem zboru, zato da ta epidemija ni prizadela večine prebivalstva, najšibkejših. Spoštovani kolegi iz SD, ko ste bili vi v letu 2009 Vlada, ko je bil podoben padec bruto domačega proizvoda, ali so takrat upokojenci dobili kakšen solidarnostni dodatek, so jih dobili študente, so jih dobile družine, so jih dobili kmetje? Na vsaki tretji seji vaše Vlade v letu 2009 ste dali še 200 milijonov za banke. Za ljudi ničesar. Edini ukrep, ki je bil dober takrat je bilo financiranje skrajšanega delovnega časa, kar nas tudi zdaj čaka. / nerazumljivo / da so to solidarnih in socialnih. Ali smo takrat protestirali, ali je kdo grozil s smrtjo komu? Pa je bila situacija bistveno bolj kritična in nepravična.  Leta 2013 tisti, ki ste bili takrat v Vladi ste podrejencem in tistim, ki so recimo kupovali delnice Nove Kreditne banke Maribor, ki je bil razpisan na IPU, seštevke vzeli pol milijarde 500 milijonov. Teh 500 milijonov ste pa dali tistim, ki so spraznili dve tajkunski banki Factor in Probanko. In zaradi imamo še zdaj postopke na sodiščih in na evropskih sodiščih. In na koncu bodo slovenski davkoplačevalci za to dali milijardo evrov, ko se bo vse končalo. Ta Vlada v tej situaciji ravna drugače. Jaz mislim, da je to za nekatere pač glavni problem, da so ukrepi dobri kažejo tudi ocene Evropske komisije. Letos bomo prizadeti, bruto domači proizvod bo padel nekoliko manj kot povprečje Evropske unije. Ampak zaradi ukrepov, ki so sprejeti, piše neposredno v spomladanski napovedi Evropske komisije, lahko drugo leto rastemo za približno enak odstotek. Kar pomeni, da če bomo znali pametno ravnati, blaginja ljudi v Sloveniji ne bo bistveno prizadeta. Ampak to zagotovo ne, do tega cilja ne moremo priti na ta način, v tem vzdušju, ki se ga zdaj ustvarja, ko morajo ministri pisati poročila, sedeti na izrednih sejah delovnih teles ure in ure in prekinjate seje in ponovno in tako dalje. Nobena opozicija v času epidemije nikjer na svetu tega ne dela in potem ni časa za druge stvari. In tisti, ki so bili prej na Vladi, prepustili ste nam administracijo, ki je slabša kot smo jo kadarkoli podedovali od kakšne Vlade. Večino stvari morajo ministri sami delati. Pravite, da imate veliko idej kako rešiti situacijo. Glejte, naša vrata so še vedno odprta. Če ima kdo dobre ideje, želi pomagati, koalicijo lahko kadarkoli razširimo. Pridite zraven, pomagajte, prevzemite odgovornost, pa bomo šli čez to situacijo bistveno lažje. Tako da to so ključna vprašanja. Zdaj, kako premagati recesijo, kako preprečiti, da iz tega nastane depresija, ki nas bo morila toliko kot nas je zadnja gospodarska kriza, ko smo bili najbolj prizadeti, najdlje v recesiji razen Grčije od vseh evropskih držav. Kaj narediti, da bo več investicij, da se odpravijo administrativne ovire, ne pa pomagati tistim, ki nagajajo, ki skušajo še bolj zavlačevati postopke, od Agencija Republike Slovenije za okolje smo podedovali 400 projektov, ki stojijo, ki predstavljajo na deset tisoče novih delovnih mest, zaradi posameznikov, ki se razglasijo za nevladno organizacijo in potem, ko je gradbeno dovoljenje že dokončno, vlagajo pritožbe in traja leta, da so pravnomočni. Zdaj, namesto, da bi tukaj stopili skupaj in ob, bom rekel vsej potrebni skrbi za varstvo okolja iskali produktivne rešitve, se temu afront nasprotuje, čeprav sami veste, da je to v državi velikanski problem. Se pravi zdaj apeliramo, da se preide iz neke faze nagajanja v fazo sodelovanja vsaj za ta čas dokler smo v situaciji, ko je dejansko treba ravnati vsak dan inovativno, da se rešujejo tekoči problemi in delajo načrti za tiste, za katere vemo, da bodo prišli. Kot že rečeno, vabilo enako kot je bilo na začetku tega mandata, kdor želi pomagati naj pride zraven, naj da ideje na mizo, predlaga ljudi, ki so sposobni in zagotovo bo Slovenija na ta način s tem pristopom bistveno uspešnejša. Če želite rušiti, delajte to v skladu s Poslovnikom, pa v skladu s proceduro, ki je pač običajna, da ne bo to jemalo preveč časa. Opozarjam pa na to, da se ne hodi čez rob zakona. S temi grožnjami se hodi čez rob zakona in se kliče nad Slovenijo neko situacijo, za katero smo ob osamosvojitvi vsi verjeli, da se nikoli več ne bo ponovila. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Predlog sklepa je obravnaval Odbor za gospodarstvo.  Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Branislavu Rajiću.
Hvala, gospod predsednik. Dober dan vsem!  Odbor za gospodarstvo je predmetni predlog sklepa kot matično delovno telo obravnavalo na 20. nuji seji 8. maja 2020. Kvalificirani predlagatelji k predlogu sklepa niso vložili amandmajev. Na seji so bili predloženi predlogi za amandmaje odbora poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desusa k preambuli, k 1. in 2. točki, ki jih je odbor po končani razpravi sprejel.  Na seji je predstavnica Zakonodajno-pravne službe predstavila pisno mnenje službe. Pri tem je podala pripombe glede navedbe 239. člena Poslovnika Državnega zbora ter vsebine 2. točke predloga sklepa in pravne podlage za sprejem takšne vsebine. Glede predlogov za amandma odbora poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desusa k 1. in 2. točki je pojasnila, da gre zgolj za prenos vsebine iz 2. v 1. točko, zato omenjeni pomisleki službe še vedno za njih ostajajo.  Na seji so predstavniki Vlade predstavili predlog sklepa z vladnim poročilom ter odgovarjali na vsa vprašanja in dileme razpravljavcev.  Na seji je bila prisotna tudi predstavnica Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je podala pojasnilo glede izdaje sklepa Računskega sodišča o uvedbi revizije smotrnosti nabav zaščitne opreme.  V razpravi so nekateri razpravljavci nasprotovali proceduri obravnave predloga sklepa in menili, da za njegov sprejem v Državnem zboru ni pravne podlage. Glede vsebine je bilo izraženo mnenje, da vladno poročilo takratno situacijo in postopke nabav prikazuje enostransko. Nekateri razpravljavci so opozorili, da nobena država na epidemijo ni bila pripravljena, in izrazili mnenje, da je prejšnja vlada glede na situacijo delovala proaktivno, njeni ukrepi pa so bili ustrezni in sorazmerni. Pozitivno pa so ocenili decentralizirane postopke nabav zaščitne opreme s strani javnih zdravstvenih zavodov. Izrazili so kritiko na račun ukrepov nove vlade ter centraliziranih postopkov nabave blaga preko Zavoda za blagovne rezerve. Menili so, da so ti potekali netransparentno, nesledljivo, neracionalno ter bili podvrženi koruptivnemu tveganju. Da so bili nekateri strokovnjaki in odločevalci podvrženi pritiskom ministrov, politikov ter ostalih vplivnih deležnikov z namenom vsiliti nabavo blaga točno določenih dobaviteljev. Problematizirali so tudi nabavo blaga preko posrednikov.  Nasprotno so drugi razpravljavci opozorili, da so bila ob prevzemu poslov nove vlade skladišča zaščitne opreme prazna, da je bila nabava zaščitne opreme na svetovnem trgu že močno otežena, dobava naročil negotova in iz dneva v dan dražja, da so bili stroka in zdravstveno osebje zaradi kritičnega pomanjkanja zaščitne opreme močno zaskrbljeni. Nekateri razpravljavci so izpostavili pomen centralizacije nabav, ki je po njihovem mnenju odločilno pripomogla k temu, da je Vlada pravočasno uspela zagotoviti zadostno količino zaščitne opreme. Bili so mnenja, da so bili sprejeti ukrepi v krizni situaciji pravočasni in učinkoviti, projekt nabave zaščitne opreme v kriznih razmerah pa uspešen. Izpostavljeno je bilo dejstvo, da je Slovenija v prvem valu epidemije v boju proti virusu uspela zaščiti zdravje in življenja svojih državljanov. Pri tem je bila Slovenija med državami, ki so beležile najmanj smrtnih žrtev, ukrepi v Sloveniji pa niso bili najbolj rigorozni. Razpravljavci so dopustili možnost, da so bile v postopkih nabav storjene tudi morebitne napake, ki jih bodo preverjali pristojni organi in v primeru ugotovljenih nepravilnosti, zlorab ali kršitev, v skladu s svojimi pristojnostmi tudi ukrepali. Poudarili so pomen dobre koordinacije in sodelovanja med različnimi resorji in deležniki ter pomen izkušenj iz prvega vala epidemije za potrebno ukrepanje v primeru pojava novega vala epidemije.   Odbor je sprejel amandmaje k preambuli, k 1. in k 2. točki predloga sklepa. Odbor je glasoval o delih predloga sklepa in jih vse sprejel. Glede na sprejete amandmaje in na podlagi 171. člena in prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora je pripravljeno besedilo dopolnilnega predloga sklepa, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog sklepa je sestavni del poročila odbora. Hvala.
Hvala lepa.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.  Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega Miha Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Če bi zakoni v tej državi veljali za vse enako, kot se sprašuje predsednik Vlade Janez Janša, potem bi sam Janez Janša ta hip sedel v zaporu, njegova vlada bi v zaporu sedela skupaj z njim. Pa ga imamo tu na mestu predsednika Vlade, ko pol ure laže in laže in laže. Tudi o tem, kako ne, da vsakič, ko je Janez Janša na oblasti, provizije ne gre v nebo – pa vemo, da se to dogaja. Začelo se je s trgovino z orožjem v 90., nadaljevalo s patrijami in sedaj z zaščitno opremo. Zato ni nikogar presenetilo, da poročilo vlade Janeza Janše razkriva, da vlada Janeza Janše ni nič kriva.  V tem poročilu o nabavah zaščitne opreme kaj veliko dejstev ne najdemo. A je zato toliko bolj bogato z lažmi, ki branijo vojno dobičkarstvo dobaviteljev, povezanih s koalicijskimi strankami. Nabave zaščitne opreme in dogajanje na Zavodu za blagovne rezerve je udar Janševe vlade na državo po madžarskem scenariju v malem. Prvič, metanje javnega denarja kapitalističnim posrednikom razkriva razredno naravo vlade – izbiro biznisa na škodo ljudi. Drugič, ker gre ta denar le dobaviteljem s pravim strankarskim predznakom, se v vojnem dobičkarstvu skriva tudi strategija konsolidacije skrajno desne oblasti. Tretjič, uporaba vseh možnih oblik pritiska in kadriranja je politična tehnologija udara. In četrtič, surov pogrom nad strokovnjaki in žvižgači je pendrek vladne represije, ki tepe celo državo, takrat ko vladna propaganda odpove.   Izguba desetin milijonov z nabavami zaščitne opreme prek posrednikov ni bila nesrečna, slaba odločitev ali posledica težkih razmer, bila je zavestna odločitev vlade Janeza Janše. Da se dokoplje do provizij za svoje zaveznike v gospodarstvu, je zavrnila nabave z meddržavnim dogovorom s Kitajsko. Če se ti v več kot 200 milijonih poslov zgodi ena preplačana pogodba, je to napaka. Če ti zgodita dve preplačani pogodbi, je to nesreča. Dvajset ali več na veliko preplačanih dobav, no to je pa zavestno organiziran kriminal. Na tak način je iz proračuna izginilo nekaj deset in več milijonov evrov. Natančne številke v resnici niti nimamo. Če bi bilo poročilo Vlade količkaj pošteno, bi jih v njem lahko zasledili. Ampak ni, ker Vlada seveda lasten kriminal in krajo na veliko brani.  A plenjenje države je celo manjši problem v primerjavi s tem, da je zavestna zavrnitev neposrednih nabav v korist provizij izpostavila prebivalstvo covidu-19 po nepotrebnem. Oskrbovanci v domovih za starejše so se zaradi vladne malomarnosti znašli v središču epidemije. Umrlo jih je 65. Medicinske sestre in drugi delavci so bili prav tako na udaru, pa delavke v trgovini, proletarci v tovarni, osebje v UKC in drugih zdravstvenih ustanovah, pa seveda vsi ostali. Vsa ta množica marljivih ljudi, odhajajoč na delo v epidemiji, ni ostala brez primerne zaščite zaradi situacije na trgu, kot trdi Vlada, ampak zato, ker se je ta ista vlada odločila, da opreme ne bo kupovala neposredno. In če provizije zahtevajo zdravstveno tveganje in smrtne žrtve med prebivalstvom, je to za Janeza Janšo, njegovo koalicijo in vlado sprejemljiva žrtev vojnega dobičkarstva.  V Levici smo že od začetka pozivali k drugačnemu ravnanju in k neposrednim nabavam. Da se to da, je pokazalo več držav v naši evropski soseščini, recimo Nemčija. Pa Hrvaška – 5,5 milijonov evrov za 60 ton zaščitnega materiala, logistika vključena. No, Slovenija je za tretjino tega, to je 20 ton, samo za transport plačala 5,5 milijonov evrov kapitalistu Pečečniku. Po včerajšnjih razkritjih na 24ur smo lahko videli, kako je Acron pospravil 16,6 milijonov v provizijah, maržo so navili do 140 %. Pa sta to samo dva posla. Ostali niso kaj dosti boljši.   Če bi bili v normalni državi, bi pri takih dejstvih vsi vpleteni odstopili, na čelu z ministrom za gospodarstvo gospodom Zdravkom Počivalškom. Ampak ne v Sloveniji! Tu skrajno desna oblast, polno zaposlena z udarom na proračun, parlament, policijo in medije, provizije brani z lažmi. Najprej so trdili, da neposredne nabave niso mogoče, saj da jih zakonodaja prepoveduje, a kaj hitro se je izkazalo, da to ne drži. Zakonske določbe, na katere se je sklicevalo Ministrstvo za gospodarstvo, sploh ne obstajajo, na kar je opozorilo tudi Računsko sodišče. Nato so odgovor spremenili: proizvodna podjetja menda zahtevajo 100-odstotne avanse, ker naj bi bilo za državo sicer preveč tveganja. A, glej ga zlomka! Polne avanse je država nakazovala tudi posredniškim podjetjem, z njimi pa krila ne le stroške, ampak tudi provizije – Drobnik Trade je za maske dobil skoraj 600 tisoč evrov avansa, pa je spet to zgolj samo en primer. In še celo potem, ko so vsa ta razkritja prišla v javnost, je minister Počivalšek dalje vztrajal, da se ta nakazila avansov sploh ne dogajajo. Ali drugače: vsem v obraz je minister dalje lagal.  Ker so bili že v drugo zasačeni na laži, so vladni gospe in gospodje zgodbo spremenili še v tretje, rekši, da sami ne zmorejo. Pa je tudi to laž. Vse druge države so za zagotavljanje kakovosti opreme na izvoru in podporo logistiki uporabile svoje diplomatske mreže. Tudi Slovenija bi jo lahko, če bi le hotela. A ni hotela. Pismo SAZU s ponudbo s Kitajske z nizkimi cenami, velikimi količinami in vključenim prevozom je le ena izmed ponudb. Kakšne so ostale, ne vemo. Prednostno so na vladi odpirali samo kuverte svojih, nič koliko jih je ostalo v predalu.  Ne le pri zavračanju ugodnih neposrednih nabav, minister Počivalšek v obrambi kraje in kriminala laže tudi pri konkretnih poslih in vlada Janeza Janše laže skupaj z njim. Zagotovo pa nihče od teh gospodov ne rešuje življenj. To počnejo delavci v zdravstvu, v domovih za starejše in še kje. Skupno jim je, da jih oblast izigrava za obljubljene dodatke in da jih je zaradi provizij za svoje posrednike pustila brez ustrezne zaščite pred epidemijo. Nič čudnega torej, da je Vlada že na svojem prvem zasedanju 13. marca zamenjala generalnega direktorja policije. Če jih cela država gleda, kako kradejo, se morajo zavarovati vsaj pred pregonom. Kako? Z udarom na policijo.  Imenovanju vojščaka SDS Antona Travnerja na vrh policije, osumljenega zlorabe javnih sredstev, je hitro sledila še menjava prvega kriminalista. To je postal funkcionar SDS Vojko Urbas, pred tem v spolno nadlegovanje vpleten specialist za prisluškovalne in druge posebne metode. In za finale je Vlada obvladala še slovenski FBI, Nacionalni preiskovalni urad, da se jim ja ne bi kaj zgodilo. Očitno je, da so bile na prvem mestu provizije, enako kot pri trgovini z orožjem in patriah. SDS je za oblast pripravljen narediti vsi.  Od svoje zadnje priložnosti v 2012 je Janez Janša potegnil sklep, da v prejšnjih poskusih ni bil dovolj radikalen, ker ni potolkel vse opozicije v parlamentu, ker ni potolkel vse opozicije izven parlamenta, ker ni zavzel vseh medijev, korona je zanj in zanje samo priročno orodje za državni udar po madžarskem vzoru. Žal ga politična sredina na veliko hrani in ga je na oblast sploh pripeljala. Z ustvarjanjem socialne bede in političnim drsenjem na desno iz čistega oportunizma sta najmanj prejšnji dve vladi trasirali pot skrajni desnici. Isti sredinski, ki so SDS na oblast pripeljali, je iz političnega prostora ne bodo odstranili. Skrajno desnico bodo le znova in znova hranili; od sredinske vlade do sredinske vlade do končnega fašizma. Prehod od politične sredine do skrajne desnice je neprekinjen, logičen zdrs v temo.  Ampak, maske so padle. Raztrgali so jih raziskovalni novinarji, žvižgača Ivan Gale in dr. Rihard Knafelj, povozilo jih je 10 tisoč koles. Vi, gospe in gospodje, ste pučisti, provizije boste vrnili z obrestmi! Vaš udar na državo bo obranila hrbtenica solidarnosti in skupnosti. Blaginja za ljudi, demokracija v državi, pokončna drža v politiki, kolesa na ulici, gnili kompromisi skrajni desnici so odpovedani. To je pot demokratičnega socializma.  Smrt fašizmu, svoboda narodu!
Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.  Kolega Andrej Černigoj.
Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovani državljanke in državljani Republike Slovenije!  Slovenija, Evropa in svet smo se z novim letom bili primorani soočati z vrsto izzivi, ki so korenito spremenili naše delovanje, mišljenje in sploh našo percepcijo življenja. Življenje in človeško dostojanstvo sta ključni gradnik nastanka Evropske unije in zelo pomemben temelj krščanskih demokratov. Po nepojasnjenem odstopu prejšnjega predsednika Vlade v najbolj zahtevnih časih tega desetletja, ki je zaradi politične preračunljivosti prepustil državljanke in državljane v veliki ogroženosti, obenem pa pozival k predčasnim volitvam, smo bili v Novi Sloveniji pripravljeni državotvorno oblikovati novo vlado. Nova Slovenija in celotna vlada je na dan prisege v Državnem zboru sprejela prepotrebne ukrepe, ki so bistveno pripomogli k zelo dobrim in spodbudnim rezultatom v boju proti virusu covid-19, za katere v državah članicah EU in svetovnih tujih medijih dobivamo priznanja in pohvale.   Krščanski demokrati se zavedamo obilice napora, ki ga je bilo potrebno vložiti slehernemu državljanu, ki se je soočal ne terenu z epidemijo in njenimi posledicami v teh kriznih časih. Iskrena zahvala Civilni zaščiti, vsem zdravstvenim delavcem, županom, gasilcem in vsem prostovoljcem, ki so nesebično stopili skupaj in rešili Slovenijo hujših posledic. Na žalost pri boju z virusom srčnost ni dovolj, ampak se je potrebno boriti proti nevidnemu sovražniku s strokovno zaščitno opremo, predvsem pa s hitrimi in pravilnimi odločitvami v Vladi in v hramu demokracije. Naša skladišča Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve so bile ob predaji z zaščitno opremo skoraj prazna. Zaloga ni zadoščala za nujno potrebo v Republiki Sloveniji niti za en dan. Na tem mestu naj ponovim, v Državnem logističnem centru v Rojah je bilo 16. marca 2020 na razpolago 93 tisoč 500 kirurških mask, 2 tisoč mask FFP1, tisoč mask FFP2, 3 tisoč 400 mask FFP3 in milijon 514 tisoč 380 lateks rokavic, 8 tisoč 649 zaščitnih kombinezonov in nazadnje 374 zaščitnih očal. In to kljub temu da je Svetovna zdravstvena organizacija že v prvih dneh marca posvarila, da se svetovne zaloge zaščitne medicinske opreme zaradi naraščajočega povpraševanja, kopičenja opreme in zlorab hitri zmanjšujejo. Vlada Marjana Šarca pa temu ni prisluhnila in ni zagotovila dovolj ustrezne rezerven zaščitne opreme. Svoja opozorila, tudi zaskrbljenost nad stanjem preskrbljenosti z zaščitno opremo je v izjavi konec februarja izrazila tudi Zdravniška zbornica Slovenije. Takratni premier Šarec pa je na izjavo skorajda posmehljivo odgovoril, citiram: »To je tako, kot da bi rekli, da se policisti bojijo strelnega orožja.« To dodatno kaže na to, kakšen je bil odnos gospoda Šarca do tega vprašanja ter dodatno pojasnjuje vzroke za pomanjkanje opreme za zdravstveno osebje v času po prisegi nove vlade.  Svetovno povpraševanje po maskah in drugi medicinski opremi je v drugi polovici marca nekajkrat preseglo svetovno proizvodnjo, kar je predstavljalo za novo vlado skoraj nerešljivo situacijo pri zagotavljanju zaščitne opreme. Cena in dostopnost oziroma razpoložljivost zaščitne opreme pa se je spreminjala iz minute v minuto. Vlada je predlagala ustanovitev medresorske delovne skupine za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni in Vlada je ta predlog sprejela. Naloge medresorske skupine, ki je v vmesnem času uspešno zaključila svoje delo, so bile sprejem in pregled posameznih ponudb zaščitne opreme, vrednotenje zaščitne opreme v smislu izpopolnjevanja tehničnih standardov in posredovanje ponudb zaščitne opreme, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, v nadaljnji postopek Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki je izpeljal postopek naročila in sklenil pogodbo za dobavo zaščitne opreme.  V Novi Sloveniji se zavedamo resnosti položaja, v katerem se nahajamo, zato smo se tudi strinjali s koalicijskimi in opozicijskimi strankami, da mora Vlada pripraviti izčrpno poročilo, o katerem smo razpravljali že na Odboru za gospodarstvo in ga danes obravnavamo v Državnem zboru. V poslanski skupini smo skrbno prebrali poročilo, ki ga je pripravila Vlada, in izluščili nekaj bistvenih ugotovitev. Prejšnja vlada je podcenila nevarnost epidemije, zato so bile posledice za Slovenije veliko hujše, kot bi lahko bile. Posledično so bili potrebni veliko težji napori in strožji ukrepi za zajezitev epidemije, kar je in bo povzročilo večjo gospodarsko krizo, kot bi jo sicer.   Drugič. V bolnišnicah smo imeli bistveno premalo postelj za intenzivno nego in, nazadnje, izvršilna veja oblasti ni pravočasno odredila karantene za tiste, ki so se vračali z okuženih italijanskih žarišč. Na drugi strani je sedanja vlada pripravila podrobno poročilo, h kateremu so priložene številčne priloge, iz katerih je mogoče pridobiti vse relevantne in ključne podatke. Iz tega lahko sklepamo, da je bila sedanja vlada pri zagotavljanju opreme zelo uspešna, posledično pa so naše skladišča pripravljena, medicinsko osebje pa je lahko pomirjeno, da se s takim pomanjkanjem opreme ne bodo več soočali.  V slovenskem medijskem in političnem prostoru se v zadnjem času soočamo z morebitnimi očitki kaznivih dejanj. Poleg tega nekateri v Državnem zboru zelo lahkotno druge obtožujejo s težkimi besedami. Stališče Nove Slovenije - krščanskih demokratov je, da imamo v Republiki Sloveniji ustrezne pristojne institucije, ki lahko na podlagi vseh razpoložljivih dokumentov, tudi tega poročila, temeljito raziščejo in podajo ustrezne ugotovitve. Vse drugačne oblike obračunavanja ter pozive k protestom in predčasnim volitvam, ko imamo uspešno in trdno koalicijo, obenem pa še nismo zmagali vojne proti nevidnemu sovražniku, ocenjujemo kot sicer legitimen, vendar nič kaj državotvoren boj za oblast.   Za konec bi rad seznanil Državni zbor, državljanke in državljane Republike Slovenije, da bo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati podprla sklep o seznanitvi s poročilom o stanju, razlogih, zalogah, naročilih osebne zaščite ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije covid-19 ter nabavah, ki so omogočili Sloveniji uspešni spopad z njo. Hvala za besedo.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, kolega Marko Bandelli.
Spoštovani, predsednik, kolegice in kolegi!  Uvodoma spomnim, da so potrebo po pripravi poročila sprožila nedavna odkritja v oddaji Tarča, v kateri so bili priča številnim dejstvom o umazanih in preplačanih poslih nabave zaščitne opreme. Nepravilnosti je javnosti razkril tudi nekdanji pomočnik direktorja Zavoda za blagovne rezerve, sedaj znan kot žvižgač. Po tej oddaji so medije preplavale novice o tem, da je vladajoča koalicija epidemijo zlorabila ne samo za zniževanje demokratičnih standardov v državi, ampak tudi za vojno dobičkarstvo, ko so pod pretvezo reševanja ljudi določeni posamezniki domnevno mastno zaslužili in nekontrolirano zapravili javna sredstva. Ponavljam: javna sredstva. Po prejemu težko pričakovanega vladnega poročila je postalo jasno, da od vladajoče oblasti ne bomo dobili zahtevanih odgovorov. Poročilo je nič drugega kot politični dokument, ki nakazuje pogled obstoječe koalicije in njenih ministrov o uspešnosti boja z novim koronavirusom. Vlada z obstoječim poročilom ščiti svoje vrste in obsoja prejšnjo vlado, hkrati pa, denimo, ne pojasni, zakaj dobave niso potekale direktno in mimo posrednikov, na kakšen način so potekale izbire ponudnikov. Na kakšen način so potekale izbire takih in drugačnih ponudnikov, je dejansko prišlo do preplačil, so bili posli nabave zaščitne opreme zares čisti? Če sklenem: iz poročila razen obtoževanj nekdanje vlade nismo izvedeli nič, popolnoma nič.  Ob tem poudarjamo, da sta bili dve stranki del nekdanje koalicije in sta članici sedanje. Znano je, da so ključni resorji za obvladovanje koronavirusa gospodarstvo, obramba in zdravstvo. Gospodarstvo vodi sedaj novi stari minister Počivalšek iz vrst SMC, medtem ko je resor za obrambo v prejšnji vladi pripadal stranki Desus, ki sedaj vodi zdravstvo. Prav zato na prejšnjo vlado ni enostavno kazati kot na celoto, saj vseh strank ne moremo metati v isti koš. Po odstopu predsednika Vlade se namreč nekdanja koalicija ni več sestajala, zato podatkov o delovanju ministrstev z izjemno naših treh nismo imeli. Vlada o svojem delu Državnem zboru poroča s poročilom, Državni zbor pa se z vsebino poročila lahko le seznani. V nasprotju z ustaljeno poslovniško prakso je Vlada sama izoblikovala politično obarvane sklepe, iz katerih izhaja, da je prejšnja vlada delala sabo, sedanja vlada pa dela odlično in to na podlagi poročila, ki temelji na gradivu, ki ga je vlada seveda pripravila sama.  Takšen poskus sklepa, da vlada vnaprej določi, kaj naj bi Državni zbor ugotovil, predstavlja grobo kršitev in poseg izvršne veje oblasti v zakonodajno, na kar je zelo jasno opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Dejstvo je, da je stvarem enostavno treba priti do dna in naj posamezniki za svoja dejanja, če bo kršitev ugotovljena, tudi odgovarjajo. Kajti z denarjem davkoplačevalcev je treba v vsakem trenutku ravnati pregledno, učinkovito in v duhu dobrega gospodarja. V tej zgodbi pa javni denar več kot očitno ni bil pod kontrolo. Ni bil. Spomnim, da smo v SAB kot prva opozicijska stranka kmalu po razglasitvi epidemije opozarjali, da poraba javnega denarja terja dodaten nadzor, in sicer nad dodeljevanjem in porabo sredstev za krizne namene. Prav je, da se v kriznih časih varčuje, ne pa zapravlja davkoplačevalskega denarja, zato je za stranko SAB najpomembnejše, da se razišče in raziščejo vsi vidiki, tudi ravnanja prejšnje vlade, če je do nepravilnosti prihajalo. Poudarjam pa, da bodo kršitve te ali prejšnje vlade za vedno pometene pod preprogo, če bomo v Državnem zboru Vladi dovolili, da bo ocenjevala samo sebe.   V Poslanski skupini SAB ne moremo glasovati za sklep, ki nasprotuje ustavi, zakonu in Poslovniku Državnega zbora. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Desus, kolega Jurij Lep.
Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi!   V Poslanski skupini Desus pozdravljamo izčrpno in temeljito pripravljeno poročilo o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter medicinske opreme ob razglasitvi epidemije covid-19. Marsikdaj lahko rečemo, da je bolje biti preveč previden kot premalo. Pri trenutni situaciji vidimo, da to še kako drži. Stanje zalog zaščitne opreme ob razglasitvi epidemije, ki ga lahko v poročilu zaznamo, je nerazumljivo, a vendar na drugi strani izraža realno stanje, da Slovenija kot mnogo drugih držav ni bila pripravljena na nastalo situacijo. Svet Evropske unije je 20. februarja 2020 odločno pozval države članice, naj spremljajo potrebne in ustrezne ukrepe, prejemali smo podatke, da cene zaščitne opreme rastejo, roki za dobave pa se podaljšujejo. Minister za zdravje v prejšnji vladi gospod Aleš Šabeder je po nasvetih in pritiskih zdravstvene stroke in novonastajajoče koalicije podpisal Odredbo o razglasitvi epidemije, ki je začela veljati 12. marca 2020. 14. vlada Republike Slovenije je odločno pristopila k reševanju prebivalstva in gospodarstva. Nakupi zaščitne opreme in priprave paketov pomoči so tako stekli. Kljub potencialni nevarnosti smo Slovenci pokazali, da zmoremo premagati vse izzive. Začeli smo šivati in izdelovati svoje maske, izdelali so se prototipi respiratorjev, ki so ključni pri spopadanju s posledicami bolezni pri najhujših primerih. Stopili smo skupaj, tako da smo stopili narazen.  V Poslanski skupini Desus se zavedamo, da situacije, v kakršni smo se znašli, v samostojni državi še ne pomnimo, a vseeno poudarjamo, da je kazanje s prstom preuranjeno. Preiskovalna komisija, ki bo preverjala celoten potek nabav in dogodkov, ki so se odvijali okoli zaščitne opreme, bo pokazala nepravilnosti in odgovorne, če bo to res tako. Šele takrat lahko pozivamo k prevzemanju odgovornosti tistih, ki so napake storili. Sprejeti pa moramo dejstvo, da marsikaj, kar bi lahko bilo storjeno v 13. vladi Republike Slovenije, pač ni bilo storjeno. Moramo pa priznati, da je bila situacija kaotična, svet se je krčevito spoprijemal s krizo in opreme ni bilo dovolj, proizvodnja pa je bila pod velikimi pritiski. Celoten sprejem zaščitnih ukrepov za zajezitev epidemije, vključno z nabavami zaščitne in kritične medicinske opreme, je tako potekal v izrednih okoliščinah. Delale so se napake, a delalo se je mnogo dobrega. Uspešno smo upočasnili širjenje in v veliki meri preprečili najhujše posledice. Smo na dobri poti, zato sedaj ni pravi čas za politično obračunavanje, temveč za složnost. Do cilja pelje še dolga pot. Zavedati se moramo pravice do nasprotovanja odločitvam o sedanjih ukrepih, a vendar je potrebno na tehtnico postaviti tudi ceno, ki bi jo morda zaradi tega plačali. Ima ogrožanje zdravja v tem obdobju res tako majhno vrednost, da smo lahko proti ukrepom, se sprašujem. Če nas že ne skrbi za naše zdravje, pa naj nas skrbi za zdravje vseh drugih, ki jih s temi dejanji lahko ogrozimo.   Poslanci Poslanske skupine Desus priznavamo dejstvo, da je bilo pri nakupih zaščitne opreme mnogo izzivov. Izkušenj s takšnimi nabavami odgovorni niso imeli, za odločitve pa so imeli tudi zelo malo časa. Zato verjamemo trditvi državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, da so ravnali v najboljši veri. A če je pri procesu samih prišlo do nepravilnosti, katere bo pokazala tudi preiskovalna komisija, naj pristojni organi vsekakor ustrezno ukrepajo. Ni pa še konec zgodbe koronavirusa v Sloveniji in po svetu. Prvi val smo uspešno prestali, kljub temu pa je pustil za seboj globoke gospodarske posledice. Ukrepi, ki smo jih sprejeli, so bili namenjeni trenutnemu reševanju prebivalstva in gospodarstva. Ljudi smo v tem trenutku uspešno zaščitili, kar nam priznavajo tudi druge države. Gospodarstvo pa bo na žalost potrebovalo več let, da si opomore. Z zdravljenjem in zaščitno opremo med spopadanjem z virusom smo pridobili veliko izkušenj. V naslednjih pričakovanih valovih novega pojava virusa covid-19 med prebivalstvom bomo tako bolje pripravljeni. Tudi nakupi, ki bodo stekli po sedaj že ustaljenih postopkih, bodo zmanjšali napake in poskuse izkoriščanja. A dokler bomo ljudje, bodo med nami tudi takšni, ki bodo želeli stanje izkoristiti. Pomembno pa je, da smo se iz te zgodbe nekaj naučili in da lahko z dvignjeno glavo stojimo na tem, kar smo skupaj dosegli.   Slovenija se je uspešno spopadala z epidemijo. Poslanci Poslanske skupine Desus bomo zato danes glasovali za predlog sklepa, ki je bil sprejet na Odboru za gospodarstvo, s črtanjem imenske odgovornosti nosilcev javnih funkcij, saj bodo o tem odločali drugi preiskovalni organi. Za Poslansko skupino Desus je pomembno, da se je Državni zbor seznanil s poročilom Vlade, ki je pri svojem delu vsekakor odgovorna Državnemu zboru Republike Slovenije. Hvala za pozornost.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolegica Suzana Lep Šimenko. Mikrofon, če izklopite.
Najlepša hvala za besedo. Pred nami je zelo podrobno poročilo o nabavi zaščitne in kritične medicinske opreme, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije.   Poročilo zaobsega obdobje treh mesecev in se kot tako nanaša na obdobje vlade Marjana Šarca in obdobje vlade Janeza Janše. Poročilo, ki se sicer razprostira na 83 straneh, pa več kot tri četrtine prostora namenja aktivnostim v času aktualne vlade. Vsebuje pregled izvedenih naročil in realiziranih dobav po dnevih, aktivnosti organov, ki so pri nabavi sodelovali in priloženi so bili tudi vsi zapisniki. Pa se sprehodimo skozi vsebino in potek dogodkov.  Epidemija covid-19 je izbruhnila konec leta 2019 v kitajskem mestu Wuhan ter se od tam zelo hitro širila po celem svetu. Prvi primer virusa v Evropi so bili ugotovljeni v Franciji in Nemčiji že proti koncu januarja 2020. V Italiji, kjer je bilo tudi glavno žarišče epidemije v Evropi, pa so prvi primer ugotovili v začetku februarja, v Sloveniji vemo, da je to bil 4. marec 2020. Na epidemijo virusa covid-19 so se države Evropske unije različno odzvale, je pa večina držav takoj izvedla najnujnejše ukrepe za preprečitev širjenja bolezni. Prvi ukrepi so se tako nanašali na vzpostavitev mejnih in zdravstvenih kontrol potnikov, zlasti tistih, ki so prihajali iz sosednje Italije. Sledile so prepovedi prireditev, zaprtje šol in vrtcev, omejitve gibanja in tako naprej. Zaradi hitrega širjenja epidemije so se morale države Evropske unije zelo hitro angažirati pri nabavi zaščitne opreme. Predvsem zaradi splošno znanih izkušenj iz Kitajske in Italije je bilo nujno potrebno zagotoviti zaščitna sredstva, v prvi vrsti seveda za bolnišnično in zdravstveno osebje, ki oskrbuje bolnike. Zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev se je namreč tako na Kitajskem kot tudi v Italiji okužilo veliko število zdravstvenega osebja.  Kako se je pri tem odzivala Slovenija? Po številnih pozivih Zdravniške zbornice in zdravstvenih ustanov je Vlada 27. februarja le odločila, da se uporabi zaščitna oprema iz blagovnih rezerv, in sicer za 48 tisoč zaščitnih mask, 5 tisoč kombinezonov, 500 tisoč rokavic in praške za razkuževaje, vendar brez da bi odločila, da se ta oprema hitro nadomesti in ustrezno dopolni s situaciji primernimi količinami. Govorimo o 13. vladi Republike Slovenije, ki je tako 27. februarja zgolj sprejela sklep, da se iz blagovnih rezerv sprostijo razpoložljiva zaščitna sredstva, ki so zadostovala zgolj za nekaj dni, Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve pa je naložila, da izdana sredstva nadomesti do 31. decembra 2020.   3. marca je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da so se od začetka izbruha virusa covid-19 cene osebne zaščitne opreme močno povečale. Za primer, cene kirurških mask za šestkrat, cene respiratorjev N95 za trikrat. Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila tudi, da so se dobavni roki za zaščitno opremo izredno podaljšali in da lahko dobava traja več mesecev, kot tudi, da so se razširile manipulacije trga in da se zaloge pogosto prodajo tistim, ki ponudijo največ. Te ugotovitve bi morale biti pomemben signal tudi za ustrezno ukrepanje v Sloveniji, a žal temu ni bilo tako.   2. člen Zakona o blagovnih rezervah določa, da se blagovne rezerve oblikujejo za zagotavljanje potreb osnovne preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih, ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega. O tem, katero blago sodi v osnovno preskrbo, kdaj se to blago uporabi iz blagovnih rezerv, kdaj in kako se te nadomestijo, pa seveda določa vlada. Glede na že navedena znana dejstva, da je potrebno zagotoviti ustrezno zaščitno opremo, saj zaščitne opreme v Sloveniji ni bilo, da so količine te opreme zaradi velikega povpraševanja na svetovnem trgu bile omejene, bi Vlada morala ustrezno zaščitno opremo določiti kot blago osnovne oskrbe in nemudoma začeti postopke za njeno nabavo. Vendar 13. vlada, vlada Marjana Šarca, seveda ni nič od tega storila pravočasno.  14. vlada je zaprisegla 13. marca 2020 zvečer in s svojim delom začela že prvo noč. Prvo, s čimer so se seveda morali soočiti, so bila prazna skladišča zaščitne opreme. Stanje zaščitne opreme v blagovnih rezervah na dan 16. marec je bilo namreč zgolj 2 tisoč 700 kosov lahkih zaščitnih kombinezonov, nekaj čez 5 tisoč kosov zaščitnih kombinezonov višje zaščite, maske tipa FFP-1 7 tisoč kosov, maske tipa FFP-2 tisoč kosov in maske tipa FFP-3 tisoč 900 kosov, od tega je tisoč 500 kosom že pretekel rok uporabe.  Oprema, ki je bila v blagovnih rezervah ob primopredaji naši vladi, ni zadoščala niti za nekajdnevno zaščito zdravstvenih delavcev, kaj šele ostalih, ki so bili neposredno izpostavljeni tveganju okužbe. Ob tem je seveda smiselno spomniti, da je 13. vlada 13. februarja 2020 sporočila, da je Slovenija za zajezitev koronavirusa odpremila materialno pomoč v obliki 1,2 milijonov zaščitnih mask Ljudski Republiki Kitajski. Sicer pohvale vredna gesta, a bi glede na količino zaščitne opreme, ki smo jo takrat imeli v Sloveniji, slovenska vlada morala imeti v ospredju zaščito slovenskih državljanov. 13. februar je bil tudi dan, ko je potekalo izredno zasedanje ministrov za zdravje Evropske unije, zato bi pričakovali, da bi takrat Vlada ustrezno dopolnila zaloge zaščitne opreme in ne na drugi strani praznila naša skladišča.  Marjan Šarec kot predsednik Vlade Republike Slovenije v odstopu je več kot očitno nevestno ravnal v službi in zavestno kršil 4. člen Zakona o blagovnih rezervah, saj Vladi kljub opozorilu Sveta EU, Zdravniške zbornice ni predlagal, da se zaščitna oprema, potrebna pri spopadanju z epidemijo, uvrsti v blago osnovne preskrbe in da se zaloge zaradi grozeče epidemije bistveno povečajo. Še več, predsednik Vlade Marjan Šarec je zavajal državljane Republike Slovenije, zdravstvene in druge institucije z izjavami, da ima Slovenija dovolj zalog ter da ima pripravljen celovit načrt za primer izbruha epidemije koronavirusa, ki ga bo Vlada aktivirala v primeru potrebe. To je bila seveda neresnica, saj Slovenija takšnega načrta ni imela. Narejen je bil zgolj spisek možnih ravnanj v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih v primeru epidemije navadne gripe, pa tudi ta akt ni imel nobenih značilnosti državnega načrta. Uprava za zaščito in reševanje je imela izdelan načrt svojih ukrepov in seznam potencialnih ukrepov drugih organov, ki pa je seveda bil brez priloženih osnutkov potrebnih aktov. V njem je bilo predvidenih zgolj 7 tisoč zaščitnih mask.  Slovenija je mejna država z Italijo, kjer je bil največji epicenter covida-19 v Evropi. V Italiji so izredne razmere razglasili 31. januarja 2020, 22. februarja pa so odredili izolacijo zaradi epidemije kar v 10 italijanskih mestih. Epidemija se je v Italiji namreč zelo hitro širila in zahtevala ogromno število smrtnih žrtev, kar je bilo glede na poročanje v medijih splošno znano tudi pri nas. Kljub temu da mejimo z Italijo in da so številni Slovenci v času šolskih počitnic množično odhajali na smučanje v Italijo in je tako obstajala velika nevarnost širjenja virusa iz Italije, Marjan Šarec kot predsednik Vlade Republike Slovenije ni zagotovil, da bi Vlada pravočasno sprejela ustrezne ukrepe za omejitev prenosa in razširitve virusa, kot je v tistem času storila večina sosednjih držav. Kontrole potnikov na meji v času zimskih počitnic z Italijo ni bilo, niti tem ljudem ni bila odrejena samoizolacija.  Zaradi pasivnosti bivšega predsednika vlade Marjana Šarca je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj se bomo s prvo okužbo soočili tudi v Sloveniji, in do prvega primera okužbe je prišlo potem 4. marca 2020, in sicer je bila okužena oseba, ki je po javno dostopnih podatkih pripotovala preko Italije v Slovenijo. Že pred potrjeno prvo okužbo je bil takratni predsednik vlade v odstopu seznanjen z opozorili stroke – tako glede pomanjkanja zaščitne opreme kot glede nujnosti sprejema potrebnih ukrepov za preprečitev širjenja virusa –, vendar je vsa ta opozorila ignoriral. Navedeno potrjujejo tudi njegove izjave, ki jih je dajal za javnost. 27. februarja je na novinarski konferenci po seji Vlade dejal: »Civilna zaščita se bo vključila, če bo bolnikov več, takrat se bodo vključili še vojska, saniteta in drugi, a nismo še tam. Zato tisti, ki so pozivali k zaprtju meja, le širijo paniko.« Dejal je tudi: »Izjava, da se zdravniki bojijo virusa, je legitimna, ne prispeva pa k umirjanju javnosti. Izkušnje iz sosednje Italije so pokazale, da zelo ostri ukrepi niso preprečili širjenja bolezni.« Dejal je tudi: »Popolnoma neustrezno je, da zdrave ljudi, ki prihajajo iz tujine, tudi iz ogroženih območij, ostajajo na bolniškem staležu.« 8. marca je gospod Marjan Šarec še vedno vztrajal, da pri nas nimamo epidemije in da ni bilo razloga, da bi Svet za nacionalno varnost sklical prej. Do sklica najverjetneje niti ne bi prišlo, v kolikor pri tem ne bi vztrajal takratni mandatar za sestavo 14. vlade, gospod Janez Janša, ki je potrebo po sklicu v javnosti večkrat izpostavljal. 11. marca je župan Šmarja pri Jelšah zaradi kritične situacije v občini samovoljno zaprl šole. Takratni minister za šolstvo Jernej Pikalo se je naslednji dan na to odzval z zgražanjem, da župani nimajo zakonske podlage za zapiranje šol, kar drži, a na drugi strani je župan dolžan zaščititi občane. Kasneje so se seveda njegove odločitve izkazale za pravilne.  Šele 11. marca 2020 je vlada Marjana Šarca Ministrstvu za zdravje naložila, da v skladu s 46. členom Zakona o javnem naročanju pridobi nujno potrebno zaščitno opremo. 12. marca je Marjan Šarec naznanil, da bodo razglasili epidemijo in kot razlog navedel lažjo organizacijo dela. Takratni minister za zdravje Aleš Šabeder je podpisal Odredbo o razglasitvi epidemije, ki je začela veljati 12. marca ob 18. uri. Slovenija je tako, čeprav je neposredna soseda glavnega evropskega žarišča v Italiji, epidemijo razglasila šele dan zatem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. Naj spomnim, Italija je epidemijo oziroma izredne razmere razglasila že 31. januarja 2020.   Pomanjkanje zaščitne opreme in opustitev sprejema ustreznih ukrepov za zajezitev prenosa covida-19 iz Italije je imelo za posledico, da je do prvih okužb in s tem tudi do najhujših posledic prišlo prav v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane. Okužbo so namreč potrdili pri več zdravnikih, ki so se okužili v Italiji, po prihodu iz Italije pa opravljali svoje delo, tako kot jim je bilo ne nazadnje tudi dano navodilo, ter okužbo posledično prenesli na ostale zaposlene in tudi na oskrbovance. 13. marca zvečer je prisegla 14. vlada Janeza Janše, ki se je takoj po prisegi sestala na svoji prvi seji in se nemudoma začela ukvarjati z ukrepi za zajezitev virusa. Kot že rečeno, so na Zavodu za blagovne rezerve naleteli na prazna skladišča, opreme ni bilo niti za zdravnike, kaj šele za prebivalce Republike Slovenije. Prvi ukrepi nove vlade so tako bili: izdaja Uredbe o določitvi najvišjih cen varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme; centraliziranje nabave na Zavod za blagovne rezerve za celotno Slovenijo; ustanovili so medresorsko delovno skupino za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni covid-19; vzpostavil se je spletni naslov ponudbe urszr.si, kamor so bile preusmerjene ponudbe podjetij za dobavo mask. Od 24. marca do vključno 14. aprila, kar predstavlja kar 13 delovnih dni, je bilo pregledanih tisoč 81 prejetih elektronskih sporočil. Zavod za blagovne rezerve je do 10. aprila kratkoročno zagotovil dovolj zaščitne opreme, zato je medresorska delovna skupina 14. aprila začasno zaustavila pregledovanje elektronskih sporočil.  Naj spomnim, da so bile napovedi glede pričakovane širitve virusa v Slovenije s strani epidemiologov naravnost katastrofične. Če le izpostavim napoved slovenskega infektologa v Berlinu Andreja Trampuža. 25. marca je dejal, da bo čez 14 dni v Sloveniji s koronavirusom okuženih okoli 15 tisoč ljudi. Simulacija za Slovenijo jo predstavil takole: če je danes 480 okuženih, jih bo čez 10 dni 5 tisoč 90 in čez 14 dni 14 tisoč 500. Če jih 10 % potrebuje intenzivno nego, to pomeni okoli 500 čez 10 dni in tisoč 400 čez 14 dni. Zaradi vseh ostalih ukrepov od zaprtja vrtcev, šol, trgovin, omejitve gibanja na občine, smo se najhujšemu scenariju na srečo izognili. A kljub vsemu se je število hospitaliziranih oseb s koronavirusom v Sloveniji spreminjalo, vrh je doseglo med 29. marcem in 11. aprilom, ko smo dnevno beležili več kot 110 hospitaliziranih oseb. Velike napore je v preprečevanje širjenja okužb, negovanje oskrbovancev predvsem v domovih za ostarele, testiranje in seveda zdravljenje obolelih s covidom-19 vlagalo zdravstveno osebje, ki se jim na tem mestu seveda iskreno zahvaljujem za delo, ki so ga opravili in ki ga opravljajo še danes. Žal zaradi začetnega pomanjkanja zaščitne opreme, predvsem v domovih za starejše občane, so zboleli številni zdravstveni in negovalni delavci. Do tega ne bi rabilo priti, če bi imeli dovolj zaščitne opreme ob samem izbruhu epidemije. Žal v Sloveniji kljub vsemu beležimo več kot 100 smrtnih žrtev oseb, obolelih s covidom-19, največ med populacijo starostnikov iz domov za starejše Šmarje pri Jelšah, Metlika in Ljutomer. V kolikor bi predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec pravočasno zagotovil razglasitev epidemije, pričel s postopki nabav osebne zaščitne opreme ter z Vlado Republike Slovenije sprejel ustrezno odredbo, s katero bi se določili pogoji za potovanja v države, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno boleznijo covid-19, in za prihod iz teh držav, do širjenja te bolezni konec februarja in v začetku marca pri nas ne bi prišlo oziroma bi prišlo v bistveno manjši meri. Posledično bi bilo zdravje ljudi prizadeto v bistveno manjšem obsegu in tudi premoženjska škoda bi bila manjša.  Na tem mestu je prav, da se zahvalimo 14. vladi, ki je v tako kratkem času in v izrednih okoliščinah naredila skoraj nemogoče. Slovenija se je zaradi ukrepov, ki so bili izpeljani v tem času, izkazala kot zgodba o uspehu spopada z epidemijo covida-19, na kar so opozorili tudi številni tuji mediji in ne nazadnje tudi Evropska komisija. Žal pa to, očitno, marsikomu ni pogodu. Namesto k odgovornemu ravnanju ljudi raje pozivajo in celo sami sodelujejo pri demonstracijah, in to kljub dejstvu, da zbiranje ljudi zaradi epidemije ni dovoljeno, kar se seveda kaže z znakom kaznivega dejanja, ob tem pa lahko ima za posledico nov val epidemije in kot tako ogroža zdravje vseh državljanov Republike Slovenije.  V Slovenski demokratski stranki bomo poročilo in vložen amandma k sklepu s strani strank koalicije seveda soglasno podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca.  Kolega Marjan Šarec.
Hvala, predsednik, za besedo.  Lepo je bilo poslušati predsednika Vlade. Kdor ga ne bi poznal, bi seveda z odprtimi očmi gledal in mu zaploskal. Vendar je bil predsednik Vlade spet v svoji znani maniri, ko je mojster tako imenovane licentie poetice, se pravi, pesniške svobode, in me obtožil, da smo protizakonito razglasili epidemijo. Namreč, to ne drži, da ne bom uporabil besedo, da je to laž.  Po zakonu, po katerem smo delali mi, je v členu napisano – »Epidemijo, nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje.« Po novem šele epidemijo razglaša Vlada kot posledico PKP-1, po tem zakonu šele, prej pa ne.  Potem tudi, seveda, smo spet poslušali nekaj o mojem odstopu. Razlogi za moj odstop so znani že davno in sem jih pojasnil že 27. januarja na tiskovni konferenci. Namreč, mi smo se znašli v situaciji, ko smo imeli 42 glasov, večina v parlamentu jih zahteva 46. – to je menda danes že vsem jasno. Ko je kolega Polnar že prej govoril, da se je pripravljen tudi pogovarjati o neki drugi vladi in seveda stranka Desus že za proračun ni zagotovila vseh glasov, niti za druge zadeve, spomnimo se pa tudi glasovanja o ministrici Mlinarjevi, kjer je kolega Polnar celo govoril, da Avstrijka pa ne more bit ministrica in tako naprej in tako naprej. Skratka, ta vlada ni imela osnovnih pogojev za politično delovanje in to se danes skuša prikazati kot nek pobeg pred korono.  Naj me strela udari, če je 27. januarja Janez Janša vedel kaj o virusu! Mislim, da ne. Namreč, ko se je začela sestavljati vlada oziroma še prej, ko je govoril na Odmevih, je govoril, kako je ta koalicija klinično mrtva, kako je odvisna samo še od cene Zmaga Jelinčiča. Verjetno je že vedel, saj so se verjetno že prej kaj dogovarjali, kar priča tudi sama hitrost sestavljanja nove, štirinajste vlade. Tako se mi zdi. Tako moj odstop nikakor ni metanje puške v koruzo in ne vem kaj še vse skušate prikazati, kako da sem zbežal s prizorišča in potem prihaja veliki rešitelj Janez Janša, ki bo odrešil Slovenijo in še vsaj pol sveta zraven in se seveda gladko zlaže, da je naš razglas epidemije nezakonit. Lepo vas prosim!  Mi smo delali po zakonu. Po zakonu je bilo pristojno Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za zdravje je razglasilo epidemijo na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje, tako kot je to tudi pisalo v zakonodaji, in nikakor na nobeno svojo roko. Minister je imel vso možnost razglasiti epidemijo, pa če bi bil jaz tisočkrat proti, pa nisem bil. Ker vsi več veste, ki vas ni bilo zraven. A ne? Če pogledate moje tvite iz tistega obdobja, ko sem še vodil vlado, se nikjer nisem posmehoval epidemiji – daleč od tega –, kot so se mogoče po kakšnih drugih državah in smo tudi že 6. marca prepovedali obiske v domovih za starejše. 6. marca! Potem smo uvedli kontrolo na mejah in bili deležni kritike Francije, če se prav spomnim. Potem smo tudi prepovedali prireditve, odpovedali koncert Andrea Bocellija, ne nazadnje pa tudi odredili zaprtje šol in vrtcev in takrat bili napadeni, zakaj šele v ponedeljek, zakaj že ne danes, v četrtek. Zato, da so se vsi lahko pripravili, zato da nismo imeli takšnih ukrepov, kot jih imamo danes, ko dopoldan minister reče, da še do srede maja ne bo nekaj odprto, potem pa Vlada sprejme zvečer, da se z današnjim dnem nekaj odpre – recimo, knjižnice in druge ustanove. Vsak ukrep je treba tudi pripraviti.   Če se vrnem nazaj. Že konec januarja se je sestala koordinacijska skupina, ki je delala na medresorski ravni, ampak seveda se ni vsakič fotografirala in tako naprej, ampak je delala. Tam se je tudi aktivno ukvarjalo s potekom tega virusa in tudi pripravljalo na to, da se bo razglasilo tudi epidemijo.   Slišali smo, da je ta vlada razkrila pogodbe in tako naprej. Ja, seveda jih je razkrila, ampak potem, ko nekaj časa ni deloval Erar in ko so bili hudi pritiski in huda zgražanja, potem je razkrila te pogodbe.   Kar se tiče naše vlade, ki se je prva soočila s to krizo – in to je vlada, v kateri sta dve stranki, ki sta bili tako v naši vladi kot sta tudi v tej vladi in verjetno so tudi že en mesec tudi kaj sodelovali med seboj. Namreč, kakšnega ministra tudi ni bilo na kakšno sejo vlade.  Potem tudi ko se govori, kako se je sedanji predsednik vlade zavedal situacije in kako je že vse vedel. Nič ni vedel, ker tudi v koalicijski pogodbi ni nič omenjeno. Tudi ko je orisoval prihodnost na mandatarski seji, je v skoraj uro trajajočem govoru omenil vse skupaj samo dvakrat. Tako tisti, ki govorite danes, da če bi vi bili prej, sploh virus ne bi prišel iz Kitajske in tako naprej. To je larifari. To poročilo, kot sem dejal, ni vredno papirja, na katerem je natisnjeno, kajti v stari komunistični maniri, ki jo predsednik Vlade seveda zelo dobro pozna, saj ne nazadnje bil je edini predsednik katerokoli stranke, ki je bil v Zvezi komunistov, seveda pripravi takšno poročilo, da je vse super, briljantno, kar se njega tiče, nas pa seveda obtožuje, da smo vse zamudili in da smo krivi nevestnega ravnanja in ne vem česa vsega še. To je tako, kot je bilo v Vzhodni Nemčiji, ko so bile lokalne volitve, pa je maja 1989 komisija ugotovila, da je Enotna socialistična partija Nemčije dobila 98 in ne vem koliko odstotkov glasov. Tudi toliko niso bili, da bi se potrudili, pa mogoče sfrizirali rezultat tako, da bi mu kdo verjel. Enkrat v 90. letih, se spomnim, je predsednik Vlade rekel, da si vedno najboljši, če se primerjaš sam s sabo. Potem je naštel Češko in druge in da tam pa vidimo, da temu ni tako. Še danes se tega spominjam. Tukaj se seveda ne primerja sam s sabo, nekaj manj, ker naša vlada pač virusa ni reševala dolgo. Ampak to je tako črno-belo napisano poročilo, da mu ne more verjetni nihče, razen seveda člani stranke SDS in zvesti gledalci in poslušalci Nove24. Tistim je to poročilo tudi namenjeno, gospe in gospodje, točno tistim, kajti slovenska javnost danes že ve, da ni tako.  Tudi kar se tiče delovanja naše vlade, nikoli nisem rekel, da smo bili idealni, da smo bili briljantni in da smo vse naredili prav. Tako kot gospod Janez Janša rad pove, da so po bitki vsi generali, tako je tudi tukaj, kajti mi smo se prvi soočili s tem virusom in potem Janez Janša v svojem govoru ni potreboval veliko časa, da je prešel na medije, na proteste in na ne vem kaj še vse. Ko sem ga poslušal, kamen bi zajokal ob teži bremena, ki jo ima na svojih ramah, ob tem, ko mu vsi nagajamo! Ampak ti isti mediji so bili en mesec popolnoma složni s to vlado, so objavljali tudi sprehajalce, ki jih mogoče niti ni bilo toliko, zato da je ta vlada lahko potem še zaprla meje občin. Skratka, v nobene mediju en mesec nisem zasledil nobenih težav. Težave so se pa pojavila takrat, ko je širna slovenska javnost preko teh medijev ugotovila, da so bile provizije, da so bile marže in kako se je to opremo kupovalo. To jamranje o nagajanju opozicije … Opozicija ima v parlamentu 38 ali koliko glasov, imate absolutno vso pravico jamrati čez opozicijo, ampak opozicija nima večine. Ko smo mi vlado vodili, pač kot vlada nismo imeli večine in je bilo drugače, vi imate vso večino in lahko delate praktično, kar hočete. To ste tudi naredili. Naredili ste tako zakonodajo, da ste vrnili noter še tisto, kar ne sodi noter in tako naprej. Janez Janša je danes spet ponavljal zadeve, ki jih je ponovil že večkrat – in tudi ne držijo. Tudi mislim, da so ga postavili – ne bom rekel ravno … se bom lepo izrazil: da ni držala trditev, da 400 projektov stoji na Arsu in tako naprej zaradi nevladnih organizacij in ne vem koga še vse in zaradi protestov seveda. Če danes govorimo o ukrepih naše vlade pa potem druge vlade, mislim, da res ne sodi zraven jamranje čez medije in čez civilno družbo in čez ne vem koga vse in še obtoževati na koncu, da bo zaradi tega kolesarjenja prišel drugi val. Kajti, obtoževati mene za smrti v Sloveniji je, milo rečeno, deplasirano. 80 % smrti smo imeli v domovih starejših občanov. Mi smo že 6. marca prepovedali obiske v domovih starejših občanov in če pogledamo časovnico, kdaj so se te okužbe začele, je jasno, če že kdo nosi odgovornost, če lahko govorimo o vladi kot tisti, se je to zgodilo bistveno kasneje. Je pa vaš osnovni problem, da ste sami sebi vse prevalili na vlado, kajti krizni štab, ki ste ga ustanovili, je bil evidentno protizakonit in ste ga pod okriljem noči tudi hitro ukinili, ker ste videli, da nima pravne podlage, ker sem že navedel prej 7. člen, ki pravi, da ima izključno pristojnost Ministrstvo za zdravje.   Sedaj bom pa o zavedanju o epidemiji citiral Ministra za zdravje gospod Gantarja z dne 13. marca z odbora, citiram, da ne boste tam s strani SDS meni prilepili te izjave, ker pač to radi delate. Takole je rekel: »To je nova bolezen. Covid-19 je pač nekaj novega. Ne bom rekel, da ni v neki perspektivi pa v filmih pa povsod takšen scenarij bil vedno možen, da se bo slej kot prej neka taka bolezen pojavila, dejstvo pa je, da je to sedaj v praksi dejansko nekaj, kar je presenetilo ne samo Slovenijo, ampak tudi vse ostale, ki so pa mogoče tudi marsikje bolj učinkoviti, kot smo mi v tem delu. Seveda mislim, da so ukrepi dobro dorečeni, predvsem bo zdaj pozornost morala biti tudi, da se bodo res izvajali tako, kot je tudi dogovorjeno. Potem na smučarje in neodgovorno ravnanje kolegov. Neodgovorno ravnanje kolegov, pravite. Ja. Jaz vidim tukaj ta problem malo drugače. Jaz, mimogrede, jaz sem bil do 19. februarja tudi na smučanju v Italiji, pa takrat še praktično ni bilo govora o koronavirusu kaj dosti, razen Kitajske. In ne samo Slovenija, kaj ne, ne samo Slovenija, večina držav, kot sem rekel, je ta problem koronavirusa podcenila, tudi stroka ga je podcenila. To ni, še enkrat, to ni ne očitek ne politično razmišljanje, ampak saj pravim, kot rečeno, večina držav je problem podcenila, tudi mi. Ali veste, ko gledaš, ko ti nekdo reče, poglejte, celo jaz sem razmišljal na ta način, v začetku, ko ti vsi trdijo: Poglejte, to je gripa. Zato še enkrat, potrebno je resno vzeti problematiko koronavirusa, gre za resno situacijo, ni pa potrebna panika. Potrebno je spoštovati samo to, kar je bilo narejeno, kar je bilo navodil danih, potrebno je spoštovati ukrepe.« To je povedal zdravstveni minister 13. marca na seji odbora.  Se pravi, kdor meni govori, da ste vi že en mesec vse vedeli in da ste imeli vse pripravljeno – seveda me ne prepriča. Tole poročilo je seveda enostransko, zavajajoče in kot sem rekel, namenjeno predvsem javnosti znotraj stranke in prepričevanju, kako je vse z vaše strani super, kako je vse odlično in kako je Janez Janša spet opravil odlično nalogo. Potem seveda Janez Janša spet zajoka nad opozicijo, grdo opozicijo, kako mu nagajamo, kako ga v času epidemije oviramo in tako naprej. A depeše se pa lahko pišejo v času epidemije? A z mediji se pa lahko? Iz hvaležnosti do RTV Slovenija, ki je, mimogrede, ves čas korektno poročala tako kot leta 1991, katerega imata tako rada predsednik Vlade in njegov glavni govorec Jelko Kacin in bi se na vsak način rada vrnila v tiste čase. Ampak povratka ni, čas je šel. In RTV Slovenija je ves čas korektno poročala, v zahvalo ta vlada potem menja programske svetnike, da notri programske svetnike, ki niti naročnine ne plačujejo in tako naprej. Zamenja direktorja policije, lomasti po Nacionalnem preiskovalnem uradu, lomasti po Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ko se vračamo v čase, ko so vrači določali za naprej, ko reče mirno direktor inštituta, da so bili ljudje za veliko noč spet nepazljivi – in glej ga zlomka, nove okužbe! Ja kaj so pa delali ljudje za veliko noč? Saj smo po televiziji gledali, kako je župnik blagoslavljal jedi iz avta na daleč, razen če je virus razmetal naokoli. Veste, to so neresne trditve. Ta vlada je zalomastila po vseh ustanovah in to v času epidemije. Kako lahko potem nam očitate, ko opravljamo svoje delo opozicije, poslanke in poslanci, da v času epidemije ne vem kaj rušimo, Vlada ima pa čas vse delati v času epidemije. Lepo je nekdo nameril čas, koliko časa je porabil Janez Janša na tviterju. To so številke, ki so enormne. Očitno ima Vlada dovolj časa za vse. Je čas za tviter, je čas za zamenjave, je čas za prepiranje z mediji – tukaj moram notranjega ministra omeniti, seveda on ima izkušnje, je bil direktor Nova24 pa ve, kako se temu streže. Skratka, če vi najdete čas za vse, za označevanje medijev z nekimi basnimi in z nekimi oznakami, ki niso primerne ne za današnji čas ne za katerokoli zrelo demokracijo, in to predsednik Vlade objavi na vladni spletni strani in potem pa joka, kako so mediji grdi, kako grdo delajo z njim in kako grdo delajo s to vlado. In potem Anže Logar, zunanji minister, pošlje tako imenovano zasebno pismo. Zasebno pismo, o katerem ministrica za pravosodje ne ve nič in tako naprej. Skratka, če ima vlada čas za vse te zadeve, potem očitno ni tako pomembno vse skupaj.   Zdaj pa še gospa Lep Šimenko, seveda spet tiste maske, ki smo jih spravili na Kitajsko – spet isto! To smo ponovili že tisočkrat, to je slišal tudi predsednik Vlade še na našem Svetu za nacionalno varnost. Te maske niso šle iz skladišč Republike Slovenije. In ko govorite o praznih skladiščih, vi imate temeljni problem, da so bile pred epidemijo za nabave opreme zadolžene same ustanove. Blagovne rezerve so imele blaga samo za tisto najnujnejše in blagovne rezerve niti nikoli niso bile predvidene, da bodo import-export podjetje, kot se to zdaj dogaja, ko eden za drugega ne ve, kaj dela in potem seveda, ko zagusti, po domače povedano, potem sta pa kriva gospod Zakrajšek pa gospod Gale. Seveda ta vlada ni nič kriva, tako kot Janez Janša ni nikoli nič kriv. Ampak jaz ga spremljam že praktično od Roške naprej, ker sem bil pač čuden otrok pa sem gledal dnevnike, politiko in te zadeve, in mene pač ne prepriča. Žal. Mene ne prepriča, tako kot me ne prepriča tole poročilo. Če moram jaz za malomarnost v zapor, potem ne bom predvideval naprej.  Zato tega skrpucala od poročila v naši stranki ne samo da ga ne moremo podpreti, ampak o njem ne moremo glasovati, gospod predsednik Državnega zbora. O tem se ne da glasovati. Ker ne more Vlada sklepov prinesti v Državni zbor in potem naj Državni zbor o tem glasuje. Ko sem bil še predsednik Vlade, ste me, gospe in gospodje iz SDS, učili, kako se obnaša gost v hiši. In predstavljajmo si, da bi jaz prinesel takšne sklepe v Državni zbor. Kaj bi poslušal! To bi bilo enega vzdihovanja, zavijanja z očmi. Jaz sem vas vsaj toliko odrešil, da ne sedim blizu vas tamle, toliko lažje dihate zdaj kljub maskam. Ampak to je nezaslišano! Če bi si naša vlada to privoščila, mene zanima … Te primerjave, ki jih zdaj dajete, in potem cene nabav ventilatorjev naše vlade dajete z DDV, z vsem, svoje brez, in potem seveda trdite, da so cenejši. Če bi za leto in pol delovanja naše vlade naredili primerjavo med vami in nami na področju kulturnosti, na področju spoštovanja drug drugega, na področju – ne vem, teh področij je še nešteto –, tisto poročilo bi pa bilo zanimivo! Kaj sem vse poslušal tamle na oni strani! In danes pride Janez Janša, se usede in je največja žrtev na tem svetu! Največja žrtev. Me pa veseli, da je na koncu ugotovil, da bo problem recesija. To bo problem. In ko se hvalite, kako ste zdravstveno vse rešili. Ja, saj če ste vse zaprli, če ste vse omejili, če nihče ni mogel nikamor, je tudi normalno, da se tudi okužba ni mogla širiti in ne nazadnje ste nadaljevali tudi tiste ukrepe, ki smo jih predvideli in ki smo jih sprejeli. Kako boste pa reševali recesijo pa finančne probleme? Milijarde so šle, dobili jih pa ljudje še niso. In ko bomo spet na 100-odstotnem javnem dolgu BDP, kako bomo to reševali, to mene zanima. Vi lahko napišete 500 takšnih poročil, greste zvečer na Nova24, se hvalite, kako je Šarec grd, kako je nesposoben, kako je nemogoč, kako je ne vem kakšen; Janez Janša, ki je pa včeraj prišel v slovensko politiko – 2018 še vedel ni, da bo v politiki verjetno – je pa vse v redu, vse čisto in tako naprej.  Spoštovane gospe in gospodje, privoščite si, uživajte ob tem poročilu, ki ste ga frizirali 14 dni, da je potem približno tako, kot ste želeli, da bo. Ampak mi o tem pač ne bomo glasovali, zato ker je to kršenje poslovnika, ker je to kršenje pravne norme in ne nazadnje kršenje avtonomnosti različnih vej oblasti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, kolega Soniboj Knežak.
Hvala predsednik. Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi!  Kadar smo pri delovnih zadolžitvah klicani na zagovor k svojemu nadrejenemu, da pojasnimo svoja ravnanja, ta postopek običajno poteka po pravilih, ki jih je postavil nadrejeni. Jasno je, kdo postavlja vprašanje, kdo mora odgovarjati. Jasno je tudi, kaj bi se zgodilo, če bi podrejeni skušal svojega predstojnika zavajati, izkrivljati dejstva, skrivati svoje napake ali pa zlorabljati postopek zato, da bi krivdo zvrnil na osebo, ki je njegovo delo opravljala pred njim. Tudi, če bi pri svojem delu storil vse pravilno, bi se taka zloraba disciplinskega postopka za podrejenega lahko končala tudi z odpovedjo delovnega razmerja. 110. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je Državni zbor Vladi nadrejen, Vlada pa je odvisna od njegove podpore. Če Državni zbor pozove Vlado, da mu o čem poroča, obstaja za to predpisan postopek. Vlada posreduje svoje poročilo, Državni zbor o njem razpravlja in se z njim seznani. Če parlament oceni, da je na tej podlagi potrebno sprejeti dodatne sklepe ali kako drugače ukrepati, je to svobodna odločitev poslank in poslancev, ki lahko potem sprožijo tudi ustrezne postopke. Postopek obravnave vsakega poročila pa je popolnoma enak, če se Državni zbor z njim v celoti strinja ali ne. Vlada, soočena z zahtevami javnosti in politike, da pojasni medijsko razkrite sume – poudarjam sume – nepravilnih nakupov zaščitne opreme pa je na svojo ustavno vlogo pozabila. Še več, ne samo pozabila, kratko malo jo ignorira. Od trenutka, ko je Državni zbor izrazil svojo zahtevo po poročilu, se je Vlada postavila v vlogo nadrejenega – tožnika in sodnika hkrati. Poročilo je pripravljala debela dva tedna, nam, poslankam in poslancem pa je za njegovo preučitev dala manj kot dva dni časa. Postopek je vložila na način, da bi preprosto preskočila razpravo o vsebini in takoj prešla na sklepe, ki jih je Vlada sama na dokumentu z glavo Vlade Republike Slovenije – posebej poudarjam – diktirala poslankam in poslancem, v njih pa vali krivdo na svoje predhodnike, namesto da bi poročala o svojem lastnem delu. Vse to, spoštovani, je zloraba postopka. Če bi si jo privoščili zaposleni v odnosu do svojega šefa, bi kot rečeno, verjetno ostal brez službe. Tisti, ki bi morali biti na to pozorni, v prvi vrsti predsednik Državnega zbora, predsednik pristojnega delovnega telesa in tudi poslanci vladajoče koalicije, vsi po vrsti so zatajili, se pri opozorilih obnašali popolnoma ignorantsko, kljub temu da so bila sporočila zelo jasna. Gre za neustaven in nezakonit postopek, ki prav tako ni v skladu s Poslovnikom Državnega zbora. Na to je korektno in nedvoumno opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, da se postopek vodi na napačen način ter da bi sprejetje vladnih sklepov pomenilo protizakonito in tudi protiustavno dejanje. Predsednik odbora pa ji v petek ni dovolil spregovoriti, enako je v ponedeljek ravnal tudi predsednik Državnega zbora. Dopustila sta celo glasovanje o tem in vladajoča koalicija je sklenila, da pravna služba ne bo smela govoriti. Tega ni mogoče razumeti drugače, kot da so vladajoči namerno spregledali delitev oblasti, ki jo predvideva Ustava in postopki, ki jih določa Poslovnik Državnega zbora. Vlada in koalicijski poslanci so tako z eno potezo v celoti povozili ustavni red, katerega so se s svojo prisego zavezali tudi spoštovati.   Ko Vlada stori kaj takega, je popolnoma jasno, da se bomo bistveno več pogovarjali o postopku namesto o vsebini. Jasno je tudi, da bo večina ljudi težko razumela postopkovne zaplete in proteste opozicije. Pa če se ne držimo enih osnovnih pravil o načinu dela, enostavno določenih razmejitev med vejami oblasti, potem je naše delo globoko v rdeči coni neustavnosti in nezakonitosti ter nima pravega smisla. Na ta način obstaja velika bojazen, da ta država kmalu ne bo več demokracija, kjer vlada ljudstvo, ne republika, v kateri so javne zadeve stvar javnosti. V pravi demokraciji imajo ljudje pravico vedeti in terjati pojasnila od vsake vlade. Od vsake vlade. Zato poslanke in poslanci, ki smo zahtevali pojasnila in odgovornosti aktualne vlade, nismo posegli po veljavnem orodju v takem primeru, to je obstrukciji, in ne sodelovanju v sami razpravi. Vprašanja, katerih odgovore so namreč za ljudi in državo preveč pomembna, da bi postala neodgovorjena. Zato smo vztrajali in postavljali vprašanja, na katera Vlada v svojem poročilu ni odgovorila. V vseh medijskih razkritij in po pripravljenem vladnem poročilu po skoraj 12 urah razprave na Odboru za gospodarstvo še vedno nimamo odgovora na praktično nobenega od vprašanj, ki so se postavljala kar sama od sebe. Tako še danes niti ne vemo, kolikšne naj bi bile primerne zaloge zaščitne opreme za primer epidemije, kako so se ocenile potrebne količine zaščitne opreme za nabavo. Vlada trdi, da je bilo potrebno kupiti vse in za vsako ceno. Očitno ne vemo niti, koliko dihalnih aparatov smo v Sloveniji imeli pred epidemijo. Na drugi strani pa so vladni nabavniki očitno natančno vedeli, koliko in kakšne ventilatorje morajo kupiti ter tudi pri komu. Ne vemo niti, kdo in zakaj se je odločil za nabave zadolžiti Zavod za blagovne rezerve. Vemo pa, da so v medresorske skupine za pomoč pozabili imenovati predstavnike Direktorata za javno naročanje in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, za koordinacijo pa so zadolžili tako imenovani prostovoljce, ki so delali pro bono, za katere so vsi mislili, da imajo polna pooblastila za odločanja. Ni čudno, saj so komunicirali preko vladnih virov in podobno. Ne vemo, kdo je Vladi in zakaj se je odločil, da moramo opremo kupovati preko posrednikov namesto pregledno in neposredno pri proizvajalcu, vemo pa, da so vladajoči poslanci v parlamentu glasovali proti temu. Predvsem pa ne vemo, zakaj ni bil vzpostavljen sistem preprečevanja korupcijskih tveganj, ki so v taki situaciji povsem pričakovana.  Spoštovane in spoštovani, vladajoči nikoli ne pozabijo povedati, da so z nakupi opreme reševali življenja. Celo svoje poročilo so poimenovali s tako zavajajočimi, sila manipulativnim naslovom. Naše mnenje je, da je življenje reševala predvsem disciplina ljudi, ki so potrpežljivo upoštevali ukrepe fizične izolacije, prepoved obiskov v domovih za ostarele in bolnišnicah, zaprtje šol in vrtec, ustavitev javnega življenja in nenujnih dejavnosti. Vsi ti ukrepi so bili namreč sprejeti v času, ko je nova vlada prevzemala posle od prejšnje. Odlok o razglasitvi epidemije je bil na primer sprejet že en dan pred imenovanjem nove vlade in je bil v trenutku njene prisege že v veljavi. Vemo pa, da je odločitev o centralizaciji vseh nabav zaščitne opreme sprejela aktualna vlada pet dni po svojem imenovanju, če sem natančnejši, 18. marca letos. Zato je vsaj od tega trenutka dalje nanjo prešla tudi polna odgovornost za uspešno ali neuspešnost nabav. Minimalno, kar moramo od nje zahtevati, je, da pojasni svoja ravnanja. Nobena vlada nima pravice, da se na vprašanja in pomisleke ljudi odziva na način, kot si ga je izbrala ta.  Naj ob koncu komentiramo še poskuse vladajočih, da bi preusmerili pozornost na druge afere iz preteklosti. Nenadoma vladajoči terjajo razjasnitev vseh afer in sledove vsega v teh desetletjih izginulega denarja in prav imajo, to mora biti v interesu vseh. Spomniti pa moramo, da so vse največje, tudi najdražje afere slovenske zgodovine nastale v podobnih okoliščinah. Mudilo se je od danes na jutri, v situaciji, ko je bilo neizmerno nujno za vsako ceno nadaljevati s pomembnim projektom brez vprašanj in brez odlašanja. Čas bi že bil, da se vsi naučimo, da tudi v izjemnih okoliščinah ne moremo razveljaviti pravil, ki veljajo za vse. Čas bi bil, da se po 30 letih naučimo, da mentaliteta amaterskega rihtanja nima mesta v urejeni državi.  V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo še naprej vztrajali, da se okoliščine nabav zaščitne opreme raziščejo in dobijo epilog, brez prejudiciranja – tak ali drugačen. Samo na ta način lahko zagotovimo, da se v slovenski politiki končno vzpostavijo vrednote preglednosti in odgovornosti oblasti. Samo, če bo vsak vladajoči razumel, da je v službi ljudstva, imamo nekaj možnosti, da se situacija v prihodnosti izboljša in da ne ponavljamo istih napak.  Ves čas trajanja obravnave poročila smo poslanke in poslanci Socialnih demokratov sodelovali v razpravi in terjali odgovore ter pojasnila, ki jih nismo dobili. Koalicijska večina in Vlada pa še kar naprej vztrajata pri sprejemu nezakonitih sklepov. Pri tem zadnjem pa Socialni demokrati ne moremo in ne želimo sodelovati, ker bi pomenilo suspenz demokratične ureditve.   Spoštovane kolegice in kolegi! Naj naše današnje stališče ne bo zgolj graja opozicije, ki želi le nagajati. Vlada se je namreč v sili razmer znašla nekako takole: z na hitro ustanovljeno telefonsko centralo, preko katere so se sem ter tja klicali številni dežurni domoljubi, ministri, sekretarji, prijatelji, družinski člani vladnih predstavnikov in še kdo ter navijali za to ali ono podjetje. Še več, vsi ti domoljubi, ki so želeli, kot pravijo, kar naenkrat državi pomagati, so čez noč postali tudi specialisti za medicinsko opremo ter lobisti še bolj dobronamernih podjetij in ljudi, ki so bili kar naenkrat najbolj usposobljeni za uvoz medicinske opreme, pa čeprav se z njim prej niso nikoli ukvarjali. To idilo velikega vladnega dobrodelnega kluba pa žal zmotijo opozorila in razkritja, da le ni bilo vse tako lepo in prav: da je Vlada nabavljala opremo, ki jo je stroka opredelila kot manj primerno, da bil lahko bila ta oprema bistveno cenejša. Po domače povedano, da nas bo ta velika dobrodelna akcija verjetno stala desetine, celo stotine preplačanega davkoplačevalskega denarja. Kaj Vlada meni, da je naredila oziroma kako je ravnala pri nabavi zaščitne opreme, niti v tem trenutku ni pomembno. Naj spregovorijo dejstva, naj spregovori resnica.   Vladi sporočamo tudi to, da vladno poročilo dejstev in resnice ne bo utišalo, žal pa nam bo danes spet vzelo preveč časa za politiziranje, kdo je bolj ali manj kriv. Kljub vsemu temu pa verjamem, da bo prej ali slej prišel trenutek, ko vsi vladni poskusi zavlačevanja in iskanja stranpoti ne bodo več zalegli. Takrat bo čas za resnico; resnico, ki pa se je očitno ta vlada iz dneva v dan vse bolj boji. Srečno! Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Janja Sluga.
Hvala lepa.  Republika Slovenija se je ob izbruhu epidemije virusa covid-19 srečala s pomanjkanjem zaščitnih sredstev. To je objektivno dejstvo, ki ga nihče od nas ne more zanikati. Cilj, ki ga je nova vlada ob nastopu svojega mandata zasledovala, pa je bil, da se zaradi reševanja življenj čim prej zagotovijo zadostna zaščitna sredstva in ostala kritična medicinska oprema za tiste, ki jo potrebujejo. Obupani klici na pomoč iz zdravstva in socialnega varstva so bili zadosten razlog, da je aktualna vlada z nadčloveškimi napori in navkljub izrednim okoliščinam v zadnjih dveh mesecih storila vse, da je zadani cilj izpolnila.  Razmere so bile zapletene in težke. Ljudi, ki so ponujali svojo pomoč, je bilo ogromno. Njihova angažiranost je bila kljub negotovosti na globalnih trgih, kjer je bilo povpraševanje bistveno večje od ponudbe, maksimalna. V SMC verjamemo, da je bila večina ponujene pomoči dobronamerna, četudi se je v vmesnem času zrežirala politična grozljivka s predznakom rušenja legitimnosti dela vlade in njenih ministrov. Da bi Vlada v teh časih delo opravila popolnoma brezhibno, je bilo praktično nemogoče, a dejstvo je, da se nihče do sedaj še ni znašel v takšnem položaju. Prepričani smo, da je Vlada odgovorno naredila vse tisto, kar je v danem času lahko, predvsem pa tisto, kar je morala. Dejstva, da smo širjenje epidemije ustavili in da se je epidemiološka slika izboljšala, ne more izničiti nihče. To je pravi pokazatelj uspešnosti, kot tudi to, da imamo danes polna skladišča zaščitne opreme. V SMC ugotavljamo, da so podatki, ki so navedeni v poročilu Vlade, izčistili podobo, ki je bila v zadnjih tednih skonstruirana izrazito enostransko in mimo nekaterih pomembnih, če ne že kar ključnih dejstev. A očitno za nekatere to še vedno ni dovolj pomembno. Izziv, ki nam ga je zadal virus, je preresen in prevelik, da bi ga izrabljali za medsebojna politična obračunavanja, pa se počne ravno to. Zato je pomembno, da se na nekatere ključne zadeve tudi jasno in nedvoumno opozori.  Večkrat je bilo zastavljeno vprašanje glede izbire dobaviteljev. Zavod za blagovne rezerve je v skladu z odločitvijo Vlade sklepal pogodbe na podlagi 46. člena Zakona o javnem naročanju zgolj s slovenskimi dobavitelji, saj poslovanje s tujimi subjekti v izrednih razmerah, ki so in še vedno vladajo na svetovnem trgu zaščitne opreme, predstavlja preveliko tveganje za javne finance. V danih razmerah je bilo za nakup zaščitnih sredstev pri tujih podjetij oziroma direktno pri proizvajalcih v večini primerov zahtevano 100-odstotno predplačilo oziroma avans. Zavod se v prvi vrsti ravno zaradi nezanesljivih dobav, če je bilo le mogoče, ni posluževal predplačil in je moral zato dobavitelj sam poskrbeti za zavarovanje posla ter ta tveganja prevzeti nase. Namesto tega je zavod raje izvrševal plačila šele po prevzemu. To mu je v resnici omogočalo, da se je v primeru pomanjkljivosti in napak od dobavitelja zahtevala njihova odprava.  Glede vprašanja cene zaščitne opreme pa je potrebno poudariti, da so bile v tem obdobju na evropskem trgu povprečne cene določenih vrst zaščitne opreme tudi do dvakrat višje od cen, za višino katerih je naša država sklenila pogodbe o nabavi. V preteklih kritičnih tednih so na evropskem trgu povprečne cene trislojnih kirurških mask znašale med 0,5 in 1,2 evra. Povprečna cena mask tipa FFP2 pa se je gibala med 3 in 6 evri. Slovenija je sklenila pogodbo o nabavi trislojnih kirurških mask za ceno 0,60 evra za kos ter mask tipa FFP2 za ceno 3,40 evra za kos. Ti podatki zgovorno dokazujejo racionalno porabo proračunskih sredstev. Tudi sicer pri nakupu mask lahko znatno povišanje cene opazimo vsi državljani še danes. Predstavniki opozicije so v zadnjih tednih uporabili vsa politična sredstva, da bi se dobro in učinkovito delo vlade zavilo v celofan obtožb o korupciji ter kriminalizacijo zahtevnega procesa nabav zaščitne opreme, pri tem pa so njeni glavni akterji pozabili poudariti, da so bila ob prevzemu mandata nove vlade skladišča prazna, nabava zaščitne opreme na svetovnem trgu že močno otežena in iz dneva v dan dražja, zdravstvena in preostala stroka pa močno zaskrbljena pred grozljivim italijanskim scenarijem. Resnost opozoril je bila na vrhuncu, reakcije prejšnjega predsednika Vlade pa prepočasne, kar v Poslanski skupini SMC sicer obžalujemo, a smo na potrebnost hitrejšega in odločnejšega odziva opozarjali že, ko smo bili še člani pretekle koalicije. Na to so opozarjali naši ministri in še posebej je na to opozoril naš podpredsednik takratne vlade, ki je terjal odziv. Ob vloženi interpelaciji zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška bo sicer priložnost poglobljeno razpravljati ob njeni obravnavi v Državnem zboru in takrat bo čas, da se predstavijo vsa dejstva, iz katerih bo jasno razvidno, da je minister Počivalšek transparentno, uspešno in učinkovito izpolnil svoje temeljne odgovornosti oziroma naloge, ki so mu bile zaupane v nabavah zaščitne opreme. Zato so vse današnje opozicijske špekulacije, ki bodo zagotovo sledile, popolnoma odveč in nepotrebne.  Poročilo o nabavah zaščitne opreme, ki ga danes obravnavamo, nedvoumno prikazuje, kako so postopki potekali, kdo je o njih odločal, predvsem pa, kakšne so bile razmere v kritičnih trenutkih, ob izbruhu epidemije in kako neizmerno težko je bilo zagotoviti ustrezno in prepotrebno zaščitno opremo. V tem poročilu imamo številne dokaze, za katere do sedaj ni bilo dovolj posluha. Ta dejstva med drugim kažejo, da so bila skladišča ob razglasitvi epidemije prazna, da je bil hiter dostop do zaščitne opreme praktično nemogoč in da so bila posledično ogrožena številna življenja v naši državi. Aktualna vlada je navkljub izrednim okoliščinam pravočasno zagotovila zaščitno opremo, in to v krajšem času in po nižjih cenah kot mnoge druge primerljive države ter tako preprečila drastično hujše posledice epidemije.  To, da Slovenija epidemijo obvladuje na tako učinkovit način, je naša skupna zmaga, naša in naših državljank in državljanov, ki so ob tem pokazali enormno mero zavedanja, razumnosti in odgovornosti. Skupna zmaga pa je edino, kar zares šteje. Nikakor ni pošteno, da se iz pomembnega dela preprečevanja epidemije koronavirusa v naši državi ustvarja kriminalna nadaljevanka. Slovenija je v prvem valu epidemije uspela zaščititi zdravje in življenja svojih državljank in državljanov. To je za nas najpomembnejše in to dejstvo je pravzaprav naše vodilo k temu, da bomo v Poslanski skupini SMC poročilo, iz katerega jasno izhajajo nekatere pomembne ugotovitve o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme podprli.  Kdor želi še naprej uživati v medijskem in političnem konstruktu, naj to počne, kdor pa želi slišati dejstva, številke in dokaze, jih v tem poročilu zagotovo najde.
Hvala lepa.  Končali smo s predstavijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu sklepa.  Besedo ima Franc Rosec, pripravi naj se Robert Pavšič.   Izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim!  Danes imamo na mizi poročilo o nabavi zaščitne opreme in pa te kritične medicinske opreme. Če tega poročila danes na mizi ne bi imeli, se ne bi imeli o čem pogovarjati, ampak bi še vedno sledili raznim televizijskim oddajam, ki mogoče dajo kakšno novico, ki je povšečna, o kateri lahko govorijo 14 dni ali pa tudi tri tedne, ne pa neke stvari, ki so bile neke pozitivne zgodbe, ker o pozitivni zgodbi več, kot da poveš, da je uspešna, dobra, ne moremo potem govoriti v nedogled. Očitek je bil, da je poročilo enostransko, da je četrt poročila namenjeno prejšnji vladi, tri četrt sedanji vladi, da je mogoče bilo tudi poročilo lahko pol-pol, ampak očitno ni bilo od prejšnje vlade kaj napisati, vsaj tako si jaz to predstavljam. Kakor sem danes slišal iz določenih razprav, je prejšnja vlada, čeprav v odstopu, zelo slabo delovala oziroma komunicirala; se pravi, neke komunikacije ni več bilo. Tako poročilo se lahko gleda z ene ali druge strani, odvisno, kako ga hoče kdo predstaviti. Mislim, da je to zelo dobra osnova, da se začnemo pogovarjati, da vidimo, kje smo mogoče kaj storili v preteklosti narobe, kaj so slabosti in da lahko določene zadeve tudi popravimo, da bodo bolje delovale.  Za blagovne rezerve vemo, da so bila skladišča prazna. Mislim, da blagovne rezerve oziroma ta skladišča niso namenjena, da tam se nabira neka pajčevina, ampak da je notri neka oprema, ki služi ob nekih kritičnih situacijah ali pa tudi za druge namene. Recimo, če so neke cene potrebne usklajevati oziroma da se kaj nižajo, da so del teh rezerv sprosti na trg. Bilo je večkrat rečeno, zakaj ni država kupovala neposredno. Danes smo dobili sporočilo, pa tudi v medijih piše, da Evropska unija za tistih 300 tisoč mask, sporočila, da so maske neustrezne. Se pravi, tudi na nekem večjem nivoju, večjem aparatu, ko so neposredno kupili, se jim je tudi nekaj zgodilo. Sedaj, če bi mi kupili neposredno, pa bi bilo kaj narobe oziroma bi plačali avans 100-odstotno vnaprej, pa mask ne bi bilo, bi bil spet pogrom. Dejstvo je, da je bila sedanja vlada uspešna, da smo epidemijo zajezili, da se sproščajo ukrepi, da bo lahko gospodarstvo začelo ukrepati in da bomo pripravljeni, ko se bodo začeli dejansko tudi tuji trgi odpirati. Vemo, da naše gospodarstvo je 70-odstotno odvisno od izvoza in mora biti kot tako pripravljeno, ko se bodo trgi sproščali, čaka nas recesija, ampak na recesijo moramo biti tudi pripravljeni tako kvalitetno, kot smo vse te ukrep uredili, in da tudi lahko zaženemo gospodarstvo čim hitrejše, ko bo možno.   Še glede tega poročila, ki je na mizi, ki je obsežno. Mislim, da je to zelo dobra popotnica za naprej; da se prouči, kaj je bilo narobe narejeno v preteklosti in kaj se lahko izboljša v prihodnosti. Mislim, da je neka trdna osnova, da se tukaj pogovorimo in da se tudi iz tega poročila potem potegnejo neki zaključki, kako se določenih stvari lotimo v prihodnosti ob podobnih primerih. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Robert Pavšič. Pripravi naj se mag. Meira Hot.   Izvoli.