Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

38. izredna seja

Državni zbor

22. 5. 2020
podatki objavljeni: 22. 5. 2020

Transkript

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe, gospodje!   Začenjam 38. izredno sejo Državnega zbora.   Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Bojana Muršič, Marjan Šarec, Soniboj Knežak, Janja Sluga do 13. ure, Ferenc Horváth do 16. ure, Jerca Korče do 12. ure.   Na sejo sem vabil predstavnike Vlade k vsem točkam.   Vse prisotne lepo pozdravljam!    Preden preidemo na določitev dnevnega reda, vas obveščam, da se z današnjo sejo vračamo na običajen potek seje, zato prosim, da predstavniki Vlade ter poslanke in poslanci dopolnilno obrazložitev zadev, predstavitve poročil matičnih delovnih teles ter stališč poslanskih skupin predstavite izza govornice. Pri govoru izza govornice maska seveda ni potrebna. Prav tako vas obveščam, da maske niso obvezne, so pa priporočljive. Poslanke in poslanci, prosim, da ko boste razpravljali iz svojih klopi, med razpravo še vedno sedite.    Prehajamo na določitev dnevnega reda 38. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 22. maja 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora, predlog za umik točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ga je prejel s sklicem.   Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Delajo naprave? / oglašanje iz dvorane/ Ne. Pri meni tudi ne. Poskusno bomo sprožili, zaradi preizkusa. Ne dela. Okej. 10 minut prekinitve, da uredimo tehniko. Kolegice in kolegi, ugotovili smo, da je vse v redu, zato nadaljujemo s sejo. Glasujemo torej o dnevnem redu seje.   Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.   (Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)   Ugotavljam, da je dnevni red 38. izredne seje zbora določen.    Postopkovno, kolega Matej T. Vatovec.
Najlepša hvala, predsednik.   V bistvu bi imel dve stvari proceduralno. Prvič želimo še enkrat opozoriti na to, kako se je odvila obravnava na matičnem delovnem telesu za današnjo 3. točko dnevnega reda. Še enkrat bom poudaril, da je bila seja odbora za delo sklicana v nehumanih okoliščinah, se pravi sredi noči. Prav tako mislim, da je bilo vodenje te seje zelo nekorektno. Po eni strani je bilo onemogočeno sodelovanje javnosti, dobili smo potrdilo s strani civilnodružbenih organizacij, ki so želele prisostvovati in sodelovati pri razpravi, da jim je bilo jasno povedano, da zaradi epidemije njihovo sodelovanje kot aktivnih predstavljavcev stališč ni mogoče, ampak samo kot poslušalcev, kar je seveda v nasprotju tudi z dogovorom, ki smo ga sprejeli – da lahko civilnodružbene organizacije sodelujejo z enim predstavnikom pri delu Državnega zbora. Da ne govorim o tem, da se ponavljajo prakse, ki smo jih videli že v preteklosti, s komentiranjem, prekinjanjem in intervencijami, ko določeni poslanci razpravljajo s strani predsedujoče. Seja je bila prav tako sklicana tisti torek, v nasprotju z vašo obljubo na Kolegiju predsednika Državnega zbora, da bo sklicana v četrtek. Vemo, da se predsedniki delovnih teles usklajujejo s predsednikom Državnega zbora glede teh stvari in bi se tudi morali. V primeru rednih sej imamo celo terminski plan, kdaj se zvrstijo delovna telesa, tako da to ni popolna neodvisnost predsednikov.  Moje prvo postopkovno je to, da upam, da boste kot predsednik zagotovili, da bo vsaj ta seja potekala karseda tekoče in v nekih normalnih okoliščinah, kar se tega tiče, in da bodo tudi nadaljnje obravnave v tem parlamentu pod nekimi minimalnimi demokratičnimi pogoji in da se tudi pogovorite s predsedniki delovnih teles, predvsem nekaterimi, da zagotovijo, da bodo obravnave na matičnih delovnih telesih karseda sledile tistemu dogovoru, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, in da ne prihaja do takšnih zlorab s strani predsednikov delovnih teles.
Spoštovani kolega Matej, vi veste, da to ni bil postopkovni predlog. Jaz se lahko opredelim do tega, kaj se dogaja, lahko tudi ne, dejstvo pa je, da moramo danes nadaljevati oziroma začeti z izredno sejo. Če želite, se lahko pogovoriva še na štiri oči, lahko tudi tu povem, kaj si mislim o seji. Mogoče je prav, da odgovorim, ker ste mi očitali, da se jaz nisem držal obljube, da bo seja delovnega telesa sklicana v četrtek. Jaz sem ta četrtek namenil, po svojem predlogu, ki ga je sprejel tudi kolegij, delovnim telesom. Res pa je, to vsi vemo, da so predsedniki delovnih teles, bodisi tisti, ki prihajajo iz vrst koalicije, bodisi tisti, ki prihajajo iz vrst opozicije, samostojni pri sklicevanju delovnih teles in jaz kot predsednik Državnega zbora nimam nobenega vpliva, lahko jim seveda sugeriram, ampak ne morem pa prepovedati, da skličejo delovna telesa ob določeni uri. Tako da dejstvo je, da je zdaj delovno telo svoje delo opravilo, jaz mislim, da korektno, in da je danes na dnevnem redu predvidena izvedba te seje. Predlagam, da gremo na prvo točko in da damo besedo vsem tistim, ki jo imate.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKEM INSTRUMENTU ZA ZAČASNO PODPORO ZMANJŠEVANJU TVEGANJ ZA BREZPOSELNOST V IZREDNIH RAZMERAH (SURE) PO IZBRUHU COVID-19, V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.  Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade. Imamo državnega sekretarja mag. Petra Ješovnika z Ministrstva za finance.  Gospod Ješovnik, lahko greste za govornico.
Peter Ješovnik
Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke!  Evropska komisija je predlagala vzpostavitev 100 milijard evrov težkega evropskega solidarnostnega instrumenta SURE, katerega namen je financiranje shem skrajšanega delovnega časa, čakanja na delo in ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev ter samozaposlenih, vse s ciljem ohranjanja delovnih mest ter dejavnosti samozaposlenih. Za ta namen je Svet Evropske unije 19. maja 2020 sprejel uredbo o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah, imenovanega SURE. Instrument SURE temelji na posojilih Evropske komisije državam članicam za zagotovitev finančne pomoči za obvladovanje nenadnega in močnega povečanja dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov zaradi ukrepov za zaščito delovnih mest. Sredstva za ta posojila Evropska komisija pridobi z zadolževanjem na mednarodnih finančnih trgih, članice pa morajo zagotoviti 25 milijard evrov garancij oziroma poroštev za obveznosti drugih držav članic iz posojilnih in poroštvenih pogodb, ki jih sklenejo z Evropsko komisijo. Višina poroštva posamezne države članice je odvisna od njenega deleža v bruto nacionalnem dohodku Evropske unije, tako da delež Republike Slovenije znaša 0,35 odstotne točke oziroma 88,1 milijona evrov. Instrument SURE je začasne narave in bo postal razpoložljiv šele, ko bodo vse države članice zagotovile ustrezno garancijo oziroma poroštvo.   Za zagotovitev poroštva Republike Slovenije in sklenitev poroštvenega sporazuma z Evropsko komisijo je skladno z ustavno zahtevo iz 149. člena Ustave Republike Slovenije potrebno sprejeti predlagani zakon. Z uveljavitvijo predlaganega zakona še ne bodo nastopile neposredne finančne posledice za proračun Republike Slovenije, saj se s poroštvom prevzema riziko potencialne odgovornosti za obveznosti drugih držav članic. Plačilna dolžnost Republike Slovenije bi torej nastala v primeru, da država članica Evropski komisiji ne bi mogla vrniti posojila in bi Evropska komisija od vseh držav članic zahtevala, da v sorazmernem deležu izpolnijo obveznosti namesto države članice. Verjetnost takšnega dogodka je zelo majhna. Poleg tega pa je predvideno, da bo Evropska komisija najprej poiskala možnosti poplačila v okviru proračuna Unije.   Dovolite mi, da v nadaljevanju predstavim bistvene elemente predlaganega zakona. Kljub temu da zakon temelji na uredbi Sveta Evropske unije, ki se neposredno uporablja, smo s predlogom zakona njene določbe v nujno potrebnem obsegu povzeli z namenom, da bi se zadostilo ustavni zahtevi po določnosti oziroma določljivosti poroštvenega zakona. Pri tem določb, ki podrobno urejajo ravnanje Evropske komisije in ne vplivajo na opredelitev poroštvene obveznosti države, namenoma nismo dobesedno povzemali. S poroštvom na podlagi tega zakona so v osnovi zavarovane obveznosti drugih držav članic iz posojilnih pogodb, dodatno pa so zavarovane tudi njihove poroštvene obveznosti, če posamezna država članica v primeru unovčitve poroštva ne bi mogla izpolniti svoje poroštvene obveznosti. V našem pravnem redu to ustreza pojmu podporoštva iz 1016. člena Obligacijskega zakonika. Poroštvo je po tem zakonu v vsakem primeru omejeno na skupno 88,1 milijona evrov, kar pomeni, da morebitna unovčitev podporoštva ne povečuje predvidene potencialne obveznosti Republike Slovenije. Poroštvo po tem zakonu velja tudi za refinanciranje, obnavljanje ali prestrukturiranje obveznosti iz posojilnih pogodb. V primeru izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije pridobi regresno terjatev do države članice v višini plačanega zneska, postopek izterjave regresne terjatve pa vodi Evropska komisija.   Predlog zakona v tem delu sicer odstopa od ureditve v Zakonu o javnih financah, po katerem ima pristojnost izterjave minister za finance, vendar ima predlagana rešitev podlago v Uredbi Sveta Evropske unije, ki se sklicuje na odločbe Uredbe 2018/1046. Ta uredba namreč ureja finančna pravila, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in pri tem določa, da finančno pomoč, kamor se štejejo posojila državam članicam, neposredno izvršuje Evropska komisija. Ta rešitev je bila tudi dogovorjena med državami članicami v besedilu poroštvenega sporazuma in je zato za Slovenijo obvezujoča. Poroštvo po tem zakonu preneha z dnem, prvič, ko so vsa posojila v celoti vrnjena, drugič, ko v skladu z uredbo ni več mogoča izdaja posojil, in tretjič, ko so vse obveznosti Republike Slovenije kot poroka v celoti nepreklicno izpolnjene, vendar najpozneje do 31. decembra 2053. Ta končni datum upošteva najdaljšo ročnost posojil iz preteklega mehanizma finančne pomoči, tako imenovanega EFSM, ki je znašala 30 let, ter čas, ki omogoča dolžnost pri postopkih odobritve posojil in ločitev poroštva.   Glede na to, da predlagani zakon predstavlja podlago za sklenitev poroštvenega sporazuma z Evropsko komisijo, ki je bistven člen za razpoložljivost inštrumenta SURE, Vlada predlaga, da zakon podprete.   Hvala za vašo pozornost, poslanke in poslanci. Predsednik, hvala za besedo.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.   Odbor za finance je na 40. nujni seji 28. maja kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19, ki ga je Državnemu zboru v sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. V uvodnem ekspozeju je državna sekretarka na Ministrstvu za finance predstavila cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona. Pojasnila je, da je Evropska komisija predlagala vzpostavitev instrumenta SURE v vrednosti 100 milijard evrov, ki bo podpiral predvsem sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe. Posojila iz instrumenta bodo temeljila na poroštvih držav članic v višini 25 milijard evrov. Slovenija bo skladno s svojim deležem v skupnem bruto nacionalnem dohodku Evropske unije jamčila za približno 0,35 % skupnega zneska oziroma za nekoliko več kot 88 milijonov evrov. Poudarila je, da bi neposredne finančne obveznosti za Republiko Slovenijo nastopile v primeru, da države članice ne bi izpolnile svojih obveznosti. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da je služba pripravila pisno mnenje, v katerem je med drugim opozorila na nejasnosti 2. člena v delu, ki se nanaša na določitev poroštvene kvote za poroštvo Republike Slovenije, ter na pomanjkljivo obrazložitev določbe 5. člena, ki določa prenehanje poroštva. Pojasnila je, da se z vloženimi amandmaji odpravljajo pomanjkljivosti glede citiranja uredbe Sveta Evropske unije.   V razpravi so članice in člani Odbora izrazili podporo predlogu zakona ter predstavili svoja stališča. Posamezni člani so opozorili na nejasno določene obveznosti, ki bi lahko izhajale iz instrumenta SURE, ter možnost kasnejših pogojevanj. Izražena je bila podpora nedavnim ukrepom na ravni Evropske unije, ki bodo na primerni ravni naslovili težave, ki se pojavljajo pri odpravi posledic epidemije, ter s tem razbremenili države članice. Opozorjeno je bilo, da se je za enega najpomembnejših ukrepov pri odpravi posledic epidemije pokazalo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Ta ukrep bo predstavljal enega ključnih izzivov tudi v prihodnje. Glede na obseg sredstev, ki jih je za ta ukrep namenila Republika Slovenija, in predviden znesek posojil, ki ji bo pripadel iz instrumenta SURE, gre sklepati, da se je Republika Slovenija ob reševanju posledic epidemije odzvala pravilno. Članice in člani odbora so državni sekretarki postavili vprašanja, ki so se nanašala predvsem na stroške, ki bodo nastali Republiki Sloveniji v povezavi z instrumentom, na možnosti za izkoriščanje sredstev, ki jih predvideva instrument, ter na dodatne ukrepe, prek katerih bi bilo možno razpoložljiva sredstva v okviru instrumenta učinkovito izkoristiti.   Državna sekretarka na Ministrstvu za finance je podala dodatna pojasnila glede pomislekov in vprašanj, ki so bila izpostavljena v razpravi. Med drugim je poudarila, da bo znesek, ki bo pripadel Republiki Sloveniji, odvisen tudi do domačih ukrepov, tistih, ki so bili, in tistih, ki še bodo sprejeti. Glede stroškov, povezanih z instrumentom, je pojasnila, da bo ocena znana in dogovorjena ob sklepanju posameznih posojilnih pogodb, pogoji zadolževanja Evropske komisije pa bodo skladni z najvišjo bonitetno oceno Evropske komisije.   Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin koalicije k 1., 2. členu in k naslovu zakona in jih sprejel. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolega Jožef Horvat.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, drage kolegice in kolegi!  Očitno se, hvala bogu, Državni zbor vrača v delovanje v nekih normalnih okvirih. Preseneča me takšno število poslancev pri tej točki dnevnega reda, to ni običajno. Zato in zaradi marsičesa je moja prva misel ta trenutek hvaležnost. Hvaležnost vsem ljudem naše države, ki so se in se še držijo navodil zdravniške stroke, navodil, odlokov Vlade in seveda tudi zakonov Državnega zbora. Na tem mestu ne smem pozabiti in želim posebej izpostaviti službe Državnega zbora, ki so omogočile in so zaslužne, da se nihče v Državnem zboru ni okužil z virusom SARS-Cov-2, za kar je treba izreči veliko priznanje službam naše hiše.  Zdaj pa k zakonu, k zakonu o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19. Po tem, kolegice in kolegi, ko se je že zdelo, da je solidarnost na nivoju Evropske unije povsem padla, prav ta solidarnost, ki je eden pomembnih stebrov, na katerih Evropska unija stoji, smo v zadnjem času, od začetka aprila naprej, če sem natančen, pa kljub vsemu doživljali in doživljamo s strani Evropske unije izjemno pomembne signale, dobivamo izjemno pomembne instrumente, s katerimi lahko države članice Evropske unije v svojih državah omilijo posledice, ki bodo velike, posledice epidemije covida-19. Evropska komisija je predlagala vzpostavitev 100 milijard evrov težkega solidarnostnega instrumenta SURE, ki bo delavcem v državah članicah Evropske unije pomagal ohraniti dohodke, podjetjem pa preživeti. Financiral bo na primer sheme skrajšanega delovnega časa, ko delavci delajo manj, izgubljen dohodek pa jim bo vsaj delno povrnila vsaka država. To je pomemben instrument in zadovoljen sem in izražam priznanje Vladi oziroma Ministrstvu za finance, ki je ta zakon pripravilo, in lahko rečem, da je država Slovenija očitno med prvimi državami članicami EU, ki sprejemajo poroštveni zakon, ki je potreben, da takšen instrument sploh zaživi. Kaj je pravzaprav instrument SURE in zakaj ga komisija predlaga? Novi instrument za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah je zasnovan za pomoč pri zaščiti delovnih mest in delavcev, ki jih je prizadela koronavirusna pandemija.   Mi v Novi Sloveniji bomo seveda ta zakon podprli, zato ker ocenjujemo, da moramo narediti vse, da ohranimo slovensko gospodarstvo pri življenju. To gospodarstvo, ki dejansko tudi financira socialno državo. Če bo slovensko gospodarstvo propadlo, če se bo ohladilo, potem bo težko ali pa nemogoče financirati socialno državo, to se pravi v smeri oziroma v smislu 2. člena slovenske Ustave. Ta instrument SURE bo zagotavljal finančno pomoč v obliki posojil Evropske unije državam članicam pod zelo ugodnimi pogoji, kot že rečeno, v skupni vrednosti 100 milijard evrov. S temi posojili bodo države članice lažje obravnavale nenadna povečanja javnofinančnih odhodkov za ohranjanje delovnih mest. Natančneje, države članice bodo lahko pokrile stroške, ki so neposredno povezani z uvajanjem ali razširitvijo oziroma podaljšanjem nacionalnih shem skrajšanega delovnega časa in drugimi podobnimi ukrepi, ki so jih uvedle za samozaposlene osebe kot odziv na sedanjo koronavirusno pandemijo.   In kaj so pravzaprav sheme skrajšanega delovnega časa? Sheme skrajšanega delovnega časa so programi, ki v določenih okoliščinah omogočajo podjetjem, ki se soočajo z gospodarskimi težavami, da začasno zmanjšajo število delovnih ur, ki jih opravljajo njihovi zaposleni, ti pa za neopravljene ure prejmejo javnofinančno dohodkovno podporo.  Mi si želimo, da bi ta instrument Slovenija dejansko izkoristila v čim večji meri in naša podpora je zagotovljena.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, kolega Marko Bandelli.
Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!  Evropska komisija je predlagala vzpostavitev solidarnostnega instrumenta SURE v vrednosti 100 milijard evrov posojil. Ta instrument je bil vzpostavljen s sprejetjem uredbe na ravni Evropske unije, vendar bo njegova sredstva možno črpati le, če bodo vse države članice zagotovile jamstvo za tveganje, ki ga zaradi posojil nosi Evropska unija. Z drugimi besedami, Slovenija bo na podlagi zakona, ki ga sprejemamo danes, podpisala jamstvo za dolgove drugih držav članic. Jamstvo Slovenije je omejeno na nekaj več kot 88 milijonov evrov. Zavezovalo nas bo vse do 31. decembra 2053. To pa še ne pomeni, da bo Slovenija avtomatsko deležna posojila, za posojila bo šele morala zaprositi Evropsko komisijo, ki bo šele naknadno določila pogoje, obrestno mero in rok vračila. Posojila, ki bodo članicam razdeljena v okviru tega instrumenta, so namenjena ohranitvi dohodkov delavcev in ohranitvi podjetij v Evropski uniji. Denarna sredstva bo možno uporabiti za financiranje skrajšanega delovnega časa, začasno prekinitev dela in podobne ukrepe za ohranitev delovnih mest in dohodkov prebivalstva.  V Poslanski skupini SAB pogrešamo konkretne odgovore, in sicer, za koliko sredstev bo Slovenija zaprosila in kakšne pogoje ji bo določila Evropska komisija, ali bo do posojila sploh upravičena, kljub temu da jamči za posojila drugih držav članic. Glede na navedene neznanke se nam upravičeno pojavlja vprašanje, kakšna bo dejanska cena takšnega posojila, saj moramo upoštevati tudi veljavnost, da najbolj prizadete države, kot sta denimo Italija in Španija, svojih dolgov ne bodo mogle povrniti in jih bo iz naslova danega poroštva plačala tudi Slovenija. Dejstvo je, da instrument SURE ne zagotavlja nepovratnih sredstev, ampak posojila. Vsako posojilo pa pomeni dodatno zadolžitev države. Že sedaj je zadolžitev države rekordna, in sicer dosega kar 82,4 % bruto domačega proizvoda. Dolgovi, ki jih ustvarjamo danes, ostajajo naslednjim generacijam, našim otrokom, našim vnukom. Na nevarnost pretiranega zadolževanja v povezavi z epidemijo covida-19 nas opozarja stroka, enake pomisleke lahko razberemo iz mnenja Državnega sveta in celo iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. Ta je izrazila bojazen za ustavno načelo socialne države, skladno s katerim bo država morala zagotoviti socialni minimum naslednjim generacijam. In ja, tudi pogledi Poslanske skupine SAB so usmerjeni v bojazen poseganja v socialne pravice, pokojnine in plače, za katere smo se in se bomo vedno borili. Poroštvo nadomešča gotovinske prispevke držav članic, ki bi izboljšali kreditno kakovost in posledično preprečili slabšo bonitetno oceno Evropske unije. Slabša bonitetna ocena pomeni slabše pogoje posojila.   Ne glede na vse neznanke v zvezi s potencialnim posojilom želimo Sloveniji omogočiti možnost pridobitve posojila pod najboljšimi možnimi pogoji, zato bomo v Poslanski skupini SAB predlog zakona podprli.
Hvala lepa.  Na vrsti je Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Robert Polnar.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!  Vzpostavitev evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj brezposelnosti v izrednih razmerah zasleduje temeljni smoter subvencioniranja delovnega časa v gospodarskem sistemu Evropske unije. Uresničitev tega smotra bo imela blažilne učinke na javnofinančne odhodke posameznih držav. Na prvi pogled se zdi, da je namen gospodarskega sistema razumno očiten, in tako se na njega običajno gleda. Njegov glavni cilj je, da oskrbuje ljudi s proizvodi in storitvami. Tako stališče je preprosto, cenjeno in precej enostransko. Na dlani je, da noben zdravorazumski človek z osnovno civilizacijsko dobronamernostjo ne bo deloval na način, da bi ogrožal sistem, ki tudi njemu samemu zagotavlja neizogibno potrebno materialno podstat. Gospodarska zgodovina nam prepričljivo dokazuje, da so se zlasti v zadnjem stoletju razvili procesi, v katerih so vse več gospodarskih funkcij začele opravljati različne organizacije, industrijska podjetja, koncerni za proizvodnjo energije, trgovske verige, banke, medijske mreže, državne in javne birokracije. Nekatere od teh organizacij so zelo velike, zato skoraj nihče ne dvomi, da imajo veliko moč in vpliv, to se pravi sposobnost upravljanja z napori posameznikov in z napori države. Organizacije delujejo tako, da zadovoljujejo lastne interese, kakor vemo, so to interesi posameznikov, ki sodelujejo v njihovih operacijah kot zaposleni ali pa kot lastniki. Cilji teh organizacij so, zahvaljujoč bržkone čudežu, naključnem ali namerno izzvanem, običajno istovetni s cilji javnosti. Toda kadar takšen čudež izostane, se zgodi nekaj, kar nas ne more presenetiti: kjerkoli in kadarkoli se soočijo različni interesi organizacij in javnosti, pretehtajo in se uresničijo interesi organizacij. Funkcija gospodarskega sistema, gledana s tega zornega kota, ni več enostranska, vsaj ne v očeh tistega, ki želi videti stvarnost fenomena. V vseobsežni raznolikosti svojih aktivnosti gospodarski sistem resda delno služi tudi posamezniku in javnosti, večinoma pa uresničuje potrebe svojih lastnih organizacij.   V Sloveniji se gospodarski sistem imenuje kapitalizem. Kapitalizem predpostavlja poleg formalnih norm ustave in zakonov tudi določen odnos do denarja, do dela, do dobička in do podjetnosti. Kapitalizem nastane s premočjo in uspehom svojih inštitucij in načel. Kapitalizem, ki je nastal brez predpostavk urejene družbe v smislu elementarnega poštenja, pravne države in družbene solidarnosti, si mora take vrednote priboriti, če naj ostane primerljiv v svetovnem merilu. V kapitalizmu, ki je soočen s krizo, mora biti država nevtralni instrument regulacije, nikakor pa se ne sme spremeniti v način ekstrakcije sredstev, ki se arbitrarno razdeljujejo. Odgovornost za stanje kapitalističnih podjetij je zato predvsem v rokah njihovih lastnikov in menedžerjev, nikakor pa ne more biti v rokah države. Slovenija bo dobila iz instrumenta SURE ugodna posojila za financiranje nacionalne sheme skrajšanega delovnega časa, s katerim želi ohraniti čim več delovnih mest v nacionalnem gospodarskem sistemu. Upravičeno pričakujemo, da bo zadolževanje pod v tistem trenutku najbolj ugodnimi pogoji omogočilo lažje odplačevanje javnega dolga v obdobju gospodarskega okrevanja ter nižje primanjkljaje prihodnjih državnih proračunov.   Iz teh dveh po naši oceni ključnih razlogov bomo poslanci Poslanske skupine Desus podprli zakon o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah. Hvala lepa.
Hvala.   Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolega mag. Marko Pogačnik.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani državni sekretar, kolegice, kolegi!  Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za zmanjšanje tveganja za brezposelnost v izrednih razmerah je sedaj pred nami. Glavni namen predlaganega instrumenta SURE je določiti pravila, ki bodo Uniji omogočila zagotavljanje finančne pomoči državi članici, ki se sooča z resno gospodarsko motnjo, ki jo je povzročila kriza covid-19, oziroma ji takšna motnja resno grozi, in sicer za financiranje dela s krajšim delovnim časom ali podobnim ukrepom za zaščito zaposlenih in samozaposlenih oseb, da se tako zmanjša obseg brezposelnosti in izgube dohodka. Instrument dopolnjuje nacionalne ukrepe, ki jih sprejemajo prizadete države članice, in sicer tako, da se zagotavlja finančno pomoč pri obvladovanju nenadnega in znatnega povečanja dejanskih in morda tudi načrtovanih javnofinančnih odhodkov, namenjenih ublažitvi neposrednih ekonomskih in negativnih socialnih učinkov izjemnih okoliščin, ki jih je povzročil izbruh covida-19. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da je subvencioniranje delovnega časa eden izmed najpomembnejših ukrepov v izhodni strategiji pri boju z virusom covid-19. Prepričani smo, da je subvencionirani del delovnega časa in instrument SURE, ki sta ga predlagali Evropska komisija in Evropska unija v pomoč državam članicam, tudi pomemben instrument tako za delodajalce kot za delojemalce.   V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlog podprli. Hvala.
Besedo ima Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, kolegica Andreja Zabret.
Spoštovani predsednik, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!  Nedvomno je predlog zakona o poroštvu, ki ga danes obravnavamo, bistven za zagotovitev vzpostavitve evropskega instrumenta SURE. Instrument bo omogočil državi, da lahko zaprosi za posojilo na ravni Evropske unije, kar bo doprineslo k financiranju sheme skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov. Sredstva iz instrumenta SURE bo tako lahko Republika Slovenija koristila, če bodo odobrena s strani Evropske unije, za blaženje posledic krize covid-19 na področju zaposlovanja. Če bi si država želela sama izposoditi posojilo na trgu, bi bilo to zanjo dražje. Negativne učinke krize covid-19 nakazujejo podatki o brezposelnih osebah. V primerjavi števila brezposelnih oseb marca in aprila lahko opazimo, da je bilo v aprilu za 13,9 % več brezposelnih oseb kot v mesecu marcu. Zato je še toliko bolj pomembna solidarnost med državami članicami, ki bo doprinesla k vzpostavitvi instrumenta SURE. Kredit, ki si ga bo izposodila Evropska komisija v imenu Evropske unije, bo tako ugodnejši in bo omogočil državam članicam, da zaprosijo tudi za posojilo. Da pa lahko začnejo države članice koristiti sredstva iz instrumenta SURE, pa je pomembno, da države članice zagotovijo jamstvo za posojilo. Za te namene danes tudi obravnavamo predlog poroštvenega zakona o vzpostavitvi evropskega instrumenta. Slovenija bo tako zagotovila poroštvo v vrednosti 88 milijonov evrov. Pričakuje pa se lahko, po oceni ministra za finance, za Slovenijo približno 900 milijonov evrov, ki bodo namenjeni za blaženje posledic krize covid-19 na področju zaposlovanja.   Vseeno pa je potrebno izpostaviti nekaj stvari pri obravnavi predlaganega zakona. Predlog zakona smo prejeli v Državni zbor skupaj s predlogom sklepa o ugotovitvi nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, ki lahko postane ustavno sporen, če bo sprejet. To je tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Potrebno se je zamisliti nad tem, da bi sprejetje predlaganega sklepa nato vodilo do neskladnosti s prvo alinejo 9. člena Ustave. Kot zadnje pa naj izpostavim še zaskrbljenost nad tem, da v stališču Republike Slovenije do predloga uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta SURE, na podlagi katere temelji današnji obravnavani predlog poroštvenega zakona, nismo razpravljali na Odboru za zadeve Evropske unije. Zavedamo se nujnosti postopka, vseeno pa smo stališče prejeli v Državni zbor le v seznanitev. Stališče smo prejeli v Državni zbor 8. maja, medtem ko so razpravljali o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta SURE šele 15. maja. Nato je bila na Svetu EU dana uredba pisno sprejeta 19. maja. V Državnem zboru bi tako imeli dovolj časa, da bi se seznanili s stališčem Republike Slovenije do predlagane uredbe. Po drugi strani pa bi lahko Vlada poslala v Državni zbor stališče kot predlog stališča do predlagane uredbe Sveta o vzpostavitvi evropskega instrumenta SURE in bi tako lahko poslanci ne le razpravljali na Odboru za zadeve EU, ampak tudi glasovali o predlaganem stališču Republike Slovenije. Uredbe se v sklopu zakonodajnih aktov EU prenesejo v države članice neposredno, nato posamezna država ne more spreminjati uredbe, ki je bila že sprejeta.  V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca tako ob obravnavi predlaganega zakona opozarjamo na določene pomanjkljivosti, vendar se zavedamo pomembnosti vzpostavitve evropskega instrumenta SURE, na katerega se navezuje poroštvo, zato bomo predlagani zakon podprli.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, kolega Jani Prednik.
Spoštovani predsednik, spoštovani vsi zbrani!  Poroštveni zakon, ki ga imamo pred seboj, je eden izmed treh v tretjem tako imenovanem protikorona paketu, kakor svoje predloge imenuje Vlada. Konkretni zakon sam ne prinaša novih ukrepov. Gre za izpolnitev slovenske udeležbe v poroštvu za vseevropski finančni instrument SURE, iz katerega bodo države lahko črpale posojila za financiranje programov za ohranitev zaposlenosti. V programu Slovenija sodeluje s svojim poroštvom v višini 88 milijonov evrov. Iz programa bo naknadno mogoče najeti posojila za izvedbo programov, s katerimi se države trudijo zajeziti naraščajočo brezposelnost, ki je posledice globalne pandemije novega virusa. Finančni instrument je, glede na svoj opis, namenjen financiranju mnogih programov, ki jih države članice izvajajo že sedaj – subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, temeljni dohodki za najbolj prizadete skupine ter druge subvencije gospodarstvu in delodajalcem, da v čim večji meri ohranijo zaposlenost in poslovne procese.  Spoštovani, to ni tako imenovani helikopterski denar, o katerem se je veliko govorilo na začetku pandemije. Ne gre za svež denar v sistemu, gre za prilagoditev proračuna Evropske unije za zagotovitev posojilne sposobnosti, ki ga bodo države podprle s svojimi poroštvi. Poroštvo v programu nam zagotavlja možnost črpanja sredstev, ne pa tudi ugodnih posojil. Minister za finance je javno omenjal celo možnost, da tega programa ne bomo uporabili, če bo na trgu na voljo cenejši denar. Pomembna informacija ob sprejemanju tega zakona je tudi, da bo mogoče iz programa SURE financirati večino programov, ki smo jih v Sloveniji že uzakonili. Ker gre za finančno poroštvo, to torej pomeni, da nam sam pristop k programu še ne zagotavlja ničesar. Za pripravo, izvedbo, črpanje denarja in končni učinek je odgovorna vlada vsake države. Tu pa uspeha pogosto ne določa vsebina, temveč pristop in način dela. Bojimo se, da bo aktualna vlada ravno na tem področju padla na izpitu.  Sam zakon, ki prinaša dostop do finančnih sredstev iz naslova vsaj minimalne evropske solidarnosti, bomo v Poslanski skupini SD podprli.
Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolega mag. Dušan Verbič.
Hvala za besedo, predsednik. Vsem prisotnim prav lep pozdrav!  Spoštovani, posledice izbruha epidemije covid-19 se močno odražajo na vseh ravneh družbe v Republiki Sloveniji. Prav tako za celotno evrsko območje prvi kazalniki že nakazujejo močen padec gospodarske aktivnosti in poslabšanje razmer na trgu dela. Republika Slovenija se kot del evrskega območja že sooča z negativnimi posledicami, ki zahtevajo hitro ukrepanje za zaščito zlasti vitalnih delov njenega gospodarstva, saj po napovedi Banke Slovenije obstaja letos velika verjetnost močnega padca gospodarske aktivnosti, kot smo jo že doživeli na začetku prejšnje svetovne gospodarske in finančne krize. Podjetja so v času epidemije morala omejiti svoje aktivnosti, nekatera so začasno celo zaprla svoja vrata. Med strateškimi ukrepi za pomoč gospodarstvu so ključni ukrepi, ki bodo podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest. Evropska komisija je predlagala vzpostavitev 100 milijard evrov težkega solidarnostnega instrumenta SURE, ki bo delavcem v državah članicah EU pomagal ohranjati dohodke, podjetjem pa preživeti.  Instrument SURE bo financiral sheme skrajšanega delovnega časa, ko delavci delajo manj časa, izgubljen dohodek pa delodajalcem vsaj delno povrne država. Posojila bodo temeljila na poroštvih, ki jih zagotovijo države članice, izkoristile pa jih bodo lahko vse države članice, vendar bodo zlasti pomembna za bolj prizadete države. Podjetja bodo lahko začasno zmanjšala število delovnih ur ali začasno prekinila delo, hkrati pa od države prejela finančno podporo za neopravljeno delo. Samozaposlene osebe bodo prejele nadomestilo za trenutne izredne razmere. V Poslanski skupini SMC vseskozi budno spremljamo nastali položaj in se zavedamo pomena sprejemanja učinkovitih ukrepov. Celota vseh do sedaj sprejetih ukrepov mora olajšati položaj gospodarstva in na ta način tudi zaščititi položaj zaposlenih. Namen tega predloga zakona je zagotavljanje finančne pomoči EU v obliki začasnih posojil za podporo državam članicam, ki se soočajo z resnimi gospodarskimi motnjami zaradi izrednih razmer, ki so posledica izbruha epidemije covid-19. Ta predlog zakona je eden v nizu ukrepov, ki nam bodo pomagali, da zmanjšamo negativne posledice nastalih razmer. S temi ukrepi moramo zagotoviti zaščito državljanov, gospodarstva in na koncu tudi države.   Zaradi navedenega bomo v Poslanski skupini SMC ta predlog zakona podprli, saj po našem mnenju pomeni ukrep v pravo smer za blažitev negativnih učinkov na celotno družbo. Na koncu pa to pomeni tudi ukrep ohranitve delovnih mest za naše državljane in državljanke. Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega Luka Mesec.
Hvala za besedo in lep pozdrav!  Jaz bom v svojem stališču nekoliko širši. Problem Evropske unije, zlasti pa evroobmočja, je, da to nista solidarni območji, da v njih ni vgrajenega nikakršnega mehanizma solidarnosti v primerih kriz. Če začnem z anekdoto. Bivši ameriški finančni minister Larry Summers je konec 90. evropske finančne ministre, ki so takrat vzpostavljali evroobmočje, vprašal, kaj se bo v evroobmočju zgodilo, če recimo v neki državi pride do bančne krize, kdo bo odgovarjal, kdo bo nosil stroške, kakšne so odgovornosti Evropske centralne banke, ali bo vse padlo na državo ne glede na to, kako majhna, kako zadolžena ali kako finančno nemočna je. Nepresenetljivo je njegovo vprašanje v dvorani vzbudilo tišino. Odgovora namreč ni bilo, ker so enostavno računali na to, da bodo evro, takšnega, kot je, ustanovili, potem pa ga bodo tekom časa nadgrajevali, da ne bo to samo ladja za lepo vreme, ampak da bo lahko prenesel tudi nevihto. Desetletja kasneje, ko je nevihta prišla, se je izkazalo, da do tega ni prišlo. Ko je francoski predsednik Nicolas Sarkozy leta 2008 sklical predsednike vlad štirih najmočnejših evropskih gospodarstev, poleg Francije, še Nemčijo, Veliko Britanijo in Italijo, in poskušal preprečiti tisto, kar je bilo v tistem trenutku že izvršeno dejstvo, se pravi evropski finančni zlom, in predlagal, da se ustanovi evropski solidarnostni sklad v višini od 300 do 500 milijard evrov, zato da bi skupaj naslovili finančno krizo, je Angela Merkel kratko malo s tega sestanka odkorakala, Sarkozy pa je razburjen novinarjem po tem sestanku povedal, kaj mu je rekla. Bil je v svojem prepoznavnem slogu nekoliko vulgaren in je rekel: »Rekla mi je: chacun sa merde.« Kar v prostem prevodu pomeni, vsak naj požre svoje sranje. In to se je v naslednjih letih tudi zgodilo. Imeli smo 10 let v Evropi, ko evropske solidarnosti ni bilo. V Evropi Evropska centralna banka po svojem statutu ni smela financirati držav članic in njihovih dolgov, evropskih skladov dolgo časa ni bilo, oziroma tudi ko so ustanovili ESM, je bil ta ustanovljen na način, da če si hotel kot država dobiti pomoč od njega, si, kot je rekel Varufakis, moral za vsak evro postati Grčija, ker so ti predpisali tako stroge varčevalne ukrepe. Tako da sta državam ostali samo dve možnosti, radikalno varčevanje in zadolževanje. Zato smo videli v preteklem desetletju globoko recesijo v Evropi, ki se je vlekla praktično do leta 2015, in enormne skoke državnih dolgov. Razlog je, da ni bilo evropske solidarnosti.   Zdaj pa prihajam do mehanizma SURE. Mi v Levici ta mehanizem podpiramo, ker smo vedno zagovarjali solidarne evropske rešitve in to je nek zametek. Ima pa svoje probleme. Prvi problem je, da je ta stvar bistveno premajhna. 100 milijard evrov za vsa evropska gospodarstva ob tako visoki krizi, kot jo imamo zdaj, je kaplja v morje. Drugič, problem je, da se bodo dolgovi, ki jih bodo države najemale pri mehanizmu SURE, še vedno vpisovali v državne dolgove in bodo vračljivi. Res pa je, da bomo s skupnimi poroštvi omogočili, da se vsi skupaj zadolžujemo ceneje in da ne bodo zopet obresti letele v nebo. Bi pa za konec povedal še nekaj o evroskepticizmu. Včeraj sem namreč naletel na to kritiko na odboru. V Levici nismo bili nikoli evroskeptiki, bili smo pa pogosto kritični do Bruslja, Frankfurta in Berlina. Ampak nismo bili kritični do njih zaradi tega, ker bi Evropo združevali, ampak zaradi tega, ker so Evropo uničevali. In ko danes gledamo orbane, salvinije in ostale, ki strašijo po Evropi – ti evroskeptiki so otroci nemških fiskalnih jastrebov, tistih ljudi v evropskih inštitucijah, ki so predpisovali radikalne varčevalne programe, in vseh vlad in njihovih finančnih ministrov v zadnjem desetletju, ki so odrekali evropsko solidarnost, najbolj značilno na primeru Grčije, kjer se je v bistvu kovala usoda Evropske unije. Upamo, da bo tokrat drugače. Mehanizem SURE je nek zametek, ampak resnično upanje sta v resnici sklad v višini 750 milijard in proračun v višini tisoč 100 milijard, ki ga je napovedala Evropska komisija. Seveda pa moramo počakati, da to pride do držav članic.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo opravili danes v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA INTERVENTNEGA ZAKONA ZA ODPRAVO OVIR PRI IZVEDBI POMEMBNIH INVESTICIJ ZA ZAGON GOSPODARSTVA PO EPIDEMIJI COVID-19 V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.  Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici Vlade dr. Metki Gorišek, državni sekretarki na Ministrstvu za okolje in prostor.
Metka Gorišek
Lep pozdrav, spoštovani vsi!   Čisto na kratko bi samo povzela bistvene cilje in sporočilo tega zakona, da ta zakon nima nobenih finančnih posledic, mogoče na začetku, da ne uvaja novih projektov na nobenem področju oziroma prioritet, da ureja načeloma samo odpravo administrativnih barier, ki so v večini primerov na Ministrstvu za okolje in prostor pri podeljevanju oziroma pri pregledu oziroma tudi samem usklajevanju vlog za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma umeščanja v okolje in prostor. Ta zakon bo omogočil pregledno, koordinirano delo vseh, ki so soglasjedajalci v okviru ministrstva za okolje, in tudi s sodelovanjem z ostalimi resorji ne bo vplival na njihovo suvereno delo kot samostojnih delavcev, ampak gre za to, da bo delo teh soglasjedajalcev usklajeno, koordinirano, da bodo vse vloge pregledane v rokih, ki so nekje predvideni, in da se bo tudi v primeru nepopolnosti vsako dopolnilo ustrezno utemeljilo in uskladilo z vlagateljem. Torej da ne bo nepotrebnega dopisovanja oziroma popravljanja vlog v nedogled.   Mi smo naredili analizo na našem ministrstvu in ugotovili žalostno stanje, da so nekatere vloge pri nas že kar blizu desetletja oziroma največji problem je bil pri okoljevarstvenih soglasjih in pri integralnih dovoljenjih, pri gradbenih dovoljenjih, vsekakor pa tudi pri državnih prostorskih načrtih. Postavljena sta dva glavna kriterija, ki bosta v pomoč koordinacijski skupini za opredelitev prednostne obravnave teh vlog, in sicer glede na fazo, v kateri se nahaja neka vloga pri nas oziroma v pregledu, se bodo najprej obravnavale vloge, ki bi lahko pridobile gradbeno dovoljenje do konca 2020 in potem do konca 2021, sledi pa še tudi pospešitev državnih prostorskih načrtov za večje investicije, ki je tretja prioritetna lista. Za te investicije se pričakuje, da imajo zaključene finančne konstrukcije konec 2020, 2021, ne gre pa samo za državne projekte, ker gre za zasebne investicije, gre za projekte lokalnih skupnosti. Viri, ki so navedeni kot zagotavljanje finančne konstrukcije, so od domačih skladov, občinskega, državnega proračuna do evropskih programov financiranja.  Drugo, kar je pomembno, je to, da ta zakon ne posega v noben drug zakon, se pravi, se vsi zakoni upoštevajo dosledno, pospešijo se samo postopki. In tretje, kar je zelo pomembno, da se v zvezi s tem denarjem, ker je namen tega zakona, da pospeši gospodarstvo z nekimi gradbenimi posegi v prostor, ki imajo multiplikativen učinek tudi na druge dejavnosti, uporabijo Smernice Evropske komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. To pomeni, da se lahko na javna naročila prijavljajo samo države, ki imajo podpisan sporazum oziroma reciprociteto z Evropsko komisijo. To pa pomeni, da ne bomo več dovolili nekih nelojalnih ponudb iz tretjih držav, ki potem onemogočajo lojalno konkurenco domačih ponudnikov. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.   Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Bojanu Podkrajšku.
Hvala, spoštovani predsednik, za dano besedo. Cenjena državna sekretarka!  Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 30. nujni seji 28. 5. 2020 kot matično delovno telo obravnaval Predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19, ki ga je Državnemu zboru po nujnem postopku v obravnavo predložila Vlada. V imenu predlagatelja je državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek poudarila, da je temeljni cilj predloga zakona zagotoviti učinkovit zagon investicijskega cikla ob koncu epidemije covid-19 in preprečiti hujšo gospodarsko škodo na način, da se pospeši aktivnosti gradbenega sektorja in pridruženih storitvenih dejavnosti. Predlog zakona tako vsebuje kriterije za določitev pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji, določa način delovanja in koordinacijo v postopkih pridobivanja dovoljenj, mnenj in odločitev na podlagi predpisov ter pogoje za odpravo ovir in učinkovito izvedbo pomembnih investicij. Izpostavila je, da predlog zakona določa kriterije za določitev pomembnih investicij, ki jih bo s sklepom določila Vlada, in sicer gre za kriterije, ki zagotavljajo, da gre za pomembne investicije in za izvajanje nacionalnih politik in programov na področju prometa, energetike, gospodarske razvojne infrastrukture in okolja, oziroma zasledujejo cilje strateških politik in programov evropske kohezijske politike in ostalih finančnih mehanizmov Evropske unije na vseh področjih. Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev koordinacijske skupine, ki jo imenuje minister, pristojen za okolje. Njen namen je predvsem pospešena in koordinira izvedba postopkov umeščanja v prostor in okolje ter postopkov, povezanih z izvedbo pomembnih investicij. Za potrebe izvajanja teh nalog koordinacijska skupina določi tri prioritetne liste s seznama prioritetnih investicij, ki jih bo Vlada določila s sklepom.   V razpravi je bil s strani večine razpravljavcev izpostavljen pomen investicij v večje infrastrukturne in gradbene projekte za blažitev učinkov epidemije covid-19 na slovensko gospodarstvo. Ob tem je bil zlasti s strani koalicijskih poslanskih skupin poudarjen pomen gradbenega sektorja, ki s svojo dejavnostjo multiplikativno vpliva na več kot 40 % slovenskega gospodarstva, zlasti na promet, dobaviteljske verige in širši storitveni sektor. Posebej je bilo poudarjeno, da rešitve, ki jih vsebuje predlog zakona, ne pomenijo preskakovanja veljavnih postopkov, umeščanja projektov v prostor oziroma postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja, prav tako pa ne izključujejo nevladnih organizacij iz teh postopkov. Namen predloga zakona je zgolj odprava anomalij pri umeščanju projektov v prostor, ko nekateri konkretni postopki nerazumno trajajo tudi 10 ali več let. Odločno nasprotovanje predlogu zakona so izrazili v Poslanski skupini Levica, ker gre po njihovem mnenju za še en zakon v paketu protikoronske zakonodaje, ki predstavlja nižanje okoljskih standardov. V postopkih načrtovanja oziroma umeščanja velikih infrastrukturnih projektov v prostor ter njihove gradnje se želi čim bolj omejiti nevladne organizacije. V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca pa so izpostavili, da bi bilo potrebno na prioritetne liste vključiti tudi investicije, za katere so zagotovljena poroštva države v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. Mednje spadajo izgradnja drugega tira, gradnja 3. razvojne osi ter poroštva za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in jim oblika zaposlitve oziroma višina dohodka ne omogoča samostojnega pridobivanja kredita.  Po razpravi je odbor sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin ter glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih tudi sprejel. Hvala za vašo pozornost.
Hvala lepa.   Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.   Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, kolega mag. Andrej Rajh.
Spoštovani predsednik, vabljeni gostje!  Predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 sledi načelu učinkovitega zagona investicijskega cikla ob koncu epidemije in preprečitvi hujše gospodarske škode. V ta namen predlog predvideva ustanovitev koordinacijske skupine s sklepom ministrstva, pristojnega za okolje in prostor. Ta skupina bo odgovorna za razvrščanje pomembnih investicij na prioritetne liste na podlagi kriterijev, ki jih vsebuje predlog. Cilj predloga je tako pospešitev pridobivanja mnenj, soglasij in drugih upravnih aktov, povezanih z gradnjo objektov, ter učinkovito delovanje državnih organov v postopkih, ki so potrebni za izvedbo pomembnih investicij. Predlog zakona ima omejeno veljavnost, in sicer do 31. 12. 2021. Torej gre za projekte, ki že imajo zagotovljeno financiranje in so praktično pripravljeni za izvedbo. To pomeni, da so tik pred izdajo dovoljenja za gradnjo.  Epidemija je močno vplivala na gospodarsko aktivnost in s tem tudi na izgubo številnih delovnih mest. Lahko bi rekli, da so razmere primerljive s tistimi leta 2013 in 2014. V tistem času je takratna predsednica Vlade Alenka Bratušek prav s potrebnimi ukrepi in intenzivnim črpanjem evropskih sredstev, s katerimi so se začeli izvajati številni projekti, ki so izboljšali kvaliteto življenja po številnih krajih po Sloveniji, zagotovila kontinuirano gospodarsko rast, ki je trajala vse do sedanje krize. V stranki SAB se zavedamo, da je ravno infrastruktura tista, ki utrjuje geostrateški položaj naše države in zagotavlja gospodarstvu strateško prednost. To smo dokazali tudi v času, ko je Ministrstvo za infrastrukturo vodila Alenka Bratušek. Po desetletjih negotovosti in stopicanja na mestu je končno pospešila projekta drugi tir in 3. razvojna os, ki trenutno veljata za prioritetna infrastrukturna projekta v državi. V začetku tega tedna je tudi Ustavno sodišče potrdilo ustreznost poroštvenega zakona. To je bila zmaga nad tistimi silami, ki so vlagale veliko napora, da bi zaustavile razvoj Slovenije.  V stranki SAB se zavedamo, da so za ustrezno vzdrževanje in posodabljanje slovenske državne prometne infrastrukture skoraj 6 tisoč kilometrov dolgega cestnega omrežja in več kot tisoč 200 kilometrov razvejanega železniškega omrežja potrebna sredstva vsaj 200 milijonov evrov letno. Tudi na območju Maribora in severovzhodne Slovenije, od koder prihajam, smo prav zaradi tega deležni številnih investicij v infrastrukturo. Prav tako bo s 1. 7. več kot 600 tisoč upokojencem na voljo brezplačni medkrajevni potniški promet, in to po vsej Sloveniji. Zato smo bili toliko bolj presenečeni, da je nova vlada na ustanovni seji Ministrstvu za infrastrukturo zaradi epidemije odvzela 130 milijonov evrov in jih prerazporedila. Prav zaradi tega smo v SAB zahtevali ustanovitev posebne enotne postavke covid v proračunu in parlamentarne nadzorne komisije, na kateri bi bile poknjižene in pregledno razvidne vse prerazporeditve sredstev. Gre za precej sredstev in na tem mestu se postavi vprašanje, katerim projektom so bila pravzaprav odvzeta oziroma kateri projekti so ogroženi, prestavljeni. Zato smo v zakonodajni postopek vložili Predlog zakona o proračunskem skladu za investicije v prometno infrastrukturo. Z našim predlogom bi se zagotovilo predvidljivo in stabilno financiranje ter načrtovanje potrebnih vlaganj. Zato smo predlagali, da se financiranje proračunskega sklada zagotovi prek dveh ključnih postavk – obstoječe letne dajatve vozil v cestnem prometu in dodatno dveh odstotnih točk davka na dodano vrednost, tistih dveh odstotnih točk, ki sta v veljavi še od prejšnje finančne krize.   V Poslanski skupini SAB vemo, kako velik vpliv imajo pomembne državne investicije na zagon gospodarstva in posledično na življenjski standard naših sodržavljanov, zato predlogu zakona ne bomo nasprotovali. Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Ivan Hršak.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!  V Državnem zboru obravnavamo Predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19. Zakon se bo uporabljal za vse pomembne investicije, ki so ključne za zagon gospodarstva po prenehanju epidemije covid-19. Določa se, da veljajo rešitve zakona za investicije nad 5 milijonov evrov. Pomembne investicije bodo tako na področju izvajanja nacionalnih politik in programov na področju prometa, energetike, gospodarske razvojne infrastrukture in okolja, kmetijstva, stanovanjske gradnje, zdravstva, domske oskrbe, izgradnje varovanih stanovanj, vzgoje in izobraževanja, športa in znanosti, obrambe, javne uprave, kulture, notranjih in zunanjih zadev ter pravosodja. Spodbujanje pomembnih investicij bo tudi, kjer se bodo zasledovali cilji strateških politik in programov Evropske kohezijske politike 2014–2020 in 2021–2027 in ostalih finančnih mehanizmov Evropske unije 2021–2027 na vseh področjih. Podrobno bodo opredeljene v sklepu Vlade.   Prioritetno se bo na podlagi zakona spodbujalo pospešitev investicij, ki imajo zagotovljena finančna sredstva do konca leta 2020, sledile pa jim bodo investicije, ki imajo zagotovljena finančna sredstva do konca leta 2021. Investicije s tretje prioritetne liste morajo biti umeščene v strateške dokumente posameznih ministrstev, zahtevajo pripravo državnih prostorskih načrtov in njihova načrtovana predračunska vrednost je minimalno 25 milijonov evrov. Na podlagi zakona bo določen seznam investicij, ki bodo imele prednostno obravnavo pri pristojnih organih, predvidoma bo šlo za skupno cirka 500 milijonov evrov investicij. Predlog zakona ureja ustanovitev koordinacijske skupine, ki bo odgovorna za pospešeno in koordinirano izvedbo pomembnih investicij, kar bo pomenilo učinkovito delovanje. Skrajšali se bodo roki in zagotovila prednostna obravnava v primeru pravnih sporov zoper upravne akte, povezane z izvedbo pomembnih investicij. Zaradi tega pričakujemo hitrejši zagon pomembnih investicij.  V Poslanski skupini Desus na podlagi izjav ministra Vizjaka pričakujemo, da bodo med pomembnimi investicijami pomembne prometnice, zaključek hidroelektrarn na spodnji Savi, to se pravi izgradnja hidroelektrarne Mokrice, in pa dolgo pričakovana izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Na podlagi pospešitve investicij lahko pričakujemo hitrejši zagon gospodarstva, kar bo zelo pozitivno vplivalo na zaposlenost in na drugi strani na manjši upad gospodarske rasti.  Zaradi vsega navedenega bomo v Poslanski skupini Desus podprli Predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, kolega Dušan Šiško.
Spoštovani, lep pozdrav vsem prisotnim!   V času koronavirusa so bili večinoma vsi sektorji v zatonu, sedaj pa je počasi že prišel trenutek, ko se mora država kot celota popraviti čim prej in postaviti na noge, da ne pademo še globlje. Eden izmed sektorjev je tudi gradbeništvo, kjer bi bilo potrebno, da se nekaj premakne na področju gradnje stanovanj za mlade, domov za starejše občane in tako dalje. Apetiti, da se pospeši izvedbo pomembnih investicij na ravni države, občin, zasebnega sektorja, so enormni. Delavci, ki delajo v gradbeništvu, so od marca dalje čakali na delo, izkoristili lanski dopust, bili so celo odpuščeni, nekateri pa so lepo delali naprej, kot da so imuni na vse skupaj. Interventni zakon naj bi se uporabljal do konca naslednjega leta, vprašanje pa je, koliko izmed vseh teh pomembnih investicij bo dejansko realiziranih, koliko pa jih bo še ostalo. Vsi smo po tihem vedeli, da bo do tega stanja prišlo, kajti gospodarska kriza, recesija je logična posledica vseh teh ukrepov, omejitev, zaostrovanj tako prejšnje kot sedanje vlade. Zato sedaj ni čas za čakanje na delo, delo od doma, temveč da gremo vsi tako naprej, in še več, da nam bo potem lažje. Razmere na trgu dela se morajo izboljšati, bruto domači proizvod se mora dvigniti in podobno. Zato je nujno potrebno, da se pospeši aktivnost gradbenega sektorja, da gredo v poln pogon trgovine, prevozništvo, avtomobilska industrija. Slovensko gospodarstvo potrebuje hiter razvoj, usmerjen v napredne industrije.  V Slovenski nacionalni stranki smo v pisni poslanski pobudi Vladi Republike Slovenije predlagali vrsto ukrepov, med drugimi tudi: poenostavitev administrativnih postopkov, torej temeljito zmanjšanje birokratskih ovir pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, kar bo pomagalo investitorjem, gradbenemu sektorju in širše; učinkovito delovanje sodne veje oblasti, kjer nemoteno delovanje sodstva zagotavlja trdno in razvijajočo se družbo in krepi zaupanje v pravni sistem; naložbe državljanov, kjer bi obveznice lahko izdale občine in države ter z zbranim denarjem financirale lokalne in državne infrastrukturne projekte. Namreč, še vedno menim, da država ne bo mogla iz proračuna ob vsej pomoči gospodarstvu in prebivalstvu zagnati gospodarskega razvoja še z vlaganji v velike infrastrukturne projekte. Zdaj je tudi na mestu, da začne država v večji meri uporabljati javno-zasebno partnerstvo za državne in regionalne infrastrukturne projekte, kjer naj bi slednji sodelovali s sosednjimi državami glede prometne infrastrukture, energetike, ravnanja z odpadki in tako dalje. Tudi te lahko v večji meri financiramo z zasebnim kapitalom, kjer so lahko poleg državljank in državljanov Republike Slovenije tudi domači in tuji institucionalni investitorji, kar je v tujini že dolgo ustaljena praksa. Zelo pomemben cilj je tudi skrajševanje rokov ter prednostna obravnava v primeru upravnih sporov zoper upravne akte, povezana z izvedbo pomembnih investicij.  V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke bomo podprli predlog interventnega zakona, ker se a priori prispeva k ohranjanju in vzpostavljanju novih delovnih mest v podjetjih, preprečevanju poslabšanja socialno-ekonomskega položaja prebivalstva in socialno ogroženih skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolega Bojan Podkrajšek.
Hvala, spoštovani predsednik, še enkrat za dano besedo.   Temeljni cilj predloga zakona je zagotoviti učinkovit zagon investicijskega ciklusa ob koncu epidemije covid-19 in preprečiti hujšo gospodarsko škodo na način, da se pospeši aktivnosti gradbenega sektorja in pridruženih storitvenih dejavnosti. Predlog zakona tako vsebuje kriterije za določitev pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji, določa način delovanja in koordinacijo v postopkih pridobivanja dovoljenj, mnenj in odločitev na podlagi področnih predpisov ter pogoje za odpravo ovir in učinkovito izvedbo pomembnih investicij. Predlog zakona določa kriterije za določitev pomembnih investicij, ki jih bo s sklepom določila Vlada, in sicer gre za kriterije, ki zagotavljajo, da gre za pomembne investicije za izvajanje nacionalnih politik in programov na področju prometa, energetike, gospodarske razvojne infrastrukture in okolja oziroma zasleduje cilje strateških politik in programov evropske kohezijske politike in ostalih finančnih mehanizmov Evropske unije na vseh področjih. Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev koordinacijske skupine, ki jo imenuje minister, pristojen za okolje. Njen namen bo predvsem pospešena in koordinirana izvedba postopkov umeščanja v prostor in v okolje ter postopkov, povezanih z izvedbo pomembnih investicij. Za potrebe izvajanja teh nalog koordinacijska skupina določi tri prioritetne liste s seznamov pomembnih investicij, ki jih bo Vlada določila s sklepom. Namen predloga zakona je zgolj odprava anomalij pri umeščanju projektov v prostor, ko nekateri konkretni projekti oziroma postopki čakajo nerazumnih 10 ali več let.  V Slovenski demokratski stranki vseskozi opozarjamo na vse te velike birokratske ovire, ki bremenijo te postopke, projekte, in v Slovenski demokratski stranki bomo prav gotovo podprli ta zakon. Prepričani smo, da je to prva stopnica k temu, da bodo ti postopki mnogo krajši in da se bodo zagnale investicije. Bi pa v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke apeliral na vse tiste, ki delajo te postopke, da se tega zavedajo in da so najbolj uspešni v prid razvoja slovenskega gospodarstva. Hvala za vašo pozornost.
Hvala.  Besedo ima Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, kolega Edvard Paulič.
Spoštovani predsedujoči, predstavnica Vlade, kolegice in kolegi!  V Poslanski skupini LMŠ pozdravljamo razmišljanje o tem, kako po koncu epidemije gospodarstvo spet postaviti na noge. Zavedamo se, da je to zahteven proces, zato bi o tem veljalo razmišljati že tedaj, ko so se nakazali obrisi negativnega vpliva na gospodarstvo, ki ga je ta epidemija že in ga bo še naredila. Težko je napovedati, kako bo virus v prihodnje vplival na gospodarsko aktivnost, a jasno je, da gospodarstvo že danes rabi močno spodbudo s strani države. To je dejstvo, ki so ga ponotranjili tudi najbolj goreči zagovorniki prostega trga. Tudi zato smo v LMŠ pred tedni predstavili svoj načrt, kako po izteku epidemije ponovno zagnati gospodarstvo. Pri tem smo se osredotočili predvsem na spodbujanje domače potrošnje. Na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor smo zato predlagali amandma, da naj se prednostno obravnavajo tudi projekti, za katere je država zagotovila poroštva v Zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021. To so drugi tir, 3. razvojna os in reševanje stanovanjske problematike mladih. Prepričani smo, da so ti projekti izjemnega pomena za državo, zato apeliramo na koalicijske poslance, da danes amandma podprete.   Po drugi strani, pa po našem mnenju, iz zakona ni najbolj razvidno, kako bo ta sploh omogočil hitrejšo izpeljavo investicijskih projektov. Zakon sicer predvideva ustanovitev posebne koordinacijske skupine, ki naj bi bila zadolžena za hitrejšo izvedbo vseh postopkov, a zakon ne definira, ali gre pri tem za vodenje upravnega postopka ali za morebitno drugo pristojnost te skupine. Na nejasnost teh določb v svojem mnenju opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba. Zavedati se moramo, da upravni organ, ki vodi postopek in o njem odloča, med drugim zavezuje načelo zakonitosti in načelo samostojnosti organa, kar pomeni, da posebna koordinacijska skupina, ki je predvidena s tem zakonom, ne bo smela posegati v delo upravnega organa. Glede na to, da je glavni namen zakona ta, da bo koordinacijska skupina pospeševala izvedbo infrastrukturnih projektov, so njene pristojnosti vendar predpisane na trhlih temeljih, sploh če resnično ne želimo posegati v ustavno zagotovljeni načeli zakonitosti in samostojnosti upravnega organa.   Če se vrnem nazaj k vsebinskemu delu zakona. V Poslanski skupini LMŠ si želimo predvsem, da Vlada na podlagi programa za okrevanje, ki ga je nedavno objavila Evropska komisija, pripravi investicijski program za zagon gospodarstva. S 5 milijardami evrov bi lahko sofinancirali strateške prioritete na področju digitalizacije, zelenega preboja in tehnološkega preboja. Predvsem pa bi morali spodbuditi kratkoročno povpraševanje. To lahko storimo s spodbujanjem naložb gospodinjstev v energetsko sanacijo stavb, s pospeševanjem izvedbe javnih investicij v socialno infrastrukturo, kot so vrtci, šole in bolnišnice, in s pospeševanjem velikih infrastrukturnih projektov, kot sta drugi tir in 3. razvojna os. Ne nazadnje pa v Poslanski skupini LMŠ pozdravljamo zakonsko določilo, ki predvideva obvezno uporabo smernic Evropske komisije o udeležbi izvajalcev iz tretjih držav. Pri tem je bistveno to, da se lahko ponudnika iz tretje države, ki ne upošteva evropskih, socialnih in delovnopravnih standardov, izloči iz postopka javnega naročanja, na ta način pa bodo pri izvedbi večjih infrastrukturnih projektov veliko bolj konkurenčna naša, domača podjetja. Upamo le, da slednje ne bo pomenilo še enega dodatnega pritožbenega razloga, pač pa da bodo te smernice resnično dosegle svoj namen s končnimi multiplikativnimi učinki na naše gospodarstvo.  V Poslanski skupini LMŠ predlogu zakona ne bomo nasprotovali.
Hvala.  Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, kolega Matjaž Nemec.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Kolegice, kolegi!  Vlada je v sklopu tretjega paketa protikoronskih zakonskih predlogov pripravila predlog zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva. Že sam naslov zakona nas navdaja z nekim dvomom. Žal so ti še večji ob dosedanjem ravnanju Vlade, ko je že v Zakonu o ohranjanju narave in drugem protikoronskem zakonodajnem paketu skorajda hermetično zaprla vrata nevladnim organizacijam pri nadzoru v postopkih za pridobivanje gradbenih in drugih dovoljenj za nove investicije. Cilji, ki jih Vlada želi zasledovati s tem zakonskim predlogom, so sicer na prvi pogled všečni, saj gredo v smer zagona investicijskega cikla, države, občin in zasebnega sektorja, predlagane rešitve pa skrajšujejo roke pritožb v postopkih v povezavi s pravnim varstvom, prednostno pa bodo obravnavani postopki, povezani z izvedbami pomembnih investicij.  Socialni demokrati tako menimo, da so investicije pravi odgovor za ponoven zagon gospodarstva, a ne na način, kot ga predlaga Vlada. Še več, takšno rokohitrstvo je zelo škodljivo, posledice pa so lahko v veliki meri ireverzibilne, kajti ko bo investicija že realizirana bo okoljske posledice težko ali nemogoče odpraviti. To pa nas lahko na dolgi rok pahne v kolesje nasedlih okolju in ljudem škodljivih investicij. Še več, pod vprašaj primerne umeščenosti takšnih investicij se lahko naknadno podpiše tudi kakšna ustavna presoja in nenazadnje evropska regulativa. Kot rečeno, zakonska novela je po našem mnenju le nadaljevanje načina dela in razmišljanja vladajoče koalicije. Da ne bomo napačno razumljeni – v Poslanski skupini Socialnih demokratov izrekamo da, jasen da investicijam, ki bi oziroma bodo dale zagon našemu gospodarstvu, dajemo pa tudi odločen ne tistim, ki bodo povozile okoljske standarde in civilni nadzor ter potencialno sprožile niz dolgoročnih in izjemno škodljivih posledic. Teh tudi ne bo moč kompenzirati s še tako dobrimi multiplikativnimi učinki investicij. Na pomanjkljivosti takšnega predloga je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, spet, ponovno. Odprtih tako ostaja veliko vprašanj in pomislekov, s tem pa tudi več nevarnosti kot zagotovil o prednostih tovrstnega rokohitrskega zakonodajnega prehitevanja prek dovoljenih in ustaljenih predpisov. Posledice pa so lahko kot pri vsakem brezglavem prehitevanju usodne. Ne izzivajmo po nepotrebnem, še posebej ne, ko smo postavljeni pred dilemo dveh dobrih političnih odločitev, investicij in varovanja okolja. Mi smo za oboje, za investicije in za varovanje okolja skupaj, ne pa za investicije ali za varovanje okolja. Srečno.
Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolega Gregor Perič.
Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!  V Poslanski skupini SMC bomo predlog tega interventnega zakona podprli. Kot veste, je že vlada pod vodstvom SMC ustanovila vladno projektno skupino oziroma pisarno in namen te pisarne je bil vzpostavitev centralnega koordinatorja na ravni državne uprave, ki ministrstvom kot nosilcem vladnih strateških razvojnih projektov zagotavlja podporo pri njihovi pripravi in tudi izvedbi. Primarna naloga pisarne je bila predvsem spremljanje in nadzorovanje izvedb projektov in aktivno sodelovanje pri reševanju zastojev. Tudi ta predlog zakona na zelo podoben način zagotavlja koordinirano in pospešeno izvedbo pomembnih investicij države. Zakon namreč ureja ustanovitev posebne koordinacijske skupine, ki bo za to odgovorna. Ta sicer ne bo delovala na ravni Vlade kot omenjena vladna projektna pisarna, bodo pa vseeno v njej sodelovali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor kot glavnega nosilca in pa predstavniki ostalih ministrstev. Ta skupina bo ravno tako zadolžena za koordinacijo v postopkih pridobivanja dovoljenj, mnenj in odločitev na podlagi področnih predpisov.   Kot ključno novost in prednost tega zakona pa izpostavljamo prednostno obravnavo postopkov, skrajšanje rokov in prednostno obravnavo v primeru upravnih sporov zoper upravne akte. Izpostavili bi še določbe 11. člena tega zakona, ki, če se ne motimo, prvič na področju javnega naročanja v Sloveniji pri teh investicijah določajo obvezno uporabo Smernic Evropske komisije o udeležbi ponudnikov blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. Predvsem pa, če je namen zakona tudi zagon gospodarske dejavnosti oziroma aktivnosti. Zaradi nevarnosti konkurence neevropskih gradbenih podjetij, predvsem mislim na kitajske in turške, je Evropski svet pozval Evropsko komisijo in članice k ukrepanju, ker morajo zaščititi svoje interese ob upoštevanju nepoštenih praks tretjih držav, pri tem pa v celoti uporabiti instrumente trgovinske zaščite in naša pravila o javnem naročanju ter zagotoviti dejansko vzajemnost pri javnih naročilih s tretjimi državami. V ta namen je Evropska komisija lani izdala že omenjene smernice in te smernice dajejo članicam EU možnost izločitve ponudnikov, ki nimajo zagotovljenega dostopa do trga javnih naročil EU, da sprejmejo ukrepe v primeru ponudb z neobičajno nizkimi cenami in da zahtevajo, da ponudniki iz tretjih držav upoštevajo enako kakovost kot ponudniki v EU. Omogočajo pa tudi izločitveni pogoj, da lahko na javnih razpisih sodelujejo zgolj podjetja izmed podpisnic sporazuma o vladnih naročilih, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Z amandmajem pa smo še posebej izpostavili zavezo k uporabi vsakokrat veljavne kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti z enakimi pravicami za zaposlene, kot jih imajo zaposleni pri zavezancih te kolektivne pogodbe. Zaradi krize je pomen lokalnih dobaviteljev, lokalnih ponudnikov in kratkih dobavnih verig še toliko pomembnejši. V primeru izbire tujega izvajalca in podizvajalcev se namreč večina vrednosti investicije prelije v tujino, poleg tega pa se lahko soočimo tudi s podobnimi težavami, kot se zaradi nezmožnosti prihoda turških delavcev pri gradnji druge cevi karavanškega predora sooča Dars.   V SMC smo prepričani, da bo ta predlog zakona pripomogel, da se začnejo investicije čim prej izvajati, kar bo zaradi velikih multiplikativnih učinkov, ki jih ima gradbeništvo na celotno gospodarstvo, in zaradi omenjenih smernic Evropske komisije prispevalo tudi k okrevanju predvsem slovenskega gospodarstva, ki ga letos po napovedih čaka znaten padec. Hvala lepa za pozornost.
Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega Željko Cigler.
Spoštovani predsedujoči, gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi!  V Levici ugotavljamo, da je zakon, ki ga obravnavamo danes, vsebinsko popolnoma prazen. Kljub temu da govorimo in izpostavljamo pomen investicij za prihodnji razvoj, zlasti gospodarski zagon in gospodarski zagon Slovenije, imamo zakon o pomembnih investicijah, v katerem piše zgolj to, da pomembne investicije določi vlada Janeza Janše na predlog ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka. Določeni so nekateri ohlapni kriteriji za te projekte, in sicer da investicije zasledujejo strateške cilje nacionalnih politik iz praktično vseh obstoječih področij – razen sociale, da je minimalna vrednost pomembne investicije 5 milijonov evrov in da imamo tri prioritetne liste. Iz zakona ne izvemo praktično nič o investicijah, ki naj bi jih ta zakon pospeševal. Seznam teh investicij naj bi se pripravil šele po sprejetju tega zakona, a v resnici ta seznam že obstaja. To se niti pretirano ne skriva in na seznamu 57 investicij je na prvem mestu osebni projekt ministra Andreja Vizjaka, to je hidroelektrarna Mokrice. Sledijo ji črpalna hidroelektrarna na Dravi z daljnovodom, plinovod od Vodic do termoelektrarne Toplarna in od Ajdovščine do Lucije, skladišče za nizko in srednje radioaktivne odpadke, 10 cestnih odsekov, trije železniški odseki, 80 projektov gradnje stanovanj, nacionalna univerzitetna knjižnica in zapor na Bizoviku. Seznam, ki naj bi se po sprejetju zakona šele pripravil, je že v veliki meri napisan, čeprav se bo morda zaradi zelo nedoločno spisanega zakona še na kakšni točki spremenil.   Da je zakon vsebinsko zelo prazen in nedorečen, ni naključje. Edina funkcija tega zakona je, da ta vlada z njim ustvarja pravno podlago, na kateri bo opravičevala velike gradbene projekte, ki so jih lobirali in se za njih potegujejo energetski, cestarski, gradbeni in drugi lobiji po Sloveniji. S sprejetjem tega zakona minister Vizjak v bistvu dela to, na kar je pozabil pri svojem prvem seznamu velikih gradbenih projektov, ki ga je sestavil kot minister za gospodarstvo v prvi Janševi vladi, to je leta 2006, ko se je sprejela Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, ki je dala v bistvu samo seznam megalomanskih gradbenih projektov, ki naj bi jih država izvedla v 15 letih. Med njimi so bili tudi umetni otok v obliki delfina pred obalo Izole, zabaviščni park Megalaksija v Prekmurju, drugi blok nuklearke, in kar je najpomembnejše, šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Ustavno sodišče Republike Slovenije je manj kot pol leta po sprejetju te resolucije, ki jo je sprejela Janševa prva vlada, ugotovilo, da ta ni niti predpis niti splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, in v bistvu sploh ni del pravnega reda Republike Slovenije. Gre zgolj za seznam želja Janeza Janše, pa vendar je ta seznam želja potem služil kot temelj, na katerem so se vse kasnejše vlade opravičevale tudi pri izgradnji sežigalnice denarja, to je Teš 6.   Zakon, ki se danes sprejema, popravlja to napako prve Janševe vlade, in ta zakon bo poskrbel za formalnopravno pokritje za vse megalomanske gradbene investicije, ki se jih bo ta vlada lotila v prihodnjih letih. Vse to se bo najverjetneje gradilo po istem principu kot šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Ne pozabimo namreč, da se sočasno s sprejetjem tega zakona sprejema tudi novela koronskega zakona, ki bo najmanj do leta 2022 onemogočil sodelovanje praktično vseh nevladnih, okoljevarstvenih in naravovarstvenih organizacij v postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati omogočil kapitalu vrsto obvodov okoli ustaljenih postopkov umeščanja v prostor, izpolnjevanja okoljevarstvenih zahtev in tako naprej. Da povzamem, kaj se tu v Državnem zboru danes sprejema. Po eni strani se odpravljajo tako imenovane administrativne ovire za kapital, administrativne ovire, ki so postavljene z namenom varovanja okolja in ohranjanja narave. Po drugi strani se postavljajo administrativne ovire za delovanje nevladnih naravovarstvenih in okoljevarstvenih organizacij, organizacij, ki opravljajo delo namesto izvršne veje oblasti, ko gre za uveljavljanje zakonodaje, s katero se varujejo narava, okolje in prostor v Sloveniji. In za povrh se z vsem tem sprejema še zakon, ki ni nič drugega kot bianko menica za vse nezakonitosti, korupcijo in gaženje narave, ljudi in vsega ostalega, kar bi še lahko ostalo na poti interesov kapitala po ustvarjanju profitov.   V Levici bomo glasovali proti sprejetju tega zakona. Hvala.
Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolega Blaž Pavlin.
Predsednik, hvala za besedo.   Predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19, ki ga obravnavamo danes, ima en sam glavni cilj oziroma namen, in sicer omogočiti pospešen zagon pomembnih investicij v Sloveniji v najkrajšem možnem času po koncu epidemije, in je del izhodne strategije Vlade, kako čim bolj omejiti posledice epidemije. S sprejetjem zakona bi lahko pospešili izgradnjo številnih projektov, ki trenutno zaradi različnih birokratskih ovir stojijo. Po podatkih različnih ministrstev jih ta trenutek stoji med 400 in 500, in če bi bila vsaka investicija vredna le en milijon evrov, si lahko kaj hitro izračunamo, kaj bi začetek gradnje pomenil za gospodarsko aktivnost, delovna mesta in prilive v državni proračun. Med pomembne investicije, ki bi jih lahko s sprejetjem tega zakona pospešili, sodijo pomembne prometnice, med njimi 3. razvojna os v njenem severnem in južnem delu, železniške proge, javni del ljubljanskega projekta Emonika, se pravi železniška postaja v Ljubljani, hidroelektrarne, kot so hidroelektrarna Mokrice in hidroelektrarne na spodnji Savi, in tudi Narodna univerzitetna knjižnica ter druge izobraževalne institucije in seveda različni projekti občin. To se bo doseglo s pospešitvijo pridobivanja mnenj, soglasij in drugih aktov, povezanih z graditvijo objektov, ter s koordiniranim in učinkovitim delovanjem državnih organov, udeleženih v teh postopkih. Vlada poudarja, da niso samo investicije, financirane iz proračuna, tiste, ki bi jim bilo potrebno dajati poseben pomen. V Novi Sloveniji pozdravljamo, da je Vlada v tem predlogu zakona prepoznala tudi poseben pomen zasebnih sredstev. Zakon eksplicitno določa, da se izdajanja mnenj, soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo pomembnih investicij, izvajajo prednostno. Določa se, da gre za nujne in prednostne zadeve tudi pri vseh sodnih postopkih, ki obravnavajo izdajo gradbenih dovoljenj po tem zakonu.   Minister za okolje in prostor zagotavlja, da s sprejetjem zakona ne bo prišlo do poenostavitve odločevalskih postopkov ali vodenja drugačnih postopkov, temveč le do koordiniranega in učinkovitega delovanja in koordinacije sočasnosti posameznih postopkov, povezanih z isto investicijo. Kratki roki ne bodo na račun vsebine, kar v Novi Sloveniji pozdravljamo. Predlagani zakon velja samo do konca prihodnjega leta, zato bo potrebno pristopiti k spremembam in iskanju sistemskih rešitev. Temeljni težavi, ki ju zaznavamo v NSi, sta preobsežna zakonodaja in pretirana birokracija. Nemogoče bi bilo pričakovati, da bo vse težave lahko rešil en sam zakon. Gre namreč za večplastno težavo, ki jo je treba reševati sistemsko, torej najprej v zakonodajnem delu ter nato z doslednim upoštevanjem oziroma izvajanjem. Birokratska in komplicirana zakonodaja po našem mnenju hromi gospodarstva in nadaljnji razvoj Slovenije. Materija, ki je po naravi enotna ali pa vsaj tesno povezana, je urejana v kopici zakonov, katerih preglednost je še zmanjšanja zaradi številnih podzakonskih aktov. Področje umeščanja objektov v prostor in gradnje v Sloveniji je razdeljeno na kar 14 zakonov, ki imajo še svoje podzakonske akte. Poleg resorske zakonodaje, gradnja in umeščanje objektov v prostor posegata še na davčno področje, področje naravnih nesreč in nepremičninsko posredovanje.   Treba je zasledovati dva cilja. Na eni strani pregleden in stabilen sistem za zagotavljanje javne koristi na področju urejanja prostora, na drugi strani razumljivo, sorazmerno, enostavno in varno naložbeno okolje za zasebne in gospodarske pobude, pa tudi za državne investicije. Potrebna je deregulacija prostorske zakonodaje. Primerno bi bilo poenostaviti, združiti zakone ter zmanjšati število podzakonskih predpisov. Zmanjšati je potrebno nabor potrebnih mnenj, striktno spoštovati načelo »molk je odobritev« pri mnenjih, ki jih je potrebno pridobiti. Zavzemamo se za natančno spremljanje pravočasnosti, izdajanje dovoljenj in mnenj ter javno objavo teh podatkov, prav tako pa tudi uveljavitev osebne odgovornosti predstojnikov organov, ki ne zagotavljajo reševanja zadev v roku. NSi tako predlagamo čim manjši obseg dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se mora izdati v 30 dneh.   Poslanci Nove Slovenije bomo predlog zakona podprli.
Hvala lepa.   Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o vloženem amandmaju.   V razpravo dajem 4. člen ter amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati?   Kolega Rudi Medved, imate besedo.
Hvala lepa, predsednik, za besedo.   Najprej želim poudariti, da predlaganega zakona, ki ga danes obravnavamo, ne bi smeli gledati zgolj z vidika reševanja gospodarstva v pogojih izstopa iz epidemije. Investicijski zagon je mnogo več kot to, zato morajo biti tudi investicije zelo premišljeno zastavljene in tudi premišljeno izbrane. Ker ta kriza, ki nastopa po epidemiji, je tudi priložnost za Slovenijo. Je priložnost, da pridemo do višjega standarda na mnogo področjih, ne samo na področju infrastrukture. Bojim se, da bomo ob tem, ko zasledujemo načrte, gradnjo teh velikih, megalomanskih infrastrukturnih projektov, pozabili na mnoga druga področja, ki smo jih v preteklosti vsi skupaj zanemarjali. V objekte vzgoje in izobraževanja, predvsem v šole, praktično v zadnjih 10 letih ali pa še več kot 10 letih v tej državi nismo vlagali. Prekinil se je tudi odličen projekt iz prejšnje finančne perspektive – vsaj v takšni obliki kot je bil takrat – to je energetska sanacija javnih objektov po vsej Sloveniji, ki je dala odlične rezultate in imela velik multiplikativni učinek tudi na gospodarstvo, predvsem na tisto malo gospodarstvo, lokalno gospodarstvo v posameznih okoljih.  Po pregledu besedila tega zakona smo se najprej vprašali, zakaj je sploh potrebno sprejemati tak zakon. Mi menimo, da ima Vlada popolnoma vse vzvode za zagon investicij. Na razpolago ima vse podatke o tem, katere je mogoče zagnati letos, katere prihodnje leto in kateri so tisti bolj dolgoročni projekti. Zato je po našem mnenju zakon vsebinsko sorazmerno prazen. Gre za všečno – jaz nočem reči populistično – potezo v smeri »vlada dela«, pri kateri pa naj bi šlo za odpravo ovir pri pospešitvi aktivnosti gradbenega sektorja, čeprav iz samega zakonskega besedila ni jasno razvidno, kako, na kakšen način se bodo v praksi te ovire tudi odpravljale. V bistvu vzpostavlja ogrodje za prioritetno listo investicij, ki jih želi izpeljati sedanja vlada, medtem ko naj bi se seznam investicij pripravljal v nekem tehtnem premisleku vseh vladnih resorjev, seveda brez sodelovanja opozicije, kaj šele strokovne javnosti, pa čeprav gre za strateške projekte te države – za strateške projekte te države. V javnosti pa se tako ali tako že pojavljajo spiski teh investicij, pa komisija, ta, ki jih bo nekako potem razvrščala, uvrščala, niti še ni ustanovljena. Pa naj bi imela pri tem, kot to predvideva zakon, ključno vlogo. Kot je bilo rečeno že v predstavitvi stališča, smo v Listi Marjana Šarca svoj predlog ukrepov za zagon gospodarstva predstavili nedavno in v naboru teh ukrepov je zagon investicijskega ciklusa zelo visoko. Torej nikakor ne nasprotujemo tej ideji – nasprotno, tudi mi jo vidimo kot eno največjih prioritet.  Če se skoncentriram na 4. člen, ki ga amandmiramo. Vsebuje kriterije za določitev pomembnih investicij, ki so zelo zelo splošne narave. Na prvi prioritetni listi naj bi bile investicije, ki jih je mogoče pričeti izvajati do konca 2020, na drugi do konca 2021. Mi želimo s tem amandmajem vsaj malo, vsaj malo konkretizirati ta zakon oziroma ta člen. Predlog za amandma Poslanske skupine Liste Marjana Šarca v 4. členu zato dodaja novo, tretjo alinejo, ki se glasi: »Prioritetno se obravnavajo investicije, za katere so zagotovljena poroštva države v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021.« Torej, nekaj konkretnosti na nekih trdnih temeljih vendarle vnašamo v ta člen. Tako bi za prioritetne investicije določili tiste, za katere so zagotovljena poroštva države in ki jih je sprejela prejšnja koalicija. Del prejšnje koalicije je tudi pomemben del zdajšnje koalicije in zdajšnje vlade. In pri tem izpostavljamo izgradnjo drugega tira, gradnjo 3. razvojne osi in poroštva za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in jim oblika zaposlitve oziroma višina dohodka ne omogočata samostojne pridobitve kredita – gre za mlade, mlade družine, prekarno zaposlene in tako dalje. Poroštev bi bilo za vsako leto posebej v višini 800 milijonov evrov. Res je, da zakona o poroštvih za stanovanjske kredite v prejšnji koaliciji nismo uspeli sprejeti, ampak seveda ni popolnoma nobene ovire, da tega zakona ne sprejme ta koalicija. Popolnoma nobene ovire. Včeraj na odboru nas je presenetilo, da pravzaprav ni bilo namenjene popolnoma nobene pozornosti temu našemu predlogu, še posebej zato, ker smo pa po drugi strani poslušali iz ust mnogih navzočih na tem odboru, kako jih skrbi, kako nas vse skupaj skrbi začetek gradnje 3. razvojne osi. To je bila neka rdeča nit razprave na tem odboru in prav ta amandma pravzaprav to vprašanje v celoti rešuje. Tu potem ni popolnoma nobene dileme več.  Danes ponovno predlagamo v razmislek in v potrditev predlagani amandma k 4. členu, kar bi bilo vsekakor v duhu partnerstva za razvoj. Mislim, da ni vzroka, da bi se podpori temu amandmaju odrekli samo zato in izključno zato, ker prihaja iz opozicije, pa je zelo dobronameren in skuša izboljšati namen in besedilo tega zakona. Mi poglavja o koordinacijski skupini niti nismo poskušali amandmirati, ker je v bistvu vse skupaj zastavljeno tako nedorečeno, da se amandmirati tega pač ne da, in ni niti iz samega zakonskega besedila pa tudi iz dodatnih razlag predstavnikov Vlade jasno, kaj bo ta koordinacijska skupina sploh počela glede na to, da ima, kar zadeva upravne postopke, ne samo omejene pristojnosti, ampak jih niti nima. Poudarja se, da so velika administrativna ovira pri zagonu investicij uradniki. Pozablja se, da je pravzaprav največja administrativna ovira zakonodaja, ki se je nakopičila v teh 30 letih in skozi katero se ti uradniki tudi morda včasih, če hočejo, mukoma prebijajo. Izvirni greh vendarle je zakonodaja na mnogih področjih. Upam, da delo koordinacijske skupine ne bo potekalo tako, da bodo hodili po upravnih enotah in dihali za ovratnik uradnikom, da bo potem po upravnih enotah zelo glasno ali pa veliko vpitja, kot smo lahko slišali, da ga je bilo nedavno na Zavodu za blagovne rezerve. Hkrati vnovič opozarjamo, da to rokohitrstvo lahko – in sodeč po izkušnjah, ki jih imamo pri poseganju te vladne koalicije na področja delovanja okoljevarstvenih organizacij, na več več sprememb zakonov, nas upravičeno skrbi, da bo ob tem pospeševanju in odpravljanju administrativnih ovir padel tudi okoljski standard, saj je bilo iz preteklih razprav in spreminjana zakonodaj na tem področju videti, da ta koalicija okoljevarstvene organizacije vidi predvsem kot administrativno oviro.   Ponovno apeliramo, da razmislite o predlaganem amandmaju k 4. členu in na ta način vsaj malo konkretizirate zakonsko besedilo.
Hvala lepa.   Želi še kdo razpravljati? (Da.) Prožim listo. Prijavite se.   Prvi je na vrsti kolega Željko Cigler.
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči, gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi!   Pri tem zakonu, ki ga na hitro sprejemamo za odpravljanje posledic koronakrize, govorimo, da bo predvsem pri močnih gradbenih projektih, ki bodo intenzivno posegli v okolje in prostor, v naravo in življenje ljudi Slovenije, odpravljal predvsem administrativne ovire in pospešili zagon gospodarstva. Ko pogledamo, o katerih projektih govorimo, danes se jih našteva vseskozi, je treba imeti v mislih tudi to, da moramo na prvem mestu in najprej pogledati, ali izpolnjujejo zahteve iz evropske pravne ureditve, ki postavlja na prvo mesto tudi celovito presojo vplivov na okolje pred začetkom teh projektov. Mi lahko mnoge od teh projektov potrdimo, jih bomo celo začeli izvajati, pa bomo kasneje zaradi intervencij Evropske komisije mogli njihovo izvajanje ustaviti, ker ne bodo izvajani skladno z evropsko zakonodajo, ki je v Sloveniji, ki je članica evropske skupnosti, nad nacionalno zakonodajo na mnogo področjih. Na to nas je posebej opozorila strokovnjakinja za evropsko pravo gospa Ana Stanič prejšnji teden v enem izmed pomembnih slovenskih vsebinskih časopisov.   Rad bi povedal, da ko govorimo o teh presojah, kako se posamezen projekt usede v prostor, v okolje, kakšni so njegovi vplivi, se spomnimo, kaj se je dogajalo s kanalom C0 v Ljubljani. Kaj se dogaja s projektom 3. razvojne osi? Kaj se dogaja z usodo življenja in razvojem okoli Anhovega? Kaj se dogaja s tem, ko je v Celju onesnažena zemlja, voda, zrak, ljudje umirajo zaradi tega, zaradi bolezni na dihalih, na pljučih, krvožilnih obolenj in tako naprej? Kaj se dogaja okoli Brežic in Mokric? Kdo na te probleme opozarja in je opozoril? To ni bilo Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija za okolje ali kdorkoli od uradnih organov v Sloveniji. Ne! To so bile državljanke in državljani, ki so neposredno prizadeti oziroma se organizirajo v civilnih iniciativah, to so bile nevladne organizacije. Hvala bogu, da obstajajo in funkcionirajo. Žal v tem koronapaketu, ki se zdajle sprejema – in je že več zakonov bilo sprejetih, zdajle se še določen drug paket sprejema – nevladnim organizacijam s področja varstva okolja in prostora jemljemo njihovo pravico nastopati, politično, družbeno in z argumenti opozarjati na škodljive posege za slovenski prostor, za življenje ljudi tukaj. Če se bodo projekti postavljali tako, kot se sedaj s tem zakonom, in to, kar nam mediji poročajo, kateri so ti projekti, želijo … Praktično domoljubno nastopajo napram željam obstoječe vlade Janeza Janše in oblasti, ki bo tukaj uničevalna, domoljubno uničevalna. Uničevalna tudi s stališča uporabe javnih sredstev, ki bodo za te projekte namenjena.  Samo na enega bi tukaj šel. Včeraj je tekla beseda o 3. razvojni osi v njenem severnem delu, cesta A1, pod Goro Oljko do Velenja in potem do Slovenj Gradca. Velenja, starega industrijskega središča nekoč, bivše Jugoslavije in tudi zdaj Slovenije, ki je ogromno ustvarjalo za razvoj naše bivše in sedanje države. To so delali delavci, danes pa so postavljeni v tako nezavidljiv položaj in se praktično spregledajo. Noben zakon ne obravnava teh delavcev in njihovega bodočega življenja. Postavlja pa se jim megalomansko drag projekt 3. razvoje osi od Šentruperta do Slovenj Gradca, ki bo stal milijardo in pol, milijardo in pol, uničil prvovrstno kakovostno zemljo okoli Braslovč, oskrunil vstop v nacionalni park Logarska dolina pod Goro Oljko, da ne govorim naprej okoli Velunskega grabna, od Velenja proti Slovenj Gradcu, kaj se bo dogajalo. Namesto – in tu je interes kapitala, ker bo fantastično zaslužil, gradil bo cesto nad opuščenimi in aktivnimi rudniki velenjskega premogovnika, ki bodo povzročali stalne probleme na tej cesti, ker se tukaj teren premika in po vertikali in po horizontali – da bi država Slovenija ugotovila, da Korošci in Velenjčani dobijo najhitrejšo povezavo na avtocesto z nadgraditvijo obstoječe regionalne ceste, kjer so zemljišča državna, gospod Rajh. Z viaduktom pod Hudo luknjo in vzhodno obvoznico v Velenje, cesto, po kateri bi Korošči lahko prišli normalno hitro, tako kot po tisti štiripasovnici, na avtocesto. Kaj bi rad rekel? Če se lahko ta nadgradnja zgradi za od 250 do 300 milijonov, kot nas opozarjajo strokovnjaki, se bo na drugi strani najdražja hitra cesta, kot je sedaj predvidena, zgradila za milijardo in pol. Kolegice in kolegi v Državnem zboru, med 300 milijoni in milijardo in pol je milijarda 200, skoraj toliko, kot je bila draga Termoelektrarna Šoštanj, ki vsako leto proizvaja fantastično izgubo in onesnažuje nas, še posebej pa Velenjčane, Šoštanjčane, Mislinjo in ostale. Ta denar, ta milijarda 200 naj se uporabi za nov gospodarski zagon mesta Velenje in ljudi, ki tam živijo.   Vidite, to so te specifičnosti zakona, o katerem danes govorimo in za katerega nam je že mnogo predhodnikov povedalo, da je praktično prazen, da daje preprosto proste roke kapitalu, da bo ustvarjal svoje projekte, iz katerih se bo čim več zaslužilo, ustvarilo kratkoročnih profitov na račun uničevanja Slovenije, grenjenja življenja in škode življenja in zdravja ljudi, ki prebivajo v tej državi, in nekoristne porabe javnih sredstev. Namesto da bi ta sredstva v rebalansu, ki nam bo sledil, namenili za dodatne domove upokojencev, za posodobitve domov za starejše, da bodo primerni takrat, če nas nova epidemija doseže, oziroma da uporabimo ta denar za širitev in dodatno kapitaliziranje slovenskega javnega zdravstvenega sistema, kulture, izobraževanja in tudi gospodarstva, ki ga bo treba posodobiti. Včeraj nas je kolega Ljubo Žnidar iz Slovenske demokratske stranke pravilno opozoril, da izvoz v Sloveniji močno pada, zlasti izvoz, ki ga v 70 % predstavljajo sestavni deli za avtomobilsko industrijo, še posebej v Nemčiji. Vse to gospodarstvo, ki je zdaj v krizi, bo treba nadomestiti, pa ne s takimi nespametnimi projekti, državnimi infrastrukturnimi projekti, ki so namenjeni zlasti kapitalu. Hvala.
Podredsednica Tina Heferle
Hvala lepa.  Proceduralni predlog o uporabi poslovnika ima gospod Rajh.  Izvolite.
Jaz kolega Ciglerja pozivam, da proceduralno v razpravi poda seznam vseh zemljišč, lastnikov zemljišč, za katere zdaj, v tem trenutku lobira. Hitro cesto je v prostor umestila stroka, odločitev je potrdilo sodišče in mene iskreno zanima, za koga lobirate, čigavo zemljo prodajate, če si zdaj izmišljujete novo traso! Državni zbor trase ne določa in ne izbira. In me zanima, za koga, v čigavem interesu iščete novo traso, čigavo zemljišče prodajate. Še enkrat, čigavo zemljišče prodajate in čigave interese ščitite s tem, da želite zaradi sebičnih interesov projekt prestaviti za 15, 20 let …
Podredsednica Tina Heferle
Gospod Rajh, v minuti proceduralnega predloga niste še niti nakazali tega, kaj je vaš proceduralni predlog. Želite dokončati?
Nakazal sem ga, da naj v razpravi pride na plan z zemljišči, prek katerih zagovarja novo traso, in lastniki.
Podredsednica Tina Heferle
Gospod poslanec, to ni proceduralni predlog. Postopkovni predlog v skladu z 69. členom Poslovnika govori o tem, da poslanec opozori na kršitev vodenja oziroma poteka seje oziroma o uporabi poslovnika. Vi ste govorili o vsebinskih zadevah, zato je bila to zloraba postopkovnega predloga.  Na tem mestu vse prosim, da ne zlorabljate postopkovnih predlogov za vsebinske razprave, ampak se prijavite k razpravi.  To imate na voljo, gospod Rajh, tako da naj bo zaenkrat opozorilo.  Gospod Cigler, replike nimate, ker to ni bila razprava, lahko pa se prijavite ponovno k razpravi v naslednjem krogu, pa boste replicirali tudi na to izvajanje gospoda Rajha.   Lahko zdaj nadaljujemo z razpravo? (Da.) Naslednji ima besedo gospod Jožef Horvat, pripravi se gospod Bojan Podkrajšek.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana državna sekretarka dr. Metka Gorišek, kolegice in kolegi!  Rad bi se vrnil k razpravi o amandmaju in o interventnem zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19. Zelo pomemben zakon, kolegice in kolegi. Mi lahko z nekimi intervencijami vplivamo, da se investicije čim prej poženejo v realizacijo. Kot veste, tako minister Vizjak kot minister Jernej Vrtovec in pravzaprav celotna Vlada spodbujajo k temu, da se investicije zaženejo, da ne stojijo nekje v predalu zaradi nekih birokratskih ovir, mogoče kakšnega podpisa in tako naprej. Ob tem želim zelo jasno povedati, ne Nova Slovenija in ne ta koalicija ne bosta odrinili nevladnih organizacij, tistih, ki so kompetentne, ki nekaj vedo o okolju. Nasprotno, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj jih želimo imeti za isto mizo, da se dogovorimo, na kakšen način, čim bolj v smislu ohranjanja narave, neke investicije umestiti v prostor in jih izgraditi. Mi se zelo dobro, kolegice in kolegi, zavedamo, da so v Evropski uniji – hvala bogu smo člani, to se zdaj, prav v tej krizi vidi, kako pomembno je, da smo od 1. maja 2004 člani te pomembne evropske družine – nova pravila, ki so začela veljati, ja, prav zdaj. Na eni strani imamo zeleni dogovor, vemo, kaj to pomeni, zdaj ni čas, da na dolgo o njem razpredamo. Ampak eno pravilo, ki sem si ga sam zelo dobro zapomnil, je: če ne boste spoštovali okolja, ne boste dobili evropskega denarja. To se pravi, če pri investicijah ne bo spoštovano okolje – mi temu pravimo varovanje stvarstva – potem ne bo evropskega denarja. To je za nas velik izziv. Zakaj? Zato ker so evropska sredstva naša edina nepovratna razvojna sredstva. Kdo bi lahko bil tako nor, da bi se tem edinim nepovratnim finančnim sredstvom odrekel? V sklopu tega pravila so tri ključne besede: prva podnebje, druga digitalizacija in tretja odpornost. Odpornost. Še enkrat, Državni zbor lahko z zakonodajnimi rešitvami pospeši start investicij. Tu mislimo seveda predvsem na gospodarsko branžo, ki se ji reče gradbeništvo, pa ni samo gradbeništvo, ker prav gradbeništvo in tovrstne investicije imajo, kot pravijo poznavalci, najmočnejše multiplikativne učinke.   Mi pa ne moremo v Državnem zboru sprejeti zakona, kdo in kakšne module, sklope za električna vozila naj proizvaja v naši avtomobilski industriji, ki pa je seveda tudi pri nas zelo pomembna. Nekdo je danes že omenjal Nemčijo – seveda, zelo pozorno moramo spremljati, kaj se dogaja v Nemčiji. Namreč na ta trg, na Nemčijo je slovensko gospodarstvo močno naslonjeno, in če se ta trg podre, se tudi slovensko gospodarstvo podre. Vesel sem – zdaj pa malo politično – da ima tam Merklova vedno višjo podporo in da je tudi Merklova skupaj z Macronom tisti motor, ki predlaga, seveda prek komisije, formiranje evropskega sklada za okrevanje, ki naj bi bil vreden 750 milijard evrov, dve tretjini nepovratno, ena tretjina v obliki ugodnih kreditov. To je seveda še predlog. Ve se, kdo ima najmočnejšo politično moč v Evropski uniji, da bo ta stvar tudi sprejeta, najbrž pa ne natančno v tej obliki, v teh zneskih, v tem razmerju nepovratno, povratno, ampak predlog je dober, najbrž smo s tem zadovoljni.  Moj spoštovani kolega Rudi Medved je dobro obrazložil njihov amandma. Kje mi vidimo problem? Pa najprej spet tisto, kar je dobro. Ja, normalno, da drugi tir, kar je v obrazložitvi napisano, in 3. razvojna os – ja, kdo je tisti, ki ne vidi tu neke prioritete in si ne želi, da te investicije čimprej poženemo? Nikogar ni med nami. Upam, da imam prav. Kar se pa dikcije amandmaja tiče, ker se amandma sklicuje na Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. Vi veste, kolegice in kolegi, da pravzaprav zelo bogatega proračuna, ki ga je Državni zbor sprejel za dve leti, zaradi epidemije pravzaprav ni več. Vi ste tudi seznanjeni s tem, da Vlada že pripravlja rebalans proračuna. Mi smo tudi odlok o okviru proračuna države v Državnem zboru že sprejeli, upoštevajoč dramatični padec gospodarske aktivnosti, celo večji, kot nam ga napoveduje Evropska komisija. Tako da če to zapišemo – osebno s tem nimam težav, imam pa težave, kako zdaj zakon o izvrševanju proračunov … Ja, ta se bo najbrž z rebalansom spremenil, ne vem. Ne vem, o tem bo Državni zbor odločal. Si pa mislim, da bi najbrž potem morali še kaj zapisati, katere so še tiste prioritetne investicije. Mislim pa, da bo vsaka pametna vlada, katerakoli že bo, izvajala ta interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji, da bo vsaka vlada to, kar je zapisano tu v obrazložitvi, kar je smisel amandmaja, tudi upoštevala. Bila bi neumna, če ne bi. Kar pomeni, da amandma v bistvu nič ne škodi pa tudi nič ne koristi, ob tem da se bo zakon o izvrševanju proračunov za dve leti gotovo spremenil.   Samo namero amandmaja mi podpiramo, torej vsebino, da se v tem smislu ravna, drugače pa, kot rečeno, ne vidimo nobene dodane vrednosti pri tem amandmaju. Bili so očitki in kar konstantno se govori o tem, da smo mi zdaj preprosto zradirali okoljevarstvene organizacije – ni res! Ni res. Kolegice in kolegi, če se pa kdo med nami strinja s postopki, ki v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja omogočajo, če kdo podpira pritožbo na pritožbo zaradi pritožbe, beri zaradi nagajanja – pa sem tudi prepričan, da nobenega ni med nami. Samo to želimo nekako eliminirati iz teh naših postopkov. Do tovrstnih početij, ponavljam, pritožba na pritožbo zaradi pritožbe, torej zaradi nagajanja, mi v Novi Sloveniji nimamo prav nobene tolerance. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Naslednji ima besedo gospod Bojan Podkrajšek, pripravi se gospod Gregor Perič.
Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, hvala za dano besedo. Lep pozdrav tudi državni sekretarki in vsem kolegicam in kolegom!  Spoštovana državna sekretarka, glede na to, da prihajate z zelo zahtevnega ministrstva, prav gotovo v celotnem mandatu ne boste mogli prinesti vseh predlogov zakonov takih, da bi jih vsi lahko pohvalili. Moram pa izpostaviti tu vas, vašega ministra in vse vaše sodelavce, k temu predlogu zakona z moje strani vse pohvale. Jaz mislim, da je to en premik. Prav gotovo noben zakon, ki ga ali mi poslanci pripravljamo ali ministrstva, ni idealen. Vedno se še da dograditi, nadgraditi pa ga izboljševati. To je en pomemben korak tega ministrstva, predvsem pa pomemben korak na področju gospodarstva, gradbeništva in razvoja Republike Slovenije. Dva dni to poslušamo, včeraj na odboru, pa tudi danes. Jaz sem pozorno poslušal kolega Medveda, ki ima prav gotovo poklicne izkušnje, preden je bil v Državnem zboru, bil je tudi minister za javno upravo, in bom rekel, da se z večjim delom v njegovi razpravi strinjam, ko je razpravljal. Jaz upam, da je kolega Medved, ko je bil minister, kdaj uporabil malo šibe pa koga malo spodbudil, da mora malo drugače razmišljati.   Kolegice in kolegi, ko poslušam, sem s strani ene poslanske skupine slišal, da so tu spet neka kriminalna dejanja, da se bodo dogajale nepravilnosti. Mogoče en primer, da se bomo lažje razumeli, ker gre res za razvoj Slovenije, gospodarstva, gradbeništva. Teoretično lahko mi poslanke in poslanci, vseh 90 poslancev, izglasujemo en projekt, ne vem, v Trbovljah. Ali veste, koliko glasov smo vsi skupaj dobili? Vsi skupaj? Več 100 tisoč. Več 100 tisoč, in ko se odloči ena nevladna organizacija, ki se tudi včasih – pa ne podcenjujem, bom potem povedal, da cenim tiste strokovnjake, ki resno želijo dobro tej Sloveniji – ko se kakšni trije odločijo, ali pa štirje, nas vseh 90 poslancev ne bo v enem mandatu spravilo projekta skozi. Ali se razumemo? Če se mi pogovarjamo o tako zahtevnih stvareh, kot jih danes govorim o tem zakonu na hodniku, bo pogovor čisto drugačen. Kolegice in kolegi, danes nas poslušajo občine, gospodarstveniki, gradbeniki. Še ta teden sem se imel priliko srečati z enim podjetnikom, ki ima zaposlenih, ne vem, 50 ljudi in bi rad zraven – ima že pogodbo – svojega podjetja dogradil še eno halo. Glejte, to je nemogoče. To je nemogoče. In zdaj naj gre ta podjetnik v Nemčijo k Siemensu pa razloži naše postopke. Na koncu naj pa še omeni tiste tri, ki se zvečer dobijo za šankom pa se dogovorijo, da nas 90 projektov ne bo tega projekta v Trbovljah, hipotetično govorim, spravilo v tem mandatu skozi. In mi se danes želimo obmetavati, ali je to prav ali to ni prav. Mislim, da velikokrat nismo na pravi poti. Imel sem primer, ko je podjetje Siemens dalo podjetju pol leta časa, da njegove proizvode, ki jih proizvaja, nima več na dežju, in 150 kvadratov ni bilo mogoče vnesti v tisti prostor. Imel sem primer, ko je bil nekdo pol metra preblizu potoka, pa to ni bilo mogoče. Spoštovane kolegice in kolegi, jaz še enkrat pohvalim na tem segmentu ministra, državno sekretarko in seveda vse zaposlene, ki delajo na tem. Veste, samo od nas je odvisno, samo od nas je odvisno, ali bo razvoj Slovenije šel v drugo smer in hitrejšo smer.  Danes mi to sprejemamo. Velikokrat slišim tudi iz naših ust, ko pa stopimo čez vrata, se pa izgovarjamo na birokrate. V Sloveniji imamo eno četrtino ljudi, ki delajo v javni upravi, ki odločajo v teh postopkih, ki bi po mojem morali biti več plačani. Premalo so plačani, so izjemno dobri. Druga tretjina je dobra, za tisto zadnjo tretjino je pa veliko vprašanje, ali se obnaša tako kot naši spoštovani zdravniki. Jaz še nikoli nisem bil pri zdravniku, da bi mi zdravnik rekel: »Glejte, z vami se pa ne bom ukvarjal.« In to duši Republiko Slovenijo. Veste, ko poslušam o kriminalu v tem zakonu – če hoče eno podjetje izdelati ojnico, rabi jeklo. Ni možno, drugače ni možno tega delati. Naša naloga pa je, da jim omogočimo, da bodo lahko proizvajali in posledično imeli zaposlene ljudi, končni cilj je pa, da bodo dali tudi v državno blagajno.   Ta zakon gre v pravo smer, še enkrat zahvala ministrstvu, jaz osebno ga bom z veliko odgovornostjo podprl, ker gre za razvoj Republike Slovenije. Tu tacamo na mestu že več desetletij. Hvala.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Gregor Perič, pripravi pa se gospod Ljubo Žnidar.  Izvolite.
Hvala, spoštovana podpredsednica. Lep pozdrav vsem še enkrat!  Včeraj smo imeli debato o tem predlogu zakona na matičnem delovnem telesu in vsak, ki je vzel ta zakon v roke, je videl, da je zelo enostaven, kratek, sestavljen iz 12 členov, tako da ga je zelo hitro moč prebrati in, verjamem, tudi razumeti, če ga želimo razumeti, če želimo razumeti njegov duh oziroma njegov namen. Jaz osebno ga razumem kot neke vrste »brco«, da se stvari odvijajo hitreje in predvsem učinkoviteje. Kdor je imel kdaj priložnost sodelovati v javni oziroma državni upravi ali pa lokalni samoupravi, ve, da se stvari lahko zelo hitro zataknejo. Lahko za to krivimo uradnike, lahko krivimo zakonodajo, če bomo samo krivili, potem rešitev ne bomo našli. Iz prakse pa izhaja, da smo v Sloveniji v zakonodaji določena področja prenormirali in eno vprašanje ureja dva ali pa tudi več aktov, ki so medsebojno v koliziji, in potem je potrebno porabiti ogromno energije, da se ugotovi, kaj dejansko res drži, kdaj smo v skladu z zakonom. Zaradi tega so tudi uradniki marsikdaj zelo previdni, ne želijo narediti neke napake, želijo imeti nad seboj neko kritje in vse to potem pomeni, da se ta časovnica zelo razvleče in odločitve ni in ni. Na drugi strani pa investitorji oziroma kdorkoli drug to upravičeno pričakuje in tega ne dobi. Zato razumem ta zakon predvsem v smeri tega, da stvari tečejo hitreje in učinkoviteje.  Ko govorimo o seznamu investicij, že v stališču sem omenjal, da je tak seznam investicij nastal še v vladi pod vodstvom SMC, nastal je na nivoju Vlade, ne spomnim pa se, da bi v prejšnji vladi pod vodstvom gospoda Šarca nastal kakšen tak seznam, vsaj v Državnem zboru nismo bili nič povprašani, ali imamo kakšno sugestijo, verjamem, da tudi opozicija ne. Tako da ti današnji pozivi, da bi lahko tudi opozicija sodelovala pri tem, so sicer na mestu, ampak delujmo najprej z zgledom. Mislim da ima zakon bistvo svojega namena v 9. členu, ki govori predvsem o prednostni obravnavi, torej kako naj stvari tečejo in kaj narediti, če se neke stvari začnejo komplicirati oziroma se odvijajo počasneje. Tu daje zakon neko podlago tej skupini, ki bo za to skrbela, zato da stvari pomakne hitreje naprej. Ker se moramo zavedati, da imamo zlasti spričo situacije, v kateri smo se zaradi tega virusa znašli, za nekih dobrih 400 milijonov investicij, ki čakajo na realizacijo. Ene so bližje temu, da lahko gredo v realizacijo, nekatere so nekoliko dlje in mislim, da je v interesu čisto vseh, da se to premakne čim prej, ker mislim, da ni daleč trenutek, ko bomo v tem državnem zboru deležnih številni pozivov, kam vse bi lahko javne vire dali, zlasti v socialnem smislu. Če bomo te investicije imeli, bomo lažje ugodili tem zahtevam in pričakovanjem, če teh investicij ne bo, pa bo treba marsikomu reči ne in potem bo spet en kup slabe volje, kričanja, kreganja in še marsičesa drugega. Tako da dajmo gledati obe strani, ne samo tiste, ko trošimo, ampak tudi tisto, ko ustvarjamo. Ta zakon ne posega v že obstoječe postopke pridobivanja mnenj, dovoljenj, soglasij ali pa katerihkoli drugih odločitev, ampak zgolj optimizira njihov časovni potek. Vemo, da so postopki umeščanja v prostor, pridobivanja presoje vplivov na okolje oziroma celovitih presoj vplivov na okolje in gradbenih dovoljenj zelo kompleksni in dolgotrajni. Vsaka spodbuda je v tem smislu, da se po obstoječem postopku, ki se ne spreminja, sploh pa ne na podlagi tega zakona, da teče čim bolj optimalno.   Veliko smo slišali v zadnjih dneh in tednih tudi o vlogi oziroma o spremenjeni vlogi nevladnih organizacij. Lahko rečem, da iz zanesljivih virov vem, da je bilo tudi v prejšnji vladi kar nekaj pozivov in pritiskov na ministra za okolje in prostor, da nekaj naredi v zvezi z nevladnimi organizacijami, torej da poišče neko rešitev. Ne sicer dokončno rešitev tega vprašanja, ampak neko rešitev pa. Z novimi vlogami, z novo prerazporeditvijo vlog so se tudi nekatere plošče obrnile. Slišali pa smo tudi veliko okoli kanala C0. Jaz mislim, da nima smisla, da grem zdaj spet v detajle, ampak moram reči, da sem bil zelo razočaran, ker sem pričakoval zelo jasna pozicioniranja zlasti s strani strank, ki so te dni zelo glasne okoli pravic oziroma varovanja okolja, pa jih na tisti seji odbora za infrastrukturo ni bilo. Levica se je opravičila, LMŠ tedaj ni imel stališča, v stališčih, ki smo jih prebrali tukaj na plenarnem delu, pa recimo v LMŠ niste nasprotovali projektu kanala C0, torej da se pelje kanalizacija čez vodonosnik. Pričakoval sem tudi veliko več nekih nevladnih organizacij, ki so marsikdaj zelo upravičeno glasne, pa se tedaj niso oglasile oziroma niso bile prisotne. Pa jaz mislim, da ni bil razlog v tem, da je bila seja tistega odbora v petek zvečer, ampak je bil razlog nekje drugje. Bojim se, da je ta razlog v tem, da se tudi nevladne organizacije niso želele politično zameriti določenim osebam v Sloveniji, kar postavlja celoten kontekst v eno čisto drugo luč in ta luč mene skrbi, ker ne moremo imeti leve ali pa desne nevladne organizacije, ampak če imamo nevladne organizacije, ki se ukvarjajo tudi s področjem okolja, morajo imeti možnost in ne smejo biti v strahu, da če so kritične do projekta, ki sodi na en del političnega prostora, to lahko naredijo, če so kritične do projekta, ki je generiran s strani nekega drugega dela političnega prostora, pa imajo zadržke. To je dejansko zame nek znak, ki je zelo zaskrbljujoč.   In če se vrnem za konec še k amandmaju. Kot jaz amandma LMŠ razumem, je ta amandma dejansko v samem zakonu že vsebovan, ker so tako 3. razvojna os kot drugi tir, kot stanovanja tako ali drugače navedena v 4. členu, mislim, da je to druga alineja, kjer je zelo jasno, zelo taksativno navedeno, na katerih področjih vse se zajemajo projekti, ki bodo zanimivi. Seveda je pa ključen kriterij realna izvedljivost.  V osnovi s samim amandmajem nimam težav, ne vidim pa potrebe, da bi to še dodatno opredeljevali, ker je vsaj po mojem tolmačenju to že dovolj dobro zajeto v obstoječem zakonu. Hvala lepa za pozornost.
Hvala lepa za razpravo.  Kot zadnji v tem krogu ima besedo gospod Ljubo Žnidar.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!  Zelo jasno in zelo evidentno je, da je virus, da je in da bo v prihodnosti pustil zelo krepke negativne posledice v gospodarstvu in dejansko v življenju nasploh. Pred nami je interventni zakon. Že sam naslov zelo jasno in nazorno pove, da ne gre za povsem normalne razmere. Gre za razmere, ki niso normalne, in zaradi tega je zakon še kako pomemben. Kajti gospodarski krizi, ki je pred nami, se na nek način ne bomo mogli nikakor izogniti, lahko jo pa z določenimi ukrepi kar v veliki meri omilimo, in ta zakon je eden izmed njih. Kajti panoga, kot je gradbeništvo, je za reševanje gospodarstva izjemno pomembna panoga. Gradbeništvo nase veže 43 % celotnega gospodarstva, to se pravi slabo polovico. To je zelo zelo velik delež in to je lahko, če po domače rečem, takrat ko se vrti gradbeni mešalec, zelo velika rešitev za polovico gospodarstva v Republiki Sloveniji.  Tako včeraj na odboru in že tudi danes je kar nekaj očitkov, takšnih in drugačnih, da se kot obstoječa vlada lotevamo nekih rokohitrskih postopkov sprejemanja zakonov. Jaz pa mislim, da je to nujno. V tem primeru, če hočemo reševati gospodarstvo, bi se morali vsi poslanci udeležiti tečaja rokohitrstva pri sprejemanju pomoči za gospodarstva. Vsi bi se morali naučiti te veščine, če želimo pomagati gospodarstvu. Zdaj je potrebno rokohitrstvo. Zdaj pa je potrebno. Ne po tem, ko bo stvar mimo, pa ko se bo toliko in toliko delovnih mest zaprlo, toliko in toliko fabrik šlo v stečaj in tako naprej in tako naprej, zdaj je tisti čas, ko je treba dejansko gospodarstvu pomagati. Potem so bili nadaljnji očitki: »Ja, kakšne prioritete bo pa zdaj imela ta koordinacijska skupina pri naboru teh projektov?« Koordinacijska skupina ne bo delala nobenega nabora. In včeraj na odboru smo slišali, da so že neke liste ali nek seznam teh prioritetnih projektov. Veste, kaj je naloga te koordinacijske skupine? Ta se bo ukvarjala z naborom administrativnih ovir, ki peljejo te projekte v nenormalne roke. To bo naloga koordinacijske skupine – reševanje in odpravljanje težav. To je njena prioriteta. Naloga koordinacijske skupine je, da bo glavnino teh projektov, ki so že pripravljeni, spravila v normalno časovnico, da se ne bo dogajalo to, kar se v Sloveniji do zdaj ves čas dogaja – da v prostor umeščamo projekte 10 let in več, da se razni udeleženci v postopkih pritožujejo pet ali pa celo 10 let z isto stvarjo na vsak nov izdan uradni dokument in tako naprej. Skratka, gre za nedokončane pritožbe, ki so res, jaz bi temu rekel, pod vprašajem strokovnosti, primernosti in tako naprej. Potem nadalje: v normalen rok spraviti tudi pritožbe že izbranih gradbenih izvajalcev. Ne more to trajati, pritožba na pritožbo in recimo določeno investicijo odmakne za leto, dve ali več. To so nenormalne časovnice. Upravni organi si ne more dovoliti, da izdaja eno gradbeno dovoljenje eno leto. To je nenormalna časovnica. To koordinacijsko skupino čaka težko delo, neprijetno delo. Ta skupina se bo ukvarjala s problemi, ne pa tako, kot sem včeraj na odboru poslušal, ja, to je pa zdaj prioriteta, oni bodo pa izbirali prioritetne projekte. Zelo zmotno mišljenje. Ukvarjali se bodo z reševanjem problemov, da bodo ti projekti stekli hitreje.   In če se dotaknem še tega amandmaja 4. člena. Jaz bi rekel, da je ta amandma dober, ampak v tem momentu ti projekti, ki so sedaj do večje mere že zelo daleč pripeljani, lahko rečem, finančnih težav nimajo. Ni problem denar za izvedbo teh projektov. Do konca leta se bo zelo hitro pokazala situacija in takrat se bomo morali ukvarjati z rebalansom proračuna za letošnje leto in seveda tudi za naslednje leto. Takrat bo tisti pravi čas, ko bomo dejansko že videli, kakšen je uspeh in realizacija tudi te koordinacijske skupine, ali pri katerem od teh projektov še manjkajo kakšna sredstva, ali bo treba dodati oziroma novelirati njihov finančni izvedbeni plan. Takrat bo pa primeren čas. Tako da ta amandma je dober, ampak v tem času danes nam nič ne prinese, ker nimamo zdaj … Drugo bi bilo, če bi imeli nabor, ne vem, desetih novih projektov, govorim novih, pa bi za to rabili denar. Mi s tem interventnim zakonom v tem momentu, ko urgentno rešujemo projekte tako rekoč v poteku, ki tečejo, ki so že zelo daleč pripeljani – dejansko zdaj v tem momentu tu sredstva niso vprašanje. Tako da jaz verjamem, da bo to kar zelo koristen zakon, ki bo seveda gospodarstvu v zelo veliko pomoč. Urgentno in nujno in rokohitrsko ga je treba čim prej tudi udejanjiti, da bo v praksi dejansko takoj dal svoje rezultate.
Hvala lepa.   S tem smo zaključili ta krog razpravljavcev. Želi še kdo besedo? Ker vidim, da je interes, odpiram prijavo. Prosim, prijavite se. Imamo pet prijavljenih razpravljavcev.  Prvi dobi besedo gospod Jože Lenart, pripravi se gospod Franci Kepa.   Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.  Danes se nisem želel vključiti v to razpravo, ampak glede na določene razpravljavce pa se nekako moram, ker neke stare mantre nekateri pojavljajo, da je človeku že malo hudo ob taki nestrokovnosti. Infrastrukturne investicije, ključne za razvoj gospodarstva, ključne, da pritegnemo tuje investitorje, vemo, kakšne kritike gospodarstvenikov iz tujine so, zakaj se nekateri ne odločajo za Slovenijo – seveda, če se morajo štiri ure, pet ur voziti, da pridejo z enega konca Slovenije na drugega v tistih špicah – ključne za enakomeren razvoj regij, ključne, da imajo ljudje v Beli krajini, v Bovcu, na Goričkem, Koroškem, Kozjanskem vsaj približno podobne pogoje kot ljudje v Ljubljani, Kopru, Celju. 3. razvojna os. Pa vendar ja lahko v teh 15 letih ob teh številnih študijah zaupamo stroki, da se je končno odločila in našla najboljšo varianto. Tako se lahko odloča stroka, nikakor pa ne mi tu, politika. Mi moramo potem tej stroki seveda zaupati, stroka mora pa nositi tudi odgovornost po zakonodaji, ki jo mi sprejemamo. In menda bomo ja sprejeli te odločitve na podlagi strokovnih predlogov, namesto političnih. Prejšnja ministrica je zelo jasno povedala, da je trasa od Arje vasi do Velenja celo dražja od trase Šentrupert–Velenje, ne pa da danes tukaj poslušamo še neke stare mantre, ki jih je nekdo podtaknil v javnosti, v medijih, take nebuloze, da že vsak otrok zna izračunati, kakšni so lahko stroški oziroma investicije vrednostno na določenih trasah.   In če kolega Cigler laično misli, da bi lahko skozi Hudo luknjo širil cesto ob tekočem prometu, potem pač, kolega Cigler, nimaš pojma, kaj so investicije, in verjetno še nobene študije nisi prijel v roke ali pa je predelal pa primerjal. Oprosti, kolega, ampak res ne morem drugače reči o teh nebulozah, ki jih danes slišim ponovno od tebe. Pa če bi širitev ceste skozi Hudo luknjo optimistično potekala dve leti, bi se moral tovorni promet proti jugu v tem času odvijati prek Maribora ali celo Celovca, ni druge variante za tovorni promet, osebni promet pa prek Graške Gore, Slemena ali Vitanja. Ali se je že kdo vozil po teh poteh? Življenje Korošcev bi se v takšnih razmerah podražilo za 50 %, izguba časa pa bi bila celo 100-procentna. Ali to želite Koroški s takimi neumnimi izjavami tukaj, ki jih ponavljate leta in leta? Kolega Cigler, res se zamislite nad tem, kar ste danes ponovno tu govorili. Naredimo ceste, železnice, da zagotovimo gospodarstvu konkurenčnost, da privabimo investicije. Tako bomo dvigovali BDP, dodano vrednost plače in prek davkov in prispevkov polnili državno blagajno, zdravstveno, pokojninsko in občinske blagajne. Tako se to dela. Na pravem koncu je treba začeti, da se potem krog obrača. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Naslednji je na vrsti gospod Franci Kepa, pripravi se gospod Rudi Medved.   Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča. Vse prav lepo pozdravljam!  Podpiram vse napore Vlade za pospešitev zagona gospodarstva zaradi virusa covid-19, kakor je predstavljeno v tem interventnem zakonu, ki je začasen oziroma kratkočasen. Prav je, da se pospeši prednostne projekte, ki bodo potegnili voz naprej, da se prek projektne skupine skrajšajo postopki in zaženejo projekti. Nesprejemljivo je, da se tako dolgo časa čaka na neko presojo okolja za nek projekt ali v infrastrukturi ali kje drugje. Primer, evo, na Mirni na Dolenjskem, neka obvoznica, nekaj let se čaka, da se dobi neko presojo za to obvoznico, ki je je nekaj 100 metrov, in je treba presojo narediti vse do Sevnice, ki je 30 kilometrov stran. Po zakonu je tako, je pa vprašanje, ali je res to potrebno. Primer vetrnih elektrarn. V Sloveniji imamo samo dve, tri vetrne elektrarne zaradi različnih vzrokov zavračanja. Posamična vetrnica ima danes nazivne moči od tri, štiri do pet megavatov, kaj to pomeni tudi v primerjavi s hidroelektrarnami, se da izračunati. Zakaj drugim državam to uspeva, nam pa ne? Nevladniki, nekateri nevladniki, ki zavračajo gradnjo teh energijskih objektov, pa služijo. Iz podatka za nevladno organizacijo, ki je na Volovji rebri zavračala gradnjo teh energijskih naprav, se vidi, da je zaslužila v 10 letih milijon pa pol evrov. Vprašanje je, ali je bila res skrb za ptičke prvotna zadeva. Skrb za naravo je verjetno pretirana pri projektih za pridobivanje energije, kjer imamo ta izkoristek zelo slab. Velika pozornost pri hidroelektrarnah, nobene pozornosti pa ni bilo pri gradnji kanalizacijskega omrežja prek vodonosnika v Ljubljani. Nikjer ni bilo strank, ki bi se borile za ustavitev teh projektov, sedaj pa se oglašajo.  Prav je, da se podpre ta zakon. S tem se bo razvoj družbenega proizvoda v Sloveniji dvignil v odstotkih, ne samo v desetinkah. Jaz bom podprl ta predlog. Hvala.
Podredsednica Tina Heferle
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Rudi Medved, pripravi se gospod Željko Cigler.  Izvolite.
Hvala lepa.  Vidite, čar parlamentarne demokracije je ravno v tem, da vladajoča koalicija ta zakon vidi kot izjemno dober in čestita snovalcem tega zakona, mi pa ga vidimo popolnoma drugače. Mi pa smo rekli, da je prazen, v bistvu prazen tako, da je v sredi votlo, okoli pa nič ni. In tudi utemeljujemo, zakaj tako. Ko pravi kolega Žnidar, in tudi prej kolega Horvat je menil enako, da je ta amandma dober, ampak je od opozicije, je od opozicije – veste, zakaj smo napisali ta amandma? Kolega Horvat je rekel, ja, v redu je to zapisano notri, moralo bi biti še kaj. In pravzaprav je res, moralo bi biti še kaj. Jaz bi verjel, da bomo te projekte – nabora sicer ne poznamo – v resnici zagnali in izpeljali, če bi bili uzakonjeni. Pa vam bom povedal izkušnjo, 12-letno ali pa še več. Ko smo začeli razpravo o hidroelektrarnah na srednji Savi, sem bil ves čas v teh delovnih skupinah. Te delovne skupine so funkcionirale tako, da je bilo vsakokrat, ko smo se sestali, približno tako, kot da se sestajamo prvič, in tako tam nekih 12 let. Mi, lokalne skupnosti, ki smo bili pristaši tega, da se te hidroelektrarne v resnici začnejo graditi, smo ves čas trdili, da brez zakona – tako kot je bilo to v primeru spodnje Save – hidroelektrarn na srednji Savi nikoli ne bo. Ampak ministri so se menjali in vsakokrat znova so nam rekli, ne, ne, to je prezamudno, to predolgo traja, mi pa moramo čim prej začeti graditi. No in zakona nismo nikoli sprejeli, zmetanih je bilo že veliko milijonov, pa seveda hidroelektrarn še nikjer, niti zasajena še ni bila nobena lopata. Tudi gospod Hršak je v prejšnjem mandatu vložil zakon o graditvi hidroelektrarn na srednji Savi, pa ga Državni zbor ni sprejel, čeprav so nas polna usta, da je treba velike infrastrukturne projekte zaganjati, ker imajo takšne in takšne multiplikativne učinke. Zato se jaz bojim, da je še premalo, če bi zapisali samo ta dva oziroma tri projekte, ki smo jih mi omenili, ampak nabor projektov, ko bi bil uzakonjen, bi bil pa tista palica, ki bi potem vsakokratno vlado priganjala k temu, da se ti projekti uresničujejo.  Sicer ne vem, katera investicija trenutno tako zelo stoji, da je Vlada ne bi mogla zagnati brez tega zakona, in tudi kateri projekti so propadli zaradi nevladnih organizacij. Če pa neka nevladna organizacija neko stvar nese na sodišče in tam dobi, sem pa tako ali tako logiko ministra za okolje slišal te dni: »Ja, če so pa nevladniki to nesli na sodišče.« Ampak sodišče je ugotovilo, da je šlo za protizakonitost, in zdaj je pa tisti, ki je to protizakonitost ugotovil in dokazal na sodišču, kriv. V tem je štos. Pa še nekaj. Saj bi lahko poslušal o starih ploščah, samo naj mi o obračanju plošče ne govori gospod Perič iz Stranke modernega centra. To je pa res, kot bi poslušal staro ploščo, tiso staro ploščo, ki jo poslušamo že ves čas: »Vsega je kriv Marjan Šarec.« Tako da o preobračanju plošč bi pa jaz resnično bil zelo zelo previden, gospod Perič, ko bi ga omenjal.
Hvala lepa.  Repliko ima gospod Perič.  Izvolite.
Hvala lepa.  Kolega Medved, jaz nisem govoril na pamet in ne govorim na pamet in sem to večkrat tu notri tudi argumentiral. Imamo več nekih situacij, ko smo v SMC tudi v prejšnji vladi imeli identično stališče, tudi o resoluciji o razglasitvi podnebne krize in podobno, in smo nizali ista stališča, kot jih nizamo danes. Takrat je bilo vse v redu, danes nam pa vrsto stvari očitate. Ravno tako sem dejal, in tisto, na kar ste se referirali, je to, da je bil pogled v prejšnji vladi glede tega, kako moramo urejati razmere v odnosu do nevladnih organizacij, nekoliko drugačen od tistega, kar poslušam zadnje dni in tedne. Lahko mi verjamete, lahko mi ne verjamete, lahko pa se – saj ste bili v vladi – tudi pogovorite s kom iz vaše stranke pa boste hitro ugotovili, kakšno je realno stanje. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Replike na repliko ni, tako da nadaljujemo z razpravo.  Gospod Željko Cigler ima besedo, kot zadnji v tem krogu pa se pripravi Vojko Starović.  Izvolite.
Hvala lepa, gospa predsedujoča. Spoštovana gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi!  Poanta današnje in včerajšnje razprave na odboru za infrastrukturo, danes pa v Državnem zboru in poanta mnogih prispevkov v javnosti, ki strokovno javnost dajejo skozi medije, je, da se danes pod oznako nujno, ker je treba odpraviti administrativne ovire, vnaprej postavljajo oziroma želijo zopet aktivirati mnoge od investicij, ki so sicer potrebne – 3. razvojna os je potrebna – vendar na tak način, da so s stališča varovanja okolja, prostora, javnega denarja, ki ga državljanke, državljani vsak mesec, vsak dan s prispevki, z davki, z dohodnino dajejo, neustrezne. Situacija korone, in korona nima s tem nič zraven, se izkorišča za vsiljevanje določenih stvari, ki so … / znak konec razprave/ Je že konec? … praktično nesprejemljive. Danes mi ne lobiramo za nobenega. Mi tukaj govorimo v imenu tistih in v interesu tistih, ki so nas izvolili … / izklop mikrofona/
Zdaj pa je konec, kolega Cigler, hvala lepa.  Kot zadnji v tem krogu imate besedo gospod Vojko Starović, izvolite.
Hvala za besedo.  Meni je zopet, moram povedati kot malo starosti tule, težko poslušati nekatere debate. V gospodarstvu, pa sem bil pri velikih investicijah, prva elektronska centrala v Jugoslaviji, prvo malo letališče v Jugoslaviji prve obnove hotelov, prvi petzvezdični hotel in tako naprej in to je bilo treba delati, edini nauk vsega tega: če zadevo dobro pripraviš, investiraš dobro, potem rabiš hitrost. Kakorkoli se je kaj vleklo, je to dražilo in onemogočalo in preprečevalo. Poglejte, ko smo dobili svojo državo Slovenijo, je bila takrat veliko hujša kriza kakor ta ali pa tista tretja. Mi smo ostali – gospodarsko govorim, finančno, pustimo zdaj ostale zadeve, ker govorimo zdaj o investicijah – mi smo padli, firme so ostale brez trgov. Firme – prej teh firm nismo pustili finančnim špekulantom, raznim družbam za upravljanje in tako naprej, ko je bilo grozovito, ker jih je uničilo ogromno – smo se znašle, smo rešili. Jaz sem prevzel hotele Metropol, ko nismo imeli niti enega gosta, takoj po vojni. Pa nas je bilo 361 zaposlenih pa smo brez neke pomoči preživeli in šli naprej. To moram povedati tako, bili smo odločni, smo delali in potem smo zagnali cestni program. Več kot pol investicij, vse, v kar je Slovenija investirala, je bilo v gradbeništvo in to je poudarilo, to je povleklo še druge dejavnosti. Mi smo ceste gradili, mi se niti ne zavedamo, da nas je takrat reševalo in smo imeli lepo gospodarsko rast, dokler nismo postali preveč pametni pa smo začeli investirati v nekaj, kar ne nosi neposredne zadeve in ne pospešuje gospodarstva.  Jaz pozdravljam ta zakon, moram povedati, da pospešimo zadeve, da se začnejo dogajati. Samo bodimo pri tem previdni. Se strinjam tudi z opozorili, ker naravo je treba čuvati. Če mi našega okolja, narave ne bomo čuvali in pazili, smo tudi nastradali. Samo namesto – v nekem času, ko smo nehali s cestnim programom, ko je bilo toliko povedati – da bi se takrat lotili železniškega programa, čeprav so bili nastavki, načrti, se ga nismo. Posledica je bila, gradbene firme so nam začele propadati in zgubljali smo zadeve. Propadale so tudi zaradi drugih zadev. Ampak ne gre. Ne gre. Nekaj stvari moramo delati. Če gremo v zeleni plan, kar imajo kolegi, kot so ponovno poudarjali, iz SD – ja pa če ne smemo niti ekološke zelene zadeve, vetrnic postavljati zaradi kobajagi nekih ptičev. Jaz vam povem neko izkušnjo. K meni so z zavoda – kaj je bil? – za kulturno in naravno dediščino prišli, po vseh krajevnih skupnostih sem moral braniti zadevo, da lahko kosim varovalne pase ob stezi, zato ker je tam rasla ena divja hijacinta. In s tem so prišli, s celo študijo programov na vse te krajevne skupnosti ti biologi, diplomirani, tisti, tretji, četrti, zraven, in so razlagali, kako je tam edino rastišče divje hijacinte v Piranu. In zaradi tega ne smemo kositi varovalnih pasov, ki jih moraš kositi. Po mednarodnih predpisih je lahko trava visoka največ 15 centimetrov. In potem sem na vseh teh skupih povedal in je bilo vprašanje: »Ali raste v Izoli divja hijacinta?« »Da.« »Pa veste, od kod smo mi pripeljali to zemljo?« Tišina od njih. Mi smo jo pripeljali iz Izole, ko so delali obvoznico. Veste, smijurije, zaradi tega so mi hoteli ustaviti delovanje zadev. Dajmo reči, bodimo resni, ne more se zbrati pet ljudi in reči, to ne velja, in imeti postopke. Ker jaz sem tudi zdaj, ko smo obravnavali ta tretji paket, ki ga bomo imeli kasneje, celonočne seje – pa to ni res. Pa prazno govorjenje in vrtenje neke teme, stalno okrog iste, in ene in iste z drugimi besedami. Jaz nisem na strani vas, ne me gledati. Nismo v vladi, ne podpiram, ampak ta ukrep je pameten. Če bi mi takrat začeli graditi železnice, da povem za nazaj napake, bi firme preživele, znanje bi preživelo. SCT pa Primorje so gradili po svetu, recimo SCT so gradili največje letališče v Iraku. Toliko znanja smo imeli. Tudi Smelt, tudi Rade Končar je imel zadeve, ko so imeli po 8 tisoč zaposlenih inženirjev. To je bilo znanje in se je delalo. Mi smo to ustavili. Saj železnice, kar jih imamo, imamo od prejšnje Slovenije, kar so delali naši očetje, mame, stari očetje in to. Mi smo to vse podedovali, bolnice, vse. Mi pa zdaj hočemo ne preprečevati, nič se ne zgodi. Če hočemo zagnati zeleno energijo, če hočemo imeti hidrocentrale, moramo zadeve kreniti ali na tak ali drugačen način. Ne more nas ustaviti skupina petih občanov, tako kot so mene hoteli tisti biologi, in tako naprej. Sem uspel, jaz sem dokazal po vseh krajevnih skupnosti in je šel skozi naš plan. Ampak, glejte – ne more. Ko smo neko investicijo izbirali – prav je, da to tudi povem, da boste malo razumeli, kako je – jaz sem izbral, sem rekel, ta pa ta pa ta firma imajo reference, te lahko gradijo. Te lahko gradijo in smo potem zbrali ponudbe, smo se usedli, smo komisijo formirali, notri finančnik, on, tretji, četrti, da smo izbrali, kateri so, in smo se šli recimo s tremi pogajat, potem smo se pa z enim izpogajali. To je bilo hitro in cenejše. Jaz sem takrat dobil ponudbe, ki so se razlikovale, kaj jaz vem – za obnovo hotela Lucija je bila najcenejša ponudba milijon 300, takrat smo delali v markah, najdražja pa 2 milijona 600, duplo. Malo je neresno. In spustimo … Tako kot ste maske nabavljali, zdaj se malo opravičujem, zraven ste spustili ljudi, ki nimajo pojma. Aktivisti, ti so klicali, oni, tretji pa četrti – to je smijurija. Če bi si jaz privoščil tako nabavo v hotelu, bi propadli. Razumete? Ne moremo delati amatersko, delajmo dobro, zberimo strokovnjake, delajmo ekipe. Mi imamo DRI, imamo neko direkcijo in potem naredimo še – zdaj malo k Periču nese – posebno družbo za izgradnjo železnice. Damo nekaj ljudi noter, brez inženirjev, brez znanja, brez tradicije, brez vsega – ne moremo tako delati. Tu smo pa vsi pametni in razlagamo cele noči, na nočnih sejah meni razlaga nekdo o makroekonomiji pa mikroekonomiji. Pa ne moreš … Dajmo to vzeti tako in naj ta vlada – kakršnakoli je, jaz je ne podpiram, bom rekel tako, raje bi imel drugo, ampak ne glede na vse skupaj je to slovenska vlada in moramo neke ukrepe sprejemati in bodimo tukaj malce državotvorni, kot je rekel tudi moj kolega Jelinčič. Okej. Hvala.
Hvala lepa.   S tem smo zaključili ta krog razprave. Želi še kdo razpravljati? (Da.) Ker je interes, odpiram prijavo.   Kolega, samo enkrat pritisnite za razpravo, če ne vas ne bo zaznalo. Sistem vas ni zaznal.   Najprej dobi besedo gospod Samo Bevk, nato pa še kolega.   Izvolite.
Hvala za besedo, gospa podpredsednica.   Ker je lažje govoriti brez maske, bom masko dal dol. Drugače jo sicer še uporabljam, kajti epidemija formalno še ni končana. Baje s 1. junijem, bomo videli, kako se bo odvijala v realnosti. Mislim, da bo ta zakon pomagal k novemu investicijskemu zagonu po tej najprej zdravstveni, potem pa tudi gospodarski in socialni krizi. Ta zakon pravi, da določa kriterije za določitev pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji nalezljive bolezni koronavirus. Tukaj so potem v enem izmed členov določeni tudi kriteriji za določitev teh pomembnih nacionalnih investicij, jaz bi pa spomnil na en nabor projektov, ki so bili prav tako v času druge Janševe oziroma prve Janševe vlade vključeni v tako imenovano Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. To je bil vladni dokument. Tega dokumenta Državni zbor ni sprejemal in tega dokumenta, kolikor vem, doslej nobena vlada še ni preklicala. V tem dokumentu je bilo 34 ključnih razvojno-investicijskih projektov države Republike Slovenije. Ta resolucija o nacionalnih razvojnih projektih naj bi trajala do leta 2023, se pravi, to obdobje še ni zaključeno. To resolucijo smo takrat celo obravnavali v okviru partnerstva za razvoj, saj je takratni predsednik Vlade predstavil te projekte na tako imenovanem posvetovalnem organu partnerstva za razvoj, in tudi nekaj opozicijskih predlogov je bilo takrat upoštevanih, tako da je Vlada potem nekatere projekte dopolnila. Zato jaz mislim, da bi bilo dobro nekatere projekte iz te resolucije vključiti v ta program za zagon slovenskega gospodarstva po tej krizi. Morali bi pogledati, kateri projekti so bili že realizirani, kateri projekti pa še ne, in jih potem vključiti v ta program za zagon slovenskega gospodarstva.   Omenil bi samo dva projekta, enega zelo posrečenega in enega manj posrečenega iz nabora teh 34 projektov. Eden je bil Nordijski center Planica, ki je bil zelo uspešno zaključen, in en malo manj uspešno zaključen projekt, to pa je bil Teš 6. Bi pa posebej apeliral, kajti eden izmed teh 34 projektov so bile tudi investicije na državni cestni mreži na prioritetnih razvojnih oseh. Predlagam, da bi za zagon gospodarstva v nabor teh projektov vključili tudi te investicije na prioritetnih razvojnih oseh. Tu pa mislim ne samo na 3. razvojno os, o kateri vsi govorijo ali pa govorimo, temveč tudi na razvojno os 3A, to je na cestno povezavo od Ljubljane do Kočevja in do tega predela Slovenije, in tako imenovano 4. razvojno os, ki gre iz Posočja, od Bovca do Želina, kjer se razcepi na cerkljansko-gorenjski del 4. razvojne osi, gre prek Cerknega in Poljanske doline do avtocestnega križa do Jeprce in potem na idrijsko-logaški krak 4. razvojne osi, ki se prek Idrije vključuje na avtocesto v Logatcu. Mislim, da bi bilo dobro, da bi vladne službe ponovno pregledale to resolucijo in videle, katere projekte iz tega nabora izpred 13 let bi bilo smiselno vključiti tudi v ta projekt za zagon slovenskega gospodarstva po epidemiji. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Sedaj dobi besedo še gospod Andrej Černigoj.   Izvolite. Očitno vam mikrofon ne dela. Samo trenutek, bomo uredili.
Hvala, podpredsednica, za besedo. Spoštovani kolegi in kolegice!   Se opravičujem, malo smo imeli tehničnih težav, ampak smo jih uspešno rešili. Jaz bi tukaj rad povedal celotni javnosti, da podpiram vse napore Vlade za zagon gospodarstva po epidemiji. Na tem mestu bi se predvsem rad zahvalil gospodarstvu, ki je bilo v teh krznih časih zelo solidarno z nami in je ob pomanjkanju opreme ogromno podjetij tudi doniralo prepotrebne … / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Zdaj vam je pa časa zmanjkalo, ne da mikrofon ne dela. Izklopi se ob poteku časa. / oglašanje iz dvorane/ Zmanjkalo mu je pa cirka tri sekunde. Poslanska skupina je imela že tako malo časa.  Sprašujem, ali želi še kdo razpravljati. Samo gospod Rajh.  Izvolite.
V Poslanski skupin SAB se zelo zavedamo pomena vlaganja v infrastrukturo. Vemo, da je infrastruktura tista, ki utrjuje geostrateški položaj naše države, utrjuje strateške prednosti našega gospodarstva in nenazadnje tudi zagotavlja blaginjo in delovna mesta našim državljanom. Sam sem gradbeni inženir in vemo, da ima gradbeništvo multiplikativne učinke, poleg industrije gradbeništva so s tem neposredno povezani tudi elektroindustrija, strojna industrija in številni podizvajalci. Vsi se zavedamo, da je infrastruktura tista, ki prav v času kriz – in pred Slovenijo je en padec, Slovenija pričakuje en padec bruto domačega proizvoda – gradbeništvo je tista panoga, ki vključuje in omogoča številnim delavcem, državljanom, da bodo ob zagonu teh investicij, lahko tudi aktivno delovali.  Jaz sam zelo pozdravljam tudi prenos te evropske direktive, ki dejansko omejuje dampinške cene, ki zagotavlja, da v Sloveniji ne morejo podjetja in firme delati po dampinških cenah, v slovenski pravni red. Jaz sem prepričan, da bomo tudi s temi ukrepi, z zagonom infrastrukture lahko zagotovili, da bodo naši delavci imeli delo. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Če ni več razpravljavcev, zaključujem razpravo in prekinjam to točko dnevnega reda. O amandmajih bomo odločali danes v okviru glasovanj.    Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19.   Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada, zato za dopolnilno obrazložitev dajem besedo gospodu ministru.  Gospod Janez Cigler Kralj, izvolite, imate besedo.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dober dan!  Dovolite mi, da s to dodatno obrazložitvijo današnjega zakona, Predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, malo podrobneje predstavim gradivo, ki ga imamo v obravnavi. Vlada Republike Slovenije je s prvim in drugim protikoronapaketom oziroma z ukrepi, ki so bili sprejeti v teh dveh paketih zakonodaje, pomagala ali pokrila milijon 300 tisoč ljudi. Milijon 300 tisoč ljudi. Krepko čez polovico državljanov in državljank Republike Slovenije. Logično nadaljevanje teh dveh prvih paketov zakonodaje je tretji protikoronapaket, ki ga danes obravnavamo. In sicer je ta tretji protikoronapaket pravzaprav napovedovana in predlagana izhodna strategija Republike Slovenije za omilitev, dejansko lahko rečem za preprečitev hujših posledic epidemije in kot pomoč gospodarstvu k ponovnemu, čim hitrejšemu polnemu zagonu. Vlada Republike Slovenije je 19. maja sprejela Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 oziroma to gradivo, ki ga zdaj obravnavamo. Po intenzivnem medresorskem usklajevanju ter ob posvetovanju s socialnimi partnerji, kar je zelo pomembno, smo pripravili vsebinsko nadgradnjo tako imenovanega prvega in drugega protikoronapaketa. Vsi akterji, ki so bili vključeni v pripravo tretjega paketa, so delovali konstruktivno in v duhu čim bolj uspešnega izhoda iz krize zaradi epidemije koronavirusa. Iskreno se zahvaljujem prav vsem, prav vsem za vse prispevke, predloge in ideje. Dejansko bo ta tretji protikoronapaket s to nadgradnjo ukrepov pokril oziroma pomagal vsem državljanom Republike Slovenije. Vsem državljanom.   Odbor Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je predlog obravnaval na 39. nujni seji 26. maja in na prvem nadaljevanju 27. maja, ta teden. Vsem nam je še v spominu, da sta to bili pravzaprav maratonski seji, ki sta zahtevali nekaj več psihofizičnega in sicer strokovnega napora, pa vendar, kot sem sam že dejal, ni zaman, kajti z vsakim sprejetim členom smo bili bližje temu, da se zakon sprejme in da pomoč pride do gospodarstva in do prebivalcev, ki to pomoč čakajo. Številni so že izrazili pričakovanje in željo, da se lahko čim prej pripravijo na koriščenje teh ukrepov. Tudi tu, mislim na sejo odbora, sem hvaležen vsem poslancem, ki ste sodelovali na seji in pomagali s konstruktivnimi predlogi in pomagali do sem, da imamo predlog zakona v takšni obliki danes na mizi. Kot popotnico temu zakonu naj spomnim na besede nekdanjega britanskega premiera Winstona Churchilla, ki je dejal: »Uspeh ni nikoli dokončen.« V tem duhu smo torej pripravljali ta zakon ter se ob tem naslonili na dragocene izkušnje iz prvih dveh paketov. Cilj protikroronapaketa ena in protikoronapaketa dva je bil pravočasno in v čim večji meri odgovoriti na izzive na trgu dela, na eni strani ohraniti čim več delovnih mest ter na drugi strani pomagati ranljivim skupinam prebivalstva.   Če se dotaknem trga dela, danes lahko že z gotovostjo trdimo in iz podatkov, ki jih bom navedel, vidimo, da bi bila brez sprejetih ukrepov slika na trgu dela bistveno slabša. Bistveno slabša. Z dosedanjimi ukrepi, ki smo jih pripravili na Vladi, smo uspeli, lahko rečem, bistveno ublažiti in upočasniti rast števila brezposelnih, ki je večja, ki je velika, ki nas je vseskozi skrbela in jo pozorno spremljamo, ampak z ukrepi čakanja na delo in ostalimi ukrepi za spodbudo delodajalcem in trgu dela smo uspeli to sliko bistveno bistveno izboljšati oziroma omiliti težke posledice krize. Po aktualnih podatkih Zavoda za zaposlovanje so delodajalci v obdobju od 1. aprila do danes oddali skoraj 50 tisoč vlog in uveljavljali povračilo nadomestila plače za približno 270 tisoč delovnih mest za okoli 200 tisoč zaposlenih. Če upoštevamo, da je v Sloveniji pri pravnih in fizičnih osebah zaposlenih nekaj preko 800 tisoč oseb, lahko rečemo, da smo z ukrepom čakanja na delo do sedaj pomagali četrtini vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. To ni malo, to je velika številka in to je na nek način dokaz, da so bili v prvem in drugem protikoronapaketu predlagani ukrepi pravočasni, temeljiti in masovni in da se jih je gospodarstvo tudi poslužilo. Brez teh ukrepov bi se število brezposelnih povečevalo masivno in hitro.   Če se sedaj dotaknem še druge ciljne skupine prvega in drugega protikoronapaketa, to so prebivalci, ranljive skupine, lahko naštejem samo nekaj podatkov, koliko teh ljudi je dobilo pomoč v različnih oblikah. 300 tisoč upokojencev, ki imajo pokojnine, nižje od 700 evrov, 200 tisoč otrok iz družin, kjer imajo enega ali dva otroka, 30 tisoč velikih družin, tiste s tremi otroki so prejele 100 evrov dodatka, tiste s štirimi ali več pa 200 evrov. Številnim osebam, to je okoli 50 tisoč prejemnikom solidarnostnega dodatka za prejemnike denarne socialne pomoči, je bil le-ta tudi izplačan. Mesečni temeljni dohodek v višini 350 oziroma 700 evrov, odvisno od statusa, je prejelo preko 30 tisoč samozaposlenih kmetov, družbenikov in verskih uslužbencev in se jim je na tak način bistveno pomagalo prebroditi to krizo.   Da zaključim uvodni govor, ki je bil nujen, kajti kot sem dejal, tretji protikoronapaket izhaja iz prvega in drugega in se naslanja na izkušnje, ki smo jih pri prvem in drugem dobili, se sedaj v tej predstavitvi premikam na zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, tako imenovani tretji protikoronapaket. Ta predlog zakona je korak naprej. Z njim še vedno zasledujemo dva ključna cilja, in sicer ohranitev delovnih mest, torej podpora gospodarstvu, in pomoč podjetjem, ki jim upada poslovanje. Eno brez drugega ne gre, zato vse do sedaj predlagane rešitve sledijo izpolnitvi potreb na obeh področjih. Ključni ukrepi tega zakona so trije. In sicer, prvi in najbolj izpostavljen je ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa za obdobje od 1. junija do konca leta, do 31. decembra 2020. Drugi predlagani ključni ukrep je že znan oziroma podoben ukrep, kot je že poznano, subvencioniranje oziroma povračilo, delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Morda naj omenim, da če bo sprejet, in verjamem, da bo sprejet, amandma k 26. členu, boste ta ukrep omogočili vsem delodajalcem v Republiki Sloveniji za mesec junij, torej vsem delodajalcem v Republiki Sloveniji za mesec junij. Vlada je tu prisluhnila številnim pozivom, predlogom gospodarstva in smo naklonjeni temu, da se ukrep čakanja na delo ponudi vsem delodajalcem za mesec junij, saj bomo s tem rešili številne stiske, zagate tistim panogam, ki se še ne morejo v polnosti oziroma niti delno zagnati. Prvotno je bil ta ukrep mišljen za turizem in gostinstvo, sedaj pa bo, če boste seveda predlagani amandma koalicijskih poslanskih skupin k 26. členu sprejeli, in verjamem, da ga boste, na voljo vsem podjetjem. Tretji, morda medijsko najbolj izpostavljen ukrep pa je vrednostni bon za koriščenje storitve nočitve, nočitve z zajtrkom pri slovenskih turističnih ponudnikih.   V nadaljevanju, če dovolite, bom na kratko povzel nekaj rešitev teh glavnih treh ukrepov in predstavil še nekatere v predlogu zakona vsebovane rešitve. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju, preprosteje rečeno ukrep plačila čakanja na delo, za vse delodajalce se bo v podobni obliki, kot se je iz protikoronapaketa ena in protikoronapaketa dva, sedaj uporabljal v mesecu juniju. Pravico do delnega povračila nadomestila plače bo lahko uveljavljal vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki svojim zaposlenim ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije. Ukrep bo, če bodo sprejeti ustrezni amandmaji, veljal za vse delodajalce razen za naštete izjeme in ne več le za delodajalce na področju dejavnosti gostinstva in turizma. Ostajajo še nekateri vstopni pogoji za koriščenje tega ukrepa, in sicer so do tega ukrepa upravičeni delodajalci, katerih prihodki so upadli za 10 % v primerjavi z letom 2019. Do tega ukrepa bodo upravičene tudi humanitarne in invalidske organizacije. Pri tem ukrepu je morda pomembno omeniti, da morajo delodajalci zaposlene napotiti na čakanje do 30. junija tega leta, potem pa ta ukrep ne bo več na voljo. Delavec se lahko v času, ko je na čakanju doma, vrne na delo do sedem dni na mesec. Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.  Sedaj pa k drugemu ukrepu. Sam menim in ministrstvo in Vlada menita, da je ta ključen za obdobje po koronaepidemiji. Iz izkušenj nekaterih evropskih držav, tudi Avstrije in Nemčije, ki sta nam zelo blizu, lahko vidimo, da je to uspešen ukrep, da je to ukrep, ki ga gospodarstvo sedaj ob postopnem, počasnejšem zagonu potrebuje in ki se ga tudi bodo posluževali. Ta ukrep subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa smo predlagali z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in za preprečitev odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov. Ta ukrep ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom tistih delavcev, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Ključni poudarki tega ukrepa so, da bo lahko delodajalec delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov odredil delo s skrajšanim delovnim časom od 20 do 35 ur na teden, v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje. Delodajalec bo s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje lahko uveljavljal delno povračilo izplačanega nadomestila plače, tako imenovano subvencijo za obdobje delnega čakanja, in sicer v deležu od 20 do 5 ur tedensko. Po domače povedano to pomeni, da če bo delodajalec zaposlenemu odredil polovični delovni čas, torej skrajšani delovni čas v seštevku 20 ur tedensko, bo delavec polovični delovni čas, 20 ur, delal, za drugo polovico, 20 ur, pa bo prejel 80-odstotno nadomestilo plače, to nadomestilo plače pa bo v 80 % subvencionirano s strani države. Pravico do subvencije za skrajšani delovni čas, za subvencijo skrajšanega delovnega časa bo imel delodajalec, ki po svoji oceni najmanj 10 % zaposlenih ne more zagotavljati najmanj 90 % dela in ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Pomembno je, da delavec v tem času ohranja vse pravice iz delovnega razmerja. Glede na to, da je glavni namen ukrepov v ohranitvi delovnih mest, delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne bo smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnem časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga. Sredstva za ta ukrep bodo zagotovljena za vse, ki bodo izpolnjevali pogoje za koriščenje ukrepa in ki bodo do tega ukrepa upravičeni. Ker gotovo spremljate dogajanje tudi na ravni Evropske unije, vidite, da so se že vzpostavili oziroma se še vzpostavljajo mehanizmi za pomoč državam članicam, predvsem gre za sklade, eden od njih je SURE, pa tudi nekateri drugi se vzpostavljajo, iz katerih bo tudi Republika Slovenija lahko črpala sredstva, ugodne kredite za financiranje teh ukrepov. Ni odveč omeniti, da glede na projekcije pričakujemo oziroma računamo na to, da bi ta tretji protikoronapaket s tem nosilnim ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa lahko zahteval nekje med pol milijarde do milijardo sredstev. Vlada bo ta sredstva zagotovila, tako da bo ukrep lahko res učinkovito odgovoril na potrebe gospodarstva in seveda odgovoril na potrebo zaščite in ohranitve številnih delovnih mest.   Tretji ukrep, ki sem ga že nedolgo nazaj omenil, je bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju turizma, vrednostni bon. Turizem je v Sloveniji izjemno pomembna panoga, saj predstavlja kar 10 % bruto domačega proizvoda. V gostinstvu in turizmu, ki sta delovno intenzivni panogi, je zaposlenih preko 58 tisoč oseb, kar je 6,5 % delovno aktivnega prebivalstva. Množično zapiranje gostinskih in nastanitvenih obratov, prekinitev večine mednarodnih letov, prepovedi potovanj so imeli katastrofalni, lahko rečemo, domino učinek, ki je prizadel ogromno število ponudnikov v turizmu in gostinstvu. Podjetja v turistični in gostinski dejavnosti so vezana na tuje goste in teh zagotovo v velikem številu še nekaj časa ne bo. Turizem kot gospodarska panoga bo potreboval po naši oceni veliko časa za okrevanje, zato je ukrep spodbude domače potrošnje zelo pomemben, saj je hiter in učinkovit. Danes lahko že rečem tudi v imenu Vlade, da imamo informacije, da še nekatere druge evropske države razmišljajo o podobnih ukrepih. Ukrep bo imel zelo multiplikativen učinek, saj bo vsak, ki bo bon koristil, in verjamemo, da bo to veliko ljudi, ob tem gotovo potrošil še denar za druge pridružene storitve in ocenjujemo, da bo s tem turizem dobil prepotrebno pomoč države za nov začetek. Ukrep je gospodarske narave, to je gospodarski ukrep, in sicer gre za pomoč Vlade panogi turizma. Ob tem pa bodo njegovi prejemniki, torej prejemniki tega vrednostnega bona, vsi prebivalci Republike Slovenije, vsi državljani, vse državljanke in državljani. In sicer, polnoletni bodo prejeli vrednostni bon v višini 200 evrov, mlajši od 18 let pa 50 evrov. Bone bodo lahko državljani unovčili do konca letošnjega leta.  Po predstavitvi teh treh nosilnih ukrepov tretjega protikoronapaketa oziroma izhodne strategije za zagon slovenskega gospodarstva morda na kratko naštejem še nekaj drugih ukrepov, ki so vsebovani v predlogu in ki smo jih v veliki meri tudi že na pristojnem matičnem odboru dodobra pregledali, se o njih pogovorili in ste jih potem sprejeli. S tretjim protikoronapaketom se bodo zagotovili hitri in ugodni likvidnostni krediti Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalno razvojnega sklada. Sredstva so že zagotovljena v proračunu, in sicer 10 milijonov evrov za Slovenski podjetniški sklad in slabih 14,5 milijona evrov za Slovenski regionalno razvojni sklad. To bo omogočilo približno za 40 milijonov evrov ugodnih likvidnostnih kreditov za podjetja. To bodo majhni krediti za mala podjetja in na tak način ocenjujemo, da bomo lahko podprli okoli 900 podjetij. Nekaj ukrepov se nanaša na socialnovarstvene storitve, in sicer bomo izvajalcem socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki zaradi epidemije opravljajo storitev v bistveno zmanjšanem obsegu, iz proračuna Republike Slovenije krili strošek neizvedenih storitev v višini 80 %. Povračilo sredstev za izvajalce zdravstvene dejavnosti zaradi izpada opravljanja dejavnosti je tudi ukrep, ki je predlagan v tem zakonu. Za starše otrok, ki so se za ta čas do konca junija odločili in še zadržali otroke doma, kar je bila tudi prošnja vrtcev zaradi drugačne organizacije dela v skupinah, bomo podaljšali ukrep še za mesec junij, in sicer oprostitev plačila staršev za vrtec v tem obdobju.   Morda ni odveč omeniti še predloga ukrepa, da bomo stroške oskrbe oziroma vračila dodatka za pomoč in postrežbo oziroma nadomestila za invalidnost oziroma družinske pokojnine tistim uporabnikom institucionalnega varstva – to so domovi za starejše in drugi socialnovarstveni zavodi – ki so šli v času epidemije v domače varstvo, okoli 240 je bilo takšnih v Sloveniji, krili iz proračuna Republike Slovenije. Ukrep bo izveden tako, da bo Republika Slovenija refundirala strošek izvajalcu, uporabnik pa bo od izvajalca prejel dobropis. Sedaj, po veljavni zakonodaji bi moral namreč uporabnik plačati polno ceno, kljub temu da je doma. Med predlaganimi ukrepi je še nekaj takih, ki bodo, tako ocenjujemo, spodbudili pridelavo slovenske hrane, lažjo postavitev rastlinjakov, olajšali izvedbo namakalnih sistemov in olajšali izrabo geotermalne energije. V času epidemije smo vsi občutili, kako pomembna je slovenska lokalno pridelana, zdrava hrana, zato da lahko preskrbimo prebivalci sebe in kmetje vse nas s to hrano. Ko se razmere zaostrijo, šele vidimo, kako pomembno je to. Vlada skuša tu olajšati pridelovalcem razmere, da bi lahko povečali proizvodnjo.  Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, na kratko sem skušal dopolnilno predstaviti predlog zakona, ki bo omogočil, da se naša država iz primeža posledic epidemije čim bolj uspešno izvije. Pri pripravi in dosedanji obravnavi smo v najširši možni meri upoštevali mnenje stroke, prebivalcev in vseh deležnikov. Naslonili smo se na ukrepe iz prejšnjih dveh zakonov, ki sta pomagala najbolj prizadetim skupinam ljudi ter zajela kar milijon 300 tisoč prebivalcev. Naše vodilo je bilo in je še zdaj, da naj bodo ukrepi enostavni, uporabni in vključujoči. Verjamem, da smo s tem predlogom, ki ga imate pred sabo, ponovno pokazali, da nam je to dobro uspelo. Ko smo s kolegi ministri na čelu s prvim ministrom gospodom Janezom Janšo 13. marca prevzeli mandat, smo želeli čim prej premagati koronavirus. Ponosen in vesel sem, da nam je to uspelo, saj s 1. junijem sproščamo stanje v državi, sproščamo stanje epidemije v državi. Takrat, tisto noč 13. marca, so se zdele razmere črne in pokazalo se je, da so bile pravzaprav dejansko še hujše, kot smo mislili. Poglejmo samo sosednjo državo Italijo in številne druge. A uspelo nam je. Slovenija je ena najbolj uspešnih držav v boju proti virusu in ponosni smo lahko na vse državljane, da smo s solidarnostjo in odgovornostjo lahko stopili nazaj na pot skorajšnje normalnosti. Sedaj je na nas, da izhod iz krize izpeljemo čim bolj uspešno. Dovolite mi, da se ob koncu te predstavitve naslonim še na besede še enega velikega, četudi morda kontroverznega državnika Napoleona Bonaparta, ki je dejal, da kdor od začetka ve, kam ga vodi njegova pot, ne pride daleč. Tudi mi nismo vedeli natančno, kako bomo državo obvarovali, a uspelo nam je in nam še vedno uspeva skupaj, za kar sem vam vsem izjemno hvaležen. Zaključujem tudi z njegovo mislijo, da je umetnost uspeha v tem, da znaš biti hkrati drzen in previden.   S tem vas, spoštovane poslanke in poslanci, pozivam, da predlog zakona podprete, saj je obenem dovolj drzen, da bo Slovenijo dvignil še višje med državami na lestvici evropske in svetovne uspešnosti, ter dovolj previden, lahko rečem socialen, da ohranja vse varovalke socialnega dialoga, obstoječa pravila in dogovore ter s tem pomaga našim prebivalcem, spodbuja naše gospodarstvo in predstavlja celovito podlago za nadaljnjo blaginjo in uspeh naše države. Želel bi samo opomniti, tehnična opomba, da če bo sprejet predlagani amandma koalicijskih poslanskih skupin k 26. členu, bo zaradi notranjega neskladja v zakonu potreben še uskladitveni amandma. Srečno!
Hvala lepa, gospod minister.   Sedaj dajem besedo predsednici Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je obravnaval predlog zakona, da predstavi poročilo odbora.   Izvolite, gospa Eva Irgl.
Najlepša hvala za besedo.   Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 39. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezom Ciglerjem Kraljem, predstavnici Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Državnega sveta. Predstavnik predlagatelja minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost gospod Janez Cigler Kralj je najprej na kratko predstavil predlog zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe pa je predstavila njihovo pisno mnenje. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika in dala pripombe v okviru uvoda splošnih določb in odstopa od določb določenih zakonov ter začasnih ukrepov. Odbor je prejel tudi skupno mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, ki ga je na seji odbora predstavil njihov predstavnik, in predlog zakona podpirajo.   V razpravi so nekatere članice in člani odbora začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni covid-19 podprli, drugi pa so opozarjali, da je iz teh ukrepov izpadlo več ranljivih skupin. Prav tako so menili, da tudi ta paket ukrepov bolj rešuje gospodarstvo, pomoč pa je tudi zelo slabo uokvirjena, saj je preveč brezpogojna. Glede državnih pomoči podjetjem so tako menili, da bi le-te morale biti primarno namenjene ohranitvi delovnih mest in ne subvencioniranju dobičkov podjetij, zato bi se moralo delodajalce zavezati k ohranitvi delovnih mest med prejemanjem subvencije in v enakem obdobju po tem. Poudarili so, da bi moral zakon imeti varovalke, ki bi ohranile delovna mesta in pogodbe o zaposlitvi. Minister za delo je povedal, da je nosilni ukrep tretjega protikoronskega zakona ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Delodajalci si želijo tudi podaljšanje sedanjega ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, vendar bo to v mesecu juniju veljalo le še za panogo turizma in gostinstva ter z njo povezane dejavnosti. Oba ukrepa, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, sta usmerjena v ohranitev čim večjega števila delovnih mest. V nadaljevanju razprave so članice in člani odbora svoje poglede na omenjene ukrepe podrobneje predstavili in obrazložili vložene amandmaje. Zagovorniki predloga zakona so poudarjali, da je predlog dober in da ga je treba čim prej sprejeti. Ukrepi iz prvega in drugega paketa so po njihovem mnenju že vidni, saj se učinki že kažejo. Pohvalili so tudi bone za zagon turizma, ki bodo nedvomno prispevali k izboljšanju stanja na tem področju. Nekateri člani odbora pa so menili, da ukrepi niso dovolj ciljni in da se je bati, da ne bodo dosegli svojega namena. Širša razprava je potekala tudi v zvezi z že omenjenimi boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma. Ena od ključnih pomanjkljivosti bonov naj bi po mnenju razpravljavcev bila omejena uporabna vrednost. V nadaljevanju je bilo izpostavljeno tudi onemogočanje uveljavljanja izjemnih dosežkov, podaljšanja pogodb o zagotavljanju študentske prehrane, prav tako pa je bilo opozorjeno na plačilo izvajalcem zdravstvene dejavnosti zaradi izpada opravljanja dejavnosti. Glede oprostitve plačila staršev za vrtec je minister povedal, da bodo starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca, v času preprečevanja okužb v celoti oproščeni plačila. V zaključku se je gospod minister zahvalil vsem prisotnim, zlasti za sodelovanje in pomoč pri obravnavi in hkrati izboljšanje zakonskih določb.  Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika državnega zbora nato glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih tudi sprejel. Pripravljen je torej dopolnjen predlog, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Hvala.
Hvala lepa, gospa predsednica.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi dobi besedo gospod Jurij Lep, da predstavi stališče Poslanske skupine Desus.  Izvolite.    JURIJ LEP (PS DeSUS: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani minister z ekipo, kolegice in kolegi!  V marcu in aprilu smo ogromne vsote denarja namenili temu, da smo za nekaj časa ustavili življenje in s tem omejili epidemijo covida-19. Ključne so bile ta prave poteze ob pravem času, torej to, kar smo storili za državljane in gospodarstvo s prvima dvema svežnjema ukrepov. Ukrepi za zaščito trga dela, zagotavljanje likvidnosti gospodarstva in socialne družbe nasploh so naslavljali 5 milijard evrov. Po dveh mesecih strahu slehernega zemljana pred virusom je Republika Slovenija z olajšanjem oznanila, da je epidemije pri nas konec. Življenje se tako lahko počasi vrača v normalne tirnice. Če lahko rečemo, da je gledano z zdravstvenega vidika stanje v državi dobro, pa je na drugi strani jasno, da končna socialna in ekonomska slika posledic epidemije še nista dokončno izrisani. Kljub temu da je najhujše za nami, je zdaj resnica ta, da nas čakajo izjemno zahtevni meseci, v katerih se bomo na gospodarskem in najbrž posledično tudi na socialnem področju soočali s posledicami dvomesečnega življenja v karanteni. Zdrs v recesijo zaradi stagnacije večine gospodarskih panog po vsem svetu je neizogiben, zato so nadaljnji pravočasni in odločni koraki še kako nujni, da bo okrevanje čim bolj učinkovito.   Slovenija se je pripravila tudi na to. Če so bili dosedanji ukrepi preventivne narave, je tretji protikoronski paket kurativne narave in predstavlja izhodno strategijo po covidu. Cilj, ki ga zasleduje, je ohranjanje delovnih mest, zagotavljanje socialne kohezije in ravnotežje v družbi. V tretjem svežnju protikoronskih ukrepov, ki je vreden dodatno milijardo evrov, predvsem izstopata dva ukrepa, in sicer subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in izdaja turističnih bonov za domačo potrošnjo. Krajši delovni čas je v prvi vrsti izrazito motivacijski ukrep, namenjen spodbuditvi gospodarstva k aktivaciji proizvodnih procesov in s tem prispevati k umirjanju naraščanja števila brezposelnih. Zagon gospodarstva bo postopen, to je razumljivo, saj smo v veliki meri vezani na poslovanje s tujino. Tako bo državna pomoč delodajalcem z možnostjo prilagoditve delovnih procesov na krajši delovni čas pomagala dočakati čas do polnega povpraševanja, delavci pa ne bodo ostali na cesti, kar pa je ključno tudi za državo, da ne doživi dodatne brezposelnosti. Na srečo se je brezposelnost po prvotnem strmem vzponu začela umirjati že zdaj. Ponovno zaposlovanja pa pričakujemo z ukrepom subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.   Naša ocena je, da gre za zelo pomemben ukrep in ni nam tuj, saj smo se ga v Sloveniji poslužili že pred desetimi leti, ko nas je pestila zadnja gospodarsko-finančna kriza. Vprašanje pa je, koliko časa ga bomo potrebovali tokrat, ali bo dovolj samo pol leta, kot je predvideno v zakonu, ali bi bilo potrebno nekoliko več časa za prehod na polno gospodarsko aktivnost. Ukrep je v primerjavi s tistimi iz leta 2009 za gospodarstvo bolj fleksibilen po dolžini skrajšanega delovnega časa, saj gre tokrat za subvencijo do 20 ur tedensko, medtem ko se je subvencija leta 2009 vezala do maksimalno 8 ur tedensko in tudi finančne spodbude v nominalnih zneskih so tokrat višje.   Se pa poslanci Desusa strinjamo, da bi se gospodarstvo za to, da bi v novih razmerah lahko uspešno preživelo, moralo tudi malo preoblikovati.   Ta paket še posebej ponuja pomoč turizmu in gostinstvu ter nekaterim dejavnostim, ki so nanju vezani. Možnost čakanja na delo in subvencioniranja s strani države se v podobni obliki nadaljuje še za nadaljnji en mesec. Piko na i ukrepov za turizem pa bodo zapisali še turistični boni, namenjeni so za vso prebivalstvo. Slovenskemu turizmu je šlo pred izbruhom covida dobro, šest let zapored smo beležili rekorde, ocena, da bo upad povpraševanja v turizmu 60 do 70 % pod pogojem, da bi zaživel vsaj v drugi polovici leta, pa kaže na to, da nujno potrebujemo ta ukrep. Spodbuda ljudem, da preživijo počitnice doma, je hkrati tudi možnost, da se sprostijo, saj danes še ni jasno, kako bo z odprtjem mej in preživljanjem dopusta v tujini. To je tudi dobra priložnost, da lepote Slovenije bolje spoznamo.   Predlog zakona prinaša še nekatere druge ukrepe, med njimi državne pomoči v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za podjetja ter različne oblike pomoči gospodarskim subjektom in drugim upravičencem na več področjih. Zakon bo poskrbel za povračilo nekoriščene oskrbnine v domovih za starejše občane in drugih javnih zavodih za vse, ki so v času epidemije preživeli doma. Finančno se pomaga izvajalcem pomoči na domu, ki se je izvajala v omejenem obsegu, zvišuje se subvencija plače za invalide, zagotavlja se plačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve pripadnikom Civilne zaščite in drugim sodelujočim pri opravljanju nalog za zajezitev epidemije. Nekaj ukrepov pa je namenjeno tudi kmetijstvu.   Da zaključim. V Poslanski skupini Desus vse predvidene ukrepe podpiramo, v njih vidimo kot v vseh dosedanjih ukrepih korist in pomoč za vso prebivalstvo. Hvala za pozornost.
Hvala lepa.   Gospod Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine SNS.   Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!   Na mizi imamo novelo zakona, ki je potrebna za omilite posledic epidemije covida-19 za državljanke in državljane Republike Slovenije ter za gospodarstvo. Da se ohranjajo in vzpostavijo nova delovna mesta ter zažene gospodarstvo, je potrebno sprejeti ukrepe, ki naj bi veljali s ponedeljkom. Začasni ukrepi se določajo na številnih področjih, od gospodarstva, kmetijstva, infrastrukture, do javnega naročanja. Pomembno je, da se varuje zdravje in življenje ljudi in zagotavlja likvidnost gospodarskim subjektom v zaostrenih gospodarskih razmerah. Med rešitvami je tudi podaljšanje veljavnosti določb, ki se nanašajo na odpadno embalažo in gradnjo objektov. Ureja se tudi možnost delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa. Med najbolj prizadetimi panogami sta nedvomno turizem in gostinstvo. Delavcem se bo delno povrnilo nadomestilo plače na začasnem čakanju na delo in za delodajalce na področju turizma in gostinstva. Uvedba bona oziroma vavčerja se nam zdi dobrodošla, saj se bo okrepila domača potrošnja. Vprašanje pa je, procentualno koliko ljudi bo to dejansko izkoristilo in si malce oddahnilo na račun države Slovenije. V Slovenski nacionalni stranki menimo, da naj bi slednji bili namenjeni predvsem državljanom in državljankam Republike Slovenije.   Za ohranitev delovanja podjetij in delovnih mest v panogi cestnih prevozov se SID banki namenijo sredstva za financiranje gospodarskih subjektov na tem področju. Menimo, da je potrebna tudi pomoč izvajalcem javnih prevozov, da se jim podaljša veljavnost pogodb za posebne linijske prevoze. Tudi kmetje so bili na udaru, zato je prav, da se jim omogoči podaljšanje sezonskih dovoljenj za sezonsko delo v kmetijstvu ali gradbeništvu. Kar se tiče področja socialnega varstva je na mestu, da se krijejo stroški oskrbnine uporabnikom varstva, ki so zaradi koronavirusa odšli v domačo oskrbo. Birokracije je že tako ali tako preveč, zato se bodo poenostavili administrativni postopki za postopke vpisa v šolsko, študijsko leto 2020/2021.   Ne smemo pa pozabiti na Slovence v zamejstvu in po svetu, kajti tudi njih je doletela epidemija in bodo veseli vsakršne pomoči.   Javni dolg naše države se bo s tretjim protikoronskim paketom povečal še za eno milijardo evrov. S predlogom zakona se tudi izboljšuje socialni položaj širšega kroga upravičencev. Je že res, da gre za novelo zakona po nujnem postopku, vendar bi kljub temu tako javnost kot tudi zunanji strokovnjaki lahko sodelovali pri tej pripravi. Vidi se, da gre za naše državljane, zato je prišlo tudi veliko pripomb, mnenj, predlogov, amandmajev iz različnih koncev in naj bi bili požegnani, realizirani v čim večji meri. Tako kot prvi tudi drugi protikoronski paket ni bil ustrezen za vse, tako bo tudi sedaj. Kljub temu v naši stranki upamo, da bo večina državljanov in državljank zadovoljna, da si bo finančno delno opomogla.
Hvala lepa.  Naslednji bo stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti predstavil gospod Felice Žiža.  Izvolite.
Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovani minister, in ekipa! Spoštovane kolegice in kolegi! Egregio Vice Presidente della Camera di Stato, grazie per la parola. Egregi deputati! Egregio ministro! Tisztet Hölgyeim és Uraim!  Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti podpira vse tri predloge zakona, ki predstavljajo izhodno strategijo po epidemiji covid-19.   Covid-19 še vedno močno vpliva na naše življenje, navade in delo. Do danes je bilo v svetu potrjenih skoraj 6 milijonov okuženih oseb. Virus je terjal 350 tisoč smrtnih žrtev. Edini učinkovit ukrep, ki ga imamo proti koronavirusu, je redno in temeljito umivanje rok, socialna razdalja in s tem povezani preventivni ukrepi. Vlada jih je pravočasno in učinkovito sprejela in izvedla, prebivalke in prebivalci so jih pa dobro upoštevali. Omenjeni ukrepi se počasi rahljajo, naši raziskovalci pa aktivno sodelujejo pri iskanju cepiva zoper virus. Posledice pandemije so v celem svetu vidne in boleče. Vodijo nas v največjo socialno in gospodarsko krizo v zadnjih 100 letih. Po realnih ocenah naj bi zaradi posledic pandemije padec letošnjega bruto družbenega produkta v Sloveniji znašal okoli 8 %. Zato so ukrepi, vključeni v današnje predloge zakonov, usmerjeni v reševanje delovnih mest in zagon gospodarske dejavnosti. Težave bo mogoče blažiti tudi z ukrepi in usklajenim delovanjem z evropskimi inštitucijami. Delovna mesta se namerava pod pogoji do konca leta ohraniti s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa. Na področju turizma in gostinstva in tudi druga delovna mesta pa s podaljšanjem subvencioniranja čakanja na delo. Za reševanje omenjenih panog bodo vsi prebivalci Slovenije prejeli turistične bone različne vrednosti, glede na starost. Več ukrepov je predvidenih tudi na področju kmetijstva, delno pa se bodo tudi pokrile izgube v zdravstvu.  Vsi ukrepi, predvideni v omenjenih predlogih zakonov, so koristni in nujno potrebni za izboljšanje socialnega položaja posameznikov ter so v pomoč gospodarskim subjektom in panogam, ki jih je epidemija močno prizadela. V upanju, da je epidemija covid-19 za zdaj zaključena, si lahko želimo, da jeseni ne bo prišlo do njene ponovitve, vsaj ne v takšnem obsegu. Preventivno moramo biti nanjo dobro pripravljeni ter za morebiten ponoven spopad z njo oboroženi z vsemi izkušnjami, ki smo jih pridobili v teh mesecih.   Poslanca Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti bova zato podprla vse tri predloge zakonov v tretjem protikorona paketu. Hvala.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila poslanka Evra Irgl. Izvoli.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!   Pred nami je obravnava Predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki je del tako imenovanega tretjega paketa ukrepov.   Na tem mestu bi se najprej želela zahvaliti vsem, ki ste sodelovali pri pripravi teh zakonov in se zavedate, kako pomembno je, da smo na Odboru za delo, ki je sicer trajal dolgih 17 ur, paket ukrepov sprejeli pravočasno.  Slovenija je v epidemiološko krizo v začetku vstopila nepripravljena, vendar je z nastopom tretje vlade Janeza Janše in s sprejetjem ustreznih ukrepov ter spoštovanjem ukrepov zlasti s strani prebivalstva iz te prve krize izšla kot zmagovalka. V Sloveniji smo bili tako, hvala bogu, obvarovani pred posledicami in prizori sosednje Italije in drugih držav, čeprav nam je marsikateri epidemiolog napovedoval drugačno sliko. Po analizi Univerze Oxford je Slovenija dosegla oceno 100 točk od 100 točk v boju z epidemijo. Trenutno imamo eno izmed najboljši epidemioloških slik v Evropi, čeprav smo blizu žarišča v Italiji. Ne glede na nekatere politično motivirane kritike v Sloveniji nam dejstva, številke in tujina priznavajo izjemen dosežek v boju s to krizo. Kljub temu pa se je potrebno zavedati, da bodo posledice epidemije covid-19 žal daljnosežnejše in bodo vplivale na celotno družbo. Že sedaj v tujini ocenjujejo, da smo na 7. mestu izmed vseh držav glede višine in ustreznosti finančnih ukrepov, kar bo še dodatno podkrepilo to oceno s sprejetjem tretjega protikorona paketa.  Za namen odprave posledic epidemije je vlada Janeza Janše že takoj ob nastopu napovedala in s strokovnimi skupinami začela pripravljati zakonske pakete za njihovo odpravo. Prvi protikorona paket je bil bolj usmerjen v reševanje zlasti gospodarstva in namenjen pomoči ljudem. Drugi paket je bil namenjen zlasti zagotavljanju likvidnosti gospodarstva in vsem tistim ranljivim skupinam, ki v prvem paketu niso bile zajete. Sedaj pa je pred nami tretji paket, ki je namenjen pomoči ljudem, gospodarstvu in turizmu. Kot najpomembnejši ukrep je tu zagotovo delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, omilitev pogojev za spodbude in investicije, olajšanje zadolževanja občin za izvedbo občinskih projektov, ukrep delnega povračila nadomestila delavcem na čakanju v turizmu, omogočanje ugodnih in hitrih likvidnostnih kreditov Slovenskega podjetniškega sklada, dodatni ukrepi s področja kmetijstva, pomoč izvajalcem socialnovarstvene storitve pomoči na domu, ukrepi na področju štipendiranja, vrednotnice za športne prireditve, dodatek za nevarnosti in obremenitve udeležencem zaščite in reševanja za pomoč med epidemijo, povračilo sredstev za izvajalce zdravstvene dejavnosti, oprostitev plačila staršev za vrtce v času krize ter unovčljivi boni na področju turizma, ki so namenjeni vsem prebivalcem Republike Slovenije. 50 evro za prebivalce, mlajše od 18 let, in 200 evrov za odrasle. Predvsem slednji ukrep je namenjen vsem prebivalcem in hkrati tudi ponovnemu zagonu slovenske turistične panoge, ki jo je epidemija najbolj prizadela. Štiričlanska družina bo lahko tako vnovčila 500 evrov za skupen čas, preživet nekje v naši lepi Sloveniji.  Takšni izdelani in predlagani ukrepi Vlade so bili navkljub hitremu sprejemanju usklajeni s strokovnimi skupinami in v največji možni meri tudi s socialnimi partnerji. Tretji paket je bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu, kjer so nekateri socialni partnerji celo pohvalili pripravljenost Vlade, da v dani situaciji lahko nameni toliko pozornosti usklajevanju ukrepov. Dosežena je bila visoka stopnja konsenza glede sprejetih ukrepov. Rezultat tega pa je, da celotno gospodarstvo podpira predlagane in sprejete ukrepe, prebivalstvo in upravičenci pa pričakujejo čim hitrejše sprejetje tega tretjega paketa.  Kritike na sprejetje ukrepov so zgolj politično motivirane, tako kot je bilo politično motivirano in neodgovorno zavlačevanje in oviranje sprejetja tretjega paketa ta teden na seji odbora. Menimo, da je zakon še eden v nizu ukrepov te vlade, ki bodo Republiko Slovenijo postavili v sam vrh zmagovalcev prvega vala covid-19 krize, tako v epidemiološkem, varnostnem, socialnem in gospodarskem smislu, kar v tem letu predstavlja tudi velik dosežek z vidika ugleda Republike Slovenije v tujini.  V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo predlagani zakon podprli.   In še nekaj. Zlasti v zadnjem tednu je bilo večkrat rečeno, da opoziciji preprečujemo besedo v Državnem zboru. Gospa Tanja Fajon nam je včeraj to ponovila. Zdaj pa malo resnice …
Prosim, da počasi zaključite.
Bom takoj zaključila.   Od 17 ur razprave na Odboru za delo je Poslanska skupina Levica govorila približno 13 ur in od tega vsaj toliko časa namenila temu, kako nimajo besede.  Najlepša hvala. Srečno.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, zanjo poslanec Igor Peček.   Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!  Mineva 14 dni, odkar je vlada Janeza Janše preklicala epidemijo, s čimer bo v nedeljo prenehala veljati večina interventnih ukrepov, ki so že bili sprejeti za pomoč državljanom in gospodarstvu. Zakon, ki je pred nami, naj bi zato od 1. junija dalje zagotavljal pomoč za omilitev in odpravo posledic epidemije prizadetim panogam. Pri tem Vlada kot ključna ukrepa izpostavlja ukrep delnega subvencioniranega skrajšanega polnega delovnega časa in ukrep podpore turizmu in gostinstvu. V sklopu slednjega se za omenjeni panogi uvaja enomesečni ukrep delnega povračila nadomestila plače za delavce na čakanju in uvedba turističnega bona v višini 200 evrov za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje, predvsem turizma.  V Listi Marjana Šarca menimo, da je takšen ukrep korak v pravo smer, menimo pa, da ni zadosten. Predlagamo bon v višini 400 evrov za polnoletne in 50 evrov za mladoletne osebe. Prav tako predlagamo uvedbo mesečnega temeljnega dohodka z omejenim rokom veljavnosti in za porabo v Sloveniji v višini 100 evrov za osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Menimo namreč, da bi dodatna razpoložljiva sredstva pozitivno vplivala na gospodarstvo in javno potrošnjo, pozitivni učinek pa bi imela tudi na socialni status upravičencev. Vir financiranja za te ukrepe predstavljajo predvsem sredstva Evropske centralne banke, ki jih ima Republika Slovenija na voljo.   Nadalje smo v Listi Marjana Šarca skupaj z ostalimi strankami opozicije pripravili še dodatna dopolnila, s katerimi vsekakor nismo želeli ovirati dela vlade, ki ga opravlja, temveč zgolj pripomoči k izboljšavi samih ukrepov. Predlagali smo razširitev ukrepa subvencioniranja čakanja na delo za vse panoge, pri čemer bi se ta ukrep podaljšal za 3 mesece, možnost sočasnega koriščenja ukrepov skrajšanega delovnega časa in ukrepa subvencioniranja napotitve delavcev na čakanje za delodajalce. Namen slednjega je bil tudi zavezati delodajalce, ki bodo koristili ukrepe s strani države, k ohranitvi delovnih mest delavcev, za katere bodo prejemali subvencijo.   Ne glede na nujnost izboljšave ukrepov tretjega protikorona zakona pa v Listi Marjana Šarca ne moremo mimo nekaterih spornih, skrb zbujajočih členov. Tukaj mislimo na podaljšanje ukrepov iz že veljavnega zakona s področja oddaje presežnih količin embalaže in pridobivanje gradbenih dovoljenj, s čimer Vlada pod krinko interventnosti omejuje pravico javnosti do sodelovanje pri sprejemanju odločitev na področju varstva narave in okolja.   Neprimeren je tudi predlog, po katerem bi minister kar sam, brez da bi predlog za to podala stroka, napotil nekoga v karanteno. Karantena pomeni omejitev svobodnega gibanja, svobodno gibanje pa je ustavna kategorija.   Zaradi vsega naštetega tega zakona v predlagani obliki danes žal ne moremo podpreti.   Kljub temu pa smo, kot že rečeno, za današnjo obravnavo pripravili dopolnila in na tej točki resnično upam in hkrati tudi pozivam poslance koalicijskih poslanskih skupin, da proučijo predlagane amandmaje in jih tudi podprejo. S tem bomo namreč resnično omogočili pomoč ljudem in gospodarstvu, kar je bil tudi osnovni namen tega zakona. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil poslanec mag. Marko Koprivc.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani minister, državna sekretarka, državni sekretar, spoštovani kolegice in kolegi poslanci!   Tretji protikoronski paket se predstavlja kot izhodna strategija Vlade Republike Slovenije iz ekonomske krize, ki je posledica epidemije. Vlada je v zadnjem trenutku, v noči na 15. maj razglasila konec epidemije, s čimer je odločila tudi, da bodo konec maja prenehali veljati skoraj vsi ukrepi iz prvih dveh paketov za omilitev gospodarskih in socialnih posledic ekonomije. Ukrepi pomoči, vzpostavljeni pred komaj slabima dvema mesecema, se tako že iztekajo. Vlada si torej s svojimi nepremišljenimi odločitvami sama otežuje situacijo, žal pa s tem tudi še dodatno zmanjšuje predvidljivost za prizadete delodajalce in ljudi. Pandemije pač ne bo konec, če Vlada razglasi konec epidemije. Seveda to ne pomeni, da zakon ne prinaša tudi dobrih in koristnih rešitev. Škoda je le, da mnoge od njih niso bile vključene že prej ali da ne bodo podaljšane. Ob odsotnosti pravočasne pomoči in ob prestrogih pogojih upravičenosti v dosedanjih paketih namreč marsikateri delodajalec ni koristil pomoči, temveč se je odločil za opustitev ali prekinitev dejavnosti in napotitev delavcev na Zavod za zaposlovanje. Vsaka taka situacija je dvignila število brezposelnih in zmanjšala možnost za ponovno obuditev njihovih delovnih mest.   Ena od naših glavnih kritik je kratkotrajnost predlaganih ukrepov. V zadnjih tednih je postalo popolnoma jasno, da se posledice globalne pandemije ne bodo končale z vladno razglasitvijo konca epidemije v Sloveniji. Mnoge panoge, predvsem turizem, gostinstvo, industrija srečanj in dogodkov, pa tudi mnoge druge panoge, na primer avtomobilska industrija in prevozništvo, bodo posledice in upad prihodkov čutile še dolge mesece. Zato smo, spoštovane in spoštovani, z amandmaji predlagali številne dopolnitve zakona, za katere menimo, da bi prispevali k uspešnejši in učinkovitejši izhodni pomoči gospodarstvu. Predlagali smo, da se ukrep subvencioniranega čakanja na delo podaljša do konca avgusta, in to za vse panoge. Tukaj smo sicer slišali s strani ministra, da se koalicijskim amandmajem širi ukrep na vse panoge, a žal še vedno samo za en mesec. Na ta način bi čim širšemu krogu podjetij ponudili možnost, da ohranijo zaposlenost in svoje ključne kadre. Predlagali smo tudi, da bi se lahko turistični boni potrošili za veliko večji spekter storitev v turizmu, kot so na primer gostinske, kulturne in športno-turistične storitve, in ne zgolj samo za nočitev z zajtrkom, saj bi s tem podprli tak razvoj slovenskega turizma, kot smo ga zastavili z našo strategijo, ki ne temelji zgolj na hotelih, temveč na zelenem, kulinaričnim in aktivnem turizmu. Poleg tega bi bone izplačali v štirih delih po 50 evrov in ne v enem znesku, zato da bi omogočili bolj razpršeno potrošnjo denarja med številnimi različnimi ponudniki turističnih storitev.  Izhod iz stanja zamrznitve večine gospodarskih dejavnosti in življenja ljudi ne bo enkraten dogodek, temveč dolgotrajen proces, ki zahteva svoj čas. Podjetja bodo iz svoje zamrznitve prišla z manjšimi finančnimi sredstvi in še vedno z likvidnostnimi težavami. Šibka podjetja in oslabljeno gospodarstvo bodo samo še povečala skrb ljudi. Kljub počasnemu sproščanju omejitvenih ukrepov nas še vedno spremlja veliko večja stopnja negotovosti kot kadarkoli prej. Določena socialna distanca je še vedno potrebna in z njo tudi še naprej omejevalni ukrepi, ki naj omogočajo, da bi gospodarstvo delovalo 100-odstotno. Dokler gospodarstvo ne bo moglo delovati 100-odstotno, bomo soočeni z gospodarsko krizo, s tem pa tudi z naraščanjem brezposelnih, ki lahko zelo kmalu preseže mejo 100 tisoč. Zato potrebujemo takšno izhodno strategijo, ki bo bolj premišljena, ki bo podpirala izhod iz zamrznitve podjetja iz različnih dejavnosti in ki bo vključevala bolj dolgoročne ukrepe, ki se ne bodo iztekli čez en ali dva meseca. Zato nas zlasti skrbi, ker Vlada tudi v ta paket namesto bolj učinkovite pomoči ponovno podtika rešitve, ki nimajo zveze z učinkovito pomočjo. Ustavnosporno rahljanje gradbenih in okolijskih predpisov v drugem členu je na primer ključna vsebina, ki poleg načina sprejemanja zakona močno kazi podobo zakona in ruši zaupanje, da bo Vlada s svojim načinom delovanja uspešna.  Socialni demokrati iz navedenih razlogov predlaganega zakona ne bomo podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Poslanka Mojca Žnidarič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvolite.
Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!  Na današnji izredni seji poslanci obravnavamo tretji protikorona zakonski paket. V ta paket so vključeni ukrepi, s katerimi se bodo na različnih področjih ublažile posledice koronavirusa, ki nas je prizadel marca. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa so bile v preteklih mesecih sprejete številne omejitve, ki so močno spremenile naš vsakdanjik – od področja varstva, šolstva, gospodarstva, javnega prometa, trgovine in še bi lahko naštevali. Ne glede na to, da je bilo v javnosti zaslediti marsikatero kritiko glede sprejetih omejitev, pa si moramo priznati, da smo bili v boju proti novemu koronavirusu uspešni. Danes je naša epidemiološka slika dobra. Še zdaleč to ne pomeni, da smo koronavirus premagali in da v naši državi ni pustil posledic. Prav nasprotno, kadarkoli se nam lahko pojavi novo žarišče okužb. Poleg tega pa smo v situaciji, ko je naše gospodarstvo krhko in bolj kot kdajkoli prej potrebuje spodbudo države, da se dvigne na predkrizno raven.   Danes imamo poslanci s tem tretjim paketom ne samo priložnost, ampak tudi dolžnost, da pri tem odigramo pomembno vlogo. Zlasti pa, da smo pri tem konstruktivni in imamo pred očmi dobrobit naše države. To v SMC poudarjamo zlasti, zato ker smo bili ob obravnavi tega zakona na odboru priča zavlačevalnemu festivalu opozicije, zaradi česar je obravnava na odboru trajala skoraj 20 ur. Na vprašanje, kakšen je bil njihov namen in kaj so s tem želeli doseči, si lahko odgovorite sami. Zagotovo pa to ni pokazatelj državotvorne družbe, še manj temu lahko rečemo prizadevanje za to, da bo pomoč čim prej prišla do pravih naslovov.   V SMC bomo predlog zakona seveda podprli, saj se zavedamo pomena ukrepov, ki so vključeni v zakon.   Ključna dva ukrepa, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in turistični bon, sta bila deležna veliko medijske pozornosti, mestoma tudi kritik. V SMC smo prepričani, da sta ukrepa dobra in bosta dosegla svoj namen, torej ponovni zagon in razvoj slovenskega gospodarstva, zlasti turizma. Menimo pa, da bi moral predlog zakona vsebovati tudi nekatere druge ukrepe, ki smo jih v SMC med sprejemanjem vseh dosedanjih ukrepov zagovarjali in se zanje tudi zavzemali, to je oprostitev najemnin za poslovne prostore podjetnikom, ki zaradi ukrepov svoje dejavnosti niso smeli opravljati, in pomoč zaposlenim v kreativnem sektorju, ki zaradi prepovedi zbiranja na javnih mestih svoje dejavnosti prav tako ne smejo opravljati. Na tem mestu tako tudi apel, da vsi skupaj vložimo dodatni napor in poskušamo najti rešitvi tudi za ti dve področji.   Kot rečeno, bomo v SMC predlog zakona soglasno podprli.
Hvala lepa.   Poslanec Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.   Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Zakon protikorona tri bi moral popraviti napake svojih predhodnikov in družbi nameniti pomoč, ki jo po epidemiji in zaletom krize kapitalizma tako obupano potrebuje. Pravim obupano, saj sta prva dva paketa udarila popolnoma mimo. Do podjetij je prišlo le 20 % vseh pomoči, zamrznjenih je le dober odstotek kreditov, izdano ni bilo niti eno poroštvo za likvidnost gospodarstva. Cela paleta družbenih skupin se je znašla brez pomoči. Še tistim, ki so jo bile deležne, je Vlada zarila nož v hrbet z ad hoc preklicem epidemije tako, da solidarnostni dohodki z junijem prenehajo. Posledica je drugi največji skok brezposelnosti v Evropi, kot je ugotovila Evropska komisija. Brez dela je ostalo 10 tisoč ljudi, če samozaposlenih, honorarcev, študentov in drugih delavcev prekarcev, ki so na udaru krize prvi, sploh ne štejemo, pa je to šele začetek.   Da so protikorona paketi ena velika luknja, smo v Levici opozorili že takoj in predlagali amandmaje za zaščito ljudi in delovnih mest. Bob ob steno. Sedaj smo dobili še tretjo demonstracijo nesposobnosti vlade kriminalcev. Namesto da bi se iz katastrofe prejšnjih dveh protikorona paket kaj naučila in vsaj v Državnemu zboru nesposobnost vlade Janeza Janše odpravila, jo je njegova koalicija želela pomesti pod preprogo z nočno sejo, jemanjem besede opoziciji, vpadanjem v razprave, lažmi, napadi in vsemi vrstami zlorab. Vse, da se kritike utiša. Madžarski udar skrajne desnice na parlament je sestavni del udara na državo. Namesto posluha za opozorilo Levice, kje moramo protikorona tri zašiti, da bo zaščitil delovna mesta, gre glasovalni valjar koalicije nad nas s kriminalizacijo besede, enako kot gre Vlada s pendreki in marico nad mirne protestnike za naravo pred Ministrstvom za okolje in s kaznimi nad kolesarje za demokracijo.   V zakonu se je tako znašla pomoč podjetjem za krajši delovni čas in čakanje, a brez obvez za kapital, da delovna mesta dejansko ohrani, čeprav smo socialisti varovalke predlagali. Če bo država nekomu odredila karanteno, bo ta izgubil polovico svoje plače in zdrsnil v revščino. Tudi to smo želeli popraviti, a govorili smo steni. Turistični boni revnim ne bodo pomagali, saj si stroškov prevoza na dopust in ostalega sploh ne morejo privoščiti. Zanje smo predlagali pretvorbo bonov v finančna sredstva, s katerimi si lahko opomorejo pri nakupu hrane, šolskih potrebščin, plačilu položnic in drugih življenjskih stroških. Prav tako smo želeli podpreti kulturo, ne le turizma. A namen bona je sponzoriranje hotelirskega fevda ministra Počivalška, ne pa blaginje nasploh, zato je pobudo koalicijski valjar povozil.   Je pa zato toliko bolj vneto izglasoval odpravo varovanja okolja. Za oblast ima fracking prednost pred obnovljivimi viri, avtocesta pred železnico, lakirnica pred podtalnico. Onesnažene reke, zastrupljena zemlja in umazan zrak, slabo zdravje ljudi in skupnosti so zanjo sprejemljive žrtve na oltarju dobička investitorjev.   Z enako vnemo je koalicijski valjar izglasoval odpravo protikorupcijskih varovalk pri javnem naročanju do enega milijona evrov. Da, prav ste slišali, ker ne morejo več kar tako krasti na maskah in ventilatorjih, bodo proračun ropali z naročili na ministrstvih. Oboje, da bodo le zaslužili pravi – povezani dobavitelji, tuji investitorji, asfaltna mafija in ostali. Na pobudo Levice so koalicijski imeli možnost onemogočiti predatorske sklade iz davčnih oaz, pa jih niso. Imeli so možnost zavarovati zdravstveno blagajno, ki zaradi epidemije beleži izgubo, pa je niso. Zakaj? Skozi davčne oaze hočejo privatizirati javna podjetja, namerno shirana blagajna je povod za privatizacijo bolnišnic in zdravstvenih domov. Da se v svinjarije oblasti slučajno ne bi vmešalo ljudstvo, bodo za nameček zakonu prepovedali referendum.   Socialisti bomo glasovali proti protikorona tri zakonu. Naš glas je glas za solidarnost, delovna mesta, zdravo naravo in demokracijo, pomoč ljudem, ohranitev okolja. Smrt fašizmu in svoboda narodu! Cincin!
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavil poslanec Jožef Horvat.   Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister Janez Cigler Kralj z ekipo! Drage kolegice in kolegi!  Namesto uvoda eno ugotovitev iz današnje seje: tisti, ki govori, da epidemij še ni konec, kar je sicer res, je prvi odvrgel masko. Shizofrenost par excellence.   Zakonske rešitve, kolegice in kolegi, v protikorona paketu ena in protikorona paketu dva, torej PKP1 in PKP2, so prijele. Za strokovno analizo bo še čas, politična traja ves čas, politikantska prav tako. Podatki strokovnih institucij pa kažejo, da so rešitve PKP1 in PKP2 bile učinkovite, kažejo, da smo v Državnem zboru na predlog Vlade pred izgubo delovnih mest z ustreznimi in učinkovitimi ukrepi obvarovali med 200 in 250 tisoč zaposlenih. Na včerajšnji dan je bilo v Sloveniji 90 tisoč 387 registriranih brezposelnih. Brez ustreznih in učinkovitih ukrepov PKP1 in PKP2 bi jih danes najbrž beležili krepko čez 300 tisoč.   Slovenija je definitivno med najuspešnejšimi državami na svetu v boju z epidemijo covid-19. To nam priznavajo predvsem tuje inštitucije. Smo pa, kolegice in kolegi, gospe in gospodje, zgolj etapni zmagovalci.  Veliko je rešitev, ki jih prinaša tretji paket, med drugim turistični boni. Veliko je tudi nerazumevanja okoli tega. Turistični bon ni ukrep socialne politike. Turistični bon je ukrep ekonomske politike, ki pomaga turizmu. Vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji prejme bon za slovenske turistične namestitve, hoteli, počitniški domovi in podobno, v višini 200 evrov. Nepolnoletne osebe pa prejmejo bon v višini 50 evrov. Bon se lahko unovči za nastanitev ali nastanitev z zajtrkom do konca letošnjega leta, se pravi, silvestrovanje je vključeno.  Kolegice in kolegi, amandma k 26. členu, ki je pred vami, na vaših klopeh, bomo v Novi Sloveniji s posebnim zadovoljstvom sprejeli, kakor tudi celotna koalicija, saj je to rezultat dela celotne koalicije.   Na tem mestu se želim zahvaliti ministru Janezu Ciglerju Kralju, ki je uspel prepričati celotno vlado in jih prepričal, da pravzaprav vlada kot do sedaj razume, da če želimo dobro financirati socialno državo, potrebujemo dobro delujoče gospodarstvo. Ja, najboljša socialna politika je tista politika, ki daje možnost novim delovnim mestom, investicijam in tako naprej. Vsi si boste lahko prebrali, kaj ta amandma prinaša. Po tem amandmaju se čakanje na delu subvencionira za vse delodajalce do konca junija tega leta. Iz tega tudi izhaja, da je gospod Janez Cigler Kralj resnično pravi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  Zakon, kot sem že povedal, prinaša veliko rešitev. Zadovoljni smo, med drugim – nimam dovolj časa, da bi vse naštel, morda kasneje, v razpravi – recimo, novela posega tudi v Zakon o dohodnini, za davčni leti 2020 in 2021 se omejitev prihodkov v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo poveča s 3 tisoč 500 evrov na 7 tisoč evrov. Zakon o financiranju občin – občine se lahko zadolžijo za dodatni dve odstotni točki v višini 10 % namesto 8 prihodkov na leto, skupaj za okrog dodanih 400 milijonov evrov. Informiran sem, da so občine že dobile poračun povprečnine za obdobje od 1. januarja do konca maja.  Mi bomo ta zakon seveda z veseljem podprli, kakor tudi amandmaje koalicije. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil poslanec Marko Bandelli. / oglašanje iz dvorane/  Najprej, postopkovno, izvolite.
Samo postopkovno, prosim, predsedujoči.  Jaz se vam iskreno opravičujem, ampak sem dobil eno sporočilo, za katerega mislim, da je prav, da ga tukaj povem. Celo jutro delamo okultno reklamo tistemu dezinfekcijskemu sredstvu, ki je tam. Cela Slovenija gleda, kako mi točno tisti izdelek reklamiramo, cel dan, direktno. Tako da mislim, da bi bilo prav, da pokrijemo tisto reklamo ali pa obrnemo, ker mislim, da imajo prav. Samo toliko, hvala.
Stališče poslanske skupine ima Marko Bandelli. / oglašanje iz dvorane/ Tako je napisano. Popravljamo potem, bo kolega Vojko Starović. Pa naj ostane to še do konca seje. / smeh/
Evo, mislim, da se zdaj manj vidi, to bodo težko prebral.  Lep pozdrav vsem! Hvala za besedo, predsedujoči!  S predlogom zakona, ki je pred nami, uvajamo začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije, ki bo v veljavi s 1. junijem, torej potem, ko prenehajo veljati obstoječi ukrepi.   Za ukrepe, ki jih zakon predvideva, v SAB ocenjujemo, da gredo v pravo smer. Pri tem smo pa posebej veseli, da so tako v SDS kot v Novi Sloveniji spoznali državo kot solidarnostno skupnost, ki lahko pomaga, ne pa da samo odmaga in da rabimo čim manjšo državo. Državo rabimo in nam je dobrodošla.  Pri tem zakonu posebej izpostavljamo sledeče: subvencioniranje dela s skrajšanim delovnim časom, delna povračila nadomestil plač v gostinstvu in turizmu, pomoč izvajalcem socialnovarstvene pomoči na domu, pomoč za ohranitev podjetij in delovnih mest v panogi cestnih prevozov in najbolj odmevno, kar je, uvedba turističnega bona za ponovni zagon turizma. Ukrepi, ki naslavljajo blaženje krize, so bili deležni zelo dolge razprave na pristojnemu odboru. Pomembno materijo, če parafraziram besede ministra gospoda Kralja, smo obravnavali na dveh nočnih sejah, in to po celodnevni seji Državnega sveta. To je, mimogrede, popolnoma neprimerna praksa, a sem prepričan, da smo kljub zavlačevanju opravili poglobljeno razpravo. O tem priča tudi kopica amandmajev, ki smo jih vložile poslanske skupine z namenom izboljšave tretjega protikoronskega paketa.   Pri prejšnjih dveh zakonih v SAB z amandmaji, razen z enim, nismo uspeli, kar pa se je odrazilo v slabi izvedljivosti zakona. Dejansko vemo, da smo potrošili le delček sredstev, ki so bila namenjena. Ni prišlo do upravičencev. Poleg dopolnil, ki smo jih v Poslanski skupini SAB vložili z drugimi poslanskimi skupinami, to je glede širitve ukrepa subvencioniranja začasnega čakanja na delo na vse delodajalce in možnost uporabe voucherjev oziroma bonov tudi za gostinske in kulturne dejavnosti, pa že vidim, da so že prišli amandmaji v tej smeri. Torej nekaj je rodilo.   Glede kulture bi rekel, to se mi sploh dopade, da ima za nas Slovence kultura prav poseben pomen, ker nas je držala in razvijala kot narod skozi stoletja, ko svoje države nismo imeli. Temu smo zato posvetili tudi praznik. Kljub temu pa je med epidemijo ta kultura ostala precej na suhem. Prvi so morali zapreti vrata in med zadnjimi bodo odpirali, torej so upravičeni do pomoči. Menimo pa, da velik del upravičencev – starejši, tisti, ki živijo sami, ali pa tisti, ki nimajo nikogar, bodo lažje odšli v gledališče, obiskali kakšno kulturno prireditev ali odšli na kosilo. Prav je, da imajo posamezniki možnost izbire glede na nastalo situacijo in njihove zmožnosti. Temu je namenjen tudi skupen predlog za izplačilo bona v več delih po 50 evrov.   Zakon je ob namestitvenih kapacitetah v hotelih, avtokampih in turističnih kmetijah povsem pozabil na zelo pomemben del namestitvenih kapacitet. Ponovno smo pozabili na morje. Slovenci ga izgleda nimamo ne v srcih ne v glavah, čeprav ga imamo v svojem grbu. To so kapacitete na morju na plovilih. Zato dodajamo tudi dejavnost čarteristov na morju, ki dajo v najem in zakup plovila. Slovenci smo po duši precej jadralci, imamo olimpijske in svetovne nosilce medalj v jadranju, zato verjamemo, da se bo marsikateri jadralec odločil za preživetje počitnic na vodi.   V zadnjih dneh smo tudi priča javnim objavam diskriminatornih ponudb storitev za goste z vavčerji in tiste brez. Odločili smo se, da v predmetni zakon vložimo tudi dopolnilo, ki nedvomno določa, da turistični ponudniki ne smejo ponujati različnih cen za isto storitev. To je nedopustno.   V Poslanski skupini SAB verjamemo, da so predlogi izboljšav dobri in korist državljankam in državljanom, zato si želimo, da bo tokrat drugače. Želimo si, da koalicija ne bo zavrnila dialoga, ki je za državo dobrodošel in koristen. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.   Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Besedo želi minister Janez Cigler Kralj.  Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, poslanke in poslanci!   Iskrena hvala za vse povedano v stališčih poslanskih skupin. Vidim, da je večinsko mnenje, da so ukrepi dobri, pravočasni, primerni, temeljiti. Slišim tudi tiste, ki ste do ukrepov, predlaganih ukrepov kritični, slišim tudi kritike na ukrepe iz prvega in drugega protikorona paketa. Morda najbolje odgovorim na te kritike tako, da preberem, kdo in v kakšnem številu je in bo še do konca junija prejel pomoč po prvem in drugem protikorona paketu. 200 tisoč otrok iz družin z enim ali dvema otrokoma, 30 tisoč velikih družin, to so družine, ki imajo tri, štiri ali več otrok. 300 tisoč upokojencev, ki imajo pokojnine nižje od 700 evrov, 50 tisoč prejemnikov denarne socialne pomoči, 200 tisoč zaposlenih na čakanju na delo, 32 tisoč samozaposlenih, približno 200 tisoč tistih, ki delajo, 75 tisoč študentov, 5 tisoč kmetov in številne druge ranljive skupine.   Protikorona paket tri izhaja iz te uspešne, začete zgodbe odgovora na potrebe v času epidemije in bo podprl s svojimi predlaganimi ukrepi predvsem gospodarstvo, ki potrebuje podporo pri zagonu svoje dejavnosti. Ukrepi so tako kot pri prvem in drugem protikorona paketu ciljani, premišljeni, zdaj imamo tudi že precej več izkušenj, kajti sredi marca nismo imeli primerov ali izkušenj, na podlagi katerih bi lahko pripravljali ukrepe, ampak smo se morali nasloniti na svoje znanje. Podatki kažejo, da je bila uspešna strategija in taktika to, se je vključilo široko število ljudi, stroke, strokovno posvetovalno skupino, Vlada s svojimi člani in vsemi sodelavci, ministrstva. V začetku, torej v sredini marca, smo ocenili, če se naslonim na trg dela, da je lahko v času epidemije ogroženih okrog 260 tisoč delovnih mest. Glede na dosedanje koriščenje teh ukrepov se je izkazalo, da je bila ocena natančna. Tudi časovno smo ukrepe že v osnovi zasnovali do 31. maja in dosedanji potek, zelo ugoden potek epidemije kaže, da smo tudi časovno dobro predvideli ukrepe in svoje akcije v boju proti epidemiji.   Zavedam se, da so želje še številne, recimo, da bi se čakanje na domu ponudilo še za vsaj nekaj več mesecev. Zavedam se, da bi si številni želeli veliko več, ampak hkrati je ocena Vlade, da moramo najprej v želji podpreti gospodarstvo ponuditi ukrepe, ki bodo spodbujali čim hitrejše in čim večje aktiviranje delovanja poslovanja proizvodnje. Po drugi strani pa želimo odgovoriti na potrebno tistih panog, ki so še vedno v krču, ki ne bodo mogle v polnosti niti v polovičnem obsegu začeti s svojim delovanjem. Zato smo po širokih posvetovanjih prisluhnili gospodarstvu in ponudili ukrep čakanja na delo za mesec junij. Obenem pa ponudili, tako si želimo, tako predvidevamo in po izkušnjah nekaterih evropskih držav, tudi sosednje Avstrije, pričakujemo uspešen ukrep skrajšanega delovnega časa, ki bo panogam, ki bodo delno že soočene z naročili, povpraševanjem, morda o delu svojega poslovanja, v drugem delu pa morda ne, omogočilo, da bodo ohranile delovna mesta in potem ob ponovnem polnem zagonu lahko takoj s svojimi zaposlenimi nadaljevale normalno delo.   Kot minister, pristojen za trg dela, večkrat poudarjam in ponavljam, da je bilo na trgu dela tik pred korona epidemijo zelo zanimivo stanje, podjetja niso mogla dobiti delavcev, podjetja so imela izjemno težavo dobiti zaposlene. Apeliram na vse delodajalce in vidim, da tudi slišijo ta apel, kajti poslužili so se v veliki meri predlaganih ukrepov za gospodarstvo in za zaposlene, da skušajo v čim večji meri in kolikor morejo zadržati te zaposlene, kajti po tem, ko se bo tudi v skladu z napovedmi, z optimističnimi napovedmi naša gospodarska rast ponovno vzpostavila, UMAR nam napoveduje, da bi lahko bili že v letu 2021 na predkrizni ravni, da bodo lahko podjetja takrat polno ekipirana s svojimi zaposlenimi nadaljevala s svojo dejavnostjo.
Hvala lepa.   V razpravo dajem 2. člen ter amandma poslanskih skupin Levica, LMŠ in SD. Želi kdo razpravljati? Vidim, da je interes za prijavo, zato bomo sprožili postopek prijave. Sedem prijavljenih. Prvi dobi besedo poslanec Aljaž Kovačič.   Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod minister, državna sekretarka, kolegice in kolegi!   Danes imamo pred seboj že tako imenovani tretji PKP. Koliko sta bila prva dva uspešna, bodo povedali sami uporabniki, se pravi, to so državljani Republike Slovenije. Minister, vi ste naštevali neke številke, koliko ljudi je bilo do tega upravičenih. Na hitro, ste res, mislim da, podobno številko povedali kot na samem odboru, se pravi okoli 1,3 milijona ljudi. Samo nekoliko res dvomim, če je pomoč prišla do tako velikega števila ljudi. Upam, da bomo čez mesece, ko bodo uporabniki res lahko povedali, da se bomo približali tej številki.   Dejstvo je, da si zakoni sprejemajo hitro, kar je seveda dokaj logično, je pa vprašanje, če so učinkoviti in če so tudi tako kvalitetni, kot Vlada govori. Pri prvem in drugem zakonu je bil socialni dialog povožen, če tako lahko rečem. Zakaj sem uporabil ta izraz? Zato ker so stranke, ki so danes v koaliciji, velikokrat na samih odborih prejšnji vladi očitale, da vedno povozi socialni dialog. Zdaj vemo, da je bila epidemija in da se je nekoliko težko sestati, ampak v 21. stoletju obstaja tehnologija, da se še najbolj resne zadeve in največje organizacije sestajajo preko videokonferenc. V PKP3 se je sicer res sestal Ekonomsko-socialni svet, ampak je dejstvo, da je obravnaval le posamezne člene, se pravi tiste, ki se ga tičejo. Govoriti, da je bil s celotnim zakonom seznanjen Ekonomsko-socialni svet in da se s tem vsi strinjajo, je nekoliko zlagano. Tudi sama opozicija v ta zakon ni bila vključena. Dejansko smo ga dobili 3, 4 dni pred samo sejo, ki je bila sklicana zelo hitro. Pri PKP1 smo sicer lahko dali pripombe, ki pa vemo, v kolikšni meri so bile upoštevane.   Govoriti, da opozicija bojkotira oziroma zavlačuje sprejemanje tega zakona, je milo rečeno smešno, kajti če vemo, da govorimo o več kot pol milijarde evrih, je seveda nekoliko smešno, da bi ta zakon sprejemali ponoči. Vemo, da je bila pred samim odborom plenarna seja, in če bi uporabili ves čas, ki je bil na razpolago, bi se obravnava tega zakona začela po 12. uri. ker smo prihranili nekaj časa, se je začela ob sedmih in dejansko ga nismo končali v dvanajstih urah.   Govoriti, koliko je govorila opozicija, ja, hvala bogu, da je opozicija govorila in vlagala amandmaje, medtem ko so bili koalicijski poslanci dokaj tiho. Čeprav ima zakon 87 členov, je marsikaj v njem narobe, je tudi povedala Zakonodajno-pravna služba. Koalicija vloži 42 amandmajev in so dejansko celotni čas tiho. Zdaj ne vem, če so sploh prebrali člene, ki so jih vložili, ali jih je spet pripravila Vlada, kot je bilo v preteklosti tudi na enem odboru, ko je bilo sprejemanje tistega dokaj sporno. Da ste zavrnili vse amandmaje opozicije, tudi pove, koliko dejansko hočete sodelovati z nami.   Zakaj je ta zakon, čeprav ima nekaj spodbudnih zadev, ki rešuje posamezna področja, nesprejemljiv za Listo Marjana Šarca? Zato ker so spet vrinjeni členi, ki se tem zakonom oziroma rešitvijo turizma, gospodarstva, nimajo popolnoma nič. 2. člen, ki je dejansko zelo sporen in ki spet odmika nevladne organizacije od tega, čemur so namenjene, dejansko nima nič oziroma popolnoma nič s samim turizmom. Nevladniki so podobno kot kultura, kot je Varuh človekovih pravic, se pravi, država ga financira, oni pa postavljajo neko ogledalo, kaj vse je narobe z oblastjo. In seveda se pojavljajo nevladne organizacije, ki nekako kršijo posamezne zadeve, ampak najlažje jih je preprosto ukiniti. Prav tako je sporen tudi 8. člen, ki govori, kdo lahko razglasi karanteno, da je to v pristojnosti samo zdravstvenega ministra, ki se lahko kadarkoli o tem odloči brez podlage stroke. To je prav tako sporno. Se pravi, ta dva člena, tudi če bi bila vsebinsko najboljša člena in bi dejansko vse reševala, nimata popolnoma nobene podlage, da sta v tem zakonu, lahko bi šli posamezne zakone odpirati in tam uredili te zadeve.   Čeprav ste nam vse amandmaje na odboru dejansko zavrnili brez tega, da bi povedali koalicijski poslanci, zakaj se z njimi ne strinjate, dejansko ste preprosto le glasovali proti, smo ponovno skupaj z opozicijo vložili kar nekaj amandmajev, vendar jih je veliko zaprtih, tako da smo tudi morali malo prilagoditi zadevo, saj vsi členi niso odprti.   Glavna zadeva tega zakona so tako imenovani boni, kar sicer v Listi Marjana Šarca pozdravljamo. Je pa nekoliko smešno, da bomo danes oziroma boste najverjetneje sprejeli te bone, še vedno pa ne vemo, kako bodo v praksi ti boni delovali. Danes na novinarski konferenci je minister za gospodarstvo povedal, da bo Vlada sprejela nek odlok in upa, da bodo boni začeli veljati junija. Vemo, da bo to zelo kompliciran sistem in prav zanima me, kakšen bo ta sistem in če bo v praksi tudi deloval, ali se bodo potem spet uporabniki oglaševali, kaj vse ne dela, da nekaj, po domače povedano, šteka in da niso dobili tega denarja.   Sami predlagamo zdaj v tem enem členu, da se ti vavčerji za turizem dvignejo z 200 na 400 evrov, kajti štiričlanska družina, ko smo nekoliko gledali ponudbe, dejansko s tem, kar vi ponujate, dobi premalo. Pospešiti moramo potrošnjo in 900 evrov za štiričlansko družino je nekako znesek, s katerim bi si lahko privoščili neke normalne počitnice. Prav tako smo nekako ta univerzalni temeljni dohodek, se pravi 100 evrov, da ni samo za turizem, ampak dejansko, da lahko prebivalci Republike Slovenije to uporabijo tudi za druge zadeve, ki se tičejo nekega turizma.  Zavrnili ste tudi naš amandma na odboru, da bi se istočasno lahko uporabljal tako čakanje na delo kot skrajšan delovni čas, kar nas žalosti. Ker vsi členi spet niso odprti, smo morali nekako prilagoditi ta člen, se pravi, da lahko delodajalec vsaj zaporedoma uporablja čakanje na delo ali pa skrajšani delovni čas. Upam, da boste vsaj to zadevo sprejeli.   Me pa veseli, da ste za vse panoge podaljšali za en mesec čakanje na delo, je pa zanimivo, da smo podobno, sicer za tri mesece, predlagali tudi na odboru, pa ste to zadevo zavrnili.  Zdaj vsi govorite, da se ne smejo zmanjšati delavske pravice, in zaradi tega smo tudi na odboru predlagali amandma, da za kolikor časa delodajalec koristi neko zadevo za svojega delavca, toliko časa svojega delavca ne sme odpustiti. Glede na to, da ste zavrnili ta amandma, se sprašujem, ali dejansko to drži, kar govorite, da vam je za to, da se delavske pravice ne manjšajo. In prav zaradi tega smo skupaj z opozicijo vložili amandma, ki nekako namenja odpravnino za tiste, ki jih delodajalec odpusti.   Dejansko se ponovno pozablja na mlade, kar osebno in tudi v Listi Marjana Šarca trdimo že celotni čas. Čeprav 59. člen nekako govori o tem oziroma hočete dobro narediti mladim, ker bi jim dejansko pri pridobitvi Zoisove štipendije uveljavljali izjemne dosežke, ki so jih pridobili v preteklih letih, ste dejansko s tem, ko brišete aktualno leto, povozili vse tiste, ki so te izjemne dosežke dosegli v letošnjem šolskem letu. Dejstvo je, da sicer veliko šolskih tekmovanj ni bilo izvedenih, ampak ob tem ne smemo pozabiti, kaj sploh vse spada pod izjemne dosežke . To so tudi znanstvena dela, ki so jih lahko spisali študentje že v preteklem letu in so jim v letošnjem letu oddali. In dejansko vaš namen je bil mlade študente spraviti v enak položaj, ampak ste ji dejansko spravili v neenak položaj, ker se ne upošteva aktualno leto. Ob tem, kot sem že večkrat tudi povedal, da ste dejansko pozabili na mlade, glede na to, da imajo mladi po preiskavi Evroštudent več kot 500 evrov mesečnih stroškov, vi pa ste jim dali 150 evrov enkratnega zneska, kar pomeni na mesečni ravni 50 evrov v zadnjih treh mesecih, če vemo, da je, na primer, v Podravju študentsko delo upadlo za več kot 90 %. Prag revščine vemo, kje je, in mislim, da ni na svetu človeka, ki lahko preživi s 50 evri na mesec.   Podobna zadeva je tudi s študentsko prehrano, kjer ste avtomatsko naredili podaljšanje koriščenja bonov, se pravi, da ni razpisa za nove ponudnike študentske prehrane. Ob tem pa pozabljate, da bo veliko gostincev, ki dejansko nudijo študentsko prehrano, propadlo. Propadlo pa bo zaradi tega, ker dejansko študentov ni ne v Ljubljani ne v Mariboru in ne v nobenem univerzitetnem mestu. In če študentje ne morejo koristiti bonov, dejansko tudi ponudniki ne morejo vnovčiti teh subvencij. In glede na to, da bo kar veliko gostincev propadlo, ste vsem tistim, ki bi se na novo radi prijavili in odprli neki gostinski lokal, onemogočili, da se prijavljajo.  In tretjo zadevo, ki jo želim izpostaviti, ki je sicer v redu zadeva, to je 67. člen Vrednotnice za športne prireditve. Vemo, da so športne prireditve dejansko onemogočene. Obenem pa s svojim amandmajem dodajamo tudi vrednotnice za koncerte in kulturne prireditve, kajti vemo, da se veliko teh ne more izvajati. Mislim, da bo zdaj s 1. 6. 2020 dovoljeno več kot 200 ljudi, do sedaj pa vsi ti glasbeni dogodki, tudi neke opere in drame dejansko imajo več kot 100 nastopajočih, se pravi, da so že oni presegli število, ki je bilo dovoljeno. Dodajamo pa tudi, da se naj potrošnik sam odloči, ali hoče to vrednotnico uporabiti ali pa dejansko zahteva nazaj denar.   Se pravi, čeprav vi govorite, da je bilo vse dogovorjeno, da se vsi s tem strinjajo, je bilo ponovno veliko skupin izpuščenih. Kot sem že enkrat rekel, ta zakona bodo na koncu sodili prebivalci Republike Slovenije, ki bodo sami povedali, ali so res ti ukrepi prišli v takšni meri do njih, kot ste vi govorili in so oni upali.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanec Marko Pogačnik.   Izvolite.
Spoštovani, predsedujoči, hvala za dano besedo. Kolegi, kolegice!  Pred nami je protikorona paket tri, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše. To pomeni, da razpravlja danes Državni zbor v relativni kratkem času že o tretjem paketu. Bi je pripravljen prvi protikorona paket in drugi protikorona paket in prepričan sem, da sta bila ta dva paketa zelo učinkovita in uspešna. Da sta bila oba paketa učinkovita in uspešna govori v danem trenutku epidemiološka slika covid-19 v Sloveniji, ki je med najboljšimi v Evropi in na svetu. Nedvoumno pa, da so bili ukrepi učinkoviti in pa uspešni, je to tudi priznanje vrst medijev v tujini in tujih držav. Prepričan sem, da so bili ukrepi uspešni in učinkoviti tudi zaradi tega, ker so jih podprli tudi največji deležniki gospodarstva, to so Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, in nenazadnje so bili v teh ukrepih vključeni dejansko vsi deležniki. Prepričan sem, da so bili predvsem v protikorona paketu dva upoštevani tudi predlogi, ki so jih dale stranke opozicije in tudi deležniki na terenu.   Protikorona paket tri gre predvsem v smeri izhodne strategije posledic covida-19 in ta paket je nekako vreden več kot 1 milijardo evrov. Pomemben del je tukaj podaljšanje nekaterih ukrepov iz protikorona paketov dva in ena, in sicer je pomembno podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo še za eden mesec, kar pomeni, da se bo s tem razbremenilo tako delodajalce kot delojemalce. Eden izmed najpomembnejših ukrepov, ki je vključen v ta tretji paket, je pa predvsem subvencioniranje delovnega časa, to pomeni od 5 do 20 ur tedensko, ukrep, ki je v danem trenutku enako pomemben tako za delodajalca kot za delojemalca.   Tretji del vavčerji, boni, ki jih bodo deležni vsi državljani in državljanke Republike Slovenije v starosti nad 18 let v višini 200 evrov in 50 evrov za mlajše od 18 let. Prepričan sem, da gre ukrep v pravo smer, da se je Vlada odločila za pravilno odločitev, kajti ti vavčerji so namenjeni predvsem za turizem. Turizem je ena izmed pomembnejših panog v Sloveniji, ki predstavlja že skoraj 13 odstotkov BDP in ta del panoge je med najbolj prizadetimi ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi in po svetu. Vlada bi se lahko odločila za ukrep, ki bi šel v smeri, da bi financirala samo turistični del z direktnim denarnim vložkom, vendar Vlada se je odločila za drugo pot, to pomeni, da naj imajo od tega vložka nekaj tudi državljanke in državljani Republike Slovenije, ki so si to zaslužili. Prepričan sem, da je tukaj dvojna zmaga. Zmaga bo za turistično dejavnost in zmaga bo za državljanke in državljane Republike Slovenije, ki bodo dobili bon, ki bo unovčljiv do konca leta v višini 200 evrov, in si bodo ali si bomo lahko privoščili počitnice v Sloveniji. Na en način ne razume opozicije, da se je obrnila tako proti tem ukrepom, vrsta napadov, nenazadnje pa je pri tem potrebno povedati, da tako pri protikorona paketu ena kot protikorona paketu dva niste glasovali proti tema dvema paketoma. S tem ste izrazili dejstvo, da se nekako tudi s temi paketi in ukrepi, ki so bili vključeni v ta dva paketa, strinjate.   Na eni strani opozicija tudi na odborih, predvsem na Komisiji za nadzor javnih financ, v isti sapi govori, kako gredo ukrepi v napačno smer, kajti Slovenija se bo preveč zadolžila in da se porablja preveč sredstev, v isti sapi pa potem opozicija govori, da je pa vlada Janeza Janše pozabila na vrsto skupin in da bi bilo potrebno dati več sredstev. Jaz mislim, da se bo opozicija morala počasti odločiti, ali vlada Janeza Janše troši preveč denarja ali ga troši premalo. V isti sapi se tega ne more izgovarjati. Tukaj so bili najbolj glasni predvsem poslanke in poslanci Socialnih demokratov, nenazadnje tudi Levice. Odločite se. Jaz sem prepričan, da je Slovenija ubrala pravilno pot, da je Vlada Janeza Janše ubrala pravilno pot in da nikdar in nikoli še v zgodovini Slovenije niso državljanke in državljani Republike Slovenije dobili toliko sredstev upravičeno, ampak v danem trenutku so bili Vladi Republike Slovenije, vladi Janeza Janše in pa koaliciji strank SDS, SMC, Desus na prvem mestu državljanke in državljani Republike Slovenije in pa slovenska podjetja, kar je tudi pravilno. V prejšnjih sistemih, pri prejšnjih vladah so se reševale banke, so se reševale finančne inštitucije, na državljanke in državljane se je pa pozabljalo. Vlada Janeza Janše v tem trenutku ni pozabila na državljane in državljanke Republike Slovenije in pripravlja se že tudi naslednji paket. Dejstvo je, da čarobne palice ni, nima je nobena vlada, nima je nobena država. Kot sem že večkrat omenil, z enim paketom se zadeva ne da popraviti, vendar zadeva je sistemski pristop, korak po korak, in tukaj se vidi tudi ta učinkovitost. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanec Primož Siter.   Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Kolegice in kolegi, dober dan!  Cilj vseh teh ukrepov je, da vsi razumemo pomoč tako ljudem kot gospodarstvu. Ne glede na piar, ne glede na promocijo, ne glede na vsakič vnovično ponavljanje Vlade in njenih predstavnikov, kako uspešni so, kako so vsi ti ukrepi naleteli na plodna tla, se realizirali, dejanske številke govorijo drugače. V opoziciji nismo zastonj kritični do neživljenjskosti teh ukrepov. Da smo na samem vrhu Evrope – imamo tudi številke, ki pravijo, da samo na samem dnu Evrope, še posebej po statistikah, recimo, po številu ljudi, ki so zaradi epidemije ostali brez službe, potonili v brezposelnost. Samo Grčija je pred nami, pa vemo, kakšna je siceršnja slika že zadnjih 10 let v Grčiji. Še Italija, pa tudi vemo, kakšna epidemiološka slika je tam, kako je tam udarilo, je v tej statistiki na boljše.   Potem odlogi kreditov, ki so bili opevani v prvem ali drugem paketu. Realizacija 14,3-odstotna, da ne govorimo o zagotavljanju likvidnosti, niti enega kredita z državnim poroštvom ni bilo do danes realiziranega. To so te statistike, to so ti ukrepi vlade, ki se, roko na srce, ne pretakajo do ljudi in do podjetij. Potem so pa tukaj še stvari, ki sploh ne pašejo noter, zakonski podtaknjenci, neki represivni ukrepi, prepoved referenduma, ohromitev okoljevarstvenikov, ki bo danes bržkone na tapeti po dolgem in počez in tako naprej. Pa način, kako so se te stvari dorekle, ponoči, stran od javnosti, stran od zainteresirane javnosti, stran od strokovne javnosti, brez razprave koalicijskih poslank in poslancev, z luknjami v socialnem dialogu in tako naprej. Prazno in brez stika z ljudmi. A smo še vedno tukaj.   V Poslanski skupini Levica predlagamo, ker eno skupino amandmajev, ki bodo že, če je to stanje, prvotno stanje, slabo, vsaj malce z enim obližem zapolnili te vrzeli. Recimo, dovolite mi, da se v samem začetku naših razprav dotaknem uporabnosti dveh amandmajev, ki smo jih predlagali. Predstavljajte si, na praktičnem primeru, človeka, ki je na minimalni plači, oče, recimo, v štiričlanski družini, živi še tri druge ljudi, žena je brezposelna, dva otroka in minister mu odredi, kar je že samo po sebi sporno, karanteno. Človek ostane brez službe, ne sme delati, izgubi prihodek in od strani države je deležen 50-odstotnega pokritja siceršnje njegove plače. Če dela na minimalni plači, to pomeni, da mu država blagodejno da 350 evrov, s čimer, roko na srce, ne moreš nič. Ne moreš plačat najemnine, položnic, kupit kaj, da ima kdo kaj za jesti, otrok peljat na sladoled. To je neživljenjsko. Zato v Poslanski skupini Levica predlagamo en popravek tega in to raven dvignemo na 80 % oziroma na pokritje minimalnih življenjskih stroškov, plus 20 %, ki omogočijo, da rečemo, vsaj eno približno normalno preživetje tega časa.   In predstavljajte si tega človeka, ki potem dobi eno, ki je v osnovi sicer sladka stvar in bi jo lahko razumel kot dobronamerno – turistični vavčer v vrednosti 200 evrov, za njega, za ženo, za dva otroka, skupaj dobijo 500 evrov, kar je sicer lepa in sladka gesta, mogoče, ampak za takšno družino na socialnem dnu, neuporabna. Zakaj? Zato ker, če hočeš ti porabit v nekem turističnem aranžmaju 200 evrov, moraš še priti do tja, pa 200 evrov imaš za prespati in zajtrk, je fino, da še kaj ješ ali pa da kakšno vstopnino plačaš in da prideš do, ne vem, Portoroža, Ptuja, Kranjske Gore ali kamorkoli. Vsakdo, ki je kadarkoli šel na počitnice, ve, da prenočišče in zajtrk, nista glavnina stroška. Zato zopet, malce z realnostjo skregan ukrep, neuporaben in lahko bi ga, kot predlaga naš amandma, pretopili v nekaj, kar pa je za človeka na socialnem dnu nujno, in to je finančna pomoč, ki mu bo v tem hudem času omogočila, da bo ta sredstva namenil v nekaj, kar nujno potrebuje – v kakšen voziček hrane, v položnice, v najemnine in tako naprej. Tudi eden od naših amandmajev. In zdaj, če popravim ministra, to, kar predlagamo v Poslanski skupini Levica, niso želje, niso želje opozicije, to so, oprostite, kruh in streha in kakšen sladoled za kakšnega otroka. Zato, spoštovani kolegice in kolegi, tukaj apeliram predvsem na poslanke in poslance vladne koalicije, na delovnem telesu ste bili tiho, upam, da zdaj ne boste, še posebej v delu, ko bo treba glasovati. Imamo amandmaje, ki omogočajo, da vsaj en ukrep, vsaj en majčken del tega, kar bi vsaj približno popravilo ta nesoglasja med Vlado in ljudmi, ki jim vlada, da sprejmemo vsaj en ukrep, ki pomaga človeku. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanka Andreja Zabret.  Izvolite.
Hvala za besedo.  Predlog zakona PKP3, ki ga danes obravnavamo, je že tretji v nizu sprejemanja interventne zakonodaje, povezane z epidemijo covid-19, s katerim skuša Vlada pomagati gospodarstvu. Prvi sveženj zakonov PKP1, se pravi protikorona paket, ki se izteče konec maja, je nadomeščal dohodke ljudi. Drugi protikorona paket je bil namenjen povečanju likvidnosti gospodarstva s poroštveno shemo 2 milijardi. Današnji PKP3, če povzamem na kratko, pa uvaja shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in turistične vavčerje ter podaljšanje možnosti čakanja na delo. Slišali smo ministra pri uvodni predstavitvi, da je tudi vložen amandma, se pravi, da se za en mesec podaljšuje možnost čakanja na delo za vse dejavnosti, kar pozdravljamo.   Kakšna je učinkovitost prvih dveh protikorona paketov, bom ponazorila malce kasneje. V vse zakone do sedaj so se prikradli tudi členi, ki nimajo nič skupnega s pomočjo ljudem in gospodarstvu, ki ne samo, da ne pašejo v zakon, ampak se je celo pokazalo, da so lahko ustavnosporni in nekateri tudi celo škodljivi.   Zato smo v LMŠ vložili tudi zahtevo za oceno ustavnosti nekaterih členov, ki so bili predvsem v smislu prekomernih policijskih pooblastil. Tako se je tudi v današnji zakon prikradel 8. člen, ko bo lahko minister za zdravje do konca leta brez predhodnega pregleda oziroma predloga stroke, se pravi Inštituta za javno zdravje Republike Slovenije, odrejal karanteno. To se nam zdi skrajno nedopustno, zato smo tudi predlagali črtanje tega člena. Podaljšuje se tudi sporni člen na področju gradnje objektov in odpadkov, ki je opredeljen v 2. členu predloga zakona. Tudi to se nam zdi sporno, zato predlagamo tudi črtanje tega člen z vložitvijo amandmaje.   V opoziciji smo že na matičnem delovnem telesu in danes vložili amandma, kot sem rekla, za črtanje teh dveh členov. Na odboru so bili ti amandmaji gladko zavrnjeni. Računam pa na modrost koalicije, da danes podprejo ta naš amandma.   Še kaj bi se našlo, kar ne sodi v to interventno zakonodajo, na kar vse skozi opozarjamo v opoziciji, a vedno na žalost naletimo na gluha ušesa.   Predlog zakona smo že obravnavali na matičnem delovnem telesu Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Zakaj to omenjam? Zato, ker smo ga obravnavali na nočni seji od 7. ure zvečer do 9. ure zjutraj. Ne vem, čemu je bilo to sicer namenjeno, vem pa, da res ni bilo potrebe po takem hitenju in uprizarjanju nočnih sej, uprizarjanju izrednih razmer ali, bolje rečeno, uprizarjanju, kot da imamo vojne razmere. Smo v čisto normalnih časih in pravzaprav se je situacija umirila in lahko delujemo naprej po normalnem, ustaljenem ritmu. Strinjam se, da je potrebno zakone, ki so vezani na epidemijo, sprejeti čim prej. Vendar morda je to hitenje povezano s tem, ker je Vlada 14. maja preklicala epidemijo. Ta preklic je bil nedvomno politične narave in to verjetno zato, da prenehajo veljati ukrepi po PKP1. Zato se s sprejetjem PKP3 tudi mudi, saj bo 1. junij, ko nehajo veljati vsi ostali ukrepi, vsak čas tu. Iz tega lahko očitno sklepam samo to, da se je Vlada ustrašila, da so izdatki že preveliki, čeprav velik del pomoči sploh še ni bil uporabljen. In pravzaprav vse to spominja na čase vlade Janeza Janše leta 2012 in čase Zujfa, ko se je varčevalo in s tem ustavilo potrošnjo in posledično poglobilo krizo. S takimi ukrepi oziroma po novem neukrepi, ki ne veljajo več, Vlada dela iste napake in prikrito varčuje. Pri tem sicer velja pripomniti, da samo pri določenih skupinah ljudi. Pri nabavi mask in ventilatorjev ni varčevala, ker je reševala življenja, kot so povedali. Dejstvo je, da na eni strani veliko podjetij zaradi ukrepov Vlade še vedno ne dela, na drugi strani pa ima gospodarstvo že velike likvidnostne težave. Zato še vedno potrebujemo ukrepe in pomoč države. Določeni ukrepi, predvsem ukrep čakanja na delo, je bil prezgodaj odpravljen. Na to opozarjajo vsi, celotno gospodarstvo in tudi vidni ekonomisti.   Zato smo v LMŠ tudi pripravili amandma, da se ta ukrep podaljša za tri mesece do 31. avgusta, in to za vse dejavnosti, ne le za turizem in gostinstvo, tako kot je že bilo, vendar tudi ta amandma je bil s strani koalicije zavrnjen. Ukrep skrajšanega delovnega časa bi moral biti trenutno le nadgradnja ukrepa čakanja na delo in ne kot nadomestilo, saj če nimaš dela, ti je ukrep skrajšanega delovnega časa ne pomaga nič. Zato tudi predlagamo, da se oba ukrepa uskladita, da se odpravi zakompliciranost postopkov in zahtev, hkrati veže na prepoved odpuščanja za obdobje prejemanja subvencije in da se uporabljata sočasno. Podjetje pa naj samo presodi, kateri ukrep in za katerega delavca bo kaj koristil, saj je vse odvisno, kakšen poslovni proces ima podjetje. Mislim, da bi s tem pripomogli k lajšanju težav gospodarstva.  Na odboru je minister Janez Kralj Cigler v uvodni predstavitvi rekel, da smo s prvim in drugim koronapaketom zajeli in pomagali 1,3 milijona Slovencem. S tretjim koronapaketom pa bomo dejansko pomagali vsem. S tem je mislil na vrednostni bon za turizem, ki ga bo dobil vsak prebivalec Republike Slovenije. Vendar menim, da to v celoti ne drži, predvsem teoretično ja, v praksi pa ne. Namreč noben paket ni opremljen z oceno finančnih učinkov, ali so ocene nerealne in približne, ukrepi so birokratski, neučinkoviti, kar kaže tudi, da je dejansko uresničenih le petino obljubljenih rešitev, kar potrjuje tudi poročilo Fiskalnega sveta, za katerega menim, da mu je verjeti. Namreč od vseh ukrepov, ki so bili sprejeti do zdaj, je bilo koriščenih, kot sem rekla, le 20 %, in to ne zato, ker bi gospodarstvo ne bilo več v težavah, ampak zaradi tega, ker Vlada tako nekontrolirano hiti in zato kljub temu, da ukrepi prihajamo prepočasi, spremljajo jih nekonsistentni predpisi in uredbe, tudi zaradi napačnega sosledja sprejemanja ukrepov. Po oceni Vlade je bil, recimo, prvi protikorona paket vreden tri milijarde, kasneje ga je v paktu stabilnosti znižala na dve milijardi, in do sredine maja je bilo od teh predvidenih ocen počrpanih zgolj 350 milijonov evrov pomoči. V tem paketu so bila vključena povračila nadomestil za delavce na čakanju v obsegu 600 milijonov evrov. Do sredine maja je bilo izplačanih le 50 milijonov. Plačil prispevkov zaposlenih na čakanju je bilo obljubljenih 300 milijonov evrov, do sredine maja je bilo oproščenih zgolj za 19 milijonov evrov prispevkov. To je le nekaj številk, ki jih navaja Fiskalni svet v svojem poročilu. In ja, minister je povedal, da so vsi ti ukrepi zelo učinkoviti, koliko državljanov in državljank je že bilo vključenih v te subvencije. Ti podatki so dani do sredine maja. Končno učinkovitost ukrepov bomo pač lahko presojali po 15. maju, ko bodo upoštevani še ukrepi, ki se bodo izvajali oziroma upoštevali po tem datumu.   V času razglasitve epidemije je brezposelnost zelo narasla, vemo da je v aprilu že več kot 90 tisoč brezposelnih, kar je za dobrih 20 % več kot isto obdobje lani. V Evropski uniji smo morda res uspešni, kar se tiče premagovanja virusa, v zdravstvenem smislu, nismo pa v naraščanju brezposelnosti v času krize. Na drugem mestu smo, in to kaže, da nekaj ni v redu.   Tretji koronapaket ekonomske pomoči je oziroma bi moral biti usmerjen proti grozeči domači in Evropski recesiji. Znižanje tujega povpraševanja bo povzročilo padec BDP v Sloveniji. Dvomesečno zaprtje praktično celotnega gospodarstva je bilo usodno in radikalno, povzročilo je velik padec gospodarske rasti, povečalo brezposelnost, saj je bilo celotno gospodarstvo praktično čez noč vrženo v zelo negotov in težek položaj. Pomoč je prepozna, prezapletena in pa vrstni red oziroma časovnica ukrepov je napačna. Tega si nisem izmislila jaz, na to opozarjajo vidni strokovnjaki, gospodarstvo in številke in nenazadnje tudi poročila Fiskalnega sveta. Če samo pogledamo ukrep likvidnosti gospodarstva, katerega smo sprejemali v drugem koronapaketu. Druge evropske države so poskrbele za likvidnost gospodarstva v prvem paketu, in to že v mesecu marcu. Pri nas je ta zakon začel veljati šele 1. maja in na žalost niti po mesecu dni še ne deluje. Vlada je potrebovala 14 dni za uredbo, ki je v praksi neizvedljiva, in do danes ni bil odobren še niti en kredit s poroštvom države. Ti krediti so nenazadnje tudi predragi v sami obrestni meri in stroških odobritve. Zakaj poroštva brez težav delujejo v Italiji, Nemčiji ali Avstriji pri nas pa ne, je to vprašanje za Vlado.   Na neizvedljivost zakona smo v LMŠ vseskozi opozarjali, opozarjala je tudi stroka in banke, Vlada in koalicija, pa opozoril niste hoteli slišati. Pa saj smo opozarjali od prvega paketa naprej na veliko perečih stvari, pa Vlada pač ne sliši, sprejela ni niti enega našega amandmaja, kljub temu da je vsakič rekla, da tokrat ni čas, ker se mudi, pošljite nam predloge, upoštevali jih bomo pri naslednjem zakonu. Očitno so naši predlogi, ki smo jih pošiljali na Vlado, pristali v košu za smeti. Vlada govori eno, dela drugo. Lahko rečemo, da je zdravstvena kriza obratno sorazmerna z ekonomsko, ko prva izginja, druga šele prihaja. In ta je zelo zaskrbljujoča, se pravi ekonomska kriza. In glede na zadnji izpeljani manever, ko se je zgodilo prvič v zgodovini Slovenije, da je Vlada politično in protizakonito predčasno zamenjala direktorja SURS dr. Bojana Nastava, smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Zaskrbljujoča je izjava v. d. direktorja Tomaža Smrekarja, ki pravi, da bo njegova prioriteta spremljanje učinkov vladnih ukrepov vseh protikorona paketov. Nadalje še pravi, kar je podcenjujoče do sodelavcev Statističnega urada nerazumljivo in pa lahko rečem predrzno, ko pravi, citiram: »… da je nemogoče, da bi 300 ljudi na Statističnem uradu lahko to kakovostno analiziralo, kar pomeni, da pridejo tukaj nasproti raziskovalci, lahko govorimo o tej Lahovnikovi svetovalni skupini.« Konec navedka. Upam, da ste vsi to slišali, kar sem zdaj prebrala. Namreč to pomeni, da bodo tisti, ki so ukrepe pripravljali, jih bodo zdaj tudi analizirali. SURS razpolaga z zelo pomembnimi podatki, tudi občutljivimi podatki, ki so podlaga za Umarjeve napovedi, te pa so podlaga za vse ekonomske politike, ki jih sprejema Vlada, rebalans proračuna ali varčevalne ukrepe. Predsednik Vlade Janez Janša je v včerajšnjem intervjuju na RTV Slovenije napovedal strmo rast gospodarstva v začetku naslednjega leta. Ne vem, glede na učinkovitost ukrepov tega ni pričakovati, morda pa je keč kje drugje. Morda bi tudi spomnila tukaj v razmislek primer Grčije, ki je prirejala podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu.   In za konec. S pomočjo gospodarstvu zamujamo že dva meseca, da ne omenjam še močno zbirokratiziranih postopkov za pridobitev teh pomoči. Ni vse tako lepo, kot nekateri želijo prikazati, na žalost. Tisto, kar je pa najbolj žalostno, je, da se s sprenevedanjem Vlade in koalicije likvidnostni krč podjetij samo še poglablja. Hvala.
Hvala lepa.   Najprej bi vas obvestil, da imate na e-klopi pregled trenutno vloženih amandmajev, da boste lahko to tudi uporabili. Sedaj pa nadaljujemo z razpravo.   Besedo dajem poslancu Samu Bevku.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor!   Čeprav vestno nosim masko, bom sedaj med nastopom masko odstranil, ker formalno epidemija še ni končana, baje naj bi bila končana 1. junija. Kako se bo stvar iztekla, bomo videli.   Za razliko od drugih kolegov iz opozicije, bom malo nenavadno pohvalil vlado, kajti vložila je zelo veliko truda pri pripravi vseh treh zakonov, čeprav vlade ne podpiram, naj bo jasno. Pohvalil pa bi tudi članice in člane vseh pristojnih odborov, ki so vložili zelo veliko dela pri pripravi vseh teh treh zakonov. Prav tako bi rad pohvalil tudi strokovne sodelavce v poslanski skupini, ki so zelo veliko delali, najbrž tudi v vseh drugih poslanskih skupinah. Treba je bilo pripraviti zelo veliko gradiva, opomnikov, amandmajev, tako da je bilo delo kar pestro. Upam, da bo tudi rodovitno.  Žal pa je koalicija, kolikor vem, sprejela samo en amandma opozicije, mislim, da en amandma, ki ga je predlagala Stranka Alenke Bratušek, vsi drugi amandmaji pa so bili zavrnjeni. Ob povabilu v Partnerstvo za razvoj, če je bilo to povabilo iskreno, bi bil dober signal, če vlada podprla tudi nekaj pomembnih amandmajev opozicije k tem trem zakonom, ki jih danes obravnavamo. Če je bilo seveda to povabilo iskreno. Jaz verjamem, da je med amandmaji opozicije kar nekaj predlogov, ki bi jih bilo smiselno podpreti. Tako bi tudi zakonski paket številka tri pridobil na vsebini in na kvaliteti in zajel morda še več upravičencev do pomoči, ki so je seveda potrebni.   Jaz bi rad vprašal predstavnike Vlade, posebej gospoda ministra oziroma državno sekretarko, za eno pojasnilo. Namreč nekaj nejasnosti je v zvezi s tem zakonom. Gre za 24. člen, za 26. člen in 36. člen. Če pogledamo, kaj pravi 24. člen zakona, pravi, da ukrep iz tega poglavja, se pravi iz poglavja Delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa, ni združljiv z ukrepom tega zakona iz podpoglavja 2.1. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in za delodajalce na področju turizma in gostinstva. Se pravi, da se izključujejo nekatere pomoči. Zato smo zaradi pravne jasnosti Socialni demokrati vložili amandma k 36. členu, kjer bi se dodal četrti odstavek, ki bi se glasil: »Ne glede na 24. člen tega zakona, lahko delodajalec, ki prejme subvencijo za delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ob izteku ukrepa začasnega čakanja na delo zaprosi za delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa.« Namreč, zaradi pravne varnosti in jasnosti dodajamo to določbo četrtega odstavka tega člena, ki pravi, da lahko delodajalci iz področja turizma in gostinstva, ki prejmejo subvencijo za delno povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo, ob izteku tega ukrepa zaprosijo za subvencijo za skrajšanje polnega delovnega časa. Ukrep nadomestila za čakanje se namreč izteče 30. junija 2020, medtem ko ukrep za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa traja do 31. decembra 2020. Ali bolj poenostavljeno povedano, iz tega zakona se ne da razbrati, ali se lahko odločiš samo za eno možnost, na primer za čakanje na delo, ki je zdaj po novem predvideno do 30. 6. 2020. Številne dejavnosti, panoge, ne samo turizem in gostinstvo, temveč tudi avtomobilska industrija, bodo posledice in upad prihodkov čutili še dolge mesece. No, se pravi, ali je za čakanje na delo, ki je predvideno do 30. 6., možna samo ta varianta ali pa polovični delovni čas do 31. decembra. Tudi če sta bila turizem in gostinstvo najbolj prizadeta in je bila ta dejavnost dejansko zaprta, so bili ljudje na čakanju doma. Potem se je stvar sprostila, so nekateri šli v službo, na delo, drugi še vedno čakajo doma in sedaj bodo čakali do 30. 6. In recimo, da se bo z julijem, avgustom turizem sprostil, ali so sedaj upravičeni tudi, ker bodo šli nekateri na delo, ne pa vsi, da drugi, za katere ne bo dovolj dela, da imajo polovični delovni čas do 31. 12? To bi prosil, če bi lahko razjasnili. Zaradi tega, da ne bi bilo pravne nejasnosti, smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov vložili amandma k 36. členu.   Govoril sem o različnih členih in amandmajih k tem različnim členom, kajti nisem čakal, da bi prišel na 36. člen, ampak sem se oglasil že prej in upam, da mi predsedujoči ne bo preveč zameril. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Za besedo je zaprosila državna sekretarka gospa Mateja Ribič.  Izvolite.
Mateja Ribič
Hvala lepa.  Bi vam kar takoj odgovorila na to vprašanje, da se potem na koncu ne pozabi, in sicer je koalicija vložila amandma k 26. členu, kjer se v bistvu širi ta ukrep čakanja na delo na vse panoge za en mesec. In če bo 26. člen sprejet, se potem predlaga tako, kot je že gospod minister napovedal, uskladitveni amandma. Z uskladitvenim amandmajem se bo tudi črtal 24. člen, to pomeni, da bo možna kombinacija obeh ukrepov, se pravi tako čakanje na delo kot skrajšani delovni čas pri istem delodajalcu. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanec Predrag Baković.   Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.  Pred nami je nov paket interventnih ukrepov za omilitev in odpravo posledic epidemije. Nanizane so bile ključne rešitve, ki se nanašajo na kar nekaj področij. Bom rekel pa, da se tudi meni zdijo najbolj pomembne oziroma ena od teh je podaljšanje čakanja na delo. Žal, tukaj gremo samo za en mesec, mi smo na odboru takrat predlagali tri, vendar to ni bilo sprejeto. Veseli me, da se podaljšuje za vse panoge, ne samo za določene, kar je v redu. Če bi pa takrat upoštevali ta rok iz enega na tri mesece, pa bi se gotovo uspešneje izognili nekemu padcu brezposelnosti, ki nas pesti. Kot smo slišali že danes v razpravah in pa v predstavitvah mnenj, je ta padec trenutno nekje okrog 90 tisoč brezposelnih, porast brezposelnih od februarja do maja je za 14,4 %, če pa primerjamo meseca april 2019 in mesec april 2020, pa lahko ugotovimo, da je porast brezposelnih za 20 %. Tu je potrebno upoštevati tudi še krizo, ki nastaja v avtomobilski industriji, napoved koncerna Renault, ki pravi, da bodo nekako ukinili 15 tisoč delovnih mest, od tega 4 tisoč 600 v Franciji, vse ostalo pa drugod, izven države. Treba je upoštevati tudi to okoliščino, kaj to pomeni za nas, za naše podjetje Revoz. Nenazadnje je država tudi temu podjetju dala določena sredstva in je prav, da predvidimo tudi stvari, ki se lahko zgodijo in ki bi imele hude posledice tako za stopnjo brezposelnosti kot tudi za državo samo.   Kar se tiče uvedbe skrajšanega delovnega časa za prizadete, tukaj sem imel isto pomisleke in pa dileme, kot jih je izrazil moj kolega Samo Bevk, pa me veseli, da mi je državna sekretarka na to zdaj odgovorila, tako da tukaj ne bi izgubljal besed.  Tretja stvar, ki bi jo pa še posebej izpostavil, so pa ti boni, ki jih jaz osebno ocenjujem kot sicer dobrodošlo rešitev, a žal mi je, da je omejena le na nočitve. Zato nekako ocenjujem, da jih marsikdo ne bo mogel izkoristiti. Glede same prenosljivosti na drugo osebo pa se bojim, da se bo s tem naredila neka platforma za neka nezakonitega ravnanja. Če se spomnim samo tiste zgodbe, tisti starejši se boste spomnili, zgodbe certifikatov, moram reči, da je prišlo kar do nekih zlorab v tistem času, tudi do nasilja v družini, tudi izsiljevanj in še marsičesa, ustanovile so se pravzaprav kar neke organizirane skupine, ki so hodile od vrat do vrat predvsem pri starejših in si na neki način poskušale urediti. Zato se tudi tukaj bojim, da bo na nekem momentu prišlo do tega.   Opozicija smo vložili amandma, da se razširi paleta prejemnikov teh tako imenovanih turističnih bonov tudi na gostinstvo tudi na kulturo in na šport, da se nekako boni razdelijo na manjša enote po 50 evrov, kar se mi zdi smiselno, vendar to ni bilo upoštevano.   Meni je žal, da koalicija na odborih, kjer se je pač obravnavala ta tema, ta zakon, ni upoštevala predlogov opozicije in prizadetih skupin ljudi. Če bi vsaj nekaj upoštevalo, bi se s tem seveda lahko izognili izpadu veliko prizadetih in lahko tudi prepozni pomoči, ki zaradi tega lahko postane neučinkovita, sicer dobrodošla, a neučinkovita, četudi je vsebinsko ustrezna. Jaz mislim, da če bi se to upoštevalo, bi to pravzaprav bila prava gesta in nekakšen sporazum, ki smo ga dobili o sodelovanju, pravzaprav ne bi bile potreben ali pa če že, bi imel večjo težo. Ker pa se že tukaj nismo našli v nekem sodelovanju, pa žal moram reči, da se je samo ponovila zgodba iz prejšnjih dveh paketov. Se mi zdi, da to ni v redu. Za enkrat toliko. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Za besedo je zaprosil državni sekretar gospod Simon Zajc.   Izvolite.
Simon Zajc
Hvala, gospod podpredsednik.   Na hitro bi se mogoče odzval glede pomislekov oziroma predlogov ostalih, kar se tiče bonov. Saj vem, da bomo še potem govorili tudi pri samem členu o tem, ampak da čimprej razjasnim, se mi zdi primerno, da že sedaj na kratko razložim najprej samo idejo, namen bona in potem tudi vsa vprašanja, na katera je treba odgovoriti, ko širimo uporabo oziroma možnosti vnovčite pri različnih ponudnikih ali pa kako urejamo sam prenos. Ideja bona seveda je, da se na ta način preko prebivalstva pomaga temu, da turističnemu in posredno seveda gostinskemu sektorju posledično seveda ne bo potrebno odpuščati še več ljudi. Vemo, da je to sektor, ki je eden izmed najbolj prizadetih sektorjev nasploh. Na ta način, glede na to, da se zavedamo, da samo s promocijo in nagovarjanjem preko reklam in reklamnih spotov ne moremo v zadostni meri doseči tega, da bi več ljudi preživljajo dopust v Sloveniji, smo se odločili tudi za ta korak.   Zakaj smo se omejili samo na namestitvene kapacitete? Mi si namreč želimo pripeljati slovenskega gosta v slovenske kraje. To najlažje storimo na ta način, da mu damo bon za prenočitev, še za prenočitev z zajtrkom, več od tega pa ne. Ker mi si želimo, da ko gost pride tja, da ne ostane samo v tem objektu za namestitev, ampak da gre potem seveda ta kraj tudi raziskovati, da si gre pogledati kakšno kulturno znamenitost, da gre na kakšen koncert, da gre mogoče na rafting, na kosilo v gorsko kočo, da potem ta kraj razišče in da dosežemo ta učinek multiplikacije, torej da ne gre samo za 200 evrov, ampak še za dodatnih 100, 150, ki jih ta oseba potem tam še pokoristi. Tak ukrep se lahko, čeprav vidim, da je zelo pozitivno sprejet, mislim, da je zelo dober in pozitiven, se lahko izjalovi, če pustimo preveč prostora za razne zlorabe, ki ste jih tudi sami omenjali. Se pravi, skrb, kako bomo dosegli, da do zlorab ne bo prihajalo pri prenašanju, je enako velika tudi pri skrbi, če dopustimo oziroma določimo, da je bone možno povsod unovčevati. Pri namestitvenih obratih namreč že zdaj obstaja sistem, da ko se prijaviš, se pobere tvoje podatke in se te podatke tudi javi v Ajpesovo bazo. Imamo dobro kontrolo nad tem, da ni prišlo do zlorabe. Torej, da je ta gost res bil v tem objektu, da je toliko časa tam prenočeval in da je bil namen, zaradi katerega je bil bon izdan, tudi dosežen. V primeru, da bi pa to širili na vse možne še ostale storitve, pa mi nimamo nobene možnosti zares kontrolirati tega in odpremo vrata vsem možnim zlorabam, česar si pa ne želimo. Mi želimo, da je ta ukrep dober, da se ga ne zlorablja in da se ga bodo ljudje posluževali. Posledično pa bodo pozitivni učinki tudi na vseh ostalih storitvah, torej tudi v gostinstvu, ker človek, ki bo prišel prenočiti v en kraj, si bo seveda zaželel tudi poskusiti lokalno hrano, bo mogoče šel na kmetijo kupiti bučno olje in tako naprej. Skratka, ti učinki potem naprej bodo, jih bodo deležni tudi ostali ponudniki tako v gostinstvu kot v kulturnih dejavnostih in tako naprej. Kontrolo oziroma nadzor in s tem možnost preprečitve zlorab, pa imamo na ta način največji. Kakorkoli bomo dajali izjeme notri pa jih širili, odpremo vrata in samo podaljšali bomo čas, ko se bo Furs lahko prilagodil temu, da postavi sistem. Mi si želimo in na ta način verjamem, da bomo dosegli zelo hitro postavitev sistema in zelo hitro potem tudi izvajanje samega ukrepa.
Hvala lepa.  Replika Predrag Baković.  Izvolite.
Ja, saj bo zelo kratka.   Ja, jaz sem razumem to, da tukaj ne gre za socialno pomoč, ampak da gre za gospodarsko pomoč turizmu. Pravzaprav to razumem, vendar slišim tudi, da bo na nivoju Evropske skupnosti se preverjalo, ali gre morebiti v tem primeru za nedovoljeno državno pomoč, kajti če na ta način rešujemo samo eno panogo tukaj, se pravi, prej sem izpostavil še gostinstvo, kulturo, šport, morda res lahko razmišljamo tudi v to smer, da gre za neko vrsto nedovoljene pomoči. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Državni sekretar, gospod Simon Zajc imate besedo.  Izvolite.
Simon Zajc
Po mojih informacijah je MF že dobil informacijo nazaj, da ne gre za nedovoljeno državno pomoč, tako da tega strahu v tem primeru ni. Vsi naši napori so zdaj usmerjeni v to, da Fursu uspe čim prej narediti aplikacije in narediti sistem, da bodo boni lepo funkcionirali, brez da se nam sistem sesuje ali pa da pride do kakšnih nezaželenih mahinacij z boni.
Hvala lepa.  Besedo dobi še zadnji v tem krogu, poslanec Jure Ferjan.  Izvolite.
Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in seveda vsi, ki nas spremljate, lepo pozdravljeni!  Pred nami je tretji protikorona paket, torej zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, ki kot vemo posega na številna področja, na področje dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, visokega šolstva, štipendij, javnega naročanja, infrastrukture. Po izteku protikorona paketa številka ena in protikorona paketa številka dve s koncem mesecem maja bo, tako verjamem, danes sprejeti protikorona paket številka tri prevzel to pomembno vlogo nadaljnje pomoči slovenskemu prebivalstvu in slovenskemu gospodarstvu s pomembnim in prepotrebnim poudarkom na slovenskem turizmu od obdobja od 1. junija pa vse do konca decembra 2020.  V svoji razpravi se bom po mojem mnenju dotaknil tistih ključnih, najbolj pomembnih ukrepov, ki jih ta zakon prinaša. Seveda sta to delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa in pa podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, v prvotnem predlogu za turizem in gostinstvo, verjamem pa, da bomo sprejeli amandma koalicijskih poslanskih skupin k 26. členu in v ta ukrep podaljšanja subvencioniranega čakanja na delo za mesec junij, vključili vse panoge.   Nekoliko več besed v moji razpravi bom namenil 3. točki, torej podpori turizmu in gostinstvu. Kot vemo, je osreden element te točke prav vrednostni bon. Na začetku bi tukaj želel poudariti, da vrednostni bon primarno ni socialni ukrep, ampak je primarno ukrep, ki pomaga, spodbuja slovenski turizem in torej s tem tudi služi izboljšanju gospodarskega položaja, večji domači potrošnji. Gre za spodbujanje lokalnega, spodbujanje domačega, spodbujanje slovenskega. Ta vrednostni bon bomo namreč prejeli vsi s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, tisti, ki smo polnoletni, z 200 evri in tisti, ki še niso polnoletni, 50 evrov. Tukaj je tudi možnost prenosa med družinskimi člani oziroma med sorodniki do drugega kolega, prav tako se ta vrednostni bon ne šteje v dohodnino posameznika. V slovenskem turizmu je okrog 60 tisoč delovnih mest. Torej ta ukrep vrednostnega bona prinaša delo tem 60 tisočim, ki delajo v slovenskem turizmu. Da jim možnost, da delajo, da ustvarjajo in hkrati, seveda, daje spodbudo tudi našim davkoplačevalkam in davkoplačevalcem, da svoj prosti čas, v tem poletju, po, upam da, prebrojeni krizi koronavirusa, ki je seveda še nismo povsem dobili, smo pa dobili prvo bitko, da ta čas, ki ga bodo imeli prost, namenijo in preživijo z družino v Sloveniji. Naša država je lepa, čudovita in ima ogromno dobrin in prepričan sem, da se marsikdo, tako kot jaz in moja družina, veseli letošnjega dopusta, ki ga bomo v celoti lahko preživeli v Sloveniji, tukaj govorim seveda v svojem imenu, imenu svoje družine. Že prej smo radi hodili na izlete in sedaj z veseljem povem, da bomo celoten letošnji letni oziroma poletni dopust preživeli v Sloveniji in s tem primaknili svoj majhen delček pomoči slovenskemu gospodarstvu oziroma slovenskemu turizmu. Prepričan sem, da bo ta ukrep s seboj prinesel tudi številne druge multiplikativne učinke, tako na eni strani, da ne bo uporabljen samo znesek v vrednosti tega bona, ampak bomo na svojem dopustu seveda porabili tudi nekaj lastnih sredstev, pa naj bo to v tej nastanitvi, kjer bomo koristili bon, bodisi v kakšnem gostinskem lokalu, pa pri ogledu posamezne znamenitosti ali kakšne druge dejavnosti v tem kraju, kjer bomo dopustovali.  Skratka, gre za ukrep, za katerega lahko rečem, da pomaga na več področjih. Prepričan sem, da bomo lahko po nekaj mesecih oziroma v naslednjem letu, kajti bon velja vse do konca leta, ocenili in z neko pozitivno ravnjo gledali na to, kaj je bilo doseženega. Prav tako sem prepričan, da marsikdo, če ne bi dobil tega bona, letos sploh ne bi šel na dopust ali pa bi šel tako kot po navadi, verjetno, na dopust v tujino, tako pa bo odkrival lepote lastne države in prepričan sem, da bo to storil tudi kdaj v prihodnjih letih. Torej, da bo ta učinek segal tudi v prihodnja leta.  V sklepnem delu svoje razprave, bi se osredotočil še na dva ukrepa, ki se mi zdita tudi zelo pomembna, da ju na tej točki izpostavim, pa ne samo iz samega izhodišča ukrepa, ampak tudi iz vidika sleherne občine v naši državi. In sicer, prvi ukrep, gre za oprostitev plačila staršev za vrtce, torej za otroke, ki niso bili v obdobju od 18. maja do 30. junija v vrtcu. S tem zakonom namreč država dobiva pravno podlago, da ta sredstva krije iz državnega proračuna, torej da ta sredstva ne bodo bremenila posameznega proračuna staršev, ki imajo svoje otroke v vrtcu. Veseli me tudi, da tega stroška ne bo kril občinski proračun, temveč državni proračun. Kajti z dvigom povprečnine v protikorona paketu številka dve tako ta denar, ki so ga občine prejele, sedaj dejansko tudi ostaja za namensko porabo, torej za tako imenovano investicijsko porabo s strani posamezne občine.   Drugi ukrep pa je tudi, da se dviga največji obseg možnega zadolževanja posamezne občine, in sicer iz 8 % na 10 % tekočega občinskega proračuna, torej za dve odstotni točki. Za ponazoritev, to je, denimo, pri 15 milijonskem proračunu 300 tisoč evrov dodatnega kreditnega potenciala. In v kontekstu, kot povedano, s protikorona paketom številka dve, ko so z dvigom povprečnine v skupnem znesku slovenske občine prejele 73 milijonov dodatnih sredstev, to dejansko pomeni nek pomemben, lahko rečemo tudi kar strateški manever posamezne občine, ki lahko z določenimi investicijami, ki jih v preteklih letih niso mogli izpeljati, izpeljejo sedaj oziroma po tej koronakrizi in s tem seveda tudi dvignejo potrošnjo in spodbudijo gospodarsko rast.   Spoštovane, spoštovani, gre za protikorona paket, ki je težak milijardo evrov. Gre za protikorona paket, ki nadaljuje pomoč slovenskemu prebivalstvu, slovenskemu gospodarstvu, slovenskemu turizmu. Spoštovane, spoštovani, gre za izhodno strategijo, gre za del izhodne strategije, za izhod iz posledic, ki so nastale zaradi koronakrize. Prepričan sem, da je to pomemben korak, ki ga bomo danes skupaj z veliko večino naredili, da se Slovenija čim prej vrne na utečene tirnice in da bomo pripravljeni na prihajajoče izzive, ki nas čakajo.
Hvala lepa.   Želi še kdo razpravljati? Vidim, da je še interes. Prosim za prijavo. Deset prijavljenih. Najprej dobi besedo poslanka Tadeja Šuštar.   Izvolite.
Hvala, predsedujoči, za besedo.   Vlada Republike Slovenije in nosilec zakona, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, so se zelo potrudili, da so pripravili tretji protikorona paket za pomoč ljudem in gospodarstvu. Od vseh panog v gospodarstvu je največjo škodo koronakrize utrpel prav turizem, zato s tem zakonom pomagamo slovenskemu turizmu v obliki bonov, ki jih bodo dobili vsi državljani in državljanke, polnoletni v vrednosti 200 evrov, nepolnoletni pa v vrednosti 50 evrov. Drug pomemben ukrep, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo za ohranjanje delovnih mest, je sofinanciranje skrajšanega delovnega čas od 1. junija do konca leta 2020. Ukrep omogoča delavcu, ki je sedaj zaposlen za polni delovni čas in prejema tisoč evrov plače, da ob pomanjkanju dela preide na skrajšani delovni čas, dobi 900 evrov plače in ohrani vse pravice iz zavarovanja. Delodajalec pa bo od države zato prejel subvencijo v višini 448 evrov. Pomembno je, da se ohranijo delovna mesta, da se v čim večji meri prepreči odpuščanje in brezposelnost.   Vesela sem, da se je rast brezposelnosti ustavila. Zdaj pa samo še čakamo, da se krivulja obrne navzdol in da brezposelnost začne padati.   Predlog, ki ga danes obravnavamo, seveda podpiram in sem vesela, da se je minister Janez Cigler Kralj tako potrudil z usklajevanjem in predlogi, z mislijo na delavce, ljudi in tudi na gospodarstvo. Hvala.
Hvala lepa.   Naslednji ima besedo poslanec Nik Prebil.   Izvolite.
hvala lepa, podpredsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!   Namen zakona, ja, resnično gre v pravo smer, ampak vseeno pa je nekaj stvari, ki burijo duhove, stvari, ki so neustrezne in pri vsem postopku problematične, do teh bom kritičen, in to so nekako štiri zadeve.   Prvič, da se v zakon, takšen, kot je ta, daje določbe, ki sem ne sodijo. Recimo 2. člen Spornost na področju gradnje objektov in odpadkov, te zadeve se ponovno podaljšujejo. Na spornost teh določb smo opozarjali že pri prejšnjem zakonu. Opozarjamo in nasprotujemo jim tudi sedaj in zato predlagam črtanje tega člena.   Potem je tukaj 8. člen. Po kakšni logiki to sodi v zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije? Člen, ki pravzaprav vnaša poseg v ustavne pravice državljanov. To je ukrep, ki bi, po mojem mnenju, res moral biti premišljeno načrtovan, še bolj pa premišljeno uporabljen, če je to nujno potrebno in nikakor na tak način, kot je to. Vlada pa tukaj vehementno, brez trohice neke samokritike ali premisleka zapiše, da bo pač do konca leta minister za zdravje lahko brez predhodnega predloga NIJZ odrejal karanteno. To je najmanj neustrezno, pravzaprav je pa močno narobe, ker je ta člen sporen iz res številnih vidikov. Lepo je vsaj to, da ste po koncu epidemije oziroma po treh mesecih le odločili, da pa minister za zdravje vseeno pridobi nekaj pristojnosti, ampak še enkrat, to je narobe iz kar nekaj vidikov.   Tretjič, premalo je jasnih in učinkovitih ukrepov. Le ukrep čakanja na delo za turizem in gostinstvo ne naslavlja ostalih panog. In to je problematično. Veste, možnost subvencioniranja skrajšanega delovnega časa za delodajalce, ki dela nimajo, pač ne pomaga in je neustrezno urejeno. In ne pomaga tudi to, da se poleg vsega, kar imamo oziroma smo imeli, pa bo trajalo še kar nekaj časa, se Vlada pravzaprav spopada z vsemi, ki mislijo drugače, s stroko, z mediji, z opozicijo in tako dalje. In to ni način. Veste, takšna ravnanja rušijo zaupanje ljudi v institucije, tudi v to institucijo. To pač lahko pripišete samo sebi. In ravno zato, ker je premalo teh jasnih ukrepov, ki pa bi ljudem res lahko pomagali, če se že toliko dodatno zadolžujemo, pa se spet ponovno pohiti s tem sprejemanjem ukrepov oziroma zakona. Pa ne samo tega zakona, tudi prejšnjih, kot smo videli iz danes na jutri. Kaže se točno to, na kar smo opozarjali. Sedaj se vidi v praksi, da so ideje slabo definirane v zakonu in zato ukrepi neučinkoviti, predvsem pa so kratkotrajni. In tako, kot ste opevali tisti prvi megazakon, se sedaj tako lepo vidijo megaproblemi.  Ti očitki, ki jih poslušamo že kar nekaj časa, da v opoziciji ne sodelujemo in da naj pač bodo ljudje hvaležni za to, kar dobijo, mislim, ne vem, če to sploh zahteva odgovor, ker je neresno do skrajnosti. Že pri PKP1 smo vam poslali cel kup predlogov. Vsi so bili zavrnjeni, ker prihajajo iz opozicije. PKP2 isto, pri PKP3 vidimo spet isto. In potem si predsednik Vlade še drzne poslati pismo: Zdaj pa dajmo sodelovati. Ne vem, no, mene prime včasih, da bi ta papir kakšnemu kam porinil, ampak pustimo to. Ne imejte nas za neumno, še manj pa imejte za neumne ljudi, državljane. Ko vi rečete ljudem, naj bodo veseli, da nekaj dobijo, ste pravzaprav sami sebi pljunili v obraz, ker to ni vaš denar. To je denar vseh nas. Od vseh ljudi, ki vplačujejo v blagajno, in vseh ljudi, ki plačujejo davke.   Potem pridemo do tega, kar smo doživeli na Odboru za delo, družino, novi 67. člen, ki je pravzaprav zgolj naslov, koalicija tukaj da glasove za ta člen, gre skozi, potem pa imamo naslednji člen, ki pa je vsebina k temu naslovu, pa ga zavrne. Torej ste uzakonili naslov brez vsebine. In takšne zadeve kažejo ravno na to, da se hiti in da se seje sklicujejo v nekih hudo poznih urah čez celo noč, zato da pač bi nekaj na hitro sprejeli oziroma da bi morda kakšna stvar, ki tja ne sodi, šla mimo ljudi.   Še enkrat, ni vse povsem slabo. Nenazadnje je bilo nekaj malega v vseh teh treh zakonih upoštevano, a vseeno premalo ambiciozno in pa kratkotrajno. Pravzaprav pa je to, da govorite, da se ne sodeluje in da samo rušimo zadevo, pravzaprav laž in pa izredno zavajanje javnosti. Veste, ni vse to, da se ljudem samo nekaj da, ampak če se ustvarja vmes ta panika, kriza, da se ljudi ne pomiri, da se jim ne da nekega upanja in pogleda v prihodnost, kako bodo živeli naprej, se ljudje ustrašijo, zaprejo se vase – kaj je posledica tega? Da začnejo šparati in šparanje oziroma zmanjšanje potrošnje pa peljeta v recesijo, in to smo enkrat že videli. In jaz res mislim in tukaj pozivam še enkrat, da je potrebno drugačno upravljanje, mi moramo pospešiti domače povpraševanje, da se bo pač denar obrnil in vrnil v proračun. In potem imamo naprej še srednjeročne cilje, skupaj z EU bomo morali upoštevati tudi evropski zeleni dogovor, obnovljive vire energije, investicije v infrastrukturo, socialne politike in tako naprej. Tako da jaz sem v bistvu resnično žalosten, pravzaprav tudi že malo jezen, da politika ne najde te skupne poti za pomoč ljudem. Kot vidimo, je pač to zgolj zaradi ene osebe in pa politike ene stranke in je zakon v taki obliki, kot je zdaj, da se seveda spet nič ni upoštevalo, tudi tisto, kar je bilo resnično dobronamerno in bi se lahko uporabilo in izvršilo zato, da bi ljudje lažje prišli na zeleno vejo, in zato ker so notri spet členi, ki tja ne sodijo, pač zakona ne morem podpreti, žal. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Jerca Korče.   Izvolite.
Najlepša hvala, podpredsednik. Lep pozdrav vsem, kolegice in kolegi, predstavniki Vlade!   O tem zakonu, tako imenovanem tretjem megapaketu, je bilo res veliko povedano že tudi na nočni seji Odbora za delo, družino in socialne zadeve, pa vendar je prav, da nekatere stvari ponovno ponovimo, ker je danes še ena priložnost tudi za koalicijske partnerje, da o nekaterih stvareh razmislimo skupaj še enkrat.   Najprej bi se pa vendarle odzvala na že večkrat ponovljene, zavajajoče podatke, vezane na to, kako smo se soočili z zdravstveno krizo. Kljub vsemu govoriti, da smo najboljši v Evropi, najboljši v svetu, je zavajajoče in je laž, na žalost. Epidemiološka slika po podatkih je pač drugačna, in sicer smo po številu smrti med evropskimi državami na 19. mestu. Če pa to povežemo še z vsebinskim vidikom, kje so se te smrti zgodile, pa mislim, da ta samohvala ni na mestu in je povsem neprimerna. Tudi o teh smrtih in o odnosu naše družbe do starejših bomo morali še bolj aktivno spregovoriti, ker vsaka družba kaže svojo sliko in odnos do sebe tudi v luči tega, kakšen odnos imamo do najstarejših in ranljivih v naši družbi. Po številu okužb smo na 11. mestu, po številu smrti na milijon pa na 24. mestu. Samo toliko o statistiki, da ne bomo zapadli v neko zaverovanost, kako smo najboljši in prvi.   In enako velja, če se pomaknemo k PKP1 in PKP2, glede izjav, kako zelo učinkovita sta in kako dosegata svoje namene. Na žalost jih ne. Kajti to niso moje besede, to niso moji izračuni, to je Vladi povedal tudi Fiskalni svet. Saj veste, s številkami se da na takšne in drugačne načine manipulirati, ampak nekatere zadeve so pa eksaktne. Sami ste si postavili oceno treh milijard, program stabilnosti je to ocenil na slabi dve milijardi, Fiskalni svet ocenil na okoli 1,7 milijarde in kaže, da bodo ti učinki nižji. Strinjam se z zapisom Fiskalnega sveta, da simulacije kažejo tudi, da so multiplikativni učinki sprejetih ukrepov razmeroma majhni. To je realnost, pa ne zaradi tega, da vas bi opozicija želela napadati, vam nagajati, biti pobalinska, ampak verjamem, da je vsem nam v interesu, ker gledamo nekaj let, ne samo mesecev ali pa ne samo do volitev naprej, da bi te zadeve morale imeti drugačne učinke, če si želimo, da preprečimo dvig brezposelnosti in pa to ekonomsko krizo ublažimo, kolikor se jo le da ublažiti.  PKP2 državna jamstvena shema ne deluje in jaz mislim, da čez nekaj mesecev, ko bo Vlada, upam, dostavila tudi kakšno analizo, da bodo ti podatki na žalost potrjeni. Tukaj je apel, da Vlada pristopi malo bolj resno k tem, sicer ambiciozno zastavljenim ciljem, ampak ko ugotoviš na sredi poti, da zadeve ne učinkujejo, je treba se pač hitro obrniti in popraviti tisto, kar se da.Toliko o nekih dejstvih, če hočete.   Bi pa pohvalila kljub vsemu Vlado oziroma predsednika Vlade v tem primeru, da je spoznal, da je bil način reševanja krize leta 2009 neuspešen oziroma nepravilen. Na eni strani Pahorjeva vlada je takrat zmanjševala javne investicije, Janševa vlada se je zatekla k Zujfu in me veseli, da je tudi desna politika ugotovila, da je domača potrošnja tista, ki v času krize lahko ublaži zadeve in potegne voz naprej, čeprav so vedno znali povedati, kako te levičarske socialistične dogme in vse te skovanke, ki so jih desne politike naredile in z njimi obmetavale levi pol slovenskega političnega prostora, pa vendar ste tudi sami prišli do te ugotovitve, tako da je to vsekakor pozitivno. Je pa vprašanje na mestu – kako trošiti, da te, ta denar, ki je dan ljudem, da dejansko doseže cilj dviga domače potrošnje? In ja, seveda zadolževanje države sploh ni problematično, če se ve, zakaj je to zadolževanje, s kakšnim namenom in kakšen je končni cilj. Če vzamemo primer gradnje stanovanj kot enega izmed infrastrukturnih projektov, ki bi se ga država lahko lotila in gledamo na multiplikativne učinke in smo sposobni to videti, potem kaj hitro ugotovimo, da ima gradnja stanovanj učinek tudi na pokojninsko blagajno, tudi na demografske trende in na vse ostalo, če smo le sposobni en tak projekt gledati širše. Ker veste, ko postavimo stanovanje, se mladi osamosvojijo, imajo hitreje družino, se nenazadnje hitreje tudi zaposlijo in z življenjem na svojem ugotovijo, da je mogoče dobro zaslužiti tudi kakšen evro več in na ta način polnijo ostale zadeve. Da o tem, kako postanejo bolj svobodomiselni in bolj inovativni, sploh ne govorim. Včasih bi si želela, da se neko stvar gleda kljub vsemu širše.  Pri PKP3 imam vsekakor pohvalo za idejo o vavčerjih, čeprav mislim, da je ta ideja nastala na blogu P. Damjana, ampak je vseeno, kje je ideja nastala, dobro je, da jo je vlada prepoznala kot tisto pravo, da lahko s tem pomagamo turizmu. Vidimo pa že danes, kako je, da se zatika pri tem, kako se bo ta zadeva izvajala v praksi, koliko zlorab se že dogaja. Prejemamo resne maile tudi poslanci, kako bodo nekateri hoteli to tako ali drugače izkoristiti, kako so ponudbe različne od tega. Tukaj bo Vlada kot izvršna veja oblasti, ki bo odgovorna za izvajanje zakonske podlage, ki jo boste potrdili, morala razmisliti, kako preprečiti zlorabe. Ker v nasprotnem primeru bomo ponovno prišli do tega, da bo neka sicer solidna ideja v praksi zvodenela, ne bo dosegla svojega cilja, še več, dosegla bo cilj okoriščanja nekega ozkega kroga hotelirjev, če želite. In tukaj mislim, da Vlado čaka veliko dela pri razmisleku, kako bodo tudi nenazadnje vodili nadzor. Zato ni samo ideja, ki je dobra, važna, važno je tudi, da vemo, kako v ozadju stojijo zadeve glede izvedbe tega v praksi. Kritika tega, kako ste se lotili postavitve tega, bom rekla, v namenskem segmentu, da gre to za nočitev z zajtrkom, če pa vemo, da je turizem vse kaj več kot nočitev z zajtrkom, in tudi to, da ste morda premalo oziroma ste pozabili na to, da v Sloveniji obstaja res veliko ljudi, ki ima precej drugih težav, da pridejo do razmisleka o tem, kje bodo opravili to svojo nočitev.   Toliko na kratko o nekih pohvalah, da ne boste rekli, da smo samo pobalinski. Tudi naši amandmaji v prvem, drugem in tretjem paketu realno gledano izkazujejo to, da namen opozicije tukaj ni bil pobalinski, ampak ste to tudi sami ugotovili kasneje, ko ste neke naše amandmaje dejansko vključili, ko ste popravljali prvi paket, ampak pustimo ob strani, to je pač politika oziroma, bom rekla, neko mogoče tudi vaše razumevanja, ker ste vi, ko ste bili v opoziciji, pač funkcionirali na način, da ste vlagali amandmaje in pa tudi zakonske predloge, ki so bili povsem nerealni. Mi smo si tukaj kljub vsemu kot opozicija zastavili drugačen način, ker smo se zavedali, v kakšni situaciji se je znašla naša država. Seveda pa se je zadeva zalomila tam, ko je Vlada v te zakone vnašala stvari, ki nimajo veze. Ne bom se sedaj spuščala v enko in dvojko, ampak tudi v trojki ste podtaknili dva člena, ki nimata popolnoma nobene veze z reševanjem ekonomske situacije, še manj pa z reševanjem turizma, ravno nasprotno. Veste 2. člen je tipi