Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

40. izredna seja

Državni zbor

5. 6. 2020
podatki objavljeni: 5. 6. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!   Začenjam 40. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščam vas, da sta umrla dr. Janez Kocijančič, poslanec Državnega zbora v mandatu 1992–1996, ter gospod Ivan Kebrič, poslanec Državnega zbora v mandatih 1996–2000 in 2000–2004. Spomin nanju bomo počastili z minuto molka.   / minuta molka/    Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Felice Žiža do 13. ure, Iva Dimic od 16.30 do 19. ure, Franc Kramar in Primož Siter.   Na sejo sem vabil ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška ter druge predstavnike Vlade.   Vse prisotne lepo pozdravljam!     Prehajamo na določitev dnevnega reda 40. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 5. junija 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.   Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.   (Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je dnevni red 40. izredne seje Državnega zbora določen.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE INTERPELACIJA O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO ZDRAVKA POČIVALŠKA.   Interpelacijo je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 37 poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem.   Preden preidemo na obravnavo interpelacije, vas opozarjam, da besedilo interpelacije in odgovor ministra na interpelacijo vsebujeta nekatere osebne podatke, zato v svojih razpravah spoštujte varstvo osebnih podatkov. V skladu z ustavo Republike Slovenije smo tudi kot državni organ odškodninsko odgovorni za škodo, ki lahko nastane z našim protipravnim ravnanjem.   Besedo dajem predstavniku predlagatelja Robertu Pavšiču za dopolnilno obrazložitev interpelacije.
Zdravko Počivalšek – minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, samooklicani reševalec življenj, heroj, skala modrosti in utelešenje sposobnosti v kritičnih tednih marca in aprila. Mesija. Tako se poskušate prikazati v svojem odgovoru, za moj okus sicer precej neuspešno, kajti vaše pisanje razumem izključno kot prosti spis, prežet z moralistično vsebino. V naših očeh niste zgoraj našteto, še zdaleč ne. Morda ste res zgolj izvrševalec, ampak zato niste nič manj odgovorni – odgovorni objektivno in subjektivno. Odgovorni za nepregledne, negospodarne in za izbrance dobičkonosne postopke naročanja in nakupe zaščitne ter medicinske opreme. Odgovorni objektivno in subjektivno za zavestno prikrivanje dejstev, zavajanje javnosti, neetično, klientelistično ravnanje. Ob vseh sumih, indicih in razkritem osebnem vplivanju na postopke nakupov opreme z javnimi sredstvi ste si interpelacijo spisali sami. Minister, brez dvoma ste najmanj politično odgovorni, ali ste še kako drugačno odgovorni, bodo ugotavljali pristojni organi, ki jim ob vseh kadrovskih obglavljanjih želimo predvsem neovirano delo.   Poglejmo, podrobneje. Z vašo pomočjo, gospod minister, ter s pomočjo vsaj še Mateja Tonina in Tomaža Gantarja je vlada z blagoslovom Janeza Janše vzpostavila skrajno nepregleden sistem. V čem je ta nepreglednost? Najprej v tem, da je vlada – morda ste vi zgolj izvrševalec za naročila in nakupe opreme – zadolžila strokovno povsem nepodkovani Zavod za blagovne rezerve. Med tem so strokovnjaki za javno naročanje delali od doma ali bili na čakanju. Zakaj že? Vi ste vedeli, zakaj vam to ustreza. Ponudbe ste zbirali na več elektronskih naslovih in s tem zameglili preglednost. Vlada je ustanovila medresorsko skupino, vi svojo projektno skupino – spet zamegljevanje preglednosti. Pristojnosti ste selili in jih nato še bolj razpršili. Malo se je pisalo, še več klicalo. Povišani toni, navodila, drama, naglica, sklicevanje na neprave podatke, lažne številke, pač po načelu: vsi za vse zaslužni, nihče za nič odgovoren ali, bog ne daj, kriv. Kaj drugega kot nepreglednost je ta vaš razvejani sistem, vaš trikotnik: obrambno ministrstvo, gospodarsko ministrstvo, zavod. Je ta sistem kaj drugega kot v naprej načrtovani manever pranja rok, če jih bo treba prati. Kaj drugega kot nepreglednost so elektronska sporočila državne sekretarke, soproge in še koga. Ali pa telefonski klici nekaterih politično odpisanih. Zakaj vam je vse to ustrezalo? Vi že veste, zakaj. Mi zgolj sklepamo. Namreč, da ste v zavetju te nepreglednosti lahko nemoteno prikrivali delovanje in postopke.   Gospod minister, ta nepreglednost vam je ustrezala, ugajala, dopustili ste jo z vednostjo in potrditvijo predsednika vlade ali po njegovem nareku. Mogoče ste bili res zgolj izvrševalec, a za to nič manj odgovorni. Ne drži, da alternative niste imeli.   Očitamo vam negospodarne nakupe. Prva več kot očitna negospodarnost so posredniki. Vi ste jim rekli slovenski dobavitelji in utemeljevali, da veljavna zakonodaja, kar je sicer neresnica, laž, drugačne poti ne dopušča. Kako prikladen izgovor, idealen pravzaprav, če je cilj omogočiti zaslužek. Morda ste bili zgolj izvrševalec, pa vendar ste zaslužkarstvu trasirali pot, niste ga preprečili. Recimo preplačila ventilatorjev, in to povsem neustreznih, ali pa naročila pretiranega števila ventilatorjev, kajti glede na dejansko število aparatur smo jih potrebovali precej manj.   Druga negospodarnost. Skrbna izbira posrednikov. Tako zelo skrbna, da se vam skoraj polovice ponudb, prispelih na nepregledno kopico elektronskih naslovov, sploh ni zdelo vredno pregledati. Verjetno ste raje verjeli ali pa ste morali verjeti raznim urgencam svojcev, soprog, politično odpisanih posameznikov. Takšno ravnanje, gospod minister, je negospodarno, kajti ne morete vedeti, kaj gospodarnega ste spregledali. Zakaj ste to dopustili, veste vi. Mi zgolj sklepamo, namreč, da je nekaj vnaprej izbranih subjektov moralo zaslužiti.   Tretja negospodarnost. Nekakovostne maske, denimo iz serviet in gumic. Je tak nakup gospodaren? Gospod minister, ta negospodarnost vas ni motila, dopustili ste jo. Seveda z vednostjo in potrditvijo predsednika vlade ali po njegovem nareku. Mogoče ste bili res zgolj izvrševalec, a zato nič manj odgovorni. In ne drži, da alternative niste imeli. Očitamo vam za izbrance dobičkonosne posle. Vam bom pomagal s primerom – 18. marec, podpis pogodbe za nakup 220 ventilatorjev, najmanj ustreznih ventilatorjev; cena za kos 36 tisoč 400 evrov; dobavitelj, seveda podjetje Geneplanet. Šlo je, kot so vam pojasnili, za posel SDS. Zgovorno, sploh ob dejstvu, da je dan prej Evropska komisija objavila razpis za skupno javno naročilo, ki bi dobavila ustrezne ventilatorje po trikrat nižji ceni. Ko je nekaj neprimernega trikrat dražje od nečesa ustreznega, je to lahko zgolj in samo dobičkonosen posel za izbranca. Zakaj ste to dopustili oziroma podpirali, veste vi. Mi zgolj opozarjamo, da je šlo za omogočanje zaslužkarstva.  Še to. 220 ventilatorjev ste naročili pri tem podjetju. Skupno jih je bilo še več. Seveda, ker je državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade dejala, navajam: »Kot je rekel minister Počivalšek, mi smo bili na nič ventilatorjev in bilo je potrebno čim prej nabaviti.« Konec navedka. Državna sekretarka torej o nič ventilatorjih. Sklicevala se je na vas, gospod minister, in sklicevala se je na ministra Gantarja. Spet navajam: »Minister za zdravje me je prosil za pomoč kot bodočo državno sekretarko.« In številke so se spreminjale. Minister za zdravje je govoril o 168, vladno poročilo 5. maja o prav tolikšnem številu. In naposled izvemo, da ste zavajali. 281 ventilatorjev je bilo sredi marca. Seveda ste podatek skrivali, ker ste morali upravičiti nakup 220 novih aparatov, neustreznih, dragih, preplačanih. Ampak ne, to, kajne, gospod minister, ni niti negospodarno, niti nepregledno, niti za nekoga ali za več vas ali njih dobičkonosno. Zame to ni reševanje življenj, ampak denarnic. K ventilatorjem se bom še vrnil.  Gospod minister, ta dobičkonosnost za izbrance vas ni motila, dopustili ste jo, seveda z vednostjo in potrditvijo predsednika vlade ali po njegovem nareku. Mogoče ste res bili zgolj izvrševalec, a zato nič manj odgovorni. In ne drži, da alternative niste imeli. Očitamo vam prikrivanje dejstev. Že omenjeno slepomišenje s številom ventilatorjev je en tak primer. Drugi je povezan s predplačili, ki da jih ni bilo, pa vendar so bila. Ni pomembno, ali jih je bilo le nekaj, pomembno je, da so bila, kajti vi, gospod minister, ste na domnevno neobstoječih predplačilih gradili svojo, zdaj vemo, lažno zgodbo, o zvezanih rokah države, pri poslovanju s tujimi podjetji ali državami. To je bil vaš argument, zakaj so posredniki nuja. To je bil vaš alibi za te dražje nakupe. V imenu koga in za koga, vas sprašujem? Morda ste bili res zgolj izvrševalec, to veste vi. Mi zgolj sklepamo, da je nekdo moral dobiti priložnost za zaslužek. In tudi to prikrivanje dejstev vas ni motilo. Pomagali ste, mogoče kot izvrševalec, po nareku, a zato nič manj odgovorni. In ne drži, da alternative niste imeli.   Očitamo vam klientelistično ravnanje. Česa ne vidite, gospod minister? Kdo vam verjame, da elektronsko sporočilo državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade nima teže? Ali soproge premierja? Kdo verjame, da klic vede generalnega direktorja policije ne pomeni nič? Ali pa vaš klic z navodili o predplačilu in sklenitvi posla? Ali vi, minister, verjamete, da to nič ne pomeni? Zakaj ste potem klicali? Res verjamete, da se poslovanje z določenimi podjetji, ki so, zgolj po naključju seveda, lastniško, prijateljsko ali prek znancev povezana z vidnejšimi imeni, zdi čisto? Pa denimo to, da se je tako zelo mudilo, a vseeno je denimo podjetje Acron imelo izrazito dolg, sicer potem skrajšan dobavni rok, Tosamin pa je bil neustrezen, Acronov pač ne. Nenavadno!   V imenu boja zoper epidemijo v razmerah ustvarjenega strahu v maniri »brez mene potop« ste za okoriščanje – koga vse, veste vi – izrabili negotovost in strah ljudi. Manipulirali ste, zavestno ali kot izvrševalec. Morda po nareku. Odgovorni ste vseeno. Predvsem pa nas ne prepričate, da ste reševali življenja. Mogoče denarnice. Vajeni smo vašega besednega bega pred pojasnili in vašega zatekanja k očitkom o praznih skladiščih, pomanjkanju zaščitne opreme, zapoznelih reakcijah, kritično nizkem številu ventilatorjev. In to ponavljate navkljub zavedanju, da to pač ni res. Saj vas je mogoče celo razumeti, seveda bežite, ker ste od 13. marca dalje namerno svoji zgodbi primerno prilagajali in prikrajali podatke in aktivnosti, da bi dobili proste roke, nekakšen alibi za vse svoje morda marionetno početje. Ker vi vendar rešujete življenj! Naj stane, kar hoče, naj se uklanja, služi in zasluži, kolikor je treba. Ko minister pokliče podpisnika pogodbe, ki je formalnopravno odgovoren za vsak posel, ki ga potrdi, ko se zavzame za sklenitev posla s točno določenimi podjetjem, je presegel svoja pooblastila. Izgovarjanje, da je kriv le tisti na koncu verige, vas ne more oprati. Ko se minister zavestno sklicuje na podatke, za katere ve, da so neresnični, da lahko promovira točno določene posle, potem pa krivdo vali na druge ministre, na komunikacijski šum ali karkoli drugega, ga to tudi ne opere krivde. Ko minister igra na najbolj prvinski človekov nagon po preživetju in varnosti ter ga zlorabi za lastne interese ali interese drugih, je tudi kriv. Se prepoznate? Prav neverjetna aroganca seva iz valjenja krivde na predhodnike. Mar niste med temi predhodniki bili tudi vi osebno? Mar niste bili seznanjeni z vsemi aktivnostmi, stanjem zalog in načrti za ukrepanje? Zagotovo ste bili. Čeprav se v zadnjih 14 dni niste udeleževali sej vlade. Zakaj, veste vi. Mi pa si lahko ustvarimo celotno sliko, ker ste bili tako dogovorjeni z novo koaliciji. Lahko vam samo čestitamo za načelnost, vsaj zadnja dva tedna niste sedeli na dveh stolih hkrati, ampak samo na enem, na tistem na drugi strani, ko se je že planiralo. Kako je to sprevrženo, kaže že navodilo nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca nekdanjemu ministru za zdravje, na katerega se boste verjetno danes sklicevali. Ključne ljudi prihajajoče vlade je redno obveščal o ukrepih zoper širitev epidemije. Obveščeni ste bili o vseh korakih in relevantnih dejstvih za zajezitev širjenja bolezni, pa ste tudi to odgovorno in zaupanja vredno potezo nekdanje vlade zlorabili v politične namene, zmanipulirali ste jo in v maniri nove koalicije odgovornost skušali prevaliti na predhodnike. Njihova ravnanja bodo morda preiskovali drugi, ne mi. Mi s tem nimamo težav, pri vas so pa te težave očitno zelo izražene. Izpostavljate, da se ne želite ogniti svoji odgovornosti, ampak da se vaše delo presoja skozi prizmo dokazanih in dokazljivih dejstev. Veseli me, da ste takšnega mnenja in se boste morali na koncu te seje strinjati z nami in posledično prevzeti odgovornost z dejanjem – enim samim slovesom od funkcije, pa četudi so bili gonilo vaših ravnanj drugi, njihova navodila, njihova pričakovanja. Četudi ste se tega zavedali ali ne, samorefleksija je tisto, kar vam manjka. Naj povem jasno. Državni zbor in interpelacija nista sodišče, ki bi ugotavljalo kazensko odgovornost. Danes ugotavljamo vašo politično odgovornost, odgovornost za to, da ste domov na čakanje poslali ljudi, ki se že več desetletij ukvarjajo z javnim naročanjem specifične opreme za zdravstvo, ljudi, ki vedo, kam in na koga se obrniti, kakšna oprema je ustrezna, kakšne karakteristike mora imeti, ljudi, ki vedo, kje te karakteristike lahko preverijo, kakšne certifikate mora vsebovati in koliko je sploh potrebujemo. Ti ljudje so vam bili v napoto, v napoto pri vaši trgovini v malem. Razvejan in nepregleden sistem razpršenih pristojnosti in nikakršne odgovornosti, zgolj zaslugarstva. Sistem skrbno izbrane peščice določenih podjetij, brez referenc za te vrste poslov, ki bodo svojo hvaležnost za dobičke izkazala in poplačala. Vse to, kar lahko predvidevamo, in posledice bodo raziskovali drugi.   Jasno je, da je v celotni zgodbi vpletenih več. Vse niti pa vodijo tudi do vas, gospod minister. Posli imajo, čeprav zanikate, tudi vaš prstni odtis. Ne bo odveč ponoviti nekaj drobcev. Zavestno ste lagali o številu ventilatorjev. Ne želite razkriti, katero podjetje je bilo izbrano za izpeljavo posla s Kitajsko. Le zakaj? Skrivate podatke o maržah in provizijah, češ, da gre za poslovno skrivnost, izgubljate ne le neobstoječe tovornjake, ampak tudi Boeinge 777 z zaščitno opremo. Ne morete neposredno sklepati meddržavnih poslov, ker za to baje ni zakonske podlage. Potem si premislite, češ, da ne smete, ker je tvegano plačevanje avansov. Potem pa avanse vseeno plačate, ker se je pač reševalo življenja in drugače ni šlo. Nadaljujete z maličenjem dejstev, vendar ni vse tako preprosto.   Nazaj k ventilatorjem. Teh je bilo, kot je pred dnevi razkril zdravstveni minister, že sredi marca 281. No, ni povsem tako. Smo vam sklenili pomagati. Bolnišnice smo vprašali, koliko ventilatorjev so imele 13. marca. Če omenim samo UKC Ljubljana, v vladnem poročilu najdemo podatek 18 ventilatorjev, odgovor zavoda pa, imeli so – pozor! – 243 ventilatorjev. 243! Samo v enem zavodu jih je bilo več, kot pa je vlada navajala oziroma zavajala v svojem poročilu, v katerem je operirala s številko 168. In če dodamo še ventilatorje v preostalih bolnišnicah, podatke smo zahtevali po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja – številka je 404, ob čemer nekaj bolnišnic od 13 podatkov še ni poslalo. 404 ventilatorji 13. marca! 168 jih je v vsej Sloveniji, od tega 20 do 30 prostih, do nič in potem spet 168 pa kasneje 281. To so bile vaše izjave do zdaj. Nič od tega ni res! Za najhujši italijanski scenarij bi jih potrebovali po vladnih navedbah od 100 do 200. Očitno smo jih imeli dovolj. Dokazano. Minister, zavajali ste. Nenehno ste ponavljali neresnične podatke, lagali. Zavestno ste prikrivali in krojili dejstva. In vprašam se, zakaj. Zakaj bi kdo počel kaj takega? Zakaj bi kdo ponujal lažne številke? Še več, zakaj bi kaj takega počel minister? Zakaj bi namerno govoril o manj ventilatorjih? Zakaj bi prikazoval slabšo statistiko? Zakaj bi risal bolj črno sliko? Zakaj, minister, kaj je bil vaš interes? Mogoče ste bili res zgolj izvrševalec in ste delali po nareku. Po čigavem nareku? S čigavo vednostjo? Je bil to mogoče predsednik vlade? A potem se vprašam, zakaj je to statistiko namerno kazila vlada, zakaj je vlada lagala o številkah. Zakaj le? Vam pomagam? Zato ker je morala ustvariti privid izrednih razmer. Izkoristila je težko zdravstveno situacijo, zaskrbljenost ljudi. Zakaj je to počela? Preprosto zato, da je sebi zagotovila alibi za nakup te velike količine ventilatorjev. Pretiranega števila ventilatorjev, ventilatorjev, ki so bili za bolnike s koronavirusom neustrezni in trikrat dražji od ustreznih. Seveda, tu je pa point – z izjemno visoko razliko v ceni. Zakaj ste to storili? Nekomu ste, bom neposreden, zrihtali posel. Ste ga morali? Vam je bilo naročeno? To veste vi. Jaz pa vem, da ste nekomu pomagali zaslužiti. Nekomu ste omogočili zaslužkarstvo. Ne komurkoli, pač pa Geneplanetu, podjetju SDS, kot ste rekli sami. Drama, ki ste jo ustvarili, je bila nepotrebna. Ne trdim, da je številka zadostna, trdim pa, da ne opravičuje niti vseh naročil niti preplačil ventilatorjev. Ponavljam, neustreznih in predragih ventilatorjev. Nikamor se ni mudilo, razen če je bil cilj nekomu omogočiti posel z mamljivo maržo, vidno iz vesolja. Maržo za podjetje Geneplanet in še za koga. Sami ste rekli, da gre za posel SDS. Po naših informacijah ste ravno zaradi tega podjetja in tega posla trdili, da zakon neposrednega poslovanja države s tujim, v tem primeru kitajskim, podjetjem ne dovoljuje. Predplačila so bila za državo menda preveliko tveganje, razen, ko je šlo za posel SDS, torej podjetje Geneplanet. Kako ste že rekli? Bitenc bo moral posel dobiti, vi pa plačajte zdaj. In pogodba skupaj z avansom, brez garancije v tistem trenutku, 8 milijonov evrov je bila podpisana. Zakaj vse to? Bom odgovoril namesto vas. Zaradi razlike med 36 tisoč 400 evrov in dobrih 8 tisoč evrov pri posameznem predihovalniku. Tolikšna je namreč po naših informacijah razlika o ponujeni in plačani ceni. In kam se je zlilo teh približno 28 tisoč evrov razlike? Za vseh 220 ventilatorjev bi ta razlika znašala dobrih 6 milijonov evrov. Gospod minister, vas sprašujem. Želim verjeti, da bodo to raziskali pristojni organi, ki jim ob vseh kadrovskih obglavljenih resnično želim predvsem neovirano delo. Alternativo ste imeli, minister. In to veste. Ta alternativa so bili neposredni nakupi od držav ali tujih podjetij. Potrditev tega, vzorčni primer, da se da, najdemo na sedmi strani vašega odgovora na interpelacijo. Navajate, da je Ministerstvo za zdravje 13. marca kupilo za 807 tisoč 189 evrov zaščitne opreme. To dokazuje ne le, da je prejšnja vlada zaščitno opremo kupovala neposredno od tujih dobaviteljev, ampak tudi to, da je zakonodaja to omogočala, da je sistem nabav deloval in nenazadnje, da je bila nekdanja vlada aktivna pri oskrbovanju zavodov s potrebno opremo. Sami ste se na seji Državnega zbora zahvalili prejšnjemu premierju gospodu Šarcu, da je potrdil to, kar, navajam, »že dlje časa poudarjam, pa očitno nihče noče slišati, centralna nabava zaščitne opreme preko zavoda je bila uvedena šele s sklepom aktualne vlade z dne 14. 3. na drugi seji Vlade. Prej so bile za to pristojne različne ustanove, od posameznih bolnišnic, drugih zdravstvenih zavodov do podjetij in zavodov. To je tudi moj odgovor na vse očitke in insinuacije, da sem jaz kot minister prejšnje vlade pustil prazna skladišča. Seveda to ne drži in upam, da je vsem jasno, zakaj ob razglasitvi epidemije v skladiščih zavoda za blagovne rezerve ni bilo večjih količin zaščitne opreme«. To so vaše besede, gospod minister. In to vam je prišlo zelo prav za umetno ustvarjanje izrednih razmer, nesorazmerne ukrepe, sumljivo nabavo vsega domnevno in neutemeljeno potrebnega. Vi ste ustvarili sistem, ki je to omogočal. Kot vojak ste nekritično sledili navodilom z vrha, zdaj pa je prišel čas, ko bo treba s prstom pokazati na tiste, ki so vas usmerjali, ali pa boste odgovornost sprejeli sami. Imeli ste več alternativ. Tudi neposredno ponudbo s Kitajske, ki jo je posredoval SAZU, pa ste bili neodzivni in se sklicevali na interne prepreke. Vaš državni sekretar namreč v odgovoru SAZU zapiše, navajam: »Zavod za blagovne rezerve ne more sklepati pogodbe s kitajskimi podjetji ali mesti in za blago ne more plačevati v naprej. Navodilo Vlade je pri tem zelo jasno. Zavod za blagovne rezerve lahko posel sklene le s podjetji iz Slovenije.« Konec navedka.   Sami ste določili pravila igre in nabave in zdaj je treba prevzeti odgovornost. Za 22 milijonov evrov bi lahko vaša vlada naročila 1 milijon FFP2 mask, 1 milijon FFP3 mask, večjo količino druge zaščitne opreme in 500 predihovalnikov, in to že 23. marca. In vendar ste ta posel gladko zavrnili. Še več, citiram:« Ob tem pa vas vljudno prosimo, da v kolikor ocenjujete, da podjetje, uvoznik omenjenega pasla ne more izpeljati po poti, kot to velja za vse ostale ponudnike, nas z omenjeno ponudbo ne obremenjujte več.« Konec navedka. Na poziv SAZU ob tej nerazumni odločitvi 30. marca vaš državni sekretar še enkrat odgovori: »Vašo ponudbo moramo zavrniti.« Odmev SAZU je zelo slikovit: »Odgovor, ki ga po trinajstih dneh pošiljate, je smešen in neresen in ga ne morem posredovati ne v Nandžing in ne na ambasado Ljudske republike Kitajske ali pač. Ponovo vas prosim in pozivam, da mi pošljete odgovor, ki ga bom posredoval vladi regije Nandžing in ambasado Ljudske republike Kitajske. Še bolje pa bo, če odgovor pošljete direktno sami, saj gre v bistvu za ponudbo na državni ravni. Regija Nandžinga ima 80 milijonov prebivalcev in na letni ravni ustvarijo okoli tisoč 300 milijard dolarjev, v akcijo pa je vključen tudi predstavnik Ljudske republike Kitajske. V pričakovanju primernega uradnega odgovora, ki ne bo osmešil Slovenije vas lepo pozdravljam.« Podpisan Igor Emri, predsednik SR SAZU. Tako vaše poslovanje deluje navzven, med uveljavljenimi in spoštovanimi akademiki ter na mednarodnem nivoju. Zakaj? Zato ker je moral pač nekdo zaslužiti. Dokazano. 18. marca ste imeli posel že sklenjen. Sicer en drug posel, za eno drugo firmo. Res je, kot je zapisal Yuval Noah Harari v Time magazine: »Človeštvo je v bitki proti pandemiji koronavirusa trenutno brez celostnega vodenja, čeprav bi ga, skupaj s tesnejšim mednarodnim sodelovanjem potrebovalo za učinkovit spopad s to izjemno nalezljivo boleznijo.«   Vaše tako imenovano celostno vodenje se je na svojevrsten način manifestiralo v tesnejšem mednarodnem sodelovanju. Krivi ste vsaj politično, in to krivdo nosi vsaj objektivno tudi celotna vlada. Nimate več našega zaupanja, zato vas pozivamo, da storite vsaj eno častno dejanje in odstopite sami. Tudi resnica je glagol, v vašem primeru, najmanj vašem, zagotovo. Hvala.
Hvala lepa.   Odgovor ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo na interpelacijo ste prejeli 26. maja 2020.   Besedo dajem ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku za obrazložitev pisnega odgovora.   Izvolite.
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, predsednik Vlade, ministrica, ministri! Hvala za besedo.   Dovolite, da pred začetkom razprave v okviru možnosti, ki mi jih daje Poslovnik Državnega zbora, pojasnim nekaj osebnih pogledov in vsebino moje interpelacije ter na ta način dopolnim svoj odgovor nanjo. Za tiste, ki se podpisali predlog za interpelacijo, bodo moje besede verjetno brezpredmetne, a slovenska javnost si zasluži slišati tudi mojo plat zgodbe. Danes imam priložnost, da jo povem celovito in da se ponovno opredelim do vseh očitkov iz interpelacije.  Za nami so trije meseci, ki jih ne bom nikoli pozabil. Tudi mi vsi skupaj nikoli ne bomo pozabili strahu in negotovosti, ki sta nas prevevala na eni strani ter zanosa in volje na drugi strani. Obe strani moramo videti in ju poskušati razumeti, da bi si lahko ustvarili celotno sliko. Tri mesece smo poslušali vztrajno maličenje tudi najpreprostejših dejstev in pred slovensko javnostjo ste naš boj za epidemijo povsem razvrednotili. Zato bomo danes, upam, da zadnjič, na tak način tej sliki nastavili ogledalo vsem tukaj. Slovenija je med najuspešnejšimi državami, ko govorimo o zajezitvi koronavirusa. Ukrepi, ki smo jih sprejemali, so bili ustrezni in učinkoviti. Naš poglavitni cilj v boju z epidemijo je bil preprečiti človeške žrtve. Vsaka, ki smo jo doživeli, je žalostna in vredna sočutja. Moramo pa priznati, da smo se tragičnemu scenariju, kot so ga doživele številne druge države, pri nas izognili. Za to gredo zasluge tudi tistim, ki so Sloveniji pomagali pri organizaciji in dobavi zaščitne opreme. Po njihovi zaslugi je zdravstveni sistem vzdržal pritisk, da so drugi, za državo pomembni, sistemi lahko nemoteno delovali. Na morebitni drugi val se lahko zdaj pripravljamo z nekaj več manevrskega prostora za sprejemanje odločitev o tem, kako želimo ravnati v prihodnjih krizah. Slovenija je – to bi rad poudaril – država z dobro razvitim javnim servisom in ta je bil v odzivu na epidemijo ključnega pomena.  Javno zdravstvo, javno šolstvo, civilna zaščita, močna mreža nevladnih organizacij, vojska, policija so stebri naše humanosti in naše družbene moči. Ne smem zaobiti niti vloge medijev, ki so vstopali v naše domove, ko nismo smeli nikamor in vladi pomagali komunicirati najpomembnejše ukrepe in rešitve. V celoti je naša izkušnja v obdobju epidemije dobra, pozitivna in vredna pohvale. Težave, ki smo jih vendarle imeli, in teh ni bilo malo, so bile v mnogočem posledica objektivnih dejstev, na katera pa nismo imeli velikega vpliva. Ena takih težav je bila oskrba z zaščitno opremo, ki je tudi predmet ali jedro moje interpelacije.  Najprej, govoriti o tem, da smo na tem izpitu padli po dolgem in počez, je veliko pretiravanje, da ne rečem kaj ostrejšega. Toliko laži, kot sem jih danes v uvodu slišal, moram reči, da jih nisem slišal že dolgo. Da smo se znašli v težavah zaradi ohromljenega trga zaščitne opreme, je res. Res je tudi, da smo zaradi velikih in nenehnih sprememb na trgu zaščitne opreme sproti optimizirali organigram nabav. A kaj je zares spornega v tem? Vsak, ki je sredi marca in aprila spremljal medije, se mora spomniti zgodb iz Nemčije, Belgije, Španije in pa Velike Britanije. Vse to so države, ki so se ujele v zanko povsem ohromljenega trga z zaščitno opremo. Vemo tudi, kako so se končali poskusi skupnih javnih naročil Evropske unije, o katerih ste prej govorili, pa ne drži ničesar od tistega. Tisti, ki me danes obtožujete za to, česa vse nisem naredil, imate velik del zaslug za to, da ljudje še danes ne vedo niti najosnovnejših dejstev o nabavah zaščitne opreme.  Da ponazorim. Če vas zdajle vprašam, koliko je Slovenija porabila za nakup zaščitne opreme, bom z leve strani parlamenta in dela sredine slišal številke 180 milijonov, 200 milijonov, morda celo prizanesljivih 120. Vemo pa, da je prava številka na današnji dan 62 milijonov brez DDV. V svojem odgovoru sem navedel številko 42 milijonov, ki je veljala na tisti dan, ko sem odgovor poslal. Danes je ta številka višja, kot so višje tudi zaloge zaščitne opreme v naših skladiščih. Kolikor bomo realizirali vse pogodbe, kar je sicer manj verjetno, pa vseeno, končna številka ne bo presegla 80 milijonov. Prav tako še danes nočemo vedeti, da je bilo sredi marca v Sloveniji na voljo samo 168 ventilatorjev, ki so bili primerni za zdravljenje koronavirusa. Mogoče govorite o veterinarskih, o katerih ste prej iz vlade pošiljali vabila vsem zavodom po Sloveniji. Vseh drugih je bilo v državi seveda več, a delati iz teh številk škandal, je smešno in pa neodgovorno.  Čestitam vam, da ste velik del slovenske javnosti prepričali o tem. Vendar ne drži, da je Slovenija za zaščitno opremo porabila ogromnih 200 milijonov evrov, sosedje na Hrvaškem pa samo skromnih 50. Kot tudi ne drži, da je šlo nekaj deset teh milijonov v moj žep, v žep predsednika vlade in tudi ne v žepe vseh znanih imen, ki so se znašla na različnih dokumentih. Seveda, imeli ste ves ljubi čas, da ste se ukvarjali z ustvarjanjem konstrukta, medtem ko smo nekateri delali – delali za ljudi, ne zase, pomagali nemočnim, ne svojim prijateljem. Zase vem, kaj sem počel, česa nisem, vem, kje so rdeče črte mojega ravnanja in v teh zadnjih mesecih teh črt nisem spreminjal niti za milimeter. Mi je pa žal za ljudi, ki jih danes po cesti zmerjajo z lopovi, barabami, vojnimi dobičkarji. Žal mi je za tiste, ki so državi želeli samo dobro, v zahvalo pa so dobili medijski linč brez primere. Naiven bi bil, če bi si mislil, da se posli za podjetja, ki so sodelovala z državo, niso izšli z dobičkom. Pa če kdo misli, da je pozitivno poslovanje eksces in zavrženo, sprevrženo ravnanje, naj kar zdaj najde kakega junaka, ki si želi poslovati v lastno škodo. Nisem pokroviteljski, vendar kot dolgoletni gospodarstvenik vem, kaj pomeni reševati zaostale regije in kaj pomeni boriti se za delovna mesta.   Danes bom teh nekaj ur, deset in več, pozorno spremljal vse nastope, a moje misli so ves čas usmerjene tja, kjer se odvija realno življenje, kjer nastajajo realni problemi in kjer se ti problemi tudi rešujejo. Če sem prej govoril o poglavitnem cilju Slovenije v obdobju epidemije, to je varovanje človeških življenj, bom zdaj govoril o drugem, ravno tako pomembnem cilju, in sicer, pred Slovenijo je čas velike in vseobsegajoče gospodarske negotovosti. To ne bo lahek čas za nikogar in naša skrb mora biti, da se celotno breme ne bo, tako kot leta 2008, prevalilo na ramena najšibkejših ljudi. Naša in, če hočete, moja skrb je, kako preživeti, kako preprečiti zastoj razvojnih ciklov v naših najboljših podjetjih, kako ohraniti veter v jadrih našega razvoja in kako ljudem spet vrniti dobra delovna mesta, ki so zdaj ugasnjena. Za številna taka vprašanja bomo potrebovali široko družbeno in politično soglasje, če se bomo želeli premakniti naprej. Morali se bomo več pogovarjati za kamerami, ne pa samo še pred njimi. In bojim se, da smo od te točke danes še daleč, ker je vsaka kriza za slovensko politiko v resnici predvsem čas velike nekonstruktivnosti. A po svoje razumem tudi težnjo trenutne opozicije, da javnomnenjsko klimo, ki je daleč od mirnega stanja, izkoristi za nek kvantni preskok na oblast.   Spoštovani! V svojem odgovoru na interpelacijo sem se podrobno odzval na vse očitke njenih podpisnikov. Ker ste ga vsi prebrali, bom na tem mestu obnovil le nekaj ključnih dejstev. Zavračam vse tri točke, pod katerimi so zbrani očitki na račun mojega dela.  Prvič, zavračam odgovornost za neukrepanje ter za zavestno prikrivanje dejstev, povezanih s postopki naročil in nakupov, ki mi jih očitate v 1. točki. Postopek zbiranja, pregledovanja prejetih ponudb je potekal v več fazah in na več ravneh. Sam sem bil seznanjen s predlogi pogodb, ki so bile večkrat preverjene s strani različnih organov ali delovnih skupin, od medresorske pa do tiste, ki je delovala pod okriljem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tak postopek je bil ravno v izogib morebitnim koruptivnim poskusom. Na tak postopek nisem in tudi ne bi mogel vplivati. Nikjer tudi ni obstajal seznam favoriziranih dobaviteljev. So pa obstajali in še obstajajo favorizirani ponudniki medicinske opreme. Ti so se ves čas nabav zaščitne opreme trudili razbiti to shemo, zato da bi lahko prihajali do poslov prek svojih ustaljenih kanalov. Nobena pogodba nikomur ni bila vsiljena. Vsi, ki so bili na Zavodu za blagovne rezerve odgovorni za pripravo in podpis pogodb, so imeli kadarkoli možnost zavrniti sklenitev pogodb, ki bi bile za državo škodljive ali neustrezne. Trditi drugače je laž in manipulacija. Za vse sklenjene pogodbe pa sem zahteval javno objavo na portalu eNaročanje, in sicer v 48 urah od sklenitve pogodbe – to je tisto, kar pomeni odkrivanje, ne pa prikrivanje posla. To sem zahteval tudi zato, da ne bi bilo dvoma o tem, kaj smo kot država kupili in koliko smo za to plačali. Svoje delo smo opravili v skladu z zakonodajo in pristojnostmi, ki jih imam. Med odgovornosti ministra sodi tudi opozarjanje na možne nepravilnosti. Te so se izkazale in se bodo v vseh revizijah, ki že potekajo, gotovo tudi dokazale, vsaj v primeru treh podjetij, SL Marketing, OECO, N.D. Global. V vseh treh primerih sem na sume opozoril sam in v vseh treh primerih je bilo moje mnenje s strani Zavoda za blagovne rezerve spregledano. Če bi bilo res, kar trdite podpisniki interpelacije, da sem dirigiral celotno dogajanje okoli nabav, teh treh pogodb zagotovo ne bi bilo in zanje so se trudili tisti, ki danes Slovenijo razglašajo za koruptivni raj. Diskvalifikacija podjetij, s katerimi je država sklenila pogodbe o dobavi opreme na račun njihovega dotedanjega dela, je površno in škodljivo ravnanje. Podjetjem se ni gledalo v drobovje, če se tako izrazim, temveč se je presojalo, ali so bila v dogovorjenem času sposobna dobaviti opremo. Nadzora nad tem, kar smo kot država naročili, dobili in plačali, vsekakor nisem izvajal sam, ampak so to funkcijo opravljale za to usposobljene ustanove in podjetja. Odgovorno trdim, da sem v okviru svojih pristojnosti vse, ki so sodelovali pri nabavah zaščitne opreme, spodbujal k temu, da so bili v največji meri pozorni na morebitne poskuse zlorabe naše zakonodaje ali našega zaupanja. To ni bilo enostavno izvedljivo, a upam si trditi, da smo na tak način onemogočili veliko poskusov, ki bi jim lahko pripisali značaj vojnega dobičkarstva. Če pa se je kljub vsemu in vsem mehanizmom nadzora kak tak primer zgodil, si želim, da bi ga ustrezno preiskali pristojni organi.  Drugič. Zavračam očitke o zavajanju javnosti pri utemeljevanju pravnih podlagi za naročanje, nakup in dobavo zaščitne opreme, kar izhaja iz 2. točke. Slovenija se je zaradi objektivno nepredvidljivih okoliščin, nezanesljivosti dobavnih verig, prekinjenih transportnih poti in neobvladljivih tveganj za skrbno ravnanje z javnim denarjem zavestno odločila za nakup zaščitne opreme po 46. členu Zakona o javnem naročanju. Ta člen omogoča nakupe po hitrem postopku in brez predhodne objave naročila. Država ga lahko uporabi samo v objektivno izrednih okoliščinah, kar epidemija nedvomno je. Ta pravna podlaga je bila legitimna in utemeljena odločitev države. Da bi bili ti postopki kar se da pregledni, smo vse podatke o sklenjenih pogodbah in njihovi vsebini sproti objavljali na portalu e-Naročanje. Ne vem, kako bi bili lahko še bolj pregledni. Morda tako, da bi naše delo prenašali na družbenih omrežjih? Namenoma sem malo ironičen, ker tega, kar mi očitajo podpisniki interpelacije, preprosto ne razumem. Nadalje. Večkrat sem že navedel razloge za to, da smo v Sloveniji zaščitno opremo kupovali prek dobaviteljev. Na ta način smo celotno tveganje nakupov prenesli nanje. Utemeljenost take odločitve dokazuje tudi dejstvo, da je višina vseh sklenjenih pogodb za nakupe zaščitne opreme neprimerno višja od zneska, ki ga je Slovenija do sedaj zanjo dejansko namenila. Povedano drugače, Slovenija je sklenila za več kot 183 milijonov evrov pogodb, dobavila in plačala pa opremo za 62 milijonov evrov. Nihče si najbrž ne želi, da bi Slovenija naročeno blago plačala v naprej in danes preplačane vrednosti terjala po zapletenih sodnih poteh. Evropska komisija je članicam Unije smernice za nakup zaščitne opreme poslala bistveno prepozno. Prejeli smo jih šele v začetku aprila, ko smo izpeljali že veliko večino vseh sklenjenih dobav. Seveda bi nam podpori Evropske komisije in Unije koristili, toda ko smo bili povsem praznih skladišč in tudi brez konkretne podpore s strani Unije, smo se bili primorani znajti po svoje, tako kot so se tudi vse druge države članice. Slovenija je za nabavo zaščitne opreme sklenila 59 pogodb, predplačila so bila izvedena le pri petih, pri čemer so bila vsa ustrezno zavarovana z bančno garancijo oziroma pri enem s premoženjem podjetja. Pri štirih pogodbah je šlo za ventilatorje, ki jih brez predplačil še danes ne bi imeli. Šlo je za primere podjetij Geneplanet, LRM, Gorenje, RAM in Dobnik Trade. Te pogodbe so bile sklenjene pred 20. marcem, ko je bila situacija na trgu zaščitne opreme najbolj kritična. Izjemo v ravnanju je odločilo dejstvo, da je bila opremljenost slovenskih zdravstvenih ustanov s temi aparaturami za primer resnejšega izbruha epidemije povsem neustrezna. Prav tako je bila dobavljivost te opreme ob izbruhu epidemije izredno nizka in nezanesljiva. Plačila avansov so bila pogoj, da smo do njih sploh lahko prišli. Vsakršna drugačna odločitev bi pomenila odlog dobave ventilatorjev v pozno jesen oziroma konec letošnjega leta. Vseh teh dejstev pred javnostjo nismo nikoli prikrivali in tudi ne zavajali. A pomembneje od tega, kako smo javnosti svoja ravnanja pojasnjevali, je, da so bila ta ravnanja v celoti skladna z veljavno zakonodajo. Kako resne so bile takrat razmere dokazuje tudi študija prof. dr. Dragana Marušiča, ki pravi naslednje, citiram: »Narava delovanja virusa v Sloveniji je bila v začetku marca taka, da se je v začetnih desetih dneh širil po eksponentni funkciji z osnovo nekaj več kot ena in pol. To pomeni, da se je število okuženih podvojilo na manj kot dva dni oziroma se je podeseterilo v nekaj manj kot šestih dneh. S prepoznimi ukrepi in premalo zaščitne opreme bi imeli v obdobju enega meseca podobne težave, kot sta jih imeli tudi Italija in Španija. Do njunega scenarija je manjkalo manj, kot si danes upamo priznati.« Konec citata. Nadalje dr. Marušič z matematičnimi izračuni dokazuje tudi to, kar trdim tudi sam, ko se epidemija širi, je tudi manj kakovostna oprema boljša kot nobena oprema. Tudi če ima maska samo polovično učinkovitost preprečevanja prenosa virusa, se z dosledno uporabo stikov okuženega in neokuženega ta prenosljivost zmanjša na eno četrtino. Zakaj vam to govorim? Ker se je treba zavedati resnosti situacije in nevarnosti, v kateri je bila Slovenija marca in aprila. To niso bila pretiravanja, ampak realnost. Podpisniki interpelacije se na številnih mestih svoje argumentacije sklicujejo na povzetke mojih izjav v medijih. Na tak način lahko kadarkoli interpeliramo kogarkoli, a eno so besede, drugo so dejanja. In moja dejanja ne izkazujejo tega, kar mi očitajo podpisniki interpelacije, da sem kršil slovensko zakonodajo.  Tretjič. Zavračam očitke o neetičnem, kliintelističnem in koruptivnem sodelovanju pri forsiranju podjetij in posameznikov, kar izhaja iz 3. točke. Kot sem že večkrat povedal, ponavljam tudi danes, za nobeno sklenjeno pogodbo o dobavi zaščitne opreme ni bilo drugega interesa, kot je bil interes slovenske javnosti. Tega je pa za dobrih 2 milijona interesov, če smo natančni. Imena, ki so se v zvezi z nabavami ponavljala v javnosti, bodisi iz politike, bodisi iz javnega življenja ali gospodarstva sicer ne povedo nič o tem, kar bi želeli podpisniki interpelacije slišati. Slišati želite, da smo s temi ljudmi že vnaprej dogovorili posle, pa tudi da smo se dogovorili stran od oči javnosti in da smo si celo izmislili krizne razmere, da smo te naše rabote lahko izpeljali. Na vašo žalost nič od omenjenega ne drži. Sam sem tudi javno povedal, da o klicih, ki smo jih bili v drugi polovici marca in prvi polovici aprila deležni mnogi, nisem videl tega, kar vidijo podpisniki interpelacije. Sem pa v njih videl čisto človeške geste pomoči. Lahko mi očitate, da sem naiven, a življenje in dolgoletno delo sta me naučila, da v stiski in kriznih razmerah ponujene pomoči ne zavrnem.   Naj počasi zaključim. Slovenija je nabavo zaščitne opreme v obdobju epidemije morala centralizirati. Pred tem so bile za to pristojne različne zdravstvene ustanove. Zakaj so bile te sredi februarja in kasneje s povsem praznimi skladišči, vam jaz ne morem pojasniti. To je vprašanje, ki ga morate postaviti komu drugemu tudi v tej dvorani. Ko sem marca po izbruhu epidemije poslušal zdravstvene delavce, s katerimi smo se srečevali v Cankarjevem domu, nisem mogel verjeti svojim ušesom. Govorili so o ničnih zalogah zaščitnih mask, o pomanjkanju ustreznih ventilatorjev, o tem, da ne morejo več delati. Njihovi pozivi na pomoč so bili tako pretresljivi, da si jih nisem mogel več izbrisati iz glave. Vsi se še spomnimo tudi javnega poziva različnih zdravniških organizacij, s katerimi so vlado 25. marca pozvali dobesedno takole, spet citiram: »Kolikor širjenja okužbe v zdravstvenih ustanovah ne bom zamejili, predstavlja to tempirano bombo za razmah epidemije v Sloveniji. Da bi to preprečili, potrebujemo ustrezno zaščitno opremo. Tako kot kirurg ne mora operirati brez skalpela, tudi zdravstveni delavci v času pandemije ne moremo delati brez ustrezne zaščitne opreme.« Konec citata. V določenem trenutku smo imeli v vsej državi zaščitnih mask samo za približno en dan. V takih razmerah smo bili pod ogromnimi pritiski vsi. Toda eni so si jemali čas za pisanje neskončno dolgih mailov, prisluškovanje, slišal sem, da vidite in poznate vsebino še drugih mojih telefonskih pogovorov, zelo zanimivo, tudi imena ljudi poznam. Drugi pa smo vrteli telefone in iskali vse možnosti in vse možne poti, da čimprej pridemo do opreme. Vi, ki me obtožujete, mi hočete reči, da je bila to moja napaka, ker sem delal, ker mi je bilo naloženo narediti nekaj, ker sem ljudi priganjal k delu in kazal spoštovanje do slovenske zakonodaje. Sprašujem se, kaj bi mi šele očitali, če vsega naštetega ne bi počel.  Mi nismo država z agresivno in močno diplomatsko in lobistično mrežo. Imamo prijatelje in mnogi so nam pomagali. Govorim o posameznikih in organizacijah, ki so marca z donacijami pomagali rešiti položaj Slovenije. V kritičnih dnevih, ko so bila naša skladišča povsem prazna, sta nas med drugim rešili tudi donacija, ki jo je uspel urediti gospod Aleksander Čeferin, in velika pošiljka opreme, ki nam jo je posodila Češka republika. Za obe donaciji kot tudi za vse ostale se iskreno zahvaljujem. V položaju, ki je bil poln velikih tveganj, bi bilo po vašem mnenju torej najbolj odgovorno to, da bi se odločili za neposredne nabave. Odgovorno trdim, da smo na način, ki smo ga izbrali in je zakonit, prihranili mnogo razočaranj in izgubljenega denarja, a tega danes nihče ne izpostavlja. Ne, vi računate marže, računate dobičke od letalskih prevozov, iščete dlako v jajcu samo zato, da ker drugega ne zmorete.  Vsi, ki smo sodelovali pri nabavi zaščitne opreme, smo delali kot smo lahko in kot smo najbolje znali. Ponudbe, ki smo jih prejemali, so obljubljale marsikaj, mi pa smo se odločali za tisto, kar je bilo realno dobavljivo v najkrajšem možnem času in je izpolnjevalo strokovne standarde. Kdor temu danes reče kriminal, ima to pravico reči. Prav pa nima niti malo. In laže. Kdor mi danes zaradi tega očita nevestnost, neodgovornost, netransparentnost, lahko to seveda spet mirno počne. In to delate. A take obtožbe so neresnične, pretirane, zlonamerne in lažne.   Tisti, ki boste iskali moje prstne odtise pri poslih z državo ali iskali koruptivne in za državo škodljive dogovore, izgubljate čas. Če je bilo v nabavah zaščitne opreme storjeno karkoli spornega, tveganega za državne finance, bodo neodvisne ustanove to zagotovo ugotovile in za sojenje pristojne to zagotovo tudi obsodile.  In še, verjetno bi se spodobilo, da bi na tem mestu rekel tudi nekaj o domnevnih žvižgačih. To, kar smo doživeli, ni nobeno žvižgaštvo. To je užaljeno tožarjenje človeka, ki je imel vse vzvode, da bi preprečil, po njegovem, škodljive posle, pa jih ni uporabil. Bil je pristojen za to. Zakaj je ravnal tako, če mu je res mar za državo. In ko so na dan prišla zanj neprijetna vprašanja, je lepo zbežal na bolniško. Ne prvič, kajti mi, ki ga poznamo, vemo, da se je na enak način pred odgovornostjo skril že v eni drugi, ravno tako odmevni zgodbi. Človek s čisto vestjo in čistimi nameni ne bi na pomoč klical televizijskih kamer, svojo odgovornost in pristojnost bi lahko izkazal tam, kjer državljani to od njega tudi pričakujejo – na delovnem mestu. Kdor misli, da bomo zaradi takih žvižgačev, bolj poštena, bolj transparentna in bolj čistunska država, se moti, da se bolj motit ne bi mogel. Bomo pa država, ki ne loči pravih problemov od namišljenih, obsojena na prostor v čakalnici na boljši jutri.  Zato, spoštovani poslanke, poslanci, dajmo danes vse karte na mizo in končajmo to mučno in nezdravo zgodbo.  Najlepša hvala. / aplavz/
Hvala lepa.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Janja Sluga. / aplavz/
Spoštovani predsednik, ministrice in ministri, kolegice in kolegi!  Danes bomo obravnavali prvo interpelacijo v mandatu vlade, ki je zaprisegla 13. marca. V normalnih razmerah bi se sedaj ravno iztekalo njenih 100 dni miru. 100 dni, ki pripada vsaki novoimenovani vladi zato, da poprime za delo. Ta vlada tega privilegija ni imela. Takoj po zaprisegi je namreč trčila ob enega največjih izzivov v zgodovini naše države. Kakorkoli obračamo, je čas, ko je svoj mandat začela ta vlada, poseben. Ni prizanesljiv, ni pospremljen z aplavzi tistih, ki so želeli drugačno razrešitev politične krize, ki je spremljala konec delovanja prejšnje vlade. Nasprotno od tega. To je čas praznih ulic in trgov, nemih vrtcev in šol, izpraznjenih polj, ustavljenih strojev v tovarnah. In bil je to čas bitk z časom in bitk za življenja. Vem, kaj si ob tem mislite tisti, ki stojite za interpelacijo. Da pretiravam. Vprašajte ljudi, ki so delali v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, vprašajte pripadnike civilne zaščitne, zaposlene v domovih za ostarele. Njihova izkušnja minule epidemije je nekaj povsem drugega kot ta, ki smo jo delili za zidovi te stavbe in so jo delili tisti, ki danes nekritično gledajo na ravnanja naše države v času epidemije. V spominu teh ljudi niso ostali ta ali oni tvit in zapisi na drugih družbenih omrežjih. Ta ali druga nočna seja. Tudi ne ta ali oni dnevno politični obrat. Njihove skrbi so bile mnogo težje in mnogo bolj resnične. V njihovem spominu so ostali ljudje, ki jim je grozil tragični scenarij. Do njega ni manjkalo veliko. Bolje povedano, do njega je manjkalo nekaj dni povsem izpraznjenih skladišč z zaščitno opremo. Tako tanka je bila namreč ločnica med tem, da nam je epidemijo uspelo zajeziti, in tem, da bi se pod težo njenih posledic sesedli.   Da nam je žarišče novega korona virusa uspelo zajeziti in izničiti, je zasluga mnogih. Najprej je to zasluga državljank in državljanov, ki so razumeli navodila zdravstvenih ustanov in se jih tako dosledno držali. Potem je tukaj zasluga delovanja vitalnih državnih sistemov od zdravstva do sociale, civilne zaščite, nevladnih organizacij, šolstva, obrambe, policije in medijev. Vsi ti so del podobe, na katero je Slovenija danes upravičeno ponosna. Mi smo ponosni nanje, četudi smo bili od mnogih njih v teh mesecih deležni neokusnih in nedostojnih opazk ter kritik. Kritik je bil deležen tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki danes s svojim imenom in pokončno stoji pred to govornico in brani opravljeno delo, delo njega kot ministra in nazadnje tudi vlade kot celote. A to podobo, na katero bi morali biti danes ponosni, smo iztrgali iz konteksta in iz teh iztrganih delčkov sestavljali lepljenko, ki z realnostjo nima več veliko skupnega. To je zasluga tistih, ki so v krizi prepoznali politični potencial. Možnost vrnitve na oblast. Možnost splavitve novega obraza. Možnost za nov ideološki obračun. Vse to je v časih, ko je naš dom varen in se lahko v prihodnost oziramo brez velikih skrbi, legitimna politična taktika. A sedaj niso taki časi. Sedaj smo pred novo gospodarsko recesijo, pred resnim izzivom, kako ohraniti socialno varnost, kako preprečiti posege v prihodke ljudi in kako zavarovati dobra delovna mesta. To so skrbi, ki bi resnega gospodarja, če se vsaj v delčku zavesti tako počutimo tudi mi v Državnem zboru, morale prizemljiti in ga vrniti na točko, kjer nastaja dialog in kjer se presekajo zamere. To so skrbi, ki nas morale strezniti in spomniti, zakaj smo tukaj in kakšna je naša naloga. Slovenija je z epidemijo opravila dobro in se iz te izkušnje ogromno naučila. Sedaj vsi vemo, da država potrebuje posodobljen načrt odzivanja in ravnanja v kriznih razmerah. Vsi se bolj kot kdajkoli prej zavedamo pomena javnih sistemov od zdravstva do šolstva. Vsi bolj kot prej cenimo delo učiteljev, medicinskega osebja, zdravstvenega osebja, prostovoljcev, policistov, vojakov in tako naprej. In vsi zagotovo vemo, kako dragoceno je zdravje in kako hitro lahko postanemo zelo zelo ranljivi. Kdor danes tega ne priznava, je neiskren, neiskren do sebe, do svojih bližnjih, do vseh sodržavljank in sodržavljanov in, če želite, da, tudi do svojih volivcev.   Vemo tudi, da moramo izboljšati naš sistem oskrbe z zaščitnimi sredstvi. Kar smo doživeli v minulih mesecih, v glavnem sicer ni odstopalo od izkušenj drugih držav. Najbrž na tem mestu ni potrebe po obnavljanju zgodb, o katerih smo lahko brali v naših in tujih medijih, o tonah izgubljene opreme, o preplačanih naročilih, o milijonskih nakazilih, ki jim nikoli ni sledilo tudi naročeno blago. Takim dogodkom se je bilo v preteklih mesecih težko izogniti tudi državam, ki so na globalnem trgu mnogo večje igralke od nas, z več politične moči in z močnejšimi lobističnimi aparati. Bili smo ujetniki trga zaščitne opreme, ki se je pod težko pandemije zlomil. Razmere, ki so vladale na trgu, so se tako zelo spreminjale, da je postal vsak posel neobvladljivo tveganje. Na izbiro smo imeli dve možnosti: plačevati vnaprej in tvegati, da se posli ne bodo izšli, ali pa poslovati preko posrednikov ter zminimizirati tveganje in možnosti, da bo šlo kaj narobe. Ravnali smo, kot smo najbolje vedeli in znali. Za opremo, ki smo jo kupili in dobili do 1. junija, smo plačali dobrih 60 milijonov. In če odštejemo kak izgubljen tovornjak z opremo, druge večje škode nismo utrpeli. Vse druge številke, ki se bodo – in v to ne dvomim – danes ponavljale tekom razprave, so čista manipulacija. Zato še enkrat poudarjam, plačali smo dobrih 62 milijonov in obvarovali življenja državljank in državljanov. Cilj, ki smo ga imeli kot država, to je zagotoviti dovolj zaščitne opreme, je bil izpolnjen. Mukoma in z iskanjem vseh možnih, a zakonitih poti. Da je bilo to vsej prej kot enostavno, vedo vsi, ki so pri tem sodelovali. Zgodbe, ki smo jih slišali, so resnično neverjetne. A vse to je za podpisnike interpelacije seveda navaden blef in laž. Resnica, kot jo želijo videti sami, je edina dopustna, edina možna, edina zveličavna. Vsi, ki so bili vpeti v nabavo zaščitne opreme, so danes pametnejši za marsikatero izkušnjo, ki bi jo, če smo odgovorna država, morali izkoristiti za to, da bomo v prihodnjih krizah manj ranljivi in manj odvisni od globalnih proizvajalcev zaščitne opreme. V Poslanski skupini SMC smo prepričani, da ni med njimi nikogar, ki je šel skozi pekel nabav z namenom – kar vsevprek očitajo tudi podpisniki interpelacije – da bi zlorabil krizne razmere za lasten dobiček. Še najmanj pa je med njimi in danes pred vami interpelirani minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Lahko rečete, da smo naivni, a ne verjamemo, da so razmere, kjer je bila edina možna zmaga to, da si sploh uspel kaj kupiti in dejansko dostaviti v Slovenijo, komurkoli dopuščale toliko časa in toliko manevrskega prostora, da bi lahko vmes koval idejo o lastnem profitu. Kdor verjame v teorije zarote, mu je sicer težko pomagati, a zadoščati bi moralo to, kar si v SMC danes in kasneje najbolj želimo: da neodvisne in za to usposobljene ustanove pridejo nabavam zaščitne opreme do dna. Da se neha kriminalizirati vsakega, ki je premogel pogum in obraz, da je za državo storil vse, kar je zmogel in znal, potem ko so se nekateri, danes zelo glasni, poskrili v lastna varna zavetja. Da se neha v nič dajati vsak dosežek aktualne vlade. Da se začnemo pogovarjati o dejstvih, ne o osebnih mnenjih. Da številke, ki preverjeno držijo, primerjamo s številkami, ki preverjeno držijo. Da v tem visokem zboru nehamo opravljati funkcijo, ki primarno pripada sodnikom in tožilcem, in se vrnemo k temu, kar je naše osnovno poslanstvo. Vsem bo koristilo, če se bomo vrnili nekaj korakov nazaj in na dogodke minulih mesecev vsaj poskusili gledati človeško, objektivno, razumsko in s trezno glavo. Tisti, ki bi interpeliranega ministra najraje videli nekje v pretekliku, tisti naj poizkusi stopiti v njegove čevlje n naj pomisli na to, kako bi se podobne naloge, kot jo je sredi marca dobil minister, lotil sam. Govorjenja in nastopanja, tega ste vešči. Pisanja dnevnih tvitov tudi. Podžiganja medijskih viharjev še bolj. Ampak je to res vse, kar šteje? Mislite, da je resnično življenje enako temu, kar doživljate na vam domačih družbenih omrežjih in shodih, in da je odgovornost na katero se javno sklicujete, primerljiva s tisto, ki jo moraš imeti, ko nase prevzameš tako resno nalogo, kot jo je imel minister. Danes se ne bomo pogovarjali o tem, kar naj bi bil cilj interpelacije o politični odgovornosti enega ministra. Danes bomo spremljali še en poizkus prevrednotenja vsega, kar je država naredila v boju proti epidemiji novega koronavirusa. Še en poizkus razgrajevanja izkušnje, ki bi nas v resnici morala povezati in nam v resnici vliti optimizma pred gospodarsko recesijo, ki bo od nas zahtevala veliko složnosti in veliko sodelovanja. A žal drugače očitno še vedno ne gre. Zato bomo danes odšli domov s pričakovanimi občutji in z neizbrisljivim vtisom, da smo zamudili še eno priložnost, da bi v odnosu do države in razumevanju njenih izzivov pokazali zrelost in odgovornost. Ne glede na to zamujeno priložnost bo čas pokazal svoje. Vsak si ga bo seveda interpretiral na sebi ljub način. V SMC bomo ne glede na vse ohranili trezno glavo z zavedanjem, da smo na čelu z ministrom Počivalškom storili vse, da smo ohranili življenja in varnost državljank in državljanov.   Poslanska skupina SMC interpelacije ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo seveda ne bo podprla. In če na koncu citiram eno od opozicijskih poslank, »vsak v drugem gleda sebe, nemoralnež bo povsod videl nemoralnost, koruptivnež bo povsod videl korupcijo kot odsev v ogledalu pobudnikov te interpelacije«.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega Miha Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Vlado Janeza Janše so postavile laži in prevare. Omogočili sta jo stranki političnega centra, ki sta mandat prejeli na temeljni predvolilni obljubi, da s SDS ne bosta paktirali. Ali sta volivcem in volivkam zavestno lagali že v začetku ali pa so ju nemara premamili interesi po vplivu na toliko milijonov skozi državni proračun, podaljševanje poslanskih funkcij in obljubljene službe, je vseeno. Cilj je bil ostati na oblasti za vsako ceno, pa čeprav to pomeni, da državo prevzame skrajna desnica.   Vlada Janeza Janše je bila imenovana dan po razglasitvi epidemije, a očitno boj proti epidemiji in reševanje problemov, s katerimi so se soočali ljudje, nikoli ni bila na vrhu njenih prioritet. Rokave je zavihala le za popoln prevzem oblasti. Očitno koruptivni posli za povezana omrežja SDS in drugih koalicijskih strank so del te zgodbe, In to ne prvič. Vsakič, ko je na oblasti Janša, gredo provizije v nebo. Trgovina z orožjem v devetdesetih, afera Patria, no sedaj pod tretjo vlado Janeza Janše imamo sporne nabave zaščitne opreme. Vse za denar, vse za oblast. Sklepanje pogodb s sumljivimi, očitno v naprej zbranimi posredniki, zavajanje, da drugače kot s posredniki ne gre, javna razkritja in nenazadnje posneti telefonski klic, v katerem minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek osebno poseže v posel in zagotovi 100-odstotni avans za podjetje Geneplanet, kažejo, da je ta vlada ne samo pri vodenju države, ampak tudi pri plenjenju tako nesposobna, da proračunske milijone svojim dobaviteljem deli kar na očeh javnosti, mastne provizije pa nato pred isto javnostjo brani z očitnimi lažmi. V vsaki normalni državi bi razkritju takih praks sledil odstop gospodarskega ministra in cele vlade, nato še kazenski pregoni, a vlada Janeza Janše in minister Počivalšek tega nista naredila. Mi ne rabimo nobeni javnosti ničesar razlagati, je rekel minister Počivalšek že v začetku mandata te vlade. Da se jim oblast kljub razkritjem ne bi zamajala, so skrajna desnica in njeni sodelavci napadli vse državne inštitucije. Slovenija je sredi kadrovskega cunamija, kakršnega še nismo videli. Vlada hiti zamenjevati ljudi, ki mislijo z lastno glavo, s svojimi lastnimi. Najprej so zamenjali vodjo policije, nato vodjo kriminalistov, na koncu še šefa NPU, ni tožnika, ni sodnika. Mali orban in vsi, ki mu omogočate oblast, počne vse, da svoj pretekli, aktualni in bodoči kriminal pometete pod preprogo. Pa vam še to ni dovolj. Janez Janša in druščina ne merijo na nič manj kot na utišanje vsake kritike v družbi. Zato besni vsakodnevni napadi na novinarje, opozicijo, protestnike. Da bi zakrili svojo nesposobnost, da bi milijonske provizije skrili, so pripravljeni lagati, javno groziti in uničevati. Minister Počivalšek, predsednik stranke, ki se ima še vedno nekako za sredinsko in liberalno, je osrednja politična figura, ki to vlado, njene provizije in uničevanje inštitucij omogoča in ki vse skupaj javno ščiti. Če je treba, tudi z debelimi lažmi. Metodo je v čisti obliki razvil že v prvih dneh nove vlade. Medtem ko so zaradi koronavirusa tisoči ljudi ostali brez dela in sredstev za preživetje, je kot minister na vladi glasoval, da sebi ter ostalim ministrom in državnim sekretarjem dvigne plačo za okoli 400 evrov. Javnost je upravičeno skočila v zrak. In kako je minister Počivalšek nekaj ur po tem, ko si je izglasoval povišico, odgovoril novinarju oddaje 24 ur zvečer? Rekel je, citiram: »To sem izvedel od vas.« Nato se je minister odpravil še na RTV in novinarki Odmevov na isto vprašanje odgovoril: »To sem sedaj izvedel od vas.« Ponovno citat. Primera bolj očitne laži si je težko predstavljati. Je tak človek res primeren za ministra? Od tam naprej je šlo samo še navzdol. Lažem, s katerimi je opravičeval dodatnih 400 evrov za lasten žep, je minister Počivalšek dodal serijo laži, s katerimi je opravičeval za 200 milijonov evrov sklenjenih poslov, pri katerih so provizije posrednikov tekle v milijonih. Odločitev, da bo vlada zaščitno in medicinsko opremo kupovala prek posrednikov in ne neposredno od proizvajalcev, kot smo, mimogrede, ves čas zagovarjali v Levici, je bila pri tem ključnega pomena. Če ni posrednikov, tudi provizij ne more biti. Ko so se začele pojavljati konkretne ugodne ponudbe za neposredne nabave brez posrednikov in z meddržavnim dogovorom, takšne neposredne posle pa je sklepala večina držav v Evropi, je ministrstvo gospoda Počivalška sporočilo naslednje, citiram: Republika Slovenija oziroma Zavod za blagovne rezerve ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko, saj lahko posluje zgolj s slovenskimi dobavitelji. To ni odločitev te vlade, temveč je stvar veljavne zakonodaje.« Konec citata. Laž, debela še bolj kot provizije dobaviteljem, ki naj jih zaščiti. Zakonska omejitev, s katero je ministrstvo utemeljilo odločitev za nabave preko posrednikov, sploh ne obstaja. Vlada Janeza Janše je imela vse zakonske možnosti, da bi opremo kupovala brez posrednikov in brez provizij, a se je zavestno odločila za slednje. Temu je pritrdilo tudi Računsko sodišče. Ministrstvo gospoda Počivalška je zato nadaljevalo z naslednjo kitico, znova citiram: »Poleg tega večina kitajskih podjetij zahteva tudi stoodstotno predplačilo, česar pa se zavod ne poslužuje zaradi možnosti zlorab in nezanesljivih dobav.« Konec citata. No, tudi to je bila debela laž. Stoodstotna preplačila, avanse so namreč dobivala tudi dobaviteljska podjetja. »V dveh urah, treh urah bo imel bančno garancijo za tega Bitenca. Bitenc pa bo moral posel dobiti. Vi pa plačajte sedaj,« je 18. marca minister Počivalšek po telefonu naročil nakazilo avansa Zavodu za blagovne rezerve, kot smo ga lahko slišali na posnetku telefonskega klica. Isti minister Počivalšek je še dva tedna kasneje v javnosti na temo avansov na debelo lagal dalje. Citiram: »Plačujemo zgolj ob prevzemu in ne bom dovolil, da bi se na račun in škodo slovenskih davkoplačevalcev zlorabljala javna sredstva in okoriščali vojni dobičkarji, ki vidijo v tem zgolj priložnost za dober zaslužek.« Konec citata. Cilj nabav opreme, kot je menda na tej točki že vsem razvidno, ni bila hitra in ekonomična oskrba prebivalstva z zaščitno opremo, ampak provizija. Ponavljam: cilj vseh nabav so bile provizije. Zato so ponudbe, ki so omogočale neposredne nabave in urejeno logistiko, takoj pospravili v predal. Lep primer je ponudba Slovenske akademije znanosti in umetnosti, s katero bi prihranili 41,7 milijonov evrov. Da ne omenjam javnosti dobro znane ponudbe ob posredovanju Aleksandra Čeferina pri Jacku Maju. Slednjo so odbili samo zato, ker pravi dobavitelji ne bi zaslužili, Čeferina pa so nato besno napadli prek SDS medijev zgolj zato, ker je predsednika Vlade Janeza Janšo popadla preganjavica, da bi gospod Čeferin na tak način v Sloveniji pridobil ugled, kot ga kot predsednik UEFE zaenkrat še nima, in da bi si nemara lahko zgradil politično kariero v Sloveniji. Seveda se je Janez Janša ustrašil. Ne zate, kot se je SDS zlagal že v volilnem sloganu, ta vlada dela izključno zase.  Z vrhom laži in nesposobnosti, se je minister Počivalšek okronal v oddaji Tarča, ko je poskušal braniti posel z ventilatorji. Da gre za precenjeno in neprimerno nabavo modela Siriusmed R30, je v oddaji izpostavil dr. Rihard Knafelj iz UKC Ljubljana, član strokovne skupine, ki jo je vlada izbrala sama. Ker mu mnenje stroke ni bilo všeč, je minister Počivalšek nemudoma poiskal drugo mnenje, ki mu spet ni ležalo, zato je pač še malo prikrojil resnico. Cilj je bil samo eden, da kupi robo, ki jo izbrani dobavitelj Geneplanet lahko priskrbi, ne glede na to, če je sploh uporabna. Saj veste, kupili so golfe, ne mercedesov.  No, zdravniki in sama janšistična tovarna laži Nova24 so nato povedali, da ti golfi niso bili vozni, saj bi ob priklopu bolnika s covidom nanje okužbo razpihali in kontaminirali celoten prostor. V bolnišnicah so jih zato takoj pospravili v klet. A minister Počivalšek se ni dal motiti. S svojo zdravo kmečko pametjo, po kateri se ni treba ničesar naučiti, saj vendar minister že vse ve, je le ponovil: »Kupili smo golfe, ne mercedesov, ljudje so umirali, čakali bi do božiča.« To pokaže pravega Počivalška in razkrije vse, zaradi česar ni primeren za ministra.  Aroganca – sam vedno ve vse, kaj mu bo en zdravnik, kot se je izrazil na Tarči, govoril. Nesposobnost – človek ni sposoben razumeti niti najbolj preprostih strokovnih razlag, zakaj je nek aparat primeren, drugi pa ne. Zanj je ventilator ventilator, tako kot je avto avto, pa naj gre za golfa ali za mercedesa. Popolna nepripravljenost poslušati kogarkoli. Če strokovna skupina poda mnenje, ki mu ni všeč, bo pač minister Počivalšek zamenjal skupino. Navsezadnje koruptivnost – čeprav je v telefonskem pogovoru z žvižgačem Galetom sam povedal, zakaj točno Geneplanet, ker je to, citiram, »zgodba od SDS«, in je vedel, da je to posel zaradi provizij, ne zaradi ventilatorjev, ni imel do tega niti minimalnih zadržkov. Pripravljenost debelega laganja – ko je vse te lastnosti demonstriral celotni slovenski javnosti na očeh in izgubil vso legitimnost, se zdaj s svojega položaja oklepa z debelimi lažmi, ki iz njegovih ust letijo dobesedno dnevno, njihov povzetek pa smo na tej seji danes lahko že slišali.  Minister Počivalšek pri tem ne skriva, zakaj se tako oklepa svojega položaja, ker si obeta, da si bo v tej vladi ustanovil državni turistični holding in računa, da bo to državno premoženje njegova molzna krava, ko odleti iz politike. Fevd, kot se reče. A ta njegov fevd nas je do sedaj stal že na milijone evrov. Za primerjavo, nekajkrat večja Hrvaška je prek posrednikov kupila le za 1,7 milijona evrov opreme, za ostalih 50 milijonov je poskrbela neposredno.  V Sloveniji je podpisanih pogodb za 200 milijonov, vse prek dobaviteljev. Koliko denarja smo torej v Janševih in Počivalškovih koruptivnih poslih izgubili vsi ostali? 20, 30, 50 milijonov? Težko rečemo, ker so obglavili vse inštitucije, ki bi morale to preiskovati. Laž, s katero je Počivalšek začel svoj mandat, to je, da je od novinarjev dvakrat prvič izvedel za 400 evrov povišice plače, ki si jo je sam izglasoval, je le kaplja v morje. Ta človek nas je že v treh mesecih stal na desetine milijonov evrov, ki jih je pomagal pospraviti žepe omrežjem te vlade. In to je šele začetek. Če ga pustimo na položaju, si bo nemara ustanovil slovenski turistični holding, pardon, holding za plenjenje slovenskega turizma, ne pozabimo, tja so z vavčerji že v naprej plasirali do 350 milijonov evrov javnega denarja. A najdražje bomo vsi skupaj plačali to vlado v celoti. Dlje ko Počivalška pustimo na položaju, dlje bo SMC omogočal to vlado in dlje bodo lahko šli s sesuvanjem inštitucij. Na koncu tega procesa bomo kot Madžarska – ko ne bo več neodvisnega sodstva, ko bodo utišali preiskovalne novinarje, ko bodo onemogočili opozicijo, takrat bo država njihov plen. Vsi posli, ki jih bo taka država naročala, bodo zgledali kot posel z ventilatorji, le da tega Nova 24, ki jo skušajo razširiti na RTV, ne bo pokrivala. Namesto oddaje Tarča se bo vrtela oddaja Alo, Presidente. Ni naključje, da je Orban obdan s samimi oligarhi, med njima dvema milijarderjema, po nekaterih ocenah pa je tudi sam vreden vrtoglavih 750 milijonov evrov. Toliko so za koruptivno in diktatorsko vlado plačali Madžari, ne dovolimo, da se to ponovni tudi v Sloveniji. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.   Kolega Jožef Horvat, izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, drugi predstavniki vlade, spoštovane kolegice in kolegi!   Gospod Zdravko Počivalšek je po naši oceni očitno dober minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je očitno dober minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj to funkcijo opravlja že v tretji vladi. Ne boste verjeli, da ga je na to funkcijo postavil tudi gospod Marjan Šarec, bivši predsednik Vlade. Najbrž zato, ker je gospod Zdravko Počivalšek dober minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ampak v bistvu sploh ne gre za to, kar pišejo predlagatelji v interpelaciji v svojem gradivu. Saj ne gre, gospe in gospodje, za nabavo zaščitne opreme, saj ne gre za tiste stiske, ki so jo doživljali vsi državljani, politika, izvršilna veja oblasti predvsem, predvsem zdravniška stroka v tistih najhujših časih, ko so predlagatelji iz domačih foteljev od daleč opazovali, kaj se dogaja, in se čudili temu, kaj se je dogajalo. Gre v bistvu za to, da je 27. januarja letos gospod Marjan Šarec nepričakovano odstopil. Med tem je verbalno na novinarski konferenci zbrcal svoje koalicijske partnerje in SMC, ki ima gospoda Zdravka Počivalška, povabil skupaj na volitve. Si predstavljate? V najhujši epidemiji bi se mi šli volilno kampanjo. Ljudje bi nam umirali. Ampak ne bi, kot pravijo nekateri med predlagatelji, da pravzaprav virusa sploh ni bilo in ga ni in da so v Bergamu v masovne grobnice polagali prazne krste. To je danes laž, ki se širi tudi v Sloveniji in počasi in počasi postaja resnica.   Nekaj ne smemo pozabiti, ker je v zadnjem času bilo veliko govora tudi o domovih za starejše občane. Imamo natančne podatke, kdaj je prišlo do ugotovitve prvega okuženega, da je prvi stanovalec okužen recimo v domu starejših občanov Šmarje pri Jelšah. 18. 3. Če je inkubacijska doba 10 do 14 dni, to naj pove stroka, potem je prišlo do okužbe v času Šarčeve vlade. Ampak mi tega ne očitamo, samo časovno postavljamo zadevo, da vemo, o čem govorimo. Metlika. Prvi stanovalec okužen 9. marca, prvi zaposleni v Metliki okužen 6. marca. Ljutomer. Prvi stanovalec okužen, ugotovljena okužba, 27. marca in prvi zaposleni 31. marca.  Ker se je gospod Šarec zakalkuliral – računstvo: »sedi, cvek« – zdaj enostavno mora obračunati s svojim potencialnim partnerjem, v tem primeru z gospodom Zdravkom Počivalškom. Zato mi pravimo v Novi Sloveniji, da pravzaprav sploh ni to zdaj ključna tema urgentna nabava zaščitne opreme, ki so jo krvavo potrebovale naše zdravstvene institucije, kot smo videli in slišali v Cankarjevem domu na srečanju vladnih predstavnikov z vodstvi bolnišnic, zdravstvenih domov, z direktorji, strokovnimi direktorji, z glavnimi medicinskimi sestrami; obstajajo posnetki in bomo enkrat tudi posnetke teh pogovorov zavrteli ter njihove prošnje, ko so takole prosili: »Zaščitite nas, če mi pademo, pade zdravstveni sistem in pademo pravzaprav vsi.«   Ta trenutek, 30 let po pomembnih zgodovinskih dogodkih za Slovenijo, za to mlado državo, bi v Sloveniji potrebovali tretji veliki nacionalni konsenz, če je bil prvi plebiscit leta 1990 in če je bil drugi nacionalni konsenz referendum leta 2003 za vstop Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato. Ampak ne, ni problem, da se kritizira ta vlada, ni problem, to je osnovna naloga vsake opozicije, in to mora delati, vendar tudi na dostojanstven način. Mi nimamo težav, če je interpelacija priletela že 52. ali pa 53. dan od prisege te vlade, kar v neki normalni demokratični državi ni običaj. Ampak bolečina je velika, kar se dejansko vidi tudi na zategnjenih obrazih predlagateljev. In kar je še večji problem – problem je, da se laži, da se obsodbe tako ministrov kot tudi, vsaj jaz tako razumem, koalicijskih poslancev kar širijo, da smo kriminalci, da smo del organiziranega kriminala, da smo lopovi, in da se ta retorika - pozor! - iz parlamenta širi na ulice. In stanje duha je danes tako nizko, kot ga menda v 30 letih še ni bilo. In to je problem. Niso problem demonstracije, povsod po svetu so, ampak pri nas so nekoliko drugačne. Pri nas – in zgleda, da samo pri nas v Sloveniji – vidite na ulicah transparente, kjer piše »smrt«. Smrt! Ta smrt ni namenjena granitni kocki, ker ni živa stvar. Smrt pomeni smrt ljudem, najbrž vladajočim. To je možno samo v Sloveniji. Upam, da ne več dolgo, da bo tudi v Sloveniji končno začela delovati pravna država. Zavedajte se vsi – naj se zavedajo vsi, tudi tisti, ki jih ni tukaj – da vsakdo, ki spodbuja, ki hujska, dela pravzaprav kaznivo dejanje.   Z raznimi očitki o provizijah in tako dalje, o visokih maržah, ste uničevali in uničujete še naprej slovenska podjetja. Mnoga so želela izključno pomagati. Kar se tiče cen – ja, na trgu zaščitne opreme niso veljale tržne razmere, veljale so mafijske. Ampak to ste že predlagatelji pozabili. V Novi Sloveniji se sprašujemo, kdo, kateri gospodarski subjekt bo sploh še sodeloval z državo Slovenijo. Kaj vse smo poslušali, kako ste jih nekateri blatili, podjetja, gospodarske subjekte. Od gospodarstva vsi živimo, vsi mi, tudi poslanci. In kaj vse smo slišali, to je res neverjetno. Seveda, normalno, skrajna Levica ima v svojem programu – nacionalizacija se je že začela. Nekaterim vam nič ni sveto, nič, ne človeška življenja, ne človeško dostojanstvo in ne naše družine, vse je treba uničiti in postaviti na novo. Kar dajte! V ustavi je natančno napisana receptura, kako se zamenja oblast, zelo enostavno.   Kar me nekako najbolj boli in nas je v Novi Sloveniji še posebej prizadelo, da, kot rečeno, nekaterim vam nič ni sveto in ste obračunali tudi z zdravniško stroko. Neverjetno! Nekaj dni nazaj je bila seja dveh odborov pa pravzaprav ves ta čas poslušamo neverjetne očitke. Ja, tudi za tiste, ki so bili v prvi bojni črti. Zdravnik iz prve bojne črte piše kako je gledal, videl in občutil oddajo Tarča o seznamih smrti. Jaz zagovarjam svobodo medijskega prostora, da se razumemo, ampak vsakdo, ki izreče besedo, mora biti gospodar svoje besede. In dostojanstvo človeka je na prvem mestu in ne sme biti načeto. Mladi zdravnik piše: »Ob gledanju oddaje Tarča na TV Slovenija sem se zalotil, kako odkimavam skoraj vsakemu izrečenemu stavku. Izrečenih je bilo veliko polresnic, dogodki so bili prikazani nepošteno.« To govori mladi zdravnik s prve bojne črte. »S kolegi, ki smo oddajo spremljali, nismo bili le jezni, temveč predvsem globoko razočarani. Mučno je bilo gledati nekatere novinarje, ki se na zdravljenje in etične dileme ob koncu življenja ne spoznajo, kako v prime timu ne rušijo samo ugleda našega poklica, ampak pljuvajo v obraz vsem, ki smo v tem času vestno izpolnjevali svoje poslanstvo z vsemi prijetnimi in neprijetnimi stvarmi, ki spadajo zraven. »Ob razglasitvi epidemije« – razglasila jo je vlada Marjana Šarca 12. marca letos, ob tem da je bila pandemija razglašena en dan prej – »smo se vsi specializanti vrnili v matične ustanove, ker smo se pripravljali na italijanski scenarij. V Celju smo popolnoma preuredili urgentni center ter večino oddelkov in pripravili načrte za najslabše scenarije. Podvojili smo tudi dežurstva. Čutila se je tesnoba v zraku, kot je v trenutku, preden val udari na obalo. Takrat smo bili skoraj brez opreme,« piše zdravnik. »Na začetku smo jo imeli dovolj le za dva dni (slišite Šarčevi, slišite Šarčevi), v začetku smo jo imeli le za dva dni. Nekaj naših zdravnikov je iskalo možnosti, da bi z lastnim denarjem pripeljali opremo s Kitajske. Iztrgano iz konteksta so kasneje o tem poročali v sklopu domnevnih barabij z maskami, ozadja pa izpustili. Ne vem, kdo se bo ob drugem valu za nas še izpostavil? Bolnišnice,« piše mladi zdravnik. Ne morem mimo nadčloveškega truda kolegov na primarni ravni, v domovih za ostarele in tistih bolnišnicah, ki so z nami delili breme. Predstavljajte si, kako je težko sestri na urgenci, ko mora delati na dveh koncih, ker so nestabilni pacienti. Več dela ob okuženih sodelavcih pa zmanjšan kader. S tem, da so bile že pred covidom kadrovsko podhranjene. Ali specializantki, ki dela osmo dežurstvo v enem mesecu v polni varovalni opremi. Bolnišnice so na sploh kadrovsko podhranjene, zdravnikov itak ni, sestre bežijo na delovna mesta z boljšimi pogoji ali vsaj brez dežurstev, prostori so dotrajani. Ravno infekcijski oddelki so v Sloveniji znani po tem, da domujejo v najslabših pogojih. Pri nas postelje ne gredo skozi vrata in je treba paciente prestavljati tudi v primeru reanimacije, da o ostalih bolj naprednih pogojih, kot so predsobe ali sobe s podtlakom, niti ne govorim. Napredek bi že bil, da bi nam napeljali vodo v vse sobe. Upam da bo ta epidemija osvetlila, da so nujno potrebni vsaj minimalni pogoji za varno delo na infekcijskih oddelkih. Tega sedaj ni.«   Predlagam, kolegice in kolegi, predvsem predlagatelji, da si preberete ta sestavek mladega zdravnika. Dobro ste ga obdelali, priznam. »Seznami, seznami. Ali so bili seznami? Seznami smrti, kot so jih poimenovali za kar največji propagandistični učinek. Veliko o tem lahko govorimo. Morda še kdaj. In še slovo od življenja. Bistveno pri tej debati je, da moramo kot družba sprejeti, da je smrt neizogiben del življenja. Zaradi napredka medicine je poslavljanje od življenja lahko zakasnjeno ali podaljšano. Pri tem se postavlja etično vprašanje, kdaj je dovolj, kdaj pomoč postane mučenje. Prisegli smo, zdravniki namreč, da ne bomo škodili. Primum non nocere. Koliko je človeškega v tem, da na urgenco pripeljejo nepokretno dementno 90-plus-letno babico, ki se ne zaveda dogajanja okoli sebe, z nogami in rokami v ireverzibilnih krčih, kontrakturah. Edino, kar to telo čuti, je zbadanje igel, vstavljanje cevk in veliko tujih rok. Če se bo upirala, bo privezana in dobila bo pomirjevala. Je to življenje? Pod črto. Ostaja grenak priokus, da je šlo za iskanje afere za politični obračun. S tem vnašajo nepotreben razdor in zmanjšujejo zaupanje v družbi. Kako naj zdravniki zdravimo, kako naj gradbeniki gradijo in kako naj šoferji vozijo, če se med seboj ne zaupamo. Družbo gradimo vsi, vsak na svojem koncu in po svojih močeh.« Ja, in temu jaz dodajam, politiki predvsem gradimo družbo. Zato je bila dobra odločitev vlade oziroma celotne koalicije, da sama vlada pozove vse pristojne inštitucije, da do podrobnosti pregledajo vso urgentno nabavo zaščitne opreme. Računsko sodišče to dela, KPK dela in še druge inštitucije. Sam teh informacij nimam. Upam, da bo tudi dovolj časa, da bomo ta poročila z vso skrbnostjo tudi v Državnem zboru pregledali in jih obravnavali. Bojim pa se, nisem prerok, da takrat to ne bo zanimivo. Ja, to si upam napovedati.   Zaključujem. Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati bomo danes razpravljali in glasovali tako, da bo gospod Zdravko Počivalšek tudi jutri minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, da bo to delal tako dolgo v tem mandatu, dokler bo uspešen, dokler bo to delal z veseljem in tudi z osebnim zadovoljstvom. Na tej nadaljnji poti mu mi želimo veliko uspeha. Srečno Zdravko!
Hvala lepa.   Stališča Poslanske skupine SAB bo predstavil Marko Bandelli.
Spoštovani ministrski zbor!   Podpredsednik, pošteno bi bilo, da bi predsednik Vlade in ostali ministri zaradi spoštovanje do Državnega zbora, ki jih je imenoval, ostali v dvorani vsaj do predstavitve stališč parlamentarnih strank.   Cenjene poslanke in poslanci! Danes je pred nami prva interpelacija v vladi Janeza Janše in 42. v zgodovini samostojne Slovenije. Od osamosvojitve dalje se v državi nismo znašli v težjem položaju kot po razglasitve epidemije covid-19, ki je korenito posegla v naša življenja. Nova koronavirusna bolezen je od vlade zahtevala učinkovito in zakonito ukrepanje, ki ga je spremljala konstantna bitka s časom. Bitka s časom za zajezitev širjenja virusa in za zmanjšanje prenosa okužb. V ta namen je morala vlada priskrbeti veliko količino zaščitne opreme, pri dobavi katere so se pojavili številni sumi o korupitvnem ravnanju. Znano je, da so pri poslih sodelovali številni vplivneži in politiki blizu vlade, prav tako obstaja jasen dvom o gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnega denarja. V stranki SAB poudarjamo, da moramo za vsak evro davkoplačevalskega denarja vedeti, kako in zakaj je bil porabljen. Z denarjem davkoplačevalcev moramo ravnati skrbno in v duhu dobrega gospodarja, zato še danes menimo, da bi bil sprotni parlamentarni nadzor nad porabo in dodeljevanjem kriznih sredstev najboljši način za odpravo dvomov o pravični delitvi. To smo v SAB predlagali pri prvem protikoronskem zakonskem svežnju in ga pri drugem nadgradili še s proračunskim skladom. S proračunskim skladom bi v vsakem trenutku do centa natančno znali povedati, koliko sredstev smo namenili za reševanje krona krize. Pri tem nas ni podprla nobena, in poudarjam še enkrat, nobena parlamentarna stranka.  Zato se danes veselimo pojasnil ministra Počivalška, ali je pri nabavi zaščitne opreme resnično zagotovil preglednost porabe. V stranki SAB vseh članov in predsednikov vlade ne mečemo v isti koš in ne trdimo, da so vsi povprek lopovi in kriminalci. V stranki SAB nikoli nismo uporabljali tega izrazoslovja. Nedopustno pa je, da se katerakoli kriza pod pretvezo pomoči izkoristi in zlorabi za vojno dobičkarstvo. Na takšno ravnanje ne bomo nikoli pristali. Danes si želimo predvsem pojasnil, zakaj so bila skladišča zaščitne opreme pred uradno razglasitvijo epidemije 12. marca oziroma ob menjavi vlad praktično prazna. Verjamemo, da odgovor na to vprašanje ni težak, saj je minister Počivalšek tudi v prejšnji vladi vodil enak resor. In, spoštovani vsi prisotni, prav pomanjkanje zaščitne opreme je vodilo v urgentne dobave, katerih nepravilnosti so potrdila številna razkritja.   Prvič, nesporno dejstvo je, da bi zaščitne maske lahko kupovali brez posrednikov in s tem prihranili milijone. Spomnimo, da nam je ustanovitelj kitajske Alibabe v primerjavi s slovenskimi posredniki ponujal za polovico ugodnejše maske. Ob tem se poraja logično vprašanje, zakaj ugodnejših ponudb nismo sprejeli. Kdo se je okoristil in mastno zaslužil? Verjetno tisti, ki se do epidemije še niso ukvarjali z zaščitno opremo, niti je niso imeli. Drugič, kako je možno, da so imeli posamezni dobavitelji prednost pred drugimi? V oddaji Tarča je bilo namreč izpostavljeno, da je imelo določeno podjetje, ki ga ne bom imenoval, ves čas status privilegiranega dobavitelja. To podjetje je za razliko od nekaterih drugih lahko imelo daljše dobavne roke in višje cene. Zares zanima me, kako je mogoče in zakaj so se določene nepravilnosti čudežno hitele odpravljati po odmevnih razkritjih v Tarči. Tretjič, kupovala se je neustrezna oprema z vprašljivimi, celo ponarejenimi certifikati. Poudarjamo pa, da zdravniki in medicinsko osebje, ki so neprestano v stiku z okuženimi, potrebujejo brezhibne maske. In še četrtič, pri dobavi zaščitne opreme vam je dobro uspelo skriti in razpršiti odgovornost, ki vam je omogočala sklepanje nezakonitih poslov. Naročila ste selili iz enega na drug organ, ustanovili vladno medresorsko delovno skupino in nato še projektno skupino, ki jo je predlagal minister Počivalšek, pogodbe pa je formalno sklepal Zavod za blagovne rezerve. Ni odveč dodati, da zavod s tako obteženimi in hitrimi dobavami sploh ni imel izkušenj. Naj zaključim z naštevanjem teh zlorab. Dodal bi le še to, spoštovani minister, da reševanje življenj ne pomeni, da lahko v vladi ravnega koruptivno, netransparentno in nezakonito. Stvarem je enostavno treba priti do dna.   V nagovoru predsednika Vlade z dne 19. marca, objavljenem na spletni strani Vlade, je zapisano takole, citiram: »Delali bomo tudi napake. V tej situaciji in temu stanju pripravljenosti se temu ni mogoče izogniti. Opozarjajte nas nanje in sproti jih bomo popravljali.« Spoštovana vlada, prav to danes počnemo – opozarjamo vas na storjene napake in zahtevamo odgovore.Hvala.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije, bo predstavil Franc Jurša.  Izvolite.
Hvala za besedo, podpredsednik. Lepo pozdravljam vse, na vseh straneh te dvorane.  Spoštovani! Nekateri, ko pridejo za to govornico, imajo občutek, da lahko povejo vse, kar jim pade na pamet. Jaz se bom probal tega vzdržati. Interpelacija je orodje, ki služi svojemu osnovnemu namenu – to je preverjanje legitimnega, legalnega, odgovornega delovanja vlade ali konkretnega ministra.  Predlagatelj interpelacije ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku očita med drugim izbrance, dobičkonosne postopke naročanja in nakupe zaščitne in druge medicinske opreme. Za takšne obtožbe ni primerna uporaba takšnega orodja, kot je interpelacija, temveč se takšna naloga zaupa pristojnim organom, kot so Policija, Računsko sodišče, preiskovalna komisija Državnega zbora.  V predlogu interpelacije v Poslanski skupini Desus razberemo, da se je predlagatelj postavil v vlogo raziskovalca in tudi razsodnika. Večino svojih virov za obtožbe pa črpa iz medijskih oddaj. Kot rečeno, imamo v Sloveniji pristojne inštitucije, ki očitane nepravilnosti nadzorujejo, preiskujejo in tudi sankcionirajo. Predlagatelj je očitno želel iz vsakega skupaj narediti politično in medijsko zgodbo, kar mu je do določene mere tudi uspelo. Seveda na račun lastne zunanje podobe.   V Poslanski skupini Desus menimo, da je ta interpelacija zgolj farsa in predstava, s katero želijo na strani predlagatelja spodkopati prizadevanja celotne vladne ekipe ob soočanju s krizo. Da je temu tako, smo lahko videli že iz samega načina vložitve. Na družabnem omrežju je 23. aprila Marjan Šarec napovedal vložitev interpelacije. Iz izjav za medije lahko sklepamo, da o tem ni vedel nihče iz opozicije. Verjetno pa je bilo presenečenje tudi za poslance LMŠ, ki so bili v izjavi tiste dni zelo skopi. Še več, določene stranke opozicije so poudarjale, da je šlo zgolj za samostojno akcijo in da zaradi petih minut slave ne bodo v tej zadevi sodelovali.  Interpelacija je bila nato vložena 4. maja, vključno s podpisi tistih, ki so se sicer na začetku opredelili, da svojih podpisov ne bodo dali. Zanimiva pa je tudi sama vsebina, ki se bere kot slabo napisana zgodba v lokalnem časopisu. Polna je slovničnih napak in tudi nasprotujočih se zapisov. Med drugim je notri omenjena tudi ponudba kitajskega podjetja, ki je prvič imenovano Sinophram, drugič pa Sinopharm morda bo predlagatelj tu pojasnil, katero podjetje je imel dejansko v mislih. V predlogu interpelacije lahko tudi beremo o nasprotovanju naročanja zaščitne opreme preko posrednikov. Nekaj vrstic kasneje pa beremo o zamujeni priložnosti, ki jo je ponudila skupina akademikov. Spodbuja se naročanje zaščitne opreme neposredno pri proizvajalcih, ki so zahtevali 100-odstotne avanse, kar je seveda nesprejemljivo, saj bi tako lahko tvegali velikanske zneske na podlagi zaupanja podjetij, ki jih praktično niso poznali.  Zato je po mnenju Poslanske skupine Desus popolnoma primerno, da se čim bolj zavaruje naročanje opreme prek posrednikov, ki dobijo plačilo šele, ko dobavijo opremo. Pri zaščitni opremi je šlo za posebne nakupe, kjer verjamemo, da ima marsikateri gospodarstvenik ali morda celo kulturnik, pa tudi športnik boljše zveze s predlagatelji, kot bi lahko rekli za novo, sedanjo Vlado Republike Slovenije, ki se je morala soočiti s praznimi skladišči.   Za predplačilo so bili izjemoma nakupljeni predihovalniki, kjer je bilo s strani ministra za zdravje Tomaža Gantarja in tudi ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnjeno ozadje nakupa. Kakršnekoli nepravilnosti, ki bi se morda dogajale, pa bo seveda preveril pristojni organ.   V predlogu interpelacije beremo tudi ponudbo za zaščitno opremo ter medicinske pripomočke družinskih članov ali znancev, pa tudi nekaterih političnih akterjev. Če gre verjeti pisanju Večera z dne 6. maja, kjer lahko beremo, da je tudi kolega poslanec Židan posredoval številko tedanjega državnega sekretarja, ki danes sedi z nami, svojemu kolegu, ki bi lahko neposredno povezal slovensko vlado in kitajskega proizvajalca. In prav je, da je posredoval številko. Vsakemu, ki bi lahko v takih kriznih časih, ko so države zapirale svoje meje in preprečevale zaščitni opremi, da bi zapustila njihovo ozemlje, posredoval pri ponudnikih le-te, da bi jo čim prej in po najboljših pogojih prejeli, je bilo seveda dobrodošlo. Ni pa primerno kakršnokoli osebno okoriščanje, vendar se v tako viharnem času vedno lahko najde posameznik, ki želi izkoristiti takšno situacijo. Brez dvoma bi bili pri samostojnih nakupih pri neposrednih dobaviteljih opreme marsikdaj krepko opeharjeni. Niso pa zapravili več sto milijonov evrov za nakup zaščitne in druge medicinske opreme, kot trdi predlagatelj interpelacije. Če se v same nabave opreme vsaj malo poglobiš, vidiš, da je trenutni znesek – to je takrat, ko se je spisala interpelacija – 42 milijonov, danes je interpelirani minister pojasnil, kakšen je znesek. To je zahvaljujoč načelu, da se oprema plača ob dobavi, z izjemo predihovalnikov, ki so bili na trgu izredno iskano blago.   V predlogu interpelacije predlagatelj piše tudi o ceni zaščitne opreme, še posebej izpostavi maske, ki naj bi še nedavno stale tri cente, v času covida-19 pa smo jih kupovali tudi po ceni več kot enega evra za masko. Postavlja se vprašanje, zakaj se že prej pri nakupih dejansko niso nabavile te maske, da bi jih imeli zadostno količino.   S primerjavi z drugimi, tudi sosednjimi državami, se ne bom pretirano ukvarjal. Slovenija ima približno dva milijona prebivalcev, toliko kot Milano z nekaj predmestja, a kljub temu nam je uspelo zagotoviti dovolj zaščitne opreme in druge medicinske opreme, da smo omogočili kar se da uspešno spopadanje z epidemijo koronavirusa. Smo se pa Slovenci tudi sami organizirali, šivali zaščitne maske in se predvsem samozaščitno obnašali, zaradi česar je tudi takšen rezultat, kot ga večkrat navajajo predstavniki vlade. Dosegli smo to, kar smo si tudi želeli, da omejimo covid-19 maksimalno, kolikor je bilo možno. Nas pa vseeno veseli, da predlagatelj z nekaj razumevanja le sprejema argument ministra Počivalška, da je bilo njegovo edino vodilo čimprejšnja oskrba zdravstva, domov za starejše občane in ostalih z zaščitno opremo.   Glede besede »odgovornost«, ki jo v predlogu uporabljate večkrat, pa bi izpostavil še nekaj besed. Iz poročila o blagovnih rezervah, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije, lahko razberemo marsikaj, kdo je bil odgovoren pri dobavi zaščitne in medicinske opreme, kakšni so bili postopki nabave in še kaj. Ni pa razbrati tistih, ki med drugim sedite tudi v tej dvorani in ki niste prevzeli odgovornosti. Roka za sodelovanje s strani vlade je bila ponujena vsem. Marsikdo se je zaradi lastnih prepričanj o uspehih na predčasnih volitvah rajši obrnil stran. Mnogi zaradi načel in čistega nasprotovanja niste želeli sodelovati, ker ste preprosto nekompatibilni in s svojim programom ne zagotavljate kompatibilnosti z nikomer. Dejstvo pa je, da če bi imeli takrat predvolilni boj in predčasne volitve, bi imeli v Sloveniji z epidemijo večje težave, kot smo jih dejansko imeli, z malo ali brez zaščitne opreme, brez finančne pomoči prebivalstvu in gospodarstvu in brez trdnih temeljev, na katerih stojimo danes. To pa lahko priznate, ne glede na to, ali se strinjate z levo ali desno usmerjenimi. Vam pa lahko sporočimo, da se zavedamo, da predlog interpelacije, ki jo obravnavamo danes, ni zadnji, vendar pa apeliram kot politik in poslanec, ki imam dolgoletne izkušnje, da se tudi vi zavedate pomena interpelacije in primernosti uporabe le-te, da za vsako dejanje, ki vam ni po godu, uporabljate enega največjih moči opozicije, pomeni interpelacije.   Za zaključek pa še morda lahko povem, da ko zagori hiša in pridejo gasilci s cisternami vode, se nihče ne vpraša, koliko vode so porabili ali kaj vse so zmočili, da so obranili hišo ali pa zavarovali tudi sosednjo. Ker vsakdo, ki dela, se lahko tudi zmoti. V Poslanski skupini Desus pa ponovno poudarjamo, če je prišlo do osebnega okoriščanja ali nepravilnosti, pričakujemo, da bodo odgovorni tudi za to odgovarjali, vendar pa ni na nas, da bomo obtoževali posameznike brez konkretnih dokazov, temveč da bomo to delo zaupali pristojnim institucijam oziroma organom. Obračaš gor ali dol, ta vlada je v tej krizi opravila nalogo prav dobro oziroma odlično.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Zmago Jelinčič Plemeniti.   Izvolite.
Lep dober dan vsem skupaj!  Ta interpelacija je nekaj takega kot slaba seminarska naloga nekega srednješolca v eni umaknjeni srednji šoli. V bistvu temelji vse skupaj na govoricah in izjavah nekega Galeta, ki ga po mojem mnenju ne moremo jemati resno. Dejstvo je, da gospod, če gledamo s profesionalnega stališča, se obnaša zelo čudno tudi pred kamerami in ob izjavah, tako da bi marsikdo podvomil o marsičem. Drugače pa je iz te interpelacije, ki nima v bistvu ne repa ne glave, kaj šele telesa, čutiti hudo bolečino po izgubi oblasti. To je tisto, kar ves čas preveva razmišljanje dela opozicije, kajti izguba oblasti pomeni ogromno, pomeni izgubo položajev, izgubo medijske prevlade, ki počasi izginja, in še česa. Ko je gospod Pavšič kot predlagatelj govoril, je rekel, da je Evropska unija pripravila ne vem koliko nekih ventilatorjev, ki jih bo poslala. Evropska unija ni naredila ničesar. Lagali so, nakladali so, na koncu pa se je zgodilo to, da so pošiljali okrog maske, ki so bile neustrezne. Pa sprašujem te predlagatelje: »Ali boste mogoče proti gospe von der Leyen vložili kakšno interpelacijo, ker je lagala o teh zadevah.« Ne, tisto ne boste, ker Evropi se je treba klanjati, čeprav lažejo, ne govorijo resnice pa se sprenevedajo. Verjetno tega ne boste naredili, seveda ne. Zanimivo je, da se nihče ne vpraša, kaj pa je s tem snemanjem, ki ga je izvedel gospod Gale. Tajno snemanje je kaznivo dejanje in jaz pričakujem, da bo gospod Gale »fasal« kazensko ovadbo, kajti drugače se bo to razpaslo. Dejstvo pa je, da če nekateri snemajo, je to dovoljeno, če nekateri drugi snemajo, je to strogo prepovedano. Dajmo imeti enaka merila za vse. In jaz pričakujem, da bo minister ovadil gospoda Galeta ali vsaj neznanega storilca za protipravno snemanje in da se bo ugotovilo, kdo je bil tisti, ki je snemal, in bo tudi ustrezno kaznovan. Sicer pa kar se tiče gospoda Galeta, on je govoril, da ni mogel vsega pregledati, da ni mogel vsega vedeti, navkljub temu da je bil on po opoziciji, ki jo je imel, vodja splošne službe. Vse je šlo preko njegovih rok, ampak je govoril: »Nisem mogel vsega pogledati, saj veste, kako je hudo pregledati toliko papirjev.« Ni bil pa problem, da je 84 strani dolgo poročilo, ki ga je pripravila Vlada, v enem dnevu predelal in ga komentiral na televiziji oziroma v medijih. To pa ni bil problem. Človek bi rekel, ali je potem to cepljena osebnost, da enkrat tako, enkrat tako. Ene zadeve lahko akceptira, enih pa nikakor ne more. Čudno vse skupaj. Je pa gospod Pavšič rekel še eno stvar. Govoril je o pomembnosti elektronskih sporočil. Pa je zanimivo, jaz jih imam tukaj nekaj, pa je zelo zanimivo, kakšna elektronska sporočila je pošiljal gospod Gale, glede na to, kako se ta elektronska poročila skladajo s tistim, kar govori v medijih. V medijih je recimo pljuval po gospe Potočnikovi, enostavno rečeno pljuval po njej. Ampak zdaj si pa preberimo nekaj njegovih mailov. Recimo 14. 4. je podpis: lep pozdrav, Ivan Gale, vodja splošne službe, napisal je pa tako, samo del bom prebral: »Smo na zavodu z delom, željo in vnemo gospe Potočnik izjemno zadovoljni, pa tudi vsi sodelavci so jo za razliko od mag. Trčeta dobro sprejeli. Predlagam, da se koordinacij udeležuje gospa Potočnik in potem prenese informacije zavodu. Ne vem, od kod potem sprememba, da je gospa Potočnikova slaba. En drug mail s 15. 4. letošnjega leta, gospe Potočnikovi piše: »Andreja, danes sem govoril z gospodom Zlatanom«, ta Zlatan je predstavnik Cross Continentala, »res omikan in vljuden možak, predvsem profesionalen, redno poročanje. Če bi bili vsi dobavitelji taki, bi imeli tri četrt manj dela. Sva se že z Ireno o njih pogovarjala danes.« To je en mail. Še en mail z dne 21. 4., kjer piše tako: »Gospa Potočnik je bila tudi skrbnica Cross Continentala, ves čas je ona komunicirala z njimi in urejala posle. Meni je sicer Potočnikova delovala kot ena redkih, ki si je res želela, da bi prišli do mask in ostale opreme, pa ni važno, kdo jo je pripeljal.« Zelo zanimivo, kajti izjave gospoda Galeta v medijih so bile precej drugačne. Pravzaprav pride človek do nekakega zaključka, da bi rekel, da mogoče pa gospodu Galetu sploh ni bilo do tega, da bi maske prišle v Slovenijo.  Ne vem, zakaj, ampak tudi to je mogoče. Človek pomisli na marsikaj.   Rečeno je bilo, da bo preiskovalo ta dejanja tudi Računsko sodišče.  Računsko sodišče pa ne vem, če je primerno za te preiskave. Najprej bom povedal eno stvar. Prvič. Gospod Gale naj bi se srečeval z gospodom Tomažem Veselom. Zakaj? Verjetno nima ničesar takega na Računskem sodišču, da bi se v zvezi s tem poslovno srečeval. Tukaj je zanimiva korelacija – kaj, zakaj, čemu in kdo. Kako bi potem lahko Računsko sodišče korektno preiskovalo afero maske, če naj bi predsednik tega sodišča še pred izbruhom afere kontaktiral z gospodom Galetom? Ali je tukaj bila tudi kakšna povezava, da se je ta afera začela? Ne vem, mislim o vsem. Razmišljam. To bi morali raziskati ustrezni organi. Upam, da bodo. Zaupanja v Računsko sodišče mi nimamo. V naši stranki ga nimamo, kajti nas je Računsko sodišče kaznovalo. Ker smo 150 evrov visok račun plačali 2 dni z zakasnitvijo z drugega računa, kot bi morali, smo dobili 10 tisoč evrov kazni. Ali je dobila stranka Socialnih demokratov kazen za skoraj 900 tisoč evrov pufa? Ne, to ni važno. Če plačaš – če plačaš – in narobe plačaš 150 evrov, dobiš 10 tisoč kazni. Seveda je na sodišču ena pametna sodnica to zavrgla. Računsko sodišče se je pritožilo in nam je potem sodnik res znižal kazen, ampak še zmeraj smo morali plačati 4 tisoč evrov. Kakšno Računsko sodišče je potem to? Jaz mu ne verjamem.  Če pogledamo drugače, gospod Vesel, predsednik Računskega sodišča je po enih govoricah tudi kandidat za novo ime, nov obraz v slovenski politiki. Ali je mogoče tukaj že kakšna povezava? Da se nekaj naredi zato, da bi se naredilo in dobilo kaj drugega. Ne vem, zelo zelo hecno je. Namreč kar nekaj ljudi z Zavoda za blagovne rezerve ima marsikaj povedati o vseh teh zadevah. Nekdo z Zavoda za blagovne rezerve je tudi za gospoda Galeta rekel, da je on specialist za termalno optimizacijo reproduktivnih aparatur. V pogovornem slovenskem jeziku bi se temu reklo, da hladi jajca. Mogoče je res, kaj vem, vse skupaj izgleda tako nekako.  Potem se govori tukaj noter v papirjih, kako so vsi mogoči ljudje telefonirali in poskušali pomagati pri nabavi mask. Ja, res je. Govori se, da je žena gospoda premierja telefonirala in prosila za maske. Zelo lepo, pohvalno. Vsakdo, ki je poskušal pomagati, zasluži vsaj zahvalo. Ampak so pa tudi taki, ki so jih polna usta nepravilnosti in ne vem česa še, ki pa so drugače poskušali. Recimo, govori se, da je hčerka gospoda Janija Möderndorferja tudi poskušala posredovati prek nekoga drugega, da bi posredoval pri ministru Toninu, da bi firma njenega ali fanta ali starša od fanta dobila posel za maske. Opala, zelo zanimivo, kajneda!? Zelo zanimivo. Pa to ni edina zgodba, samo nimam smisla vas tukaj dolgočasiti s temi zgodbami.   Skratka, takšna interpelacija, kot jo je del opozicije vložil, je sramotna. Sramoti tudi vas, tiste, ki ste podpisali tak papir. Ta papir je pamflet, pamflet, ki je napisan verjetno na pretrdem papirju, da bi ga uporabil za kakšno higiensko varianto. Česa več ta pamflet ni vreden. Ne vem, kako boste sploh podprli to interpelacijo, s kakšno težo boste podprli to interpelacijo. Če pripravljate interpelacijo, dajte na papir dejstva, ne pa izmišljotine. Dajte preverjena dejstva, ne pa neke govorice, ki jih govori nek Gale, o katerem tudi njegovi sodelavci na Zavodu za blagovne rezerve nimajo dobrega mnenja. Je pa res, da če pogledamo papirje in vidimo podpise, pa vidimo, da je gospod Gale podpisan na kar nekaj papirjih. Če se ne motim, je na enajstih pogodbah za okrog 29 milijonov evrov in mislim, da še na skoraj desetih aneksih k pogodbam za približno 39 milijonov evrov. Če to skupaj seštejemo, to je skoraj 70 milijonov evrov – podpis. Minister Počivalšek je rekel, da je bilo plačanega okrog 60 milijonov evrov. To pomeni, da je gospod Gale podpisan na več dokumentih, še za več denarja, kakor je država plačala. Ne vem.   Spoštovani kolegi, ki ste vložili interpelacijo, posvetuje se drugič s tistimi, ki kaj vedo, s tistimi, ki jim je do resnice in pravice, ne pa na pamet zaradi bolečine po izgubi oblasti pisati take neumnosti. Hvala.
Hvala lepa.   Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil mag. Marko Pogačnik.   Izvolite.
Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, kolegice, kolegi!   V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo z veliko pozornostjo proučili vloženo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo gospoda Zdravka Počivalška, ki so jo v parlamentarni postopek vložile skupine poslancev LMŠ, SD, Levica in SAB, in temelji na treh ključnih točkah. Prav tako smo z veliko pozornostjo preučili vsebino odgovora ministra za gospodarstvo na podane očitke in nepravilnosti v interpelaciji. Po proučitvi obeh besedil smo se v Poslanski skupini SDS odločili, da predlagane interpelacije zoper gospodarskega ministra ne podpremo. V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da je interpelacija zoper ministra Zdravja Počivalška neupravičena in neutemeljena. Podana interpelacija je izključno politični boj proti gospodarskemu ministru in izključno politični boj proti vladi Janeza Janše.   Interpelacije ne bomo podprli iz več razlogov. Na očitke je minister za gospodarstvo in tehnologijo gospod Zdravko Počivalšek podal prepričljive odgovore, ki so utemeljeni s preverjenimi podatki, in zavrgel vse očitke, ki jih navajajo poslanske skupine v interpelaciji. V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da so nabave zaščitne medicinske opreme potekale v skladu z veljavno zakonodajo, ki omogoča tudi skrajšane postopke v primeru epidemije ali izrednih razmer. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je Vlada Republike Slovenije mnogo prej, preden se je postavilo kakršnokoli vprašanje o dobavah, cenah zaščitne opreme, pogodbe o dobavah javno objavila. Vlada je tudi sama pozvala Računsko sodišče, da se nabava zaščitne opreme preuči. Najvišje marže zaščitne opreme so imeli standardni dobavitelji slovenskega zdravstva. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da so se problemi in napadi na gospodarskega ministra, napadi na Vlado Republike Slovenije začeli, ko ti dobavitelji niso prišli zraven. Ne moremo mimo dejstva, da je vlada Marjana Šarca ob epidemiji koronavirusa za seboj pustila prazna skladišča zaščitne opreme. V času koronavirusa je bilo nemogoče kupiti zaščitno opremo neposredno od kitajskega podjetja. Trg se je zapiral, Slovenija pa je potrebovala nekoga, ki bo opremo pripeljal naravnost v Slovenijo. Najtežje je bilo, ko je bilo treba zdravnikom povedati, da zaščitne opreme ni. Kljub temu je vladi Janeza Janše uspelo skoraj nemogoče. Slovenija se je v boju z epidemijo izkazala kot zgodba o uspehu, na kar so opozorili tudi številni tuji mediji in nenazadnje tudi Evropska komisija.   Vrnimo se nekaj korakov nazaj. Epidemija COVID-19 je izbruhnila konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan ter se od tam zelo hitro širila po celem svetu. Prvi primeri virusa v Evropi so bili ugotovljeni v Franciji, Nemčiji že proti koncu januarja 2020. V Italiji, kjer je bilo tudi glavno žarišče epidemije v Evropi, pa so prvi primer ugotovili v začetku februarja. V Sloveniji vemo, da je to bilo 4. marca 2020. Na epidemijo virusa COVID-19 so se države Evropske unije različno odzvale. Je pa večina držav takoj izvedla najnujnejše ukrepe za preprečitev širjenja bolezni. Prvi ukrepi so se nanašali na vzpostavitev mejnih in zdravstvenih kontrol potnikov, zlasti tistih, ki so prihajali iz sosednje Italije. Sledile so prepovedi prireditev, zaprtje šol in vrtcev, omejitev gibanja in tako naprej. Zaradi hitrega širjenja epidemije so se morale države Evropske unije zelo hitro angažirati pri nabavi zaščitne opreme. Predvsem zaradi splošno znanih izkušenj iz Kitajske in Italije je bilo nujno potrebno zagotoviti zaščitna sredstva, v prvi vrsti seveda za bolnišnično in zdravstveno osebje, ki oskrbuje bolnike. Zaradi pomanjkanja osrednjih sredstev se je namreč tako na Kitajskem kot tudi v Italiji okužilo veliko število zdravstvenega osebja.  In kako se je pri tem odzvala Slovenija? Že pred prvo potrjeno prvo okužbo v Republiki Sloveniji je bil takratni predsednik Vlade Republike Slovenije v odstopu gospod Marjan Šarec seznanjen z opozorili stroke tako glede pomanjkanja zaščitne opreme kot glede nujnosti sprejetja potrebnih ukrepov za preprečitev širjenja COVID-19, vendar je vsa ta opozorila ignoriral. Navedeno potrjujejo tudi njegove izjave, ki jih je dajal za javnost. 27. februarja je na novinarski konferenci po seji vlade dejal: »Civilna zaščita se bo vključila, če bo bolnikov več. Takrat se bodo vključili še vojska, saniteta in drugi, a nismo še tam. Zato tisti, ki so pozivali k zaprtju meja, le širijo paniko.« Le širijo paniko. 27. februarja. Dejal je tudi: »Izjava, da se zdravniki bojijo virusa, je legitimna, ne prispeva pa k umirjanju javnosti. Izkušnje iz sosednje Italije so pokazale, da zelo ostri ukrepi niso preprečili širjenja bolezni.« Dejal je tudi: »Popolnoma neustrezno je, da zdravi ljudje, ki prihajajo iz tujine tudi iz ogroženih območij, ostajajo na bolniškem staležu.« 8. marca je gospod Marjan Šarec še vedno vztrajal, da pri nas nimamo epidemije in da ni bilo razlogov, da bi Svet za nacionalno varnost sklical prej. Do sklica najverjetneje niti ne bi prišlo, če pri tem ne bi vztrajal takratni mandatar za sestavo 14. vlade gospod Janez Janša, ki je potrebo po sklicu v javnosti večkrat izpostavljal. Slovenija je tako, čeprav je neposredna soseda glavnega evropskega žarišča v Italiji, epidemijo razglasila šele dan za tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. Naj spomnim, Italija je epidemijo oziroma izredne razmere razglasila že 31. januarja 2020. V Sloveniji je bila 12. marca razglašena epidemija COVID-19. Ogroženo je bilo zdravje in življenje ljudi. Obstajala je realna možnost, da v zelo kratkem času zboli veliko število ljudi, kar bi imelo velik socialni, varnostni in ekonomski vpliv. V izrednih okoliščinah je bilo potrebno storiti vse, da se širjenje virusa upočasni, delovanje v takih razmerah je bilo izjemno zahtevno in nepredvidljivo.   Nova vlada se je od 13. marca 2020 dalje morala z epidemijo praktično soočiti od samega začetka. Spopasti se je morala z bistveno večjimi motnjami nestabilnosti na trgu dobave osebne zaščite, kot če bi šla v nabavo predhodna vlada na podlagi sklepov in ugotovitev izrednega zasedanja ministrov za zdravje Evropske unije 13. februarja 2020. Spoštovani predlagatelji interpelacije, sprašujem vas: Ali so državljanke in državljani Republike Slovenije 25. februarja v prosti prodaji lahko kupili zaščitne maske ali razkužila? Niso. Spoštovani predlagatelji interpelacije: Ali so državljanke in državljani Republike Slovenije lahko 3. marca v prosti prodaji v lekarnah, v trgovinah kupili maske ali razkužila? Niso. Spoštovani predlagatelj interpelacije: Ali so državljanke in državljani Republike Slovenije 10. marca lahko v prosti prodaji kupili maske ali razkužila? Niso.  Časovnica sprejemanja ukrepov in dejstva glede stanja zaščitne opreme na dan, ko je nastopila nova vlada, kažejo, kako močno je vlada Marjana Šarca podcenjevala epidemijo. Zlom trga zaščitne opreme, nepredvidljivo logistične povezave in povsem neučinkovito delovanje Evropske unije so se odrazili v trenutno povsem zaustavljeni dobavi zaščitne opreme in v komaj obvladljivih nakupnih procesih. Zato je bilo dogajanje na trgu nabave mask ob začetku pandemije težko opisati drugače kot popoln kaos in nastanek izrednih razmer. Takšnih, ki jih v zgodovini še ni bilo.  Razmere na trgu zaščitne in medicinske opreme na Kitajskem so se meseca marca 2020 ob začetku pandemije izven Kitajske, še dodatno zaostrile in so se dobesedno spreminjale iz uro v uro. Nihče, niti velika kitajska državna podjetja meseca marca niso mogla jamčiti za nobeno pošiljko. Vlada, ki je nastopila dan po razglasitvi epidemije, je z nabavo zaščitne opreme reševala življenja. Nova vlada je praktično čez noč začela s sprejemanjem ukrepov. Vlada Republike Slovenije je izdala uredbo o določitvi najvišjih cen varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme, ki so začele veljati z dne 14. marca ob 8. uri, za čas treh mesecev.  Uredba je najvišje maloprodajne cene varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme, veljavne na trgu 14. marca, določila kot najvišje cene. Prav tako je 14. marca s sklepom določila Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve za centralno nabavo zaščitne opreme za celotno Slovenijo. 17. marca je bilo na podlagi analize stanja na trgu osebne zaščitne opreme ugotovljeno, da si v Republiki Sloveniji, ki še ni vzpostavila samooskrbe na tem področju, ne bomo mogli zagotoviti zadostnih količin opreme.  Strmo naraščanje cene zaščitne opreme, podaljševanje rokov dobav in zamujene maloprodajne cene zaščitne in druge zdravstvene opreme niso omogočile pridobitve zadostnih zalog osebne zaščitne opreme, zato je Vlada dopolnila uredbo o določitvi najvišjih cen varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme z določbo, da te višje cene veljajo. Vlada Republike Slovenije je 17. marca 2020 na podlagi analize stanja na trgu osebne zaščite opreme ugotovila, da ni vzpostavljene samooskrbe na tem področju in da je treba ravnati pri tem sistematično, previdno, glede na razmere na trgu.  Do razglasitve epidemije je bila nabava zaščitne opreme v Sloveniji v pristojnosti različnih ustanov, od posameznih bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov do podjetij in zavodov. Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki sodi pod okrilje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je bil skladno z zakonodajo odgovoren zgolj za zaloge manjše količine zaščitne opreme. Te ne ustrezajo kriznim razmeram, kakršnim smo bili priča od izbruha epidemije. Še več, gre za količine, ki so ob trenutnih razmerah v zdravstvu zadoščale le za dan ali za dva. Ta podatek je pomembno pojasnil vprašanje, zakaj ob razglasitvi epidemije ter kasnejši zaprisegi trenutne vlade v skladiščih blagovnih rezerv ni bilo potrebnih količin zaščitne opreme.  Dejstva, ki govorijo, so drugačna, kot jih navajajo predlagatelji interpelacije. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da očitki o nepreglednih, javnofinančno negospodarnih, za izbrance dobičkonosnih, postopkih naročanja nakupne zaščitne opreme ne držijo. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da navedbe predlagatelja v interpelaciji glede zavajanj javnosti pri naročanju in nakupih zaščitnih oprem ne držijo. V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da navedbe predlagatelja o neetičnem, klientelističnem in koruptivnem sodelovanju pri favoriziranju podjetij in posameznikov za naročanje ne držijo.  Spoštovani, spoštovane, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da se je Slovenija v boju z epidemijo izkazala kot zgodba o uspehu, na kar so opozorili in prispevali tudi številni tuji mediji in nenazadnje je to priznala tudi Evropska komisija. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranki smo prepričani, da velik del zaslug za to nosi tudi minister za gospodarstvo in tehnologijo gospod Zdravko Počivalšek. Še enkrat ponavljamo, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagane interpelacije ne bomo podprli, ker smo prepričani, da gre izključno politični boj zoper gospodarskega ministra in pa vlade Janeza Janše.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Brane Golubović.   Izvolite.
Prav lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani minister z ekipo!  Danes so koalicijski poslanci, ki so predstavljali stališča, govorili o vsem, tudi o tem, kaj je prejšnja vlada naredila narobe, samo ne o predmetu interpelacije. Preusmerjali ste pozornost. Naj vas zato spomnim, o čem danes razpravljamo in o čem bomo danes odločali. Danes odločamo, ali je minister Zdravko Počivalšek objektivno odgovoren za škodljivo ravnanje pri nakupu zaščitne opreme. Govorimo o odsotnosti celovitega vodenja in sodelovanja, kar je izvor vseh problemov, ki so nastali glede nabave zaščitne in medicinske opreme. Ni bilo jasno postavljene vertikale odločanja, namerno je ni bilo. Namerno ni bilo jasno, kdo je vodja, kdo kaj dela, kdo ocenjuje, kdo podpisuje pogodbe. Zato ste lahko prelagali odgovornost, se igrali pingpong, in to delate še sedaj. Tri ministrstva: vaše, obrambno in za zdravje, vsako je imelo svojo delovno skupino, nekatera še podskupine. Namerno. Seveda ste potem lahko izgubili kamion, kakšno pošiljko, tekmovali, kdo se bo prej slikal, komolčili, vsak po svoje pritiskali na Zavod za blagovne rezerve, dajali protislovne izjave. Ni bilo nobenega poizkusa, da bi spoštovani predsednik vlade gospod Janez Janša stopil v kontakt s predsednikom vlade Ljudske republike Kitajske. Ne vem, zakaj. Kanclerka Nemčije je to naredila. Predsednik vlade Hrvaške je to naredil. Zakaj bi stopil v kontakt? Zato da se dogovori, da Slovenija dobi neposredno zaščitno in medicinsko opremo. Seveda je bilo to namerno, kako bi sicer opravičili posrednike, ne bi jih mogli. Kako bi sicer omogočili izjemne zaslužke, celo perverzne marsikje. Težko, če sploh. Še enkrat, predsednik vlade Hrvaške in kanclerka Nemčije sta to zmogla, ker jim je šlo za državo. Niste izkoristili vsega domačega znanja in povezav, da bi dobili kakovostno in cenovno sprejemljivo opremo. Zakaj ste spregledali Krko, zakaj posredniško podjetje ni postala Pošta Slovenije, ki sodeluje z Alibabo? Zakaj niste aktivirali podjetij, ki delujejo ali poslujejo s Kitajsko? Zakaj niste bolj aktivirali Gorenja, ki ima kitajske lastnike? Zakaj niste aktivirali Huawei Slovenije? Dostavil je nekaj mask, lahko bi jih po vsej verjetnosti še več? Zakaj niste bolj vključili Slovence, ki delajo in živijo v tujini in so na pomembnih položajih? Zakaj ste se naslonili na podjetja, ki zaščitno in medicinsko opremo do tistega trenutka niso imele nič posla ali zelo malo? Tudi Joc Pečečnik je v eni od svojih izjav povedal, da on o medicinski in zaščitni opremi ne ve veliko, pozna kar nekaj ljudi na Kitajskem, mu je pa minister Tonin povedal, da bodo vse uredili. Še eno vprašanje se postavlja. Kaj je počelo naše veleposlaništvo na Kitajskem?  Kolikor smo lahko v medijih spremljali, so diplomatske službe drugih držav delovale. Pa da bomo pošteni do slovenskega veleposlaništva na Kitajskem, je vprašanje treba postaviti drugače. Kaj je smelo početi slovensko veleposlaništvo na Kitajskem? Mogoče je to bolj pravo vprašanje.   Spoštovani minister Počivalšek, za vse našteto niste odgovorni sami, to mi vemo, ste pa soodgovorni. Izključno vaša odgovornost pa je delo vašega ministrstva, delo vseh organizacijskih enot znotraj ministrstva, delo vašega Zavoda za blagovne rezerve, vaše projektne skupine za koordinacijo in izvedbo nabave zaščitne opreme. In odgovorni ste tudi za početje vašega pro bono svetovalca gospoda Terčeta, ki je bil neke vrste – težko mu določimo vlogo – prokurist na Zavodu za blagovne rezerve. Odgovorni ste, gospod minister, za vsa njihova dejanja in ravnanja. Četudi niste vedeli ali ste bili samo izvrševalec navodil. Odgovorni ste, ker vodite, minister, ker ste minister.  Pa pojdimo lepo po vrsti, kaj vam očitamo, kaj je tisto, za kar ste nedvomno odgovorno in bi morali, če bi imeli kaj politične kulture in občutka za pravičnost, danes odstopiti. Namen vlade in vas kot izvrševalca, skupaj s pomagačema ministrom Toninom in ministrom Gantarjem ter supernadzornikom predsednikom vlade Janezom Janšo, je bil vzpostaviti pogoje za zagotovitev perverznih dobičkov izbranim domačim posredniškim podjetjem. Mogoče niste vsi vedeli, da je to namen, ampak ko pogledamo celo zgodbo, danes ugotovimo, da je to bil namen. Obenem pa je bil namen te skupine tudi ta, da se znebite nepravih domačih podjetij in proizvajalcev zaščitne opreme iz tujine. V nadaljevanju bomo to poskušali tudi dokazati. Vaš skupni cilj je bil zelo jasen – zagotoviti izbranim domačim posrednikom sto- in večodstotne marže oziroma omogočiti nakup VIP vstopnic za najbolj dobičkonosen posel v zgodovini Slovenije.   Katere štiri dejavnike, ki so potekali vzporedno, ste vede ali nevede pomagali narediti. V prvem dejanju je vlada pod vodstvom Janeza Janše ustvarila paniko, strah. Spomnimo se, prva seja, maske, pet minut po tem, ko novinarji odidejo, jih dajo dol. S tem ste ustvarili pogoje, da so se lahko sprejemali tudi nesorazmerni ukrepi in kupovala zaščitna oprema brez nadzora. V drugem dejanju ste priredili podatke o zaščitni medicinski opremi, predvsem glede števila ventilatorjev, kar je povedal že kolega Robi Pavšič, in ustvarili vtis, da ob menjavi vlade ventilatorjev, ki bi bili primerni za zdravljenje covid bolnikov in prosti, ni. V tretjem dejanju ste postavili nepregleden in kaotičen sistem nabave, kjer se ni vedelo, kdo kaj dela, kdo je za kaj odgovoren, s čimer ste na stežaj odprli, hote ali nehote, vrata klientelizmu in korupciji. Če povem še bolj jasno, izbrancem se je omogočilo vojno dobičkarstvo. V četrtem dejanju ste preprečili neposredne nakupe zaščitne in medicinske opreme države od proizvajalcev in se ob tem brez kančka sramu na ministrstvu sklicevali na neobstoječo zakonodajo. Tudi tu ste zavajali. Res je, da tega niste storili sami, a ste bili aktivni izvrševalec skupaj z vlado in predsednikom vlade. Zaradi naštetega bi morali že odstopiti, a ker niste, naj utemeljim vsakega od teh dejanj še malo bolj temeljito.  Prvo vaše skupno dejanje je imelo za cilj vzpostavitev strahu in panike v družbi, kar ste skupaj z vsemi vladnimi službami in njenim govorcem gospodom Jelkom Kacinom opravili uspešno. To ste delali dva meseca, širili paniko, strah in dezinformacije. Šli ste se doktrino šoka. Medtem ko so bili ljudje v šoku, ko so spoštovali ukrepe, ko so pazili eden na drugega, je vlada izpeljala svoj načrt, svoj, pod narekovaji, koruptiven ples mask. Takoj ste začeli s prirejanjem podatkov o številu ventilatorjev, o čemer je bilo že nekaj povedanega. V vseh vaših nastopih ste zatrjevali, da v Sloveniji nimamo ventilatorjev ter s tem ustvarjali v družbi paniko. Govorilo se je: »Ljudje bodo umirali, nimamo dovolj ventilatorjev, dovolj prostih ventilatorjev, dovolj primernih ventilatorjev. Če Slovenija ne bo takoj začela kupovati ventilatorjev, ne glede na ceno in ne glede na njeno kakovost, bolje slabše, samo da je, potem bodo katastrofalne posledice.« Pa da pogledamo, kdaj se je vse to začelo. Vse se je začelo 13. marca, ko je minister Gantar v Državnem zboru navedel tri ključna sporočila glede ventilatorjev. Ne govorim o maskah, govorim o ventilatorjih, ki ste jih naslednja dva meseca vsi v vladi in koaliciji neprestano ponavljali. Prvo sporočilo, ki ga je dal,« v Sloveniji se lahko zgodi italijanski scenarij, za katerega potrebujemo vsaj 200 ventilatorjev, če ne želimo, da umre na tisoče ljudi«. Drugo sporočilo, ki ga je dal, »v Sloveniji imamo samo 168 ventilatorjev, od tega le 20 ali 30 za covidbolnike«. In zadnje sporočilo, ki ga je dal in ste ga vsi ponavljali, »v Sloveniji moramo takoj ukrepati, saj se nam ne sme zgoditi, da bi zdravniki odločali, koga bodo priklopili na aparat in koga ne; z ventilatorji rešujemo življenja«. Takrat se je to res zdelo, da je tako. In to ste tako vi, minister, kot nekateri drugi predstavniki Vlade in kolegice in kolegi iz koalicije neprestano ponavljali. Naj spomnim samo na eno oddajo, kjer se je to zgodilo, 30. aprila v oddaji Tarča, kjer ste sodelovali vi in državna sekretarka v Kabinetu predsednika Vlade, ki je bila zadolžena za področje nabave, gospa Jelka Godec. Ona je izjavila: »Tako kot je rekel minister Počivalšek, mi smo bili na nič, nič ventilatorjev in bilo jih je potrebno čim prej nabaviti.« 30. aprila se še zmeraj govori, da smo bili na nič, nič se ne govori koliko jih imamo. Danes veste, videli smo tudi na vaši prezentaciji in razkrili smo to tudi v LMŠ, da je vlada glede števila ventilatorjev na dan 13. 3. in tudi cel mesec naprej, pa še kakšen dan, zavajala. Tudi ta razlog, zakaj se je zavajalo, bom argumentiral. 25. maja minister za zdravje in njegovo ministrstvo priznata, mimogrede, na seji Državnega zbora in nato še na Twitterju, da je bilo na dan menjave vlade v Sloveniji 281 ventilatorjev, od tega vsaj 168 primernih za zdravljenje covidbolnikov. Vau! Ni jih bilo več 20, ni jih bilo 30, ni jih bilo 0, bilo jih je 168, ki so bili na voljo in primerni za zdravljenje covidbolnikov. Ampak da bo zgodba še boljša, smo v Listi Marjana Šarca zahtevali dostop do informacij javnega značaja za vse bolnišnice z enim enostavnim vprašajem: koliko ventilatorjev so imele bolnišnice 13. marca 2020? Do včeraj smo dobili podatke od vseh bolnišnic, razen od UKC Maribor, ki teh podatkov ni dostavil. In ne boste verjeli, na dan 13. 3., bilo je že povedano, so imele slovenske bolnišnice vsaj 404 ventilatorje. Poslušamo? 404. Se pravi ne 168 niti ne 281, ampak 404. To pa je čisto drug podatek, ki popolnoma ovrže vladne argumente glede reševanj življenj ter argument, da se mora kupovati vse, za vsako ceno, ne glede na kakovost. Bolje, da imamo nekaj kot nič. Ampak mi tega nekaj nismo potrebovali glede na besede ministra Gantarja, da v primeru italijanskega scenarija potrebujemo 200, mogoče nekaj več primernih ventilatorjev in sedaj ugotovimo, da smo imeli mi 13. 3. primerih ventilatorjev 168. Pa da ne boste rekli nismo jih imeli 200, pa smo morali kupovati. V bistvu smo mi imeli primernih ventilatorjev 30. 3. 168. Mislim, da je naslednji dan ali datum kasneje prišlo še šest novih ventilatorjev in smo imeli 174 primernih in prostih ventilatorjev. Gorenje je konec marca, če se ne motim, 31. marca dostavilo še 46 sodobnih ventilatorjev. Se pravi, mi smo imeli konec marca 220 ventilatorjev. Ne nič, ne 20, ne 30, tako kot so v Tarči 30. aprila še zatrjevali, mi smo imeli 31. marca 220 ventilatorjev, primernih in prostih za zdravljenje covidbolnikov. Danes to veste, danes ve slovenska javnost in danes vemo, da se z nakupom ventilatorjev ni mudilo in vedelo se je tudi, da je UKC Ljubljana že 12. marca naročil nove ventilatorje. Od 12. do 17. so opravili, če se ne motim, tri ali štiri javna naročila glede ventilatorjev in nekatera so že prišla. Ventilatorje Gorenja, ki so bili naročeni seveda prej, sem že omenil, prišli so 31. marca. Ampak ne, 30. aprila nič. Moramo ukrepati.   Spoštovani minister! Ne glede na to, ali ste vedeli ali ne, po našem mnenju glede na vse navedeno, ni bilo nobene potrebe, da ste vztrajali pri hitri sklenitvi pogodbe za dobavo močno preplačanih ventilatorjev s podjetjem Geneplanet, ki so bili tudi slabše kakovosti in brez dodatne opreme, ki bi omogočala zdravljenje covidbolnikov. Samo v primeru Geneplanet, če izhajamo iz tega, da je bilo dovolj ventilatorjev pa da je bil ta nakup nesmotrn, ste oškodovali davkoplačevalce za 4 milijone evrov. Toliko je bil vreden ta posel. En dom za starostnike, kar nekaj stanovanj za mlade, pa recimo 4 milijone za raziskave in razvoj, za naše gospodarstvo. Ali ste to storili namerno ali zaradi tega, ker niste vedeli, je čisto vseeno. Na tem konkretnem primeru, se opravičujem, ampak v tem konkretnem primeru ste opravili tudi klic glede tega, da se izvede avans za to podjetje, da bodo že dostavili garancijo v naslednjih urah. Se pravi, v interesu je bilo, da se ta posel čim prej izvede. Lahko da je bilo čisto dobronamerno, bilo je pa napačno. Zato ste vi odgovorni za štirimilijonsko oškodovanje državnega proračuna. In tukaj, drage kolegice in kolegi, bi se moral moj nastop končati. Tukaj bi moral narediti piko, vi pa bi morali odstopiti, spoštovani minister. Pa ne samo vi, ampak tudi minister Gantar, ker vas je zavedel s številom primernih ventilatorjev.   Ampak gremo naprej. Iz zgornjega primera se vidi, da je imela vlada pri dobavi opreme v mislih točno določena podjetja. Ne glede na cene ali potrebe. Da pa ste lahko začeli dajati prednost prijateljskim podjetjem, ne da bi kdo to opazil, ste morali sistem izbire posredniških podjetij za dobavo zaščitne in medicinske opreme narediti enostavno nepregleden, ker če bi stvar bila centralizirana, bi se lahko tudi prek domačih posredniških podjetij delalo transparentno in pregledno. Sistem se je postavil na način, da enostavno ni nihče vedel, kdo odloča, kje se odloča, imeli ste več elektronskih naslovov, enega na Morsu, enega pri vas, nekaj je še zavod spotoma delal. Zameglilo se je vse. In poleg tega, prefrigano, moram reči, ker pa se prelaga odgovornost, in to sem že govoril, ta konstanten pingpong, ste morali za ta zamotan sistem, ki ste ga postavljali, najti eno organizacijsko enoto, ki ni najbolj usposobljena. Našli ste ga znotraj vašega ministrstva in imenuje se Zavod za blagovne rezerve. Se pravi, vzpostavili ste nepregleden in kaotičen sistem nabav, v katerem ste se znebili domačih posredniških podjetij, ki niso bila na liniji z vlado, in privilegirali prijateljska podjetja.   Pa naj vas spomnim, kako je ta sistem nastajal, nekaj sem že omenil. Na začetku smo imeli nek krizni štab, ki ste ga zelo hitro tudi ukinili, ker je bil nezakonit. Če se ne motim, točno ene štiri dni do 20. marca je bil Zavod za blagovne rezerve zadolžen za celovito obravnavo ponudb za dobavo zaščitne opreme. Njegovo nalogo sta si potem razdelila Mors in vaše ministrstvo, vsako je imelo svojo delovno skupino. Ne smem pozabiti tukaj še gospoda Terčeta, ki je v sistem dal še več megle. Pa ne pozabimo tudi ministrstva za zdravje, ki je imelo svojo delovno skupino. In še nekatere podskupine so bile, med njimi tudi podskupina za oceno primernosti ventilatorjev. Ampak te podskupine, ki jo je vodil priznani dr. Noč, vlada ni upoštevala. Tako smo dobili nepregleden in zakompliciran sistem nabave oprem, kjer se ni vedelo, kdo kaj dela, po kakšnih merilih se izbirajo posredniška podjetja. Zato niti ne preseneča, da od vseh prispelih ponudb po nekaterih podatkih kar 47 % ostane neodprtih. Kako pa mi danes vemo, da med temi neodprtimi ni neka ponudba, ki je bolj primerna od tiste, ki smo jih izbrali?   Najbolj sprevrženo, pa mogoče je to prehuda beseda, in se opravičujem, ampak vseeno, pa je bilo to, da ste vsi v vladi ustvarjali vtis, kot da je Zavod za blagovne rezerve kupoval opremo sam. Tam je bil en Gale, pa je bil še ne vem kdo, pa še kdo pa še kdo. In ti so sami kupovali. Ne, v resnici je za vsem tem stala vlada in vaše ministrstvo. Konec koncev je znotraj vašega ministrstva ta zavod. Ker zavod nima ne znanja, se pravi ne človeških virov, ne kakšnih drugih virov, konec koncev pa nima avtoritete. Ker če lahko na en organ, ki dela razpise oziroma zbira ponudbe in sklene približno za 200 milijonov evrov pogodb, ki jih je danes minister povedal bistveno manj, se pravi en tak organ z neko tako avtoriteto poklekne, ko kliče minister »takoj, takoj, takoj to naredite« – ja, potem ta organ tega ne more delati in nima nobene avtoritete, ne izkušenj ne znanja, se opravičujem. Ta stvar bi morala biti drugače vodena. Ampak za vas je bilo pomembno, da ustvarjate vtis, da je zavod za vse odgovoren. Ti, ti, zavod.  Zadnje vaše dejanje je bilo zagotoviti visoke dobičke prijateljskim posredniškim podjetjem. To ste storili na način, da ste enostavno prepovedali neposredne nakupe zaščitne in medicinske opreme od proizvajalcev, predvsem kitajskih državni podjetij. Naj vas spomnim na obdobje med 16. in 20. marcem – mislim, da je bilo to obdobje, je pa dejstvo, da podatkov res ni veliko kljub transparentnosti – ko so v Slovenijo prišle ponudbe kitajskih proizvajalcev zaščitne in medicinske opreme, pri katerih je posredovalo tudi naše veleposlaništvo, SAZU pa še kdo. Takrat je vaše ministrstvo zavrnilo cenejšo opremo in to utemeljevalo, da zakonodaja preprečuje neposredni nakup opreme od proizvajalcev opreme, da morajo imeti tuji proizvajalci v Sloveniji svojega zastopnika, da Slovenija ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij s Kitajsko, da lahko poslujemo samo z domačimi dobavitelji, da ne moremo plačevati 100-odstotnega avansa. Potrudili ste se, da ste obrazložili, zakaj ne more Slovenija kupovati neposredno zaščitne in medicinske opreme iz Kitajske. Tako dobro se niso potrudili na Hrvaškem in v Nemčiji, zato so zgleda lahko kupovali.   Danes vemo, da to, kar je vaše ministrstvo zapisalo, kar so vaši predstavniki govorili ali mogoče celo sami, ne drži. Zakonodaja dovoljuje nepodredne nakupe držav od proizvajalcev. Celo Evropska komisija je v svojih priporočilih predlagala državam, da kupujejo neposredno. Neposredne finančne transakcije na Kitajsko niso prepovedane, celo v vašem poročilu oziroma vladnem poročilu, se opravičujem, piše, da je ministrstvo za zdravje še pred nastopom nove vlade nakazalo sredstva na Kitajsko za nakup opreme. Se pravi, oni so to naredili in tudi opremo dobili po vsej verjetnosti. Vemo tudi, da sta neposredno, kar je bilo že omenjeno, od Kitajske kupovali Nemčija in Hrvaška. Zakaj ju toliko omenjam? Zato ker se največ piše o teh dveh državah, ampak to nista edini državi, ki sta kupovali neposredno. Danes tudi vemo, da se je glede na vaš nastop vsaj petim domačim posredniškim podjetjem dal 100-odstotni avans. Se pravi, da so tudi avansi možni. Jaz razumem oziroma v LMŠ razumemo vaša zavajanja, da ne moremo kupovati neposredno od proizvajalcev opreme, celo sklicevanje na neobstoječo zakonodajo, ker je vse to omogočilo vstop prijateljskih posredniških podjetij in visoke zaslužke ter zavračanje drugih domačih ponudnikov z nižjimi cenami. Ti ponudniki z nižjimi cenami so obstajali, ne boste verjeli, celo našli smo enega, kljub preglednosti. Podjetje Lediks. To podjetje je ponujalo maske FFP2 v istem obdobju kot vladna izbrana podjetja nekje konec marca. Razlika med tem podjetjem in podjetjem, ki so bila blizu države, je v tem, da je imelo to podjetje zelo nizko ceno za te maske – 1,97 evra s transportom. Prokurist tega podjetja je za enega od nacionalnih medijev celo priznal oziroma povedal brez velikih težav, da je bila nabavna cena s transportom te maske 1,7 evra in da je njihova marža 18-odstotna, ker se jim zdi pošteno. Ne želijo pa več zaslužiti, ker je država v krizi. Po navedbah tega prokurista je tudi na Zavod za blagovne rezerve poslal ponudbe za nakup pol milijona mask. Zavod mu pošlje v podpis pogodbo, nato pa dobi sporočilo, da Ministrstvo za gospodarstvo ne daje soglasja za pol milijona mask po, recimo, dva evra. Ne, a da se soglasje za maske po 3,20, 3,50, 3,70. 4,26 evra je bila najdražja maska FFP2, mislim da 27. ali 28. marca. Pa da bo zgodba še boljša, to podjetje brez težav proda drugemu, ki je zbiral ponudbe za Ministrstvo za obrambo, vojski. Po vsej verjetnosti je njihova delovna skupina dobila tudi to ponudbo in prodajo 300 tisoč mask za vojake po 1,97 evra na masko. Torej alternativa je bila, dalo se je bistveno ceneje kupovati neposredno od Kitajske in drugih proizvajalcev kot tudi od naših domačih podjetij. In ponudbe so bile na mizi. A neposredni in cenejši nakupi enostavno niso bili v interesu te vlade, kar smo dokazali do sedaj. Pa tudi zaradi tega, ker je vaše ministrstvo, in vi vodite ministrstvo, zato rečem vi, zavajalo glede zakonodaje in vsega tega, da nismo prišli do neposrednih nakupov, bi bilo že dovolj, da odstopite.   Glede na vsa znana dejstva lahko rečemo, da je bil celotni sistem nabave v vseh teh dejanjih, ki sem jih opisal, ki ste ga vzpostavili trije ministri s treh strank koalicije: gospod Gantar, gospod Tonin in vi, gospod minister, in ga je usmerjal predsednik vlade s četrte stranke, se pravi, razdelili ste si območja, predvsem ta, da se zabriše odgovornost ter na široko odprejo vrata klientalizmu in korupciji. Posledice pa so visoke marže za prijateljska podjetja in skupno preplačilo glede na ocene določenih nacionalnih medijev te opreme v višini vsaj 30 milijonov evrov. Nekateri so pisali celo o 40 milijonov evrov preplačane opreme. Alternativa za vse to je bila kljub kriznim časom, da bi zahtevali na mizo realne podatke o tem, koliko katere opreme imamo, ne da je cela koalicija in cela vlada vseskozi razlagala: skladišča so bila prazna. Ja, minister je pošteno povedal, zakaj je bilo skladišče Zavoda za blagovne rezerve prazno, mi smo vam pa pošteno dokazali, da skladišča bolnišnic po Sloveniji niso bila prazna z ventilatorji. Bili so 404, pa ne v skladiščih, imeli so pripravljene. Ne pravim, da nismo potrebovali ventilatorjev, pravim pa, da smo imeli kakšen teden, dva časa, da premislimo in jih kupimo. Šlo je za največjo operacijo javnega naročanja v zgodovini Slovenije, najbolj dobičkonosen posel, na žalost samo za izbrance. In zato bi morala Vlada vzpostaviti centralen in pregleden sistem nabave zaščitne in medicinske opreme. Tudi če bi imeli posrednike, ampak pregledno. Ne da slučajno erar pade za en teden dol, se pravi tam, kje se zbirajo vse državne transakcije, in da se pogodbe objavijo šele kasneje, ne takoj od začetka, ko ste jih začeli sklepati. Ampak okej.   Spoštovani minister, tudi če ste mislili, da delate dobro, ali pa ste samo izvrševali neka navodila Vlade ali pa enostavno niste vedeli, kaj se dogaja, ste za zgoraj našteto, to, kar sem povedal, odgovorni. Odgovorni ste zato, ker vodite ministrstvo. Tako kot je minister Tonin odgovoren za to, da je nek vojak na meji z Italijo kršil 37. in 37.a člen, ki sploh še ni aktiviran. Odgovoren je. Jaz ne razumem, kaj se toliko skrivate pred to odgovornostjo. Verjamem, da bo tudi minister Tonin našel neko organizacijsko enoto, ki bo potem odgovorna. Ampak niste odgovorni samo vi. Danes bi z vami lahko sedela vsaj še ministra Tonin in Gantar, ter seveda tudi predsednik Vlade Janez Janša, a so vas pustili same. Je pa spoštovanja vredno, da je prišla vaša ekipa. Vsi trije ministri in predsednik Vlade so se taktično umaknili, seveda vas pa bo koalicija branila, seveda vas bo zaščitila, ampak samo zato, da boste molčali, ker vendarle veliko veste. A ko boste čez nekaj časa, spoštovani minister, pogledali na vse skupaj z distance, v miru, boste videli, da je šlo le za dobro premišljeno igro pri ventilatorjih, v kateri ste bili le statist. Skozi nastop, se pravi naše stališče in predstavitev kolega Pavšiča, smo vam dokazali, minister, da ste zavajali glede številna ventilatorjev v Sloveniji. Ni jih bilo 168, ampak 404. Nadalje smo vam dokazali, da ste vzpostavili nepregleden in s korupcijskimi tveganji prepleten model izbire posredniških podjetij, s čimer ste izbrancem omogočili vojno dobičkarstvo. Dokazali pa smo vam tudi, da v Sloveniji ne obstaja zakon ali neka zakonska ovira, ki bi onemogočala neposredne nakupe države od kitajskih proizvajalcev opreme. Vsa ta vaša dejanja in ravnanja so imela in še vedno imajo za posledico ogromno oškodovanje javnih sredstev davkoplačevalskega denarja.   V LMŠ menimo, da je dovolj konkretnih razlogov, da bi morali danes odstopiti in povedati resnico. Povedati, kaj je pri teh nakupih opreme šlo narobe in zakaj. Če tega niste sposobni ali ne smete, bi vam morali pri tem pomagati poslanke in poslanci iz vaše stranke. Danes ne odločamo samo o vašem preživetju ali preživetju te vlade. Vlade pridejo in gredo, država vedno ostane. Danes odločamo tudi o tem, kaj bo in kaj ne bo dovoljeno v naši državi, saj pod to vlado izgleda, kot da je vse dovoljeno in za nič nihče ne odgovarja. Spoštovani minister gospod Zdravko Počivalšek, vaše priznanje napake in škodljivih dejanj pri nakupu zaščitne in medicinske opreme in posledično odstop bi v državi ponovno vrnila čast, odgovornost, pravičnost in politično kulturo. V enem izmed množice dokumentov, ki smo jih pregledovali, ko smo se pripravljali na to interpelacijo, je nekdo v elektronskem sporočilu, naslovljenem na vaše ministrstvo, zapisal: »Resnica je včasih boleča, ni pa žaljiva.« Mi dodajamo, naj resnica, četudi je še tako boleča, na koncu ugleda luč sveta in zmaga naj pravica. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila mag. Bojana Muršič.  Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovani minister, državni sekretarji, kolegice in kolegi!  Današnja interpelacija zoper ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo je več kot interpelacija o delu in odgovornosti enega ministra. Pomeni priložnost in premislek, razpravo in odločitev o načinu, kako se danes vodi ta država, načinu, zaradi katerega že danes, manj kot tri mesece po imenovanju vlade, v Državnem zboru razpravljamo o odpoklicu ministra. V normalnih razmerah naj bi imela vlada svojih tako opevanih 100 dni miru, toda razmere niso povsem normalne in v globalni pandemiji novega virusa tudi ne morejo biti. O tem nas ne nazadnje ves čas prepričujejo minister in celotna vlada – da razmere še zdaleč niso normalne in da je prav zato bilo treba ukrepati na način, ki ga ministru očitamo podpisniki interpelacije. Način, ki so ga izbrali ali dopustili, da bi dosegli cilje, je razlog, da se razmere kljub koncu epidemije ne morejo normalizirati, ne brez razčiščevanja odgovornosti za nastalo situacijo. Zavedamo se dolžine vladnega mandata in zavedamo se razmer, v katerih sta bila svet in Slovenija v kritičnih trenutkih, ko je bilo treba nujno nabaviti zaščitno opremo. To smo dokazali, ko smo od nastopa mandata konstruktivno sodelovali pri vseh potrebnih postopkih za obvladovanje krize, v kateri se je znašel svet in Slovenija. Na dan, ko je bila razglašena epidemija in je nato zaprisegla nova vlada, smo kot opozicija ostali tiho, da ne bi oteževali situacije. V zahvalo smo bili deležni pridige novega predsednika Vlade in vnaprejšnjih obtožb, da je opozicija kriva za vse, kar se bo slabega zgodilo. Nova vlada se je fotografirala z najboljšimi maskami, ki jih je drugim krvavo primanjkovalo. Od tega trenutka naprej pa je, po svojih lastnih besedah, vse podredila cilju, da se zagotovi vse potrebno za uspešen spopad z epidemijo. Ključen izziv za Vlado je bil dvojen: preprečiti hitro širjenje okužb in zagotoviti zaščitno opremo vsem, ki so jo potrebovali, začenši z zdravstvenim sistemom, domovi za ostarele, nujnimi dejavnostmi, proizvodnjo in splošno uporabo. Preveč potreb, da bi jih na kratko opisali, zato smo jih strnili – maske, razkužila, ventilatorji, vse, kar lahko dobimo. Cilje, če govorimo o količini nabavljene opreme, je Vlada morda dosegla. Način, ki ga je izbrala za dosego cilja, zlasti pa način pojasnjevanja ob soočanju z obtožbami o nepravilnostih pa sta tista, zaradi katerih danes obravnavamo to interpelacijo.   Kar se tiče Socialnih demokratov, se je minister Počivalšek interpeliral sam s svojimi dnevnimi odzivi na utemeljene očitke. Pa mi dovolite, da navedem ključna dejstva. Prvič. Vlada, soočena s pomanjkanjem zaščitne opreme in kaosom na svetovnem trgu, se je odločila centralizirati nabave. Za to je zadolžila tako imenovano državno skladišče, Zavod za blagovne rezerve. Redko se omeni, da je centralizacija nabav pomenila tudi prepoved nabav vsem drugim. Torej mnogi, ki so se sicer vsakodnevno ukvarjali z nabavami take opreme, tega niso smeli več početi, medtem ko so na Zavodu za blagovne rezerve pregorevali od dela, kar priznava Vlada tudi sama, niso pa imeli niti potrebnega znanja niti kadrov za dosego cilja. Ne Vlada ne zavodov resorni minister Počivalšek Zavodu za blagovne rezerve nista zagotovila pomoči katerega od omenjenih strokovnjakov. Namesto tega so jim poslali priganjače v obliki pro bono svetovalcev z nejasnimi pooblastili. To je bila vladna odločitev o resorju, ki ga že šest let vodi isti minister, minister gospod Počivalšek. Kdo, kdaj in zakaj je sprejel to odločitev, še danes ne vemo.  Drugič. Zaradi razmer na svetovnih trgih so bile cene visoke, dobave pa tvegane. Sprejeta je bila odločitev, da se to tveganje ne bo reševalo s poskusom direktnega dogovora z oblastmi Ljudske republike Kitajske ali pa z neposrednimi nakupi pri podjetjih na Kitajskem, ki so bili glavni proizvajalci opreme. Namesto tega se je tveganje preneslo na slovenske zasebnike, ki naj bi zagotovili, da država ne bo plačevala avansov za morebitno nedobavljeno ali celo neustrezno opremo. Minister je celo javno zavajal javnost, da neposredni nakupi od tujih ponudnikov niso možni, četudi ga je na laž postavil predsednik Računskega sodišča. Na ta način se je v igro spustilo celo vrsto zasebnih igralcev brez predhodnih izkušenj, katerih edina kvalifikacija je bila lastno mnenje, da so sposobni v takih razmerah dobaviti blago. Posledice so bile kaos pri dobavah, neustrezna in preveč plačana oprema, naknadni poračuni, obtožbe o kriminalnih dejanjih. Mediji so razkrili, da so bili v nekaterih primerih avansi vseeno plačani in da se je minister po telefonu neposredno vmešaval v postopke. Ali res pričakujemo preveč od vladajočih, če prosimo za odgovor na vprašanje, zakaj tako. Po skoraj dveh mesecih ne slovenska politika ne javnost nimata odgovora na preprosto, utemeljeno vprašanje, kdo in zakaj je sprejel takšno odločitev.   Tretjič. Odločitev za nabave prek posrednikov je še toliko bolj nenavadna, če pri tem vemo še nekaj drugih dejstev. Slovenija ima dobre odnose z Ljudsko republiko Kitajsko in njenim državnim vrhom. Pri vzpostavljanju teh odnosov pa ima v zadnjih šestih letih ključno vlogo ravno minister gospod Počivalšek, ki je v vlogi gospodarskega ministra večkrat javno izpostavil svoje gospodarsko-politične povezave na Kitajskem. Slovenija je prejela vsaj eno pošteno ponudbo, za katero je stala celo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, in sodelovale so tudi kitajske državne oblasti. Kot je jasno razvidno iz informacij akademikov, je Slovenija ponudbo zavrnila. Ni je zavrnila zaradi previsoke cene, neustrezne kakovosti, prepoznega datuma dobave, zavrnila jo je pisno, ker ni bilo slovenskega posrednika. Kaj je bil pravi razlog, da Republika Slovenija ni izkoristila stikov s prijateljsko državo, da bi pridobila nujno potrebno opremo? Tudi na to vprašanje ni odgovora.  Četrtič. V opisanih razmerah je bilo jasno, da se bo pojavila množica odrešenikov, ki bodo ponujali pomoč. Jasno je bilo, da se bodo ponudniki in ponudbe medsebojno zelo razlikovali, da bo potrebno preveriti tisoče ponudb, preden bi lahko sploh vedeli, ali so primerne. Namesto tega smo še danes soočeni s podatkom, da je ostala nepregledana skoraj polovica od 2 tisoč ponudb, ki jih je prejel Zavod za blagovne rezerve. Po kakšnem ključu so se odpirale ponudbe? Zakaj so nekatere pustili zaprte? To so bila nova utemeljena vprašanja. V odgovor smo dobili vladno poročilo in zlorabo parlamentarnih postopkov, s katerimi naj bi krivdo znova zvalili na preteklo vlado in celo na opozicijo, ker si je drznila postaviti vprašanje in zmotiti Vlado pri njenem delu. V eni od prilog vladnega poročila o nabavah je navedena nekakšna shema, ki naj bi služila kot argument, da so bile nabave zaščitne opreme organizirane in pregledne, a že hiter pogled na to shemo nam pokaže kvečjemu, da je bil sistem izjemno kompleksen, zato pa tudi nepregleden in neučinkovit. V danih razmerah je to celo mogoče razumeti, ni pa mogoče razumeti odziva vladajočih, v prvi vrsti ministra gospoda Počivalška, da se pred očitki in vprašanji branijo na način, ki so si ga izbrali.  Petič. Ministra gospoda Počivalška bremeni očitek, da je v pomoč Zavodu za blagovne rezerve poslal sodelavce koordinatorje. Pravzaprav je njihovo poimenovanje prav tako nejasno, kot so bila njihova pooblastila. Preprosto ne more zdržati izgovor, da niso imeli nobenih pooblastil, potem ko je minister dopustil, da vsi ostali verjamejo v polna pooblastila tako imenovanega koordinatorja, ki je na neki točki imel celo uradni naslov Zavoda za blagovne rezerve. Tudi dejstvo, da tako imenovani koordinator za svoje delo ni bil plačan in ni imel ponudbe z nobeno državno institucijo, je slaba tolažba. Prej služi dokaz, da minister ne razume svoje ministrske funkcije dovolj dobro, če meni, da ni nič narobe z neplačanimi svetovalci brez pogodb in nejasnimi pooblastili.  Šestič. Minister je s svojim ravnanjem v zadnjih mesecih jasno pokazal, da ne spoštuje slovenskega državnega aparata in njegovih uslužbencev. Osebo, ki se mu je zaradi njegovih pritiskov postavila po robu, je javno označil za paragrafarja. Dajal je neokusne pripombe o nezadostnem tempu dela zaposlenih na Zavodu za blagovne rezerve, zavodu, ki mu je bil šest let oziroma je resorni minister. Zavodu, ki ga je Vlada zadolžila za izpeljavo najpomembnejšega in največjega javnega naročila in za katerega bi moral prvi vedeti, kakšne so njegove sposobnosti in omejitve. Minister je pokazal tudi nespoštovanje do demokratičnega ustroja te države in pravil, ki veljajo za vse in povsod. Na medijska razkritja, na vprašanja javnosti in opozicije se je odzival z vzvišenostjo in prepričanostjo, da izredne razmere dovoljujejo izredne ukrepe, prepričanostjo, da obstajajo okoliščine, v katerih ni potrebno spoštovati zakona, ko so za cilj dovoljena vsa sredstva.   Po vseh odzivih na medijska razkritja in vprašanja je za nas prav ta prepričanost ključni razlog, da minister gospod Počivalšek svojega mandata ne bi smel nadaljevati. Odločitve, ki jih je sprejemal, morda niso bile v celoti njegove in za marsikatero je treba odgovornost iskati pri Vladi kot celoti, a vendarle, minister je tisti, ki se je vmešaval v konkretne postopke in zavajal javnost. Minister je tisti, ki se je fotografiral ob paletah kupljene opreme, ob vprašanjih medijev pa se skril. Minister je član Vlade, a če član Vlade ne dvigne glasu, ko Vlada sprejema slabe odločitve, je soodgovoren kot član Vlade in kot minister. V prid korektnosti je treba ponovno priznati, da je bil cilj hitrih nabav dosežen – oprema je v Slovenijo prišla. Le zaupanja, da je bilo vse v skladu s predpisi, ni več. Epidemija je končana, mi pa se še vedno ukvarjamo z razčiščevanjem situacije, ki je odgovorni ne znajo zadovoljivo pojasniti. Izjemne okoliščine, na katere so se nekateri sklicevali, imamo še vedno, a so žal predvsem posledica vladnih dejanj, manj pa epidemičnih razmer. Najbolj očitno razkritje zadnjih mesecev je, kako velik del politike in žal tudi javnosti dejansko verjame ministrovemu pričevanju, da je možno v kriznih razmerah ignorirati pravila. To, spoštovani, je najbolj škodljiva posledica afer z nabavami zaščitne opreme in hkrati priložnost, da s tako miselnostjo opravimo, začenši z ministrom, ki je to miselnost demonstriral vsem na očem. Krivično bi bilo trditi, da je edini s takšno miselnostjo, je pa v tem trenutku najbolj očiten predstavnik ljudi, ki verjamejo, da v kriznih situacijah ne potrebujemo pravil in zakonov, temveč mogočneža s svojo ekipo, ki bo s telefonskimi klici, grožnjami in udarci po mizi spravil stvari v red. Ta način je tisto, kar očitamo ministru, enako kot mu očitamo način, na katerega se je pred javnostjo branil očitkov in vprašanj. Medijskih soočanj se je izogibal, v Državni zbor pa je pošiljal svoje namestnike, ki so se sicer maksimalno trudili, a niso mogli nadomestiti ministrove politične odgovornosti.   Spoštovani, zakoni ne morejo veljati le v normalnih razmerah. Ciljev se ne dosega s pritiski na podrejene in z grožnjami. Z javnimi financami se mora tudi v kriznih razmerah ravnati preudarno in transparentno. Ko se pojavi dvom, je prva dolžnost funkcionarja, da spoštljivo in potrpežljivo pojasni okoliščine. Ko parlament pokliče ministra na odgovornost, se mora ta odzvati. Minister Počivalšek se je vložene interpelacije javno veselil kot priložnosti, da se sooči s predlagatelji in pojasni svoj prav. V tem času do danes ni izkoristil prav nobene od ponujenih priložnosti. Ob redkih obiskih te hiše je ostal tiho. Tudi to je imelo svoj vpliv na našo presojo o podpori interpelacije. In ko se minister javno posmehuje opoziciji in besedilo interpelacije primerja s srednješolskim spisom, ko minister obtožuje opozicijo, da za okrevanje države ne prispeva nič razen interpelacije, je čas, da tudi opozicija pove, da opravlja svojo vlogo, nadzira oblast, ji gleda pod prste, postavlja vprašanja, postavlja alternativo. Vlada, ki tega ne prenaša, ne more biti Vlada demokratične države. Minister, ki se mu opozicijska vprašanja upirajo, ne more biti minister demokratične države. Konstruktivnost se ne izkaže z molčanjem in gledanjem stran, konstruktivnost se izkaže, ko si pripravljen kljub lastnim izdelanim stališčem drugemu priznati, da je imel vsaj delno prav. Spoštovani, minister v vsem tem času od vložitve interpelacije ni priznal niti ene napake niti enega odklona od pravil, vse je bilo v redu in vse je le zarota. Ljudje nismo popolni in že v bistveno bolj normalnih razmerah delamo napake. Logično bi bilo, da bi prišlo do napak, dejstvo, da minister ne priznava prav nobene, je jasen dokaz, da mu manjka temeljne samokritičnosti. Ko sam ne zdrži več pritiska, pač naprti krivdo paragrafarjem, podrejenim in tudi opoziciji. Če kaj, bi to moral biti razlog, da se ministru odreče podpora. Ne odrekamo mu sposobnosti in zaslug, ne odrekamo mu vloženega truda in iskrenih prizadevanj za dosego cilja, očitamo pa mu, da je pri vsem tem pozabil na zakone, na pravila in nujno spoštljivost do vseh, ki se ne strinjajo z njim. Očitamo mu, da je zanemaril predpisane postopke in poskušal uporabiti bližnjice, ki v pravni državi nimajo mesta. Skupaj z ostalimi člani Vlade je soodgovoren za nepregleden sistem nabav, ki onemogoča preverjanje dejstev, omogočil pa je sodelovanje nepreverjenih ponudnikov, dobave neustrezne opreme, netransparentne postopke, pretirane marže in dolga razčiščevanja vprašanj, ki ne dobijo odgovora.   Spoštovani, minister ni ne prvi ne edini odgovorni za nastalo situacijo. Še mnogo predstavnikov je v slovenski politiki in javnosti, ki jim pri doseganju ciljev ni pomembno, na to so celo ponosni, na tem gradijo celo svoj kapital. Njihovo prepričanje, da je v Sloveniji preveč birokracije, predpisov in paragrafarjev, je podobno prepričanju junakov starih akcijskih filmov, da se po predpisih pač nič ne doseže, da je treba vsaj v kriznih situacijah vzeti stvari v svoje roke in ukrepati, kakor se nam pač zdi. Je pa minister Počivalšek najbolj izpostavljen simbol mišljenja in delovanja, ki že dolga desetletja hromi državo – da so za vse krivi birokrati in paragrafarji ter da je vse mogoče urediti z dovolj kričanja in tudi udarcev po mizi. To Socialni demokrati ostro zavračamo. To je tudi glavni razlog, da je minister Počivalšek zapravil naše zaupanje.  Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli predlog interpelacije zoper ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo gospoda Počivalška. Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev o interpelaciji. Besedo ima predlagatelj Robert Pavšič.   Izvolite.
V imenu predlagatelja, predlagateljev je več.   Danes smo slišali spet celo vrsto manipulacij, pa se ne bom spuščal v komentiranje stališč, ampak eno zadevo pa moram poudariti. Danes se minister zahvaljuje zdravstvenim delavcem za opravljeno delo. To je najmanj higienična poteza. Lastna hvala se pod mizo valja, pravi slovenski pregovor. Vse v smislu odvračanja pozornosti. Zakaj se ta zahvala ni poznala tudi v malce bolj oprijemljivi obliki? Poznam konkreten primer, ko je medicinska sestra za delo od 13. marca do 15. maja vsega skupaj prejela 500 evrov dodatka, čeprav ste obljubljali ne vem kakšne bonuse in ne vem, kaj še vse, za dobra dva meseca. Poleg tega pa ste pozabili na negovalce v domovih starejših občanov, ki so bili tam zaposleni prek javnih del – oni pa sploh niso dobili dodatkov, vam je pa to smešno. Tako, ker vas verjetno kamera ne kaže sedaj. Vam je smešno tole. Ne, niste vi reševali življenj, drugi so jih. Vi pa niste niti toliko pošteni, da bi ta preplačila vsaj deloma kanalizirali v zdravstveni sistem pa nagradili tiste, ki so res žrtvovali in mogoče svoje zdravje in družinsko življenje in vse skupaj. Najbolj važno je moraliziranje in nenehno ponavljanje manter – razumem za stališče, ampak zdaj gremo pa na fakte, na številke. Na nič, minister, niste odgovorili, niti na eno vprašanje. Ne vsebinsko, zgolj z zanikanjem, da niste krivi. Nobenih podatkov, nobenih utemeljitev, zgolj golo zanikanje: nisem, nisem, nisem. Postregli ste nam z neko srce parajočo zgodbo, kako ste reševali življenja oziroma preprečili žrtve. Saj to smo pričakovali. Če bi bil zlo nameren, bi vas spomnil na domove za starejše – niste preprečili žrtev. Za starostnike niste uporabili ventilatorjev, tega pretiranega števila ventilatorjev. Niste jih uporabili. A pustimo to, ker domovi niso današnja tema.   Sploh ne vem, na kaj naj vam odgovorim glede na vaš odgovor na interpelacijo, ker v svojem nastopu niste povedali nič vsebinskega. Da smo samo delali konstrukt, vi pa za ljudi – resno? Verjetno se šalite, ali ne? Razumljivo, gre za tipanje, kaj mi vemo, pa vi ne veste, da mi vemo. Pa se bo izkazalo danes še marsikaj. Da je nakupljena oprema stala 62 milijonov, ste rekli danes. Katere podatke ste upoštevali, gospod minister? Kaj ste seštevali, izpolnjena naročila, delno izpolnjena, v teku, poziv za izpolnitev, kaj? Ker če seštejem našteta, bo tega za 108 milijonov, ne pa 62. Kaj naj odštejem? Vi ste rekli, da te opreme ne bo za več kot 80 milijonov. Kako to veste? Kaj je že odpisanega na tistih velikih plahtah naročil, ki jih objavlja Zavod za blagovne rezerve? Kaj ne bo izpolnjeno, katera naročila, to pojasnite. Ker če pogledamo tabelo s 5. junija 2020, imamo za 21 milijonov in pol izpolnjenih naročil, delno izpolnjenih za 26 oziroma skoraj 27 milijonov, v teku za 29 milijonov, poziv za izpolnitev 31 milijonov, skupaj torej 108 milijonov. Še eno vprašanje: koliko teh naročil je bilo storniranih šele po medijskih razkritjih o rabotah? Zelo so dinamične te vaše številke od 13. marca naprej, in uporabljate samo tiste, ki vam najbolj odgovarjajo. Jaz sem vam tukaj vse naštel, lahko izberete tisto, ki vam najbolj odgovarja, in verjamem, da jo tudi boste.   Vmes ste se zatekli k pojasnilom, da je pred Slovenijo čas velike in obsegajoče gospodarske negotovosti, vaša skrb pa je reševanje podjetij in delovnih mest. In vam je še zmeraj vse smešno. Zakaj čakate? Samo na eno neizvedljivo ali popolnoma nefunkcionalno rešitev vas bom spomnil, in sicer na likvidnostna posojila s poroštvom države. Vi, minister, ste tisti, ki je na gospodarski zbornici razlagal, da ukrep, navajam, »ni zaživel in boste zahtevali dopolnitev«. Boli vas, več kot očitno vas boli, da niste prepoznani kot rešitelj, kot nekdo, ki je zaslužen. Boli vas, da niste heroj, da je heroj v očeh ljudi Ivan Gale, zato ste ga morali tudi danes diskreditirati, češ da užaljeno tožari. S tem ste povedali vse o sebi, ne o njem. Glede številke 168, to se bo danes še mnogokrat prelivalo in prelilo, ste dejali, da mogoče govorimo o veterinarskih ventilatorjih. A se vi spet hecate? Pa za koga nas imate?! Mislim, to je pa dejansko že ponižujoče. Govorim o ventilatorjih, ki so jih imeli zdravstveni zavodi. Sicer pa … Nima smisla. Govorili ste o ohromljenem trgu z zaščitno opremo, o dnevnih spremembah na trgu, da ste bili prisiljeni na to reagirati. Dejali ste: »Kaj je v tem spornega?« Načeloma ne bi bilo nič spornega, če ne bi prišlo do preplačil, preplačil najmanj ustreznih ventilatorjev, preplačil mask, vašega osebnega posredovanja, groženj, pritiskov. Vi, tako kot tudi vodja vaše poslanske skupine, ste poudarili, da ste, navajam, »ravnali najbolje, kot ste vedeli in znali«. Saj ravno v tem je verjetno tudi problem, pač niste bili kos situaciji, posledice pa boste sprejeli ali ne, to je vaša odločitev. In deloma tudi odločitev tega državnega zbora, ampak že vidimo, kam pes taco moli. Niti z besedo niste komentirali razkritega dejstva, da so bili 13. marca v državi najmanj 404 kosi ventilatorjev. 13. marca najmanj 404, ker še nismo dobili podatkov od UKC Maribor. Zato si vzemite čas zdajle, danes imamo na razpolago še dobrih 12 ur … / oglašanje iz dvorane/ 13 ur, ja, sem brez očal, hvala Tina. Pridobite si podatke in nam dajte svoje mnenje še danes. Ker glede na številke, ki jih kakorkoli slišimo z vladne strani ob obravnavanju zaščitne in medicinske opreme, ste, če se zelo milo izrazim, kreativno dinamični, in zaradi tega vam ne morem verjeti, dokler ne bo to črno na belem, pa ne z vašim podpisom, ker potem prav tako ne verjamem. Pa se bom k temu še vrnil.   Gremo na Komisijo za nadzor javnih financ in na poročanje medijev vse do 25. maja. Danes ste rekli, vas citiram: »Prav tako še danes nočemo vedeti, da je bilo sredi marca v Sloveniji na voljo samo 168 ventilatorjev, ki so bili primerni za zdravljenje koronavirusa.« Komisija za nadzor javnih financ, datum zasedanja 5. maj, obravnava poročilo o vladnih nabavah. Vas ni bilo na tej komisiji, vas je pa zastopal vaš državni sekretar. Pa takole pove: »Mislim da, 168 je bilo takrat v Sloveniji.« In nadaljuje: »In sedaj tukaj nekaj stvari, ki se pojavljajo tudi v medijih. Najprej pa tudi, kar smo danes slišali – da nismo dobili jasnega seznama, kaj mora Slovenija pravzaprav nabaviti. Dobili smo ga od Ministrstva za zdravje. Tukaj je, 16. 3., prvi, v katerem je zapisanih tudi, jasno, 100 dodatnih ventilatorjev,« in potem še nekaj vmes, italijanski scenarij, »več kot 200 ventilatorjev.« Na potem eksplicitno vprašanje, še enkrat, pa vaš državni sekretar, ki vas je takrat zastopal s pooblastilom, odgovori: »Po naših informacijah je bilo pred krizo in pred temi dodatnimi dobavami 168 respiratorjev, kar nekaj, da ne rečem večina, je bilo že precej iztrošenih.« In spet ponovi, da jih bomo rabili 100 oziroma več kot 200. To je bilo še 5. maja. Veste, koliko je bilo poročanja medijev do takrat, koliko je dejansko v naši državi ventilatorjev? Recimo, 25. marca v tujih medijih piše: »Slovenija ima 168 ventilatorjev, lokalni inženirji razvijajo nove modele.« Samo 168 jih imamo, vsega skupaj. Potem Regional Obala poroča: »Pred izbruhom epidemije koronavirusa je bilo po besedah zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja v državi skupaj z vojaškimi rezervami 168 medicinskih ventilatorjev, od tega prostih za uporabo 20 ali 30.« To poročajo 31. marca. 24ur poroča takole: »Če govorimo o ključni opremi, kot so ventilatorji, ta sega le nekaj nad trenutno število potrjenih. »168 ventilatorjev je v Sloveniji. Danes je klinični center dobil odobritev s strani ministrstva za dobavo 50 novih,« je povedal poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.« Po Gantarjevih besedah smo jih imeli spet 168, od tega od 20 do 30 uporabnih za covidbolnike, o čemer je že moj kolega govoril v stališču. Če ne verjamete mainstream medijem, kot jim vi pravite, pa Demokracija poroča še 1. maja: »Šarčeva vlada je skladišča pustila prazna. Novi minister za zdravje Tomaž Gantar je že na parlamentarnem zaslišanju opozoril, da ima Slovenija 168 ventilatorjev, od katerih je prostih le 20 ali 30.« Tudi vam je to smešno, kajne? Sem pa nalašč naredil pavzo, da bodo lahko zmanipulirali vaši kolegi moj posnetek, tako da vam bo jasno. Vam pa ni jasno, koliko ventilatorjev imate, ne koliko ste jih imeli 13. marca ne koliko jih imate danes ne koliko ste jih imeli 31. maja. Pa je to stvar samo nekaj pritiskov na gumb v zavodih, kjer so ventilatorji zavedeni kot osnovna sredstva. Vsak dober gospodar, vsak dober direktor ima svoja osnovna sredstva zelo dobro prešteta, s tem, koliko je stara mašina, ali je še uporabna ali je pripravljena za odpis in tako naprej. Res bi rad vedel, koliko imamo ventilatorjev v Sloveniji zdajle. Ker koliko smo jih imeli, nimate pojma, to se je zdaj že izkazalo.   Danes ste med drugim rekli tudi: »Zavračam očitke o zavajanju javnosti pri utemeljevanju pravnih podlag za naročanje, nakup in dobavo zaščitne opreme, kar izhaja iz 2. točke. Slovenija se je zaradi objektivno nepredvidljivih okoliščin, nezanesljivosti dobavnih verig, prekinjenih transportnih poti in neobvladljivih tveganj za oskrbo, za skrbno ravnanje z javnim denarjem zavestno odločila za nakup zaščitne opreme po 46. členu Zakona o javnem naročanju.« Nihče vam tega ne očita. Tega vam ni nihče očital. Očitamo vam pa to, kar potem 2. aprila poroča Dnevnik, in sicer to, da ste kot razloge, zakaj se posla s Sinopharmom ne more izpeljati, navedli, da zato, ker nimamo zakonske podlage. »Poleg tega je podjetje zahtevalo tudi 100-odstotno predplačilo, česar pa se Zavod za blagovne rezerve ne poslužuje, saj zaradi možnosti prevar in nezanesljivih dobav blago plača šele po prevzemu.« Se poslužuje, ampak se poslužuje samo takrat, kadar vi to rečete, sicer se pa verjetno ne bi. »Slovenija je za nabavo zaščitne opreme sklenila 59 pogodb, predplačila so bila izvedena le pri petih, pri čemer so bila vsa ustrezno zavarovana z bančno garancijo oziroma pri enem s premoženjem podjetja.« No, za enega imam jaz informacije, da je bila samo 50-odstotna garancija, drugo pa je dal s premoženjem, seveda, ampak s premoženjem iz avansa, ki ste ga vi nakazali. In potem ne govorimo o protekcionizmu pa klientelizmu, lepo vas prosim! Danes ste tudi eno zelo močno rekli: »Mi nismo država z agresivno in močno diplomatsko in lobistično mrežo.« Ja, hvala bogu, da nismo taka! Z agresivno res ne, imamo pa dobro diplomatsko mrežo, o tem sem pa prepričan. In da imamo dobre povezave z drugimi državami vam lahko potrdi tudi vaš državni sekretar, ki je dolga leta delal ravno na meddržavnih povezavah.   V kritičnih dnevih, ko so bila naša skladišča povsem prazna, sta nas med drugim rešili tudi donacija, ki jo je uspel urediti gospod Aleksander Čeferin, in velika pošiljka opreme, ki nam jo je posodila Češka republika. A niti toliko niste bili, da bi se danes zahvalili tudi za dve kitajski donaciji! Ali ste jih namerno izpustili ali ste se mogoče samo zmotili? Oziroma ena donacija celo je v poročilu Vlade o nabavah, druga je pa čudežno izginila, ampak k temu se bom vrnil v enem od svojih prihodnjih oglašanj, da vam ne bom dal preveč vprašanj naenkrat. Kje so kitajske donacije? Pa upam, da se ne boste zapletli že vnaprej. Dve sta bili. Za dve vem jaz. In na koncu še diskreditacija gospoda Galeta. »Ne prvič,« pravite o njem, »kajti mi, ki ga poznamo, vemo, da se je na enak način pred odgovornostjo skril že v eni drugi ravno tako odmevni zgodbi.« Če je šlo tukaj za ograje, potem ta zgodba zelo dobro odmeva in so prepoznali vaš modus operandi in se poskušali zaščiti že vnaprej. Tukaj jim jaz, vsaj v tem delu, lahko popolnoma verjamem. O verodostojnosti podatkov, ki pa so jih izkazovali s strani žvižgačev Zavoda za blagovne rezerve, ne bi razglabljal. Glede vaše verodostojnosti podatkov pa je vprašanj še ogromno. Pa ne bom vsega razkril vnaprej, imamo še dovolj časa danes. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Franc Rosec, pripravi naj se Edvard Paulič.   Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim!  Današnja interpelacija zoper ministra Počivalška izgleda bolj kot izraz neke užaljenosti oziroma nekih zamer iz preteklosti, predvsem pa bi rekel, v neki isti sapi se zdi kot branjenje prejšnje vlade oziroma tudi prejšnjega predsednika. Minister je v svojem odgovoru v interpelaciji in tudi današnjem nastopu povedal nekaj dejstev. In če malo ta dejstva povzamem, bi rekel, da sta dve ključni dejstvi: skladišča so bila prazna in nevarnost razsežnosti epidemije ob neukrepanju. Če imaš ta dva robna pogoja, zahtevata nekaj od tebe – da ti ukrepaš in da so ti ukrepi učinkoviti in tudi hitri. In to je bilo narejeno. Kar se tiče te transparentnosti, ki se očita. Kakor je bilo že prej večkrat omenjeno, sama Vlada je zaprosila Računsko sodišče in vsi ti postopki so v pregledu. Tudi sam minister je prej še enkrat poudaril, da so bila vsa ta naročila od izvedbe najkasneje v 48 urah na tem portalu. S tem je bila javnost seznanjena, tako da tukaj to očitati je potem že kar malo težko. Potem smo zasledili večkrat v medijih o teh groznih milijonih, no, danes smo bili priča številki 62 milijonov, ki je pa precej precej nižja od tiste, ki se vrti po medijih, ker je pač lepše pisati neke 200-milijonske številke, ker lahko imaš daljšo zgodbo, kot pa če rečeš 62 milijonov. To je pač krajša zgodba.  Ne morem se otresti občutka, da je ta interpelacija bolj nek medijski spin oziroma bi rekel iskanje pozornosti sedanje opozicije napram vladajoči koaliciji. Lahko pa iščemo vzroke za to interpelacijo zoper ministra mogoče tudi v kakšnih drugih točkah. Odstop predsednika Vlade in neuspela avantura v predčasne volitve, to je po mojem tudi povzročilo nek strah omrežij, ki, vemo, se vseskozi napajajo iz teh ali proračunskih postavk ali kakšnega drugega načina servisiranja države. Mislim, da je to tudi en vzrok, da imamo danes to interpelacijo. Potem je tudi videti, da se levici dogaja, bi rekel, tekmovanje, kdo bo lider opozicije. Vsaka stranka hoče svojega liderja postaviti v ospredje in sedaj to izgleda bolj kot neko tekmovanje med strankami, katera bo imela kdaj tisto ključno vlogo. Če pridemo še do tretje točke, to je pa tisto, kar najbolj boli opozicijo – ampak saj mogoče bodo tudi enkrat prišli na Vlado pa bodo veseli – da sedanja vlada dela uspešno. Se pravi, ukrepi sedanje vlade so uspešni, smo ena izmed najuspešnejših držav na področju borbe napram temu virusu covid-19. Da so bili ti ukrepi uspešni, je bilo pa to na podlagi dejstev, ko so bili neki zakoni sprejeti, in ti zakoni so se izkazali za zelo učinkovite. Zasledili smo tudi, da se nam mogoče pa ne obeta takšen padec gospodarske rasti, ampak so napovedi ugodnejše, kar je nekaj zelo pozitivnega, da bomo lahko za vse te obveznosti in tudi proračun, tudi ta del prihodkovne strani imeli malo bolj ugodno klimo oziroma boljši občutek.   V zakonih, ki jih je Vlada predlagala, je bil tudi en predlog, ki je zelo pomemben. Vlada se zaveda, in mislim, da tudi sam minister gospod Počivalšek, da brez lastne proizvodnje zaščitne opreme in zaščitnih sredstev ti ne moreš obvladovati trga. Če nimaš lastne proizvodnje, ne moreš obvladovati cen, ker si potem pač v vsem odvisen od zunanjih dobaviteljev, ali so to Kitajci ali Japonci ali pa tudi kaka sosednja država. Mislim, da je dober korak, da se namenijo sredstva, da se začne tudi v Sloveniji zaščitna oprema in druga oprema proizvajati. Navsezadnje smo v tej krizi videli, da je slovenski narod inovativen, da ima ideje in, bi rekel po domače, da se znajde. To je treba s pridom izkoristiti, ker na koncu koncev lahko zaščitno opremo potem ta podjetja izvozijo in pridejo spet dejanski pozitivni učinki na proračun. Vsi ti ukrepi, ki jih je Vlada izvajala, imajo neko pozitivno luč oziroma neko posledico v gospodarstvu, in če primerjamo naše gospodarstvo napram drugim gospodarstvom, naše gospodarstvo ni utrpelo takšnih posledic, kot so jih druga gospodarstva. Glede na to, da smo država, ki je odvisna od izvoza, če imamo gospodarstvo ohranjeno v neki dobri kondiciji, bomo imeli priložnost, da bomo lahko, takoj ko si trgi, kamor mi pretežno izvažamo, opomorejo, naše gospodarstvo zopet zagnali. S tem povečamo gospodarsko rast in tudi vse druge zadeve, od prilivov v blagajne in tako naprej.   Svojo razpravo bom kar zaključil, bi pa rekel, da menim, da so pred ministrom dosti večji izzivi, ki nas čakajo v gospodarstvu, če hočemo, da gospodarstvo čim hitreje okreva, kot je pa ta današnja interpelacija. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Edvard Paulič, pripravi naj se dr. Franc Trček.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Jaz se bom v svoji razpravi omejil samo na en del očitkov, ki vas bremenijo, gospod minister, in to je na zgodbe o številu ventilatorjev in pa o njihovih spornih nabavah. Ob vložitvi interpelacije ste nam svetovali, naj preverimo vsa razpoložljiva dejstva, čeprav ste dobro vedeli, da ta dejstva niso bila dosegljiva ne javnosti in ne opoziciji. Nekaj so jih sicer uspeli izbrskati preiskovalni novinarji, no, do danes pa smo se tudi mi uspeli dokopati do pravih številk, ki kažejo na vaše negospodarno ravnanje. In čeprav smo danes te številke že slišali, jih bom ponovil še enkrat, saj predstavljajo nekakšen izvirni greh celotnega konstrukta v zvezi z nabavo ventilatorjev. Dejstvo je, da ste že od samega začetka zavajali s podatkom o številu ventilatorjev v državi. Če grem po vrsti. 13. marca smo s strani takratnega kandidata za ministra za zdravje Tomaža Gantarja na zaslišanju pred matičnim odborom lahko slišali, da imamo v državi 168 ventilatorjev, 30. aprila je v oddaji Tarča državna sekretarka Jelka Godec izjavila, da ventilatorjev v državi sploh ni bilo. Navajam njeno izjavo: »In tako kot je rekel minister Počivalšek, mi smo bili na nič, nič ventilatorjev, in bilo je potrebno čim prej nabaviti.« Konec navedka. V vladnem poročilu o nabavah zaščitne opreme z dne 5. maja pa lahko ponovno zasledimo podatek, da je bilo na dan 12. marca na voljo 168 ventilatorjev. In kaj poročilo še vsebuje? Podatek, da UKC Maribor ni imel na voljo nobenega ventilatorja. Druga največja bolnišnica v državi naj ne bi imela nobenega ventilatorja. Spoštovana koalicija, vi ste to poročilo potrdili v Državnem zboru. To je bila ena in edina resnica dva meseca in pol in potem se je zgodil minister Gantar. V odgovoru na poslansko vprašanje o dejanskem številu ventilatorjev na presečni datum 13. marec je konec maja vendarle priznal, morda se je zarekel, skratka, povedal je, da je bilo ventilatorjev 281, torej 113 več, kot ste vi zatrjevali in zavajali dva meseca in pol. Gospod Počivalšek, predlagam, da se z ministrom Gantarjem dogovorita o tem, katera številka je prava.  Če nadaljujem. V skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja smo od bolnišnic pridobili podatke o tem, koliko ventilatorjev so dejansko imele na presečni dan 13. marec. Če izpostavim UKC Ljubljana, imeli so 243 ventilatorjev, od tega 58 otroških. Vi pa ste v vladnem poročilu zapisali, da so imeli vsega 18 ventilatorjev. Samo v enem zavodu je bilo torej več ventilatorjev, kot pa je Vlada navajala in zavajala v svojem poročilu, v katerem je operirala s številko 168. In če navedem še skupno število ventilatorjev po slovenskih bolnišnicah na dan 13. 3., 404 ventilatorji, in to brez UKC Maribor, ki nam podatka do danes še ni dostavil. Glede na to, da gre za drugo največjo bolnišnico v državi, bo verjetno ta številka blizu 500. Za zdravljenje covidbolnikov je bilo konec marca primernih vsaj 220 ventilatorjev. Bistveno drugačna številka torej, kot jo navajate v svojem poročilu, ki ste ga koalicijski poslanci potrdili. Trikrat več ventilatorjev smo torej imeli na presečni datum 13. marec. In če se danes vprašamo, zakaj takšna zmeda in zavajanja, ko ste enkrat operirali s takšnimi, drugič z drugačnimi številkami, lahko sklepamo, da ste manipulirali s številom ventilatorjev zato, da ste ustvarili privid izrednih razmer. Ustvarili ste si alibi za nakup večje količine ventilatorjev pod velikim časovnim pritiskom. In potem se tu pokaže še vsa izkušenost in iznajdljivost vlade, kako se je želela ograditi pred vsako odgovornostjo v zvezi z nabavami zaščitne opreme, pa vseeno ohraniti vpliv na postopke in izbiro dobaviteljev. Najprej ste pristojnost za izvedbo naročil in nabavo zaščitne opreme prenesli na kadrovsko in strokovno podhranjen Zavod za blagovne rezerve. S tem ste povzročili zmedo, saj so pred tem zaščitno opremo nabavljali zdravstveni zavodi sami. Potem ste ustanovili medresorsko vladno delovno skupino, pa še eno, ki sta pomagali zavodu, saj ste ugotovili, da zavod še zdaleč ne zmore opraviti naloženega dela. Naloga delovne skupine je bila tudi pregled ponudb. Vemo, da je bila pregledana le dobra polovica prispelih ponudb, in sprašujem se, ali je to naključje. In potem so nekateri člani delovne skupine pomagali zavodu s klici, elektronskimi sporočili, obiski, grožnjami. Poleg članov delovne skupine so zavodu pomagali še vplivni politiki, tudi vi, gospod minister, s tistim svojim klicem.   Pa če se dotaknem še enega izmed vaših najbolj ponavljanih izgovorov, češ da niste podpisali nobene pogodbe in da je vse pogodbe podpisal Zavod za blagovne rezerve. Formalnopravno to sicer drži, vendar naj še enkrat poudarim, danes se pogovarjamo o politični odgovornosti in zato je pomembno tudi dejstvo, da Zavod za blagovne rezerve spada pod okrilje vašega ministrstva, in minister je tisti, ki je objektivno odgovoren tudi za dejanja ali dogodke, ki so posledica ravnanj njegovih podrejenih. Prav tako je ministrstvo za vsak posel, ki ga je sklenil Zavod za blagovne rezerve, podalo izrecno soglasje. In zakaj ste torej vi, gospod minister, dali neposreden ukaz za plačilo 100-odstotnega avansa podjetju Geneplanet, in to brez bančne garancije, čeprav ste v tistem času ves čas poudarjali, da avansov ne bo? In zakaj se je s sklenitvijo tega posla tako zelo mudilo, če vemo, da se je rok za izpolnitev pogodbe kasneje podaljševal? Se je morda mudilo zato, da ne bi pristopili k skupnemu evropskem naročilu ventilatorjev po izredno ugodnih cenah? Vas, gospod minister, ni zmotilo niti to, da ste s svojim početjem zaobšli stroko, ki vas je opozarjala, da država kupuje za bolnike s covidom-19 neustrezne ventilatorje, ki so bili trikrat dražji od ustreznih, vi pa se za ta opozorila niste zmenili.  To, spoštovani minister, zagotovo predstavlja negospodarno ravnanje in terja politično odgovornost. Opozarjam, da ste alternativo imeli, gospod minister, brez dvoma. Alternativa so bili gospodarni nakupi ustreznih in primerih ventilatorjev brez bogatenja posameznikov. Lahko bi šli v direktno naročilo opreme pri proizvajalcih. Lahko bi sprejeli ponudbo kitajske regije Nandžing, ki je ponujala ventilatorje po ceni 13 tisoč 500 evrov. Alternativa so bili nakupi prek skupnega javnega naročila pod okriljem Evropske komisije, razpis je bil objavljen 17. marca, torej en dan pred podpisom pogodbe s podjetjem Geneplanet. Slovenija bi lahko dobila 300 ventilatorjev Bellavista po ceni 13 tisoč 820 evrov na kos, ki so ne samo ustrezni, pač pa tudi trikrat cenejši od neustreznih ventilatorjev Siriusmed R30 podjetja Geneplanet. Zakaj problematiziram nakup ventilatorjev od podjetja Geneplanet? Ti ventilatorji so po oceni strokovne skupine, ki jo je imenovala Vlada, prišli v poštev kot zadnja izbira, in še to samo v primeru, ko bi se dokupila dodatna oprema za njihovo nadgradnjo. Izmed vseh ponudb so bili najdražji, dodatna oprema pa sploh ni bila predmet pogodbe. Vaša politična odgovornost, gospod Počivalšek, je danes več kot očitna in po mojem mnenju bi morali odstopiti že sami. To bi bil odraz neke stopnje politične higiene, ki pa jo nekaterim politikom očitno primanjkuje.
Hvala lepa.   Besedo ima dr. Franc Trček, pripravi naj se mag. Branislav Rajić.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!   Za uvod malo predzgodbe, ker gre predzgodba, kaj je Šarec pustil, kaj je ta pustil, kaj je tisti pustil. 4. maja sem naslovil na Vlado zelo preprosto vprašanje: kakšne so bile zaloge nujno potrebne zaščitne opreme od leta 2000 naprej po posameznih letih v skladiščih Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve? Dobil sem kratek odgovor, nimam težav z njim, ne rabi biti dolgo nakladanje, zgolj od leta 2006 naprej. Zakaj? Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve zalog zaščitnih sredstev do leta 2006 ni imel. Pa bi zdaj lahko tukaj nabijal prva Janševa vlada, dve leti jih ni bilo, ker je bilo to decentralizirano. Takrat se je nekaj malega nabavilo, dober tisočak kirurških mask, mask FFP3 2 tisoč 600, dobrega 1,7 milijona rokavic, 5 tisoč kombinezonov pa dve in pol toni dezinfekcijskih sredstev, nakar so te kirurške maske padle na 400, drugo je ostalo približno isto. Začasa druge Janševe vlade je bilo teh kirurških mask zgolj 200 v blagovnih rezervah, pa bolj štejte, da nekdo dela 13-urni šiht pa da si na dve uri in pol to menja, za koliko ljudi. Nakar se 2014 to malo popolni, 2015 zaradi migrantske krize kirurške maske in rokavice padejo dol in potem so te količine nekje do časa pred epidemijo identične. Vmes edino malo naraste tonaža dezinfekcijskih sredstev, nekoliko število kombinezonov. To so neka dejstva. Če se hočemo nabijati za nazaj, lahko potem vse vlade pribijamo na pranger, vključno s prvo in drugo, ko je bil predsednik Vlade Janša.  Nadaljeval bom z nekim citatom, citat gre takole: »Biti v revoluciji je bila svoboda, osvobojenost od vseh norm, subjekt svoji svobodi, ki je bila utemeljena v skrajni izpostavljenosti, smrtnost.« Začetek stavka, pa je to eden od njih, Dušan Pirjevec se je spominjal. To so besede Dušana Pirjevca iz knjige Jožeta Pirjevca Partizani. Gre za dogodke, ki so se dogajali pred 78 leti v istem času kot ta zgodba okoli mask. V zgodovini NOB to poznamo kot tako imenovani levi odklon oziroma partizansko vojvodstvo. To afero, ki jo imamo zdaj, bi lahko poimenoval radikalno desni odklon in vojvodstvo nekega ministra, ki je že tretji mandat na istem ministrstvu, in te vlade. Boj z epidemijo ni izgovor za te vaše rabote. V boju z epidemijo smo v osnovi začasno zmagali državljanke in državljani, v osnovi z zelo preprostimi ukrepi, ki se niso kaj dosti spremenili od časov Beneške pa Dubrovniške republike, imenujejo se higiena. To je to. V stališču SDS – gori v pisarni sem poslušal – je bilo ubesedovanje nekako takole: da niso bila možna direktna naročila iz Kitajske pa od kitajskih podjetij. Po drugi strani sta edino Slovenija in Bosna in Hercegovina izjemi v teh naročilih, vsi drugi so naročali direktno in v glavnem ali prek ministrstev, kjer piše zdravstvo, zdravje v naslovu, ali prek drugih inštitucij, organov države, kjer boste tudi našli to besedo. A potem so vse druge evropske države nemogoče? Če logiko nekako izpeljem do konca.   Jaz osebno mislim – minister, veste zakaj bi vi morali odstopiti? Vi ste ubesedovali in se celo hvalili s tem, da ste celotno tveganje nakupov prenesli nanje, na dobavitelje. Pa krščenmatiček, gospodarski minister je zadnji, ki bi lahko v kriznih časih rekel, ah, saj mene kot državo skoraj ne zanima, če neko slovensko podjetje nasrka na tem – kaj je to? Friendly fire, kolateralna škoda. To so vaše besede. Pa gospodarski minister bi to, kar ste vi imenovali, zlasti bivši državni sekretar, zdaj poslanec, v vojni smo bili – vi bi jih morali nekako zaščiti. Potem ta zgodba, ki ste jo ubesedovali: tudi če maska, ki je napol okej, nas še vedno na četrt zaščiti. Ne bi bil rad nesramen, ampak takrat ko ste bili na odgovorni funkciji, midva sva se prvič srečala v vaših termah, če bi rekli, pa dobro, če iz bazena pol vode izteče v eni noči, je to še vedno bazen, v katerem lahko na četrt plava … Jaz poskušam zgolj logično razmišljati o teh norostih, ki se jih gremo. Dobro, marže, dobički, kolega iz LMŠ je tukaj govoril, če neke predihovalnike – beseda ventilatorji se mi je zagravžala za pet reinkarnacij, priznam, je ne bom uporabljal – dvakrat, trikrat preplačaš, pa še niso ustrezni, če se izkaže, da so neke marže, ki gredo čez 100 % – mislim, če to ni vojno dobičkarstvo, potem res ne vem, kaj je. Zdaj izpade iz tistega vašega arogantnega nadiranja nazaj: krivi so mediji, zakuhali smo to v opoziciji pa nadkriv je gospod Gale, ki je po vašem neki nadneodgovorni lenuh, ki pobegne na bolniško. Čakajte, mislim … So neke mere arogance.  In potem imamo naše gospodarstvo pred resnimi izzivi in tako naprej. Tukaj se pa strinjam s tisto kolumno Mihe Mazzinija. Vi ste lepih pet let debelih krav minister MGRT. V opisu ministrstva piše »gospodarski razvoj in tehnologija«. Veliko večino prvega mandata sva se driblala s tisto strategijo pametne specializacije, ki je še vedno en tak slab, vas bom citiral, »srednješolski spis«, čeprav se na srednješolske spise res ne spoznam. In tudi to je razlog za odstop. Ker jaz v 21. stoletju gospodarsko ministrstvo razumem kot ministrstvo, ki se ukvarja z gospodarskim razvojem in tehnologijo. Kot je lepo reklo tisto nagrajeno podjetje iz Lendave, kako bomo z glavo delali, potem šele z rokami, da bomo delali neke izdelke, da bomo imeli večji BDP, da bomo imeli vsi neko boljše življenje. Tega v vseh treh vladah, v katerih ste bili, niste ravno dosegli. Ne bom rekel, da niste nič delali, daleč od tega, vsak minister seveda nekaj dela, ampak MGRT ni neko kšeftanje vaši – naši, en zadovoljen, drugi nezadovoljen, dajmo reševati firmo od mame, dajmo bratrancu zrihtati šiht, bo nek zaslužni zelo bogat penzionist klical pa bo hčerki zrihtal šiht. Evo, to sta dve blazno različni ideologiji med sedanjo opozicijo, verjetno z izjemami nekega dela opozicije, ki mene zdaj hoče tožiti, in to koalicijo. Vi ste – ja, ve se, kdo je glavni vojvoda, potem ste podvojvode, zdaj smo mi pri koritu, finančni minister, ko je v opoziciji, ruši, zdaj si bomo mi talali, kakor si bomo talali, to je vaša ideologija. In potem še očitate opoziciji: »Kaj delate, greste se interpelacijo!« Odkar obstaja Državni zbor, je bilo 43 interpelacij, 21 jih je vložil SDS. Dobro jutro, Slovenija. S tem bom zaključil.
Hvala lepa.  Za besedo je zaprosil minister Zdravko Počivalšek.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Očitek LMŠ je, da sem marioneta in izvrševalec ukazov. LMŠ mi vztrajno očita, da sem to, kar sem zdajle povedal, in da sem na nek način delal to, kar mi je naročil nekdo drug. To, kar sem bil v dveh prejšnjih vladah, sem tudi zdaj. Res je, da sem član ekipe, včasih sem bek, včasih sem levo krilo, playmaker, center, vedno pa sem del tima in to bom tudi naprej. Cilji mojega tima so tudi moji cilji in dogovori našega tima so tudi moji dogovori. Če to težko razumete, to celo razumem, zato ker ste navajeni načina, da nekdo režira ali pa da režira ena oseba, drugi pa igra.  Glede očitkov o prelaganju odgovornosti. Zaradi izjemnega obsega prispelih ponudb, zagotovitve hitrejšega preverjanja ustreznosti teh ponudb ter varnostnega preverjanja ponudnikov zaščitne opreme je Vlada 24. marca imenovala medresorsko delovno skupino. To skupino je sestavljalo devet predstavnikov iz šestih resornih ministrstev. Medresorska delovna skupina je že na prvem sestanku z namenom boljše preglednosti nalog in delovanja skupine vzpostavila protokol, ki natančno določa postopek nabave zaščitne opreme, in v njem so jasno določene naloge posameznih državnih inštitucij, natančno pa je opredeljen tudi postopek nabav zaščitne opreme. Ker so bila skladišča ob razglasitvi epidemije prazna in je bil hiter dostop do opreme praktično nemogoč, je ministrstvo z namenom zagotovitve čim prejšnjih dobav zaščitne opreme in pomoči zavodu 25. marca imenovalo tudi projektno skupino za koordinacijo in izvedbo nabav zaščitne opreme oziroma sredstev in opreme. Tukaj ne gre za nobene dodatne prokuriste, ampak zato ker je bil zavod, sicer ustanovljen za skrb na energetskem in prehrambnem področju, tudi za primer vojne v tistem trenutku potreben dodatne kadrovske pomoči zaradi silne ponudbe različnih ponudnikov ali pa zaradi velikega števila, o katerem ste tudi že veliko govorili, različnih ponudb, ki jih je bilo potrebno obdelati. Ministrstvo je z željo po korektnem, dobrem in predvsem tvornem sodelovanju v projektno skupino imenovalo tudi gospoda Galeta, ki je bil zadolžen za pravno podporo in izvajanje nalog s strani zavoda. Član projektne skupine je bil tudi Terče, ki ga omenjate, vendar ni imel pooblastil za sprejemanje odločitev. Skratka, v skupini so bili imenovani zato, da delajo pomoč pri koordinaciji in čimprejšnji realizaciji nabav zaščitne opreme. Projektna skupina je angažirana zato, da pomaga zavodu pri operativnih nalogah pri dobavi zaščitne opreme. Niso imeli pooblastil za vodenje postopkov, bili so zunanja operativna pomoč. In če pogledate dobro, ker vidim, da ste dobro obveščeni, so bile vse pogodbe, ki so bile na zavodu podpisane, podpisane s strani treh vodilnih delavcev zavoda, in med njimi je tudi gospod Gale, ki je podpisal kar nekaj pomembnih pogodb. On ni bil navadna delovna sila, ampak je bil v času odsotnosti direktorja zaradi okužbe z covidom imenovan od njega zato, da ga zastopa in vodi zavod. In je ves ta čas imel možnost, to, kar sem povedal tudi v uvodnem govoru, da česarkoli, kar ne bi bilo v redu, ne bi podpisal, da bi preprečil podpis, zato ker nismo z naše strani ničesar počeli. In tudi ko govorite o mojem vplivanju prek telefona za podpis nečesa – v trenutku, ko sem govoril o tem, da se mora nekaj izvesti, je bila tista pogodba že dolgo podpisana. Šlo je za zagotovitev posla na Kitajskem, ne pa podjetju. To podjetje je že imelo pogodbo z zavodom in to pogodbo je podpisal eden od vodilnih delavcev zavoda. Tako da jaz nisem imel kaj vplivati na to, da bi oni ta posel dobili. Ta podatek si dobro poglejte in tudi dobro poslušajte tiste telefonske pogovore, da boste znali povezati vse zadeve, ki gredo skupaj. Seveda pa drugače lahko zavajate še naprej.  Nekaj o neposrednih nabavah. Tega, da zavod ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko, niste od mene nikoli slišali, pa ponavljate to že tolikokrat, da moram že sam iti preverit zadeve nazaj, ali sem res kje kdaj kaj takega rekel. Pa sem se fejst trudil, pa nisem ne po spominu ne po časopisih našel nikjer take moje izjave. Seveda govorite o tem, da so časopisi pisali, govorite o tem, da so neki moji sodelavci te zadeve izjavljali, vendar jaz vam tukaj povem, da tega nikoli nisem izjavil. Predplačila in pa neposredne nabave. Glede neposrednih nabav ni bil nikoli sprejet nikakršen sklep ali pa drug zavezujoč dokument. Tudi tega niste od mene slišali. To je bila samo racionalna odločitev in edina smiselna odločitev kot posledica razmer, ki so vladale na trgu zaščitne opreme. Če se ne spoznate na posel pa ne veste, da je v trenutku z nekega področja, ki je 8 tisoč kilometrov oddaljeno, nemogoče pripeljati blago, nemogoče potovati tja, tudi če bi to izvedel, bi tam šel v karanteno, je vse to, kar zahtevate, brezpredmetno. Tudi navajanje izjav o tem, da so ene države to delale – jaz poznam samo dve večji državi, ki sta direktno to zadevo delali, vse ostalo je zavajanje. Mi nismo imeli takih resursov, da bi lahko to naredili. Večina dobaviteljev je namreč zahtevala 100-procenten avans, tveganje za takšne posle je bilo preveliko. S predplačili bi lahko ogrozili državni proračun, kot se je to zgodilo v nemalo državah. Vlade so opremo vnaprej plačale, opreme pa niso nikoli prejele. Zato smo se odločili za način, ki nam je zagotovil dvoje: najprej, da smo blago dobili, in drugič, da nismo denarja izgubili. In za to nosim vso potrebno odgovornost, jaz, tu nimam nobenega strahu.   Danes, ne vem, katerega junija, govoriti o razmerah med 13. marcem pa 10. aprilom, je pa smešno, na način, kot to počnete vi. In tudi ko govorite o cenah pa o dobičkarstvu, ste smešni. Ja, maske v normalnih razmerah koštajo 10 centov, v tistem času jih pa nismo dobili, ne mi ne sosedje, nihče v Evropski uniji. Govorili ste o nabavi prek Evropske komisije – tudi to smo naredili, vendar bi ventilatorje dobili šele čez eno leto. Tukaj je igrala glavno vlogo časovna komponenta, zato ker smo morali zagotoviti v tistem času zaščitna sredstva, predvsem mislim na maske in ventilatorje, kakorkoli, tudi meni že ta beseda ne gre rada iz ust. Mi smo poskušali ali pa naredili, da so posredniki ali pa dobavitelji poskrbeli za izvozne papirje, certifikate, plačilo carine, prevzem opreme na Kitajskem in opremo pripeljali v Evropo. To niso bile enostavne zadeve. Kitajska je vmes čez noč spreminjala predpise. Nismo imeli ne resursov ne znanja, da bi to naredili. Seveda je strokovnjakov za poslovanje s Kitajsko zdaj veliko, tako kot je bilo veliko dobaviteljev, ki so menili, da bodo opremo enostavno dobavili, realnost v praksi je bila pa popolnoma drugačna. Podjetju LRM, to je podjetje za ventilatorje, so na primer po navodilu brazilskega predsednika Bolsonara zaradi velike potrebe po ventilatorjih v Braziliji pri proizvajalcu zaplenili 10 naročenih in že plačanih ventilatorjev. To podjetje je za nabavo ventilatorjev prejelo predplačilo od nas, ker pa jih niso dostavili, so predplačilo zavodu dne 15. 4. 2020 vrnili. Prav tako je zaradi težav z dobavo od pogodbe odstopilo podjetje MESI, razvoj medicinskih naprav, d. o. o. Nobeden od dobaviteljev ni mogel več spoštovati dobavnih rokov in cen, razen v primeru večjih naročil, kot je bilo v primeru Francije za preko milijardo kosov mask ali pa Italije za več kot 100 milijonov mask. Ti dve državi sta ločeno zakupili celotno proizvodnjo večjih proizvajalcev za več mesecev in vse proizvode v lastnih skladiščih varovali s svojimi varnostniki, dokler jih niso poslali domov z lastnimi letali. Zavod česa takega ni mogel izpeljati in to so tudi sami večkrat izpostavili.   Kar se tiče očitkov v zvezi s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. V prvi vrsti želim poudariti, da cenim prizadevanja ustanove SAZU in gospoda Emrija glede morebitne dobave iz pokrajine Nandžing, vendar ponudba ustanove SAZU je bila ena izmed vseh prejetih ponudb za dobavo zaščitne opreme. Bila je nekoliko nenavadna, saj bi zavod moral skleniti pogodbo s kitajsko pokrajino, ne s komercialnim ponudnikom zaščitne opreme. Ustanova SAZU je na MGRT posredovala ponudbo, ki jo je na osnovi prejetega ažurnega seznama potreb po medicinskotehničnih sredstvih, za katera je zaprosilo MGRT, kasneje popravila in posredovala ponovno. Gospodu Emriju je bilo večkrat pojasnjeno, da je treba urediti pogodbo s proizvajalcem oziroma regijo Nandžing in izvozne papirje. Poskrbeti je bilo treba za certifikate, plačilo carine, prevzem opreme na Kitajskem in opremo pripeljati v Slovenijo. Tega mi nismo mogli narediti, tudi kot država ne, zato ker nismo imeli resursov za to. To so naloge, ki so jih prevzeli v drugih poslih dobavitelji zaščitne opreme, s katerimi je zavod sklenil pogodbe. MGRT je gospoda Emrija pozval tudi, naj poskušajo oni najti uvoznika, ki bi bil pripravljen to storiti. Ponudili smo mu tudi pomoč pri organizaciji transporta opreme, ker smo takrat že prišli do tega, da smo vzpostavili zračni most, in brezplačno koriščenje skladiščenja našega logističnega centra v Qingdaou na Kitajskem. Pomembno je povedati še to, da smo vso opremo, ki smo jo kupovali, kupovali po načelu dostavljeno in plačano v Slovenijo, ne pa na Kitajskem. Tukaj gre v tistem času za ogromno razliko. Če je nekdo ponudil neko opremo, ko govorite o tem, zamolčite, ali je bilo to možno pripeljati v Slovenijo. To je prva zadeva, ki jo je treba razčistiti. Druga, o kateri morate tudi razmisliti, je pa čas te dobave. Eno je govoriti o nabavah med 13. marcem in 10. aprilom, pa še potem malo, ajde, do 20. aprila, drugo pa so cene, s katerimi barantate v obdobju od konca aprila pa ves maj. Še to moram povedati pri zadevi SAZU. Ponudba za zaščitno opremo, ventilatorje je predvidevala sukcesivne dobave, kar bi pomenilo, da bi bili dobavni roki bistveno daljši, kljub temu da ponudba ni bila popolna, pa ves čas govorite, da je, smo jo z ministrstva takoj poslali v pregled na medresorsko delovno skupino in z gospodom Emrijem opravili nešteto razgovorov. Zato je trditev, da smo zavrnili ponudbo, neresnična. Korektno smo jo pregledali in posredovali naprej. To še enkrat ponavljam, pa če se bomo šli to igro, lahko to delamo do konca te interpelacije.   Število ventilatorjev. Zavod za blagovne rezerve je s strani Ministrstva za zdravje pridobil informacijo o stanju in številu ventilatorjev v Republiki Sloveniji ter tudi potrebah za njihovo nabavo. Po naših podatkih jih je bilo vseh 281, ampak ključna zadeva, o kateri pa zavajate, je ta, da je le 168 ventilatorjev takšnih, ki so primerni za zdravljenje bolnikov s covidom-19. To niso moji podatki, to so podatki, ki smo jih dobili od Ministrstva za zdravje. Lahko razpredate še naprej, koliko je teh ventilatorjev, takih in drugačnih, ta dva podatka smo dobili. Mi smo pri odločitvah za nadaljnje nabave v vseh zadevah temeljili na tem, da je 168 ventilatorjev takšnih, ki so primerni za zdravje bolnikov s covidom. To sem ponavljal jaz, to je ponavljal moj državni sekretar. Pa lahko ugotovite, da jih je bilo tisoč, ampak ventilatorji taki in pa drugačni. Da tukaj ne povem še … Bom tudi jaz prihranil še kakšno zadevo za nadaljevanje. Ministrstvo za zdravje je marca potrebe po ventilatorjih ocenilo med 200 in 400 in Zavod za blagovne rezerve jih je vsega skupaj dobavil 148. Zakaj Geneplanet [izgovorjeno: džinplenet] ali pa Geneplanet [izgovorjeno: geneplanet] za ventilatorje, kakorkoli? Naj pojasnim, da je bilo v času, ko so se podpisovale pogodbe za ventilatorje, to je okrog 18. marca, stanje spet bistveno drugačno kot sedaj. Takrat je bil pri vseh poslih ključen čas in rok dobave. Karkoli boste rekli, vam bom prečekiral na čas in na rok dobave in s tem povezano ceno. Se pravi, da smo bili pod pritiskom, da čim prej realiziramo pogodbo oziroma dobavo. V času od 16. 3. 2020 pa do ustanovitve medresorske delovne skupine je ministrstvo zabeležilo prejetje okvirno 50 različno strukturiranih ponudb tako glede ventilatorjev kot tudi ostale dodatne opreme. Medresorska delovna skupina je kasneje prejela še dve ponudbi za ventilatorje, in sicer od podjetij Interpart Medical ter MESI Medical. Glede na to, da je bilo ob ustanovitvi medresorske delovne skupine s strani zavoda že naročenih 323 ventilatorjev, se dodatno pregledovanje ponudb ni izvajalo. Pogodbe s prvimi štirimi dobavitelji so bile sklenjene v prvih dneh po razglasitvi epidemije, odločali pa so predvsem dobavni roki. Ker ste me že citirali po mojih gostovanjih na takih in drugačnih medijih, takrat sem večkrat povedal, da smo kupili ventilatorje, ki so bili dobavljivi, takrat ko je bila potreba jasno izražena. Cene za ventilatorje, ki so nižje, in dobavni roki, ki so bili šest mesecev ali pa leto kasneje, pa nam niso bili aktualni. In tudi ponudba oziroma razpis Evropske unije je omogočal nabavo ventilatorjev, ampak smo rezervirali, mislim da, na tistem natečaju, rezervirali, ne kupili, 300 ventilatorjev, ti bi bili šele naslednje leto.   Še nekaj o tehnični ustreznosti, o kateri ste tudi veliko povedali. Ekipa dr. Noča je potrdila ventilatorje podjetij LRM, RAM2, Gorenje, Interpart in MESI, dr. Podbregar pa je potrdil tehnično ustreznost ventilatorjev Geneplanet. Še enkrat ponavljam, da je bila pri maskah in pri ventilatorjih ključna časovna komponenta. Danes govoriti vse te zadeve brez povezave s tem, je pač preprosto zavajajoče. Prej je predstavnik Levice v uvodnem govoru pojasnil, da se je za opremo porabilo – to, o čemer ste tudi vi govorili, spoštovani gospod poslanec – 180, 200 milijonov. Še enkrat ponavljam, da je bilo na zaslonih jasno in glasno povedano, da je znesek na današnji dan 62 milijonov, da je v mojem odgovoru na interpelacijo 42 milijonov. To so številke, ki so bile dosežene. Pogodbe, ki so pa bile podpisane, ne bodo nikoli realizirane, zato ker dobavitelji tega niso mogli narediti in so odstopili od teh pogodb. Zato bi vas prosil, da o teh številkah, 120, 180 in 200, ne zavajate več. In odgovorno trdim, da bo tista številka, ki sem jo v uvodu povedal, številka, ki bo najvišja možna za realizacijo tega, kar je v tem trenutku veljavno. Ko govorimo o številki 200, tako ali tako nikoli ni veljala, točna številka je 183 milijonov vseh podpisanih, ampak storniranih pogodb, realizacija pa je, še enkrat, napisali smo, znašala 62 milijonov.  Zaključil bom s tem, da želim še enkrat poudariti, da ko že ocenjujete, karkoli ocenjujete, upoštevajte časovno komponento 13. marec, 10. april, ko ni bilo možno priti v Slovenijo niti z osebnim avtom, ali pa s težavami, in ko so bile cene popolnoma drugačne. Hvala.
Hvala lepa.   Za besedo je zaprosil predlagatelj poslanec Robert Pavšič.   Izvoli.
Hvala lepa.  Zdaj pa res zadeve postajajo zelo zanimive. Nekaj vam je ušlo, pa sem zelo dobro slišal, ali pa ste nalašč povedali, ampak se bom kasneje k temu vrnil. Najprej gremo na številke. Spet manipulirate. Jaz nisem nikoli rekel 200 milijonov. Vzel sem pa poročilo Zavoda za blagovne rezerve z njihove spletene strani, koliko pogodb je bilo realiziranih, delno realiziranih, koliko jih je v teku in koliko jih je pozvanih za izpolnitev, in vse skupaj znese 108 milijonov. To so uradni podatki vašega zavoda, pod vašo ingerenco … Ja, lahko odkimavate, Zavod za blagovne rezerve sodi pod ingerenco ministrstva za gospodarstvo. Kdaj ste vi izjavili, da država ne more neposredno zastopati oziroma nakupovati od podjetij v tujini? Dnevnik 2. aprila poroča: »»Slovenija pa ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko, saj lahko posluje zgolj s slovenskimi dobavitelji. To ni odločitev te vlade, temveč je stvar veljavne zakonodaje,« pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu.« Potem že zdaj niste gospodarski minister, če na te izjave niste odreagirali in zahtevali demantija. Danes smo že sredi junija, dva meseca časa ste imeli za demanti ali pa vsaj sanacijo tega, kar ste rekli. Samo nekaj časa vam je ustrezalo to, nekaj pa ne. In vsakič, ko spregovorite o številkah, neke nove zadeve servirate. Konec marca ste rekli, mogoče sem preslišal, konec aprila je bila ocena, da rabimo od 200 do 400 ventilatorjev. Ja, čakajte, vaš sekretar, ki vas je nadomeščal na Komisiji za nadzor javnih financ, ki je obravnavala poročilo, je rekel, da rabimo od 100 do 200 novih ventilatorjev, predihovalnikov. Ali to pomeni, da je na pamet govoril? Dvomim. Ali pa sploh ne komunicirate. Ker očitno je, da ne komunicirate z nobenim, ne z Ministrstvom za zdravje ne s svojim sekretarjem, sploh pa niste v zadnjem mesecu dni komunicirali z nami. Enkrat ste se tukaj pojavili in še tistikrat prebrali svoje in odšli. In potem se sprašujete, zakaj smo tako dvomljivi do vas, zakaj dvomimo – ja, karkoli smo dobili do zdaj z ministrstva za gospodarstvo ali pa iz vaših poročil, se je na koncu izkazalo za vsaj nekredibilno. Vaše poročilo, ki je del vašega odgovora na interpelacijo, govori o seznamu ponudb za ventilatorje na dan 17. 3., tukaj notri ni SAZU, ponudbo ste pa imeli, selektivno, seveda, se je zelo mudilo.  Zdaj bom povedal, zdaj grem pa naprej na tisto, kar je bilo zelo zanimivo. V poročilu Vlade je omenjeno, da je 17. marca Geneplanet ponudil dobavo 220 ventilatorjev Siriusmed R30 po ceni 39 tisoč 249,20 evra, in sicer po naslednji dinamiki: prva dobava 23. marca, nato 30. marca itd. Citirano iz vašega poročila, ki je sestavni del odgovora na to interpelacijo. Zdajle, pred nekaj trenutki, ste rekli, da je bil ta posel med Geneplanetom in družbo Siriusmed že davno sklenjen. Vi ste imeli pa ponudbo 17. marca. In to ne na Zavodu za blagovne rezerve, to ponudbo ste imeli na ministrstvu za gospodarstvo. Dokaz za to imam tukaj, mail, Marko Bitenc piše Alešu Cantaruttiju in ostalim, Andreji Potočnik. Zanimivo, Andreji piše na Gmail, ne na službeni naslov, seveda ker takrat vaša medresorska komisija še ni bila ustanovljena. To je bilo 17. marca in do tistikrat se je delalo malo drugače, malo po domače. »Pošiljam še enkrat ponudbo (ki bi naj bila danes že potrjena) v priponki. Respiratorji sedaj čakajo v skladišču in so lahko dostavljeni čez tri dni.« 17. marca. 18. marca, kaj ste vi naredili? Dvignili telefon, poklicali Zakrajška: »Bitenc mora ta posel dobiti, vi pa plačajte zdaj.« Če vam pa zdaj ni vse jasno, potem pa ne vem, kdaj vam bo.   Pa gremo mogoče še en korak nazaj. Spomnimo se začetka tega leta, ko ste nas nabijali na vse možne prangerje, da nujno potrebne maske doniramo Kitajski. Pa smo stokrat razložili, milijon 200 tisoč mask je kupilo zasebno švicarsko podjetje, država je pa pristopila s četrtino kritja transportnih stroškov za dostavo te zaščitne opreme na Kitajsko. Ljudska republika Kitajska nam je bila za to hvaležna. In kaj je naredila? Na to vprašanje mi niste odgovorili. Dala nam je donacijo zaščitne opreme in omogočila, da kupimo 220 ventilatorjev mimo vrste po tovarniški ceni. In zdajle ste priznali, da je bila družba Geneplanet izbrana s strani MGRT, da izpelje ta posel. Vi ste priznali, da je bila ta družba izbrana, da izpelje ta posel. Jaz ne vem, res ne vem. Gremo še en korak. Na Tarči ste bili vi pa gospa Jelka Godec, ki se je izgovarjala, da ne moremo izpeljati poslov neposredno s Kitajsko in je potem v tvitu objavila, da je 16. marca dobila poziv MOFCOM, to je kitajskega ministrstva za gospodarstvo pa komunikacije, da naj določimo podjetje, ki bo izpeljalo ta posel. Mislim, zdaj se je pa dejansko vse skupaj tako lepo zložilo in je vsem vidno … / oglašanje iz dvorane/ Tebi, Jani, marsikaj ni jasno. A bi me lahko …
Prosim za pozornost.
No, takole, še enkrat od začetka, da se ne bomo zmedli. V dveh urah, v treh urah je rekel, bom imel, bodo naredili bančno garancijo za tega Bitenca, Bitenc bo moral posel dobiti, vi pa plačajte zdaj. In Zavod za blagovne rezerve je družbi Geneplanet diagnostika isti dan nakazal 8 milijonov 853 tisoč 306 evrov. Če pogledamo prej vaše vladno poročilo, prva dobava 23. marca, nato sukcesivno 30. marca. Glede na vaše poročilo 23. marca ni bilo nobene dobave, čeprav so bili predihovalniki po tem mailu že v skladišču. Gremo naprej. 24. marca STA, Slovenska tiskovna agencija, poroča, da je predsednik Republike Borut Pahor na pogovor sprejel kitajskega veleposlanika v Sloveniji, dogovorila sta se, da bosta Slovenija in Kitajska v vsestranskih humanitarnih, znanstvenih in gospodarskih stikih za preprečevanje posledic pandemije koronavirusa. Ob izbruhu koronavirusa je Slovenija Kitajski namenila nujno humanitarno pomoč, na klic na pomoč iz Pekinga za zaščitno opremo, ki bi pomagala preprečevati nadaljnje širjenje virusa, je Slovenija sredi februarja na Kitajsko poslala 1,2 milijona zaščitnih mask, ki jih je donirala slovenska podružnica podjetja Kylin Prime Group, Slovenija pa je krila četrtino stroškov prevoza. Veleposlanik se je Pahorju zahvalil za podporo in pomoč Sloveniji v najtežjih trenutkih. Zdaj evropskim državam pomaga Kitajska, ki v Evropo pošilja na milijone mask in drugo medicinsko opremo za zajezitev pandemije. Slovenski predsednik se je veleposlaniku zahvalil za posredovanje pri dobavi respiratorjev. Veleposlanik je zagotovil, da bo podjetje, ki dobavlja respiratorje, skrbelo, da bo dobava v Slovenijo tekla, kot je bilo dogovorjeno. Po prvih 20, ki so prispeli v Slovenijo v ponedeljek, naj bi jih do začetka prihodnjega tedna dobavili še 100, v dveh tednih pa skupno 220.   Naj še enkrat spomnim. Dan prej na zavod glede na vaše poročilo ni bilo nobenih dobav, čeprav je prišla donacija 20 predihovalnikov. Kdo je zavajal, vaše poročilo, veleposlanik, predsednik republike? Je pa zanimivo, kako gredo skupaj datumi in številke. Geneplanet ponudi 220 ventilatorjev, kitajski veleposlanik navaja enako številko. Geneplanet ponuja prvo dobavo 20 ventilatorjev 23. marca, naslednjo do konca tedna in tako nadalje, tako vi trdite, veleposlanik pove, da je v Slovenijo na omenjeni dan prišlo 20 ventilatorjev, naslednji pa pridejo konec tedna, torej 27. marca. Ampak tako je – 23. marca nobeden ventilator ni bil dobavljen, 27. marca nobeden ventilator ni bil dobavljen. Prve predihovalnike je glede na poročilo družba Geneplanet dobavila 6. aprila, notri piše 22 plus kompresor, verjetno, da se malo zameglijo številke. Naslednja tranša pride 15. aprila, in sicer 28 ventilatorjev in kompresor, še naslednja 22. aprila, 10 ventilatorjev in kompresor, in 29. aprila, ampak tega ni več v poročilu, nam je pa podatek povedal državni sekretar na seji Komisije za nadzor javnih financ 5. maja. 50 ventilatorjev, vsega skupaj 110, polovica ponujenega. Zakaj? Bom pa jaz tezo postavil: ker je vmes 23. aprila izbruhnila afera na oddaji Tarča in se je nekdo povlekel nazaj.   Imam še drugo tezo in teorijo, ki je verjetno bolj resnična, ampak je ne bom tukaj dal, če me bo pa kdo kaj vprašal, bom pa povedal. Ma ne, bom kar povedal, zakaj bi se žlajfal? Da je prišlo le do polovice realizacije, je še nekaj razlogov. Za to je treba pogledati samo nekaj dni pred zaprisego vlade. Po naših informacijah naj bi ministrstvo za gospodarstvo med 10. in 12. marcem – podatke o tem še čakamo, smo uradno zaprosili – družbi Siriusmed nakazalo 1,8 milijona evrov za nabavo 220 ventilatorjev. Takrat 12. marca naj bi se zgodil tudi nek sestanek – kdo se ga je udeležil, predvidevam, da veste vi, minister – na katerem naj bi vam bilo razloženo, da tako mogoče ne bi šlo in bi bilo bolje, da to izvede zasebna družba. Tudi na tej točki predvidevam, da so vam razlogi znani, minister. Baje ste želeli plačilo preklicati, pa je bilo že izvedeno, denarja pa kitajska družba ni želela vrniti. Zato ste določili zasebno podjetje, da dokončno izpelje to nabavo, vendar je baje to podjetje kitajskemu plačalo le polovico, torej 900 tisoč evrov, in se kasneje želelo pogajati za drugo ceno polovice, kar je tudi njegov poslovni model. Tukaj pa se je zapletlo. Druga stran, torej kitajska, tega ni sprejela, zato je urgirala tudi meddržavna diplomacija. Rezultat je bilo poročanje Slovenske tiskovne agencije. In če zdaj 1,8 milijona evrov delimo z 220 ventilatorji, dobimo dobrih 8 tisoč evrov. Kolikšna že je bila ponujena cena sedemnajstega? 36 tisoč 400. Torej 28 tisoč evrov razlike za posamezen kos, krat 110, je to 2 milijona 800 tisoč evrov samo na enem poslu. Zato se je tako mudilo. Zato se je pritiskalo, da strokovnjaki čez noč za primerne izberejo točno določene predihovalnike, zato so na te strokovnjake pritiskali posamezniki iz kabineta in raznih skupin, tako Mitja Terče kot tudi Andreja Potočnik. Prav trmoglavo ste silili v nakup točno določenih, najmanj primernih in najdražjih predihovalnikov.  Preveč je vsega tega in vem, da boste zato gladko zavrnili. Boste rekli, to ni res … In spet vam je smešno! S temi milijoni mi tukaj kupčkamo, kot da so bombončki. Čeprav ste reševali življenja, je to vam smešno, da se je preplačevalo, da se je izbralo podjetje, da izpelje meddržavni posel zaradi tega, da se je ustvarilo veliko razliko v ceni. In so vam povedali, to je bilo javno objavljeno: gre za posel SDS, gre za firmo, povezano s SDS. To so vam povedali in vi ste to dopustili. In zdaj se vam zdi to še smešno. Oprostite, meni se res ne zdi smešno. Jaz sem cel čas upal, da se motim, ampak danes ste priznali – družba Geneplanet je imela sklenjeno pogodbo s Kitajsko. Hkrati je pa to bila donacija države državi, v kateri naj bi bilo potrebno zaradi kitajske strani določiti posrednika. To se je pa zareklo nekdanji poslanki in zdajšnji sekretarki v kabinetu predsednika Vlade. Njej se je zareklo! »Kitajci zahtevajo določitev posrednika«. Ja, ni res. Vi ste zahtevali določitev posrednika. Ne samo, da ste zahtevali določitev posrednika, določili ste ga, in to natančno izbranega. Tistikrat bi to lahko izpeljala tudi katera izmed državnih firm. Ponudba za transport, to je pa tudi vaš sekretar priznal, je bila in je bila zavedena. Zavedena je bila med seznam ponudnikov in to je bila ugledna slovenska farmacevtska firma, ki bi to izpeljala za minimalne stroške. Ampak ne, očitno se ta praksa v Sloveniji ne bo nikoli izpela, iztekla ali ne vem kaj še, vedno znova bomo nabasali na neke afere, kjer si je nekdo samo zaradi tega, ker je bil ta pravi čas, v ta pravem momentu pa imel ta prave prijatelje, izdatno omastil prste. In to ste vi, minister, dopustili. Meni to res ni smešno.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanec mag. Branislav Rajić, pripravi pa naj se poslanec Miha Kordiš.  Izvolite.
Hvala, gospod predsedujoči.  Ko ni drame, jo je treba narediti. Ta interpelacija se je začela zelo dramatično, seveda v takem tonu in z neizogibno klišejsko opombo, »interpelacijo ste si spisali sami«. Manjkala je samo tista znana obsodba iz polpretekle zgodovine, narod vam bo sodil sam. Ampak šlo je za očitno napeljevanje in poudarek na dušebrižništvo predlagatelja, predvsem in zlasti zdaj, ko je iz koalicijskih skočil v opozicijske vrste. Še ena trditev, da ne drži, da alternative niste imeli, je bila izrečena. Seveda je alternativa bila, ampak kakšna pa je bila ta alternativa? Da se prepustimo usodi, da naj se življenja rešujejo kar sama. Ali bi si mogoče kdo, če grem res v absurd, mislil, da bi se minister Počivalšek moral postaviti pred kakšen elektronski mikroskop pa razlagati virusom, da naj ne udarijo, da bi se vse izpeljalo po vseh določilih Zakona o javnem naročanju? Tudi ta zakon v svojem 46. členu določa, pod kakšnimi pogoji in kdaj se lahko nabave opravijo brez izpolnjevanja vseh pogojev, kot so predpisani za redne nabave. Izkušnja Slovenije je zelo podobna izkušnjam drugih držav Evropske unije, s tem da je v drugih državah žal bilo veliko manj teh mrhovinarskih vzgibov, da je zdaj treba nekoga, ki je nekaj opravil, napadati, in če se le da, uničiti.  Mi smo se skušali vsi skupaj, in seveda minister, ki je bil v nabavah, izogibati tem neobvladljivim tveganjem, ki so bila povezana z nabavami na Kitajskem. Res je, da je kot pojasnilo tudi rečeno, da nimamo tako močne diplomacije, ampak nobena država nima tako močne diplomacije, da se bojuje s prekupčevalci, ki so na ta način zelo zelo služili. Izjema sta Francija, Nemčija in tu se na nek način konča. Tudi v Španiji to ni zaleglo. Znani so tudi primeri, da so države pošiljale varnostnike na Kitajsko, da varujejo ponudnike oziroma prodajalce pred prekupčevalci. Če to vemo, potem je jasno, v kakšni situaciji smo se znašli. In še ena nelogična trditev v tej interpelacijski napovedi, da tako rečem, ali introdukciji, je bila ta, da je zelo čudno opravljati vse po režimu, naj stane, kar hoče. Ali kdo od nas ni bil kdaj v kaki situaciji, kjer je rekel, naj stane, kar hoče, ampak to pa moram narediti? Jaz tu ne vidim nič slabega, jaz to razumem iz čisto človeškega vidika. Ker ko smo imeli odprta vrata države v epidemiji, ko so Italijani umirali kot po tekočem traku, v tej situaciji, ko vidiš, da so rezerve prazne in da tudi zdravniki ne morejo predvideti, koliko in kakšne zaščitne opreme bomo potrebovali, je pa res čas, da se udari z roko po mizi, pa če te snemajo ali ne, in rečeš, naj stane, kolikor hoče.  Kako je bila ta situacija zelo zahtevna, pravi tudi en podatek, da so se 13. marca v Veterinarski zbornici Slovenije odločili in vsem veterinarskim ambulantam, ki imajo predihovalnike ali ventilatorje, kot jim rečemo, poslali obvestilo s prošnjo, da naj bi pripravili te za izposojo zdravstvenim zavodom in bolnišnicam, da bi jih v primeru hujše epidemije lahko uporabili. Torej, bili smo pripravljeni uporabiti tudi v takšni meri neustrezne, da so praktično za uporabo pri živalih. Ti so bili ustrezni, ker seveda ko potrebuješ, tudi balon, s katerim predihavaš, pomaga, če si pripravljen sedeti ob bolniku. Ta teza o neustreznih ventilatorjih se mora ovreči iz dveh razlogov in z dveh zornih kotov. Prvič. Ventilatorji, ki so neustrezni, so ocenjeni samo kot manj ustrezni, zato ker so potrebovali dodatek. In drugič. To ni bila zadnja varianta po oceni, to je bila edina varianta, torej neke velike izbire ni bilo. In zdaj, ker se že operira s tem neustreznim in nadgradnjo, sem si dovolil, da vam pokažem, kaj je to, kar loči neustrezen ventilator od ustreznega. / pokaže predmet/ To je cev z balonom za predihavanje s priključitvijo, ki je ustrezna, in ta stane 15 evrov po kosu, po tem kompletu, ta pa se tudi zamenjuje pri uporabi ventilatorja na sedem dni redno, filtri v ventilatorjih pa se menjujejo dnevno. Tako da to je zadeva, ki ni problematična za nabavo in ki se redno dobavlja vsem bolnišnicam. To ni stvar, ki se je pojavila zdaj v epidemiji, torej to moramo ovreči, toliko da smo na čistem. Nenazadnje to, kar se pravi, da je nabavljenih 300 ventilatorjev – tabele jasno kažejo, da je nabavljenih 148. In to, da se ministra zaslišuje, koliko jih je in kako on gleda na podatek, koliko jih je – zakaj bi on to moral vedeti? Minister mora vedeti, kaj mora nabaviti, in to je ključno, ker za to je bil zadolžen. On ni inventurna komisija, ki bo po bolnišnicah hodila, spraševala, koliko imate, če so vsi v redu in ostalo. Tu se tudi moramo nekako odločiti, da smo pošteni, če že moramo eni druge na ta vidik opozarjati. Kot višek sprenevedanja pa opažam, da se ministru polaga na dušo in skoraj na jezik: »Mogoče ste bili samo izvrševalec.« Torej, vi se mu pravzaprav nočete zameriti, ker ste ga potrebovali nekoč in ga boste verjetno potrebovali v prihodnje. Zlasti ko boste za podjetja z vašega konca verjetno potrebovali kakšno pomoč in razumevanje ministrstva. Takrat je res dobro imeti na zalogi to, da se reče: »Ja, veste, ko je bila interpelacija, mi smo mislili, da je to Janša, niste vi.« Ampak ni fer na tak način postavljati reči, ker minister ne beži od svoje odgovornosti in je za to, za kar je bil zadolžen, odgovoren in je to opravil, kot se spodobi, kot smo videli v epilogu same epidemije.   Naslednja tema, ki jo je treba odpreti, je napačna uporaba besede žvižgač. Namreč, za nas je pojem žvižgača Snowden in recimo Assange in jaz bi rad, da se nekako tu tudi ustavimo, ker mi slovenskega žvižgača še nimamo. Vsako javno tožarjenje ni žvižgaštvo. Pravim žvižgačem je mar za javni interes in na nepravilnosti opozorijo, takoj ko jih zaznajo. Ko pa sodelujejo in potem čakajo na pravi medijski trenutek, da bi se junaško razkrili, to je pa potem nekoliko manj tipična situacija. In sploh ko se umaknejo na varno pa na bolniško in od tam sodelujejo v medijskem spektaklu, potem res mislim, da se vsak strinja, da dvojca Assange in Snowden ne moremo obogatiti s slovenskim priimkom. Rad bi samo spomnil, da je ta gospod, o katerem smo govorili, že podpisano pogodbo za 5 milijonov hotel z aneksom obogatiti za 3,8 ali 3,9, skleniti je hotel tudi pogodbo s ponudnikom za 10 milijonov, za katerega se je že v prejšnjih poskusih sklenitev izkazalo, da je nezanesljiv. Meni se to zdi bolj kot žalobno čivkanje, da je marmelada odletela, kot to, da si resnično nekaj skušal pošteno narediti. Danes pa imamo polna skladišča in zato je plačanih 62 milijonov. Dajmo ne omenjati več 100 pa toliko, 200 pa toliko in ostalega, kar se ves čas vsiljuje. Jaz mislim, da bi Zdravko Počivalšek fasal to interpelacijo v vsakem primeru, ker če je ne bi zdaj in če ne bi nabavil te opreme in če bi ljudje umirali, potem bi verjetno fasal še hujše in še hitrejše. Ker zaradi pomanjkanja opreme je to veliko bolj resen in tehten razlog. Ampak za kolege, ki interpelacijo predlagajo, so podatki, ki jih minister navaja, nepomembni, pravijo, da so neresnični, lažnivo je vladno poročilo in ne štejejo nobeni dokumenti, ki jih pripravijo ministrstva in vladne službe. Torej, verjamejo samo sebi. To je pa … Ne vem, ali lahko samo sebi verjameš. In ko je interpelacija, končni dan, da se minister izjasni in pove svoje argumente, potem jih od 39, ki so interpelacijo podprli, v dvorani sedi pet, šest, kar tudi nekaj pove.   Očrniti torej hočejo vse, ki so v koronakrizi hoteli pomagati. In kot je že kolega Horvat izpostavil, to vprašanje se tudi veliko nam poraja – kdo bo potemtakem res hotel pomagati naslednjič, ko bo naslednji val ali naslednja huda situacija? Danes za to krivite človeka, ki je v nemogočih razmerah uspešno opravil svojo nalogo, in kot sem že rekel – kaj bi mu pa očitali, če te naloge ne bi izpeljal? Zato menim – in v dramskem slogu bom končal – da je interpelacija spisana kot kakšen dramski scenarij, v smislu od enega najbolj sposobnih ministrov v treh vladah do političnega trupla v treh prizorih: pred, med epidemijo in po epidemiji. Lahko bi dramo poimenovali recimo Umor z žvižganjem, s podtekstom Nevarnost je mimo, zdaj pa lahko crkneš. In vsi tisti, ki ministra Počivalška želite posprejati z vonjem političnega trupla, morate vedeti, da ta vaš namen nima toliko zdravega materiala, kolikor ga po mojem trdnem prepričanju, pa to niti ni tako pomembno, dajejo dostopna dejstva, da je Zdravko Počivalšek v tem primeru in v tej situaciji kot minister za gospodarstvo ravnal prav in bil naši družbi zelo zelo koristen. Vsi tisti, ki danes izvajate to politično obdukcijo na silo, hočete obducirati politično truplo, zlasti koalicijski partnerji – to tudi nas boli, ker ste ga dvakrat hoteli v svojih vrstah – pa tudi opozicija, ki se že tretjič izmika odgovornosti, vsi boste morali uporabiti novo orožje. Jaz samo upam, da ne boste uporabili virusa, dejanskega virusa. Ko smo se že ustavili pri tej drami, ki ste jo spisali, bi se na koncu spodobilo, da pridete na priklon. Če vas je kaj v maskah, ker koliko vas je v hlačah, ste pokazali, ko ste pustili prazna skladišča in zapustili Vlado.   Interpelacije seveda ne podpiram. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanec Miha Kordiš, pripravi pa naj se poslanka Iva Dimic.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Obramba ministra Počivalška pred današnjo interpelacijo je veren podaljšek tega, kar se je v zadnjih treh mesecih dogajalo, in sicer da minister Počivalšek samega sebe, umazane posle, ki so se pod njim sklepali, in celotno vlado, ki je vse skupaj omogočala, brani z lažmi, lahko dokazljivimi, debelimi lažmi. Že pred obravnavo je minister Počivalšek interpelacijo označil za šolski spis. Poleg laži so tu seveda protinapadi v obliki diskreditacij. To je druga politična tehnologija, s katero se minister Počivalšek brani pred javnostjo, ki ga je dobila s prsti v marmeladi. Navsezadnje sta pa obe politični tehnologiji, ki se ju verno poslužuje, celotna vlada. Če bi o obrambi ministra Počivalška dejali, da gre za šolski spis, bi mu v resnici naredili uslugo, pohvalili bi ga. Vemo, kako daleč nese sposobnost ministra Počivalška, lahko smo jo slišali v Tarči: ljudje so umirali, kupovali smo golfe, ne mercedesov, čakali bi še do božiča. Evo, če ta stavek napišemo desetkrat, smo dobili šolski spis ministra Počivalška. Je tak človek primeren za ministra za gospodarstvo? Vprašanje je seveda retorično.  Minister Počivalšek je poosebljenje nesposobnosti vlade Janeza Janše. Dejstvo je, da je bilo podpisanih za okoli 200 milijonov evrov pogodb, se pravi 183 milijonov brez DDV, da pa se sedaj minister sklicuje na to, da en kup teh pogodb v resnici ni bil sploh realiziran, je testament in podčrtaj tej nesposobnosti. Cilj celotne akvizicije zaščitne opreme, od ventilatorjev do mask, so bile provizije. To je menda jasno. Opreme se ni kupovalo zato, ker bi jo potrebovali, opreme se ni kupovalo zato, ker bi bili v epidemiji, da bi se zaščitilo delavce, naj gre za trgovke v šopingcentrih, zaposlene v industrijskih conah in še najbolj delavce v zdravstvenih ustanovah in ustanovah skrbstva – ne, to ni bila vladna prioriteta, to ni bila prioriteta ministra Počivalška. Prioriteta so bile provizije in te provizije so program nabav vodile. Edina bolj debela stvar od provizij za dobavitelje so laži ministra Počivalška, s katerimi jih brani. Odločitev za posrednike je bila zavestna odločitev za provizije. Na mizi je bila alternativa. To alternativo smo predlagali tudi v Levici, predlagali smo jo že takoj na začetku: neposredne nabave, možnosti meddržavnih dogovorov, nekatere izmed teh opcij so priromale tudi v nabiralnik ministrstva oziroma zavoda, lahko bi se sprovedle, niso se, vemo, zakaj se niso. Neposredne nabave pomenijo, da provizije ni. Če provizije ni, pravilni prijateljski dobavitelji te ali one koalicijske stranke seveda ne morejo zaslužiti. Kar opisujem, se morda sliši kot kriminalka, ampak to je dejstvo dogajanja v zadnjih dveh, treh mesecih, še posebej na Zavodu za blagovne rezerve, vse odkar je 13. marca oblast prevzel Janez Janša. Organizirani kriminal. Organizirani kriminal. Glavni ključar tega organiziranega kriminala pa je seveda tisti, ki ga je neposredno omogočal, politično zadolžen operativec vlade Janeza Janše, to je bil pa seveda minister Počivalšek kot resorno pristojni.  Za občutek o dimenzijah tega organiziranega kriminala vlade Janeza Janše bom navedel eno primerjavo, ki sem jo navedel že večkrat, ampak je, tako kot vse ostalo, kar se v Državnem zboru zadnje tri mesece dogaja, kot da bi govoril stenam. 5,5 milijona je država plačala Jocu Pečečniku v sklopu tiste 30-milijonske pogodbe za transport nekih 20 ton blaga. Hrvaška je za 5,5 milijona evrov dobila 60 ton zaščitnega materiala neposredno od Kitajske, cena prevoza vključena. Tako za primerjavo, o kakšen redu velikosti razlik se pogovarjamo. Država je za vlado Janeza Janše plen. Plen. Na tisoč in en način. Tu ne gre samo za proračun, ki ga je mimogrede koalicija vzela iz rok Državnega zbora in ga podredila samovolji Vlade. Tu gre za vse mogoče in nemogoče kadrovske menjave na vseh instancah, ki lahko delo Vlade kontrolirajo. Da misli ta vlada rokovati z državo kot s plenom, se je izkazalo zelo hitro, od prvega dne, odkar je nastopila. Prav minister Počivalšek je bil tisti, ki je stopil v prvo vrsto, da to plenjenje brani z lažmi. Začelo se je s tisto debato o vladnih plačah, ko si je minister Počivalšek dvignil plačo za okoli 400 evrov, resnici na ljubo, celotna vladna garnitura si je dvignila plačo za okoli 400 evrov, to je pač tisti dvig za ministre. Potem pa ta isti minister Počivalšek, ki je glasoval za dvig teh plač, gre na 24ur in izjavi, da je za to izvedel od vas. Torej, novinarju je na njegovo poizvedbo odgovoril, da je šele od njega izvedel za to, da se mu je lastna plača dvignila. Eno uro kasneje, oddaja Odmevi, minister Počivalšek znova: »To sem izvedel od vas.« Dvakrat je isti minister isto informacijo izvedel od novinarja v dveh različnih oddajah. Tega primera dviga plač in te debele laži ministra Počivalška ne omenjam zaradi tega, ker bi teh 400 evrov dviga plače ministrom naredilo kakšno silno luknjo v državnem proračunu, omenjam pa zato, ker je to zgovoren primer, kakšen ton lahko od vlade Janeza Janše in od gospoda Počivalška pričakujemo v nadaljevanju. In oh, kako zelo smo v naslednjih mesecih ta ton slišali.   Vemo, kdo vse se je vmešaval v Zavod za blagovne rezerve. V prvi vrsti je tu Mitja Terče, prostovoljni lobist, ki je patruljiral z nalogo, da kraja, ki se dogaja, gladko poteka. Potem je tu cela paleta aktualnih ali odsluženih političnih funkcionarjev, ki je tako ali drugače pritiskala, sugerirala, če jim hočemo dati benefit of the doubt. Andreja Potočnik, nekdanja poslanka SMC, zdaj sekretarka, se je prišla zdirat, zato da bi šli pravi posli naprej. Omenja se Alenko Jeraj, aktualno poslanko SDS, tudi ona je bila vpletena v nabave oziroma se je poskusila vpletati. Pa Jelka Godec, nekdanja poslanka SDS, trenutno sekretarka te vlade. Tudi Urška Bačovnik Janša se je potegovala za posel z Zanmaxom, ta Zanmax je dobil pogodbo v višini stokratnika svojega letnega prometa. A sekretar Cantarutti za medije izjavi, da so podjetja varnostno preverjali, potem pa skoraj 10-milijonski posel dobi podjetje, ki je v prejšnjem letu ali pa v prejšnjih letih obračalo okrog 100 tisoč evrov prometa. Ne se hecati. Pa Marjan Podobnik, odsluženi satelit skrajne desnice, je grozil z Janezom Janšo in Počivalškom, če posla ne bo dobilo Dobnik Trade. Lojze Peterle iz Nove Slovenije je urejal naročilo za podjetje svoje hčerke in tako naprej. Skratka, cela politična garnitura, povezana z aktualno oblastjo, je pritiskala za takšne in drugačne nabave. Posledice vemo, kakšne so. Nekaj tednov nazaj je 24ur na spletni strani razkril, da je podjetje Acron – saj veste, ta zgodba, Toninova mama in to – ki je prejelo za 30 milijonov evrov poslov, obračunavalo tudi 143-odstotne marže. Končni izplen iz te 30-milijonske pogodbe je 16,6 milijona. Pardon, več pogodb je bilo. Pri tem, da so te informacije stare nekaj tednov, vmes se je zaradi razkritij v javnosti in javnega pritiska Zavod za blagovne rezerve malo bolj proaktivno lotil pogajanja o cenah, ampak to ne spremeni dejstva o višinah marž, se pravi do 143 %, in tega, da je skoraj polovica neke pogodbe končala v provizijah. Tu izpostavljam eno pogodbo, zato ker so se mediji precej potrudili, da so naračunali razkorake v posameznih cenah, da so ob tem obračunali logistiko in tako naprej. Razumna domneva je, da vse ostale pogodbe niso nič boljše. Kakšna podjetja vse so še dobivala pogodbe? MD Global Logistics je dobil pogodbe v 10-kratniku svojega letnega prometa, njegov lastnik je bil pa Fursov dolžnik. Spet eden v plejadi primerov, ki ga navajam.   Nič čudnega, da se je prednostno že na svoji prvi seji Vlada lotila tega, da samo sebe zavaruje pred pregonom. Ne samo političnim pregonom, pred tem, da bi jih preganjala policija za izvajanje njihovega organiziranega kriminala. Najprej je zamenjala vodjo policije, tja je postavila svojega človeka, svojega vojščaka, potem je zamenjala vodjo kriminalistov, na koncu je zamenjala še vodjo Nacionalnega preiskovalnega urada, zato da svoje pretekle, aktualne in bodoče svinjarije pomete pod preprogo. Nekako v smislu, da če jih že javnost dobi, kako kradejo, vsaj kazensko ne bodo odgovarjali. Interesi za tak poseg v policijo in vplivanje na kriminalistične preiskave so seveda veliki, zelo veliki. Vemo, da je v teku – ali pa vsaj bila je, zdaj so jo verjetno že pokopali – preiskava o financiranju mreže SDS, povezanih inštitucij iz Madžarske Viktorja Orbana. Seveda za vse to, kar se je že zgodilo pa kar se še bo zgodilo: ni tožnika, ni sodnika. Če ti obvladuješ celotno policijsko vertikalo, če si izvedel tam kadrovski blitzkrieg, serijsko postavil na ključna mesta ljudi s primerno strankarsko izkaznico, se ti seveda ne bo nič zgodilo. Tako delovanje nosi svoje ime. Temu se reče udar, udar na državo, v sklopu tega udar na proračun, v sklopu tega udar na policijo, v sklopu tega tudi udar na demokracijo. Zato pa redkokdaj sploh mine kakšna obravnava v tem državnem zboru v zadnjih treh mesecih, ne da bi se usuli proceduralni predlogi, ker se nam v opozicijski vrsti neprestano poskuša odrekati besedo, poskuša se izigravati protokol v Državnem zboru in tako naprej.   Vlada, zanjo predvsem minister Počivalšek oziroma pod njim Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je seveda to svojo strategijo za provizije branila z lažmi. Najprej so dejali, da se neposrednih nabav ne morejo iti, zaradi tega ker za to nimajo zakonske podlage. Takole je navedlo ministrstvo gospoda Počivalška: »Republika Slovenija oziroma Zavod za blagovne rezerve ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko, saj lahko posluje zgolj s slovenskimi dobavitelji. To ni odločitev te vlade, temveč je stvar veljavne zakonodaje.« Prosim, pokažite mi člen veljavne zakonodaje, v katerem piše, da država ne sme izvajati neposrednih nabav. Vam povem, ne morete mi ga. Zakaj? Zaradi tega ker ne obstaja, kar je povedalo tudi Računsko sodišče. Ampak seveda ministrstva gospoda Počivalška to ni zmotilo in je nadaljevalo z naslednjo kitico, znova citiram: »Poleg tega večina kitajskih podjetij zahteva tudi 100-odstotno predplačilo, česar pa se zavod ne poslužuje zaradi možnosti zlorab in nezanesljivih dobav.« Vav, kaj pa vse te dobave oziroma bolje rečeno pogodbe prek posrednikov, ki so dobile svoje avanse, pa so se ali se niso zgodile? Ti avansi pa niso krili samo nabavnih stroškov, ampak tudi marže, tudi 100-odstotne, 143-odstotne marže, kot smo lahko videli na primeru pogodb Acrona. Še ena obrazložitev, v kateri se je ministrstvo gospoda Počivalška zlagalo, vrh tega ministrstva; težko pričakujemo, da brez vednosti gospoda Počivalška, prej bi rekel pod njegovo neposredno direktivo.   Ob tem je pa ministrstvo zatrjevalo, in tudi gospod Počivalšek osebno, kako oni avansov ne dajejo, kako oni avansov ne izplačujejo. Takole je dejal: »Plačujemo zgolj ob prevzemu in ne bom dovolil, da bi se na račun in škodo slovenskih davkoplačevalcev zlorabljala javna sredstva in okoriščali vojni dobičkarji, ki vidijo v tem zgolj priložnost za dober zaslužek.« Konec citata. Laž. Laž, debela toliko kot provizije. Nakazovali so avanse in niso nakazovali avansov samo za ventilatorje, kakor se je naknadno popravilo ministrstvo, češ, ja saj ventilatorji so pa nekoliko bolj zahteven nakup, zato bomo dali avanse, za maske pa ne. Dobnik Trade – to je tista zgodba, povezana z Marjanom Podobnikom, ki sem ga prej omenil, eno izmed podjetij – je recimo dobilo 600 tisoč evrov avansa za maske. Skratka, minister Počivalšek, provizije branite z lažmi. Zakaj to Vlada počne, je pa menda tudi jasno: mudi se ji nahraniti omrežja, ki vsako izmed strank obdajajo. Za oportunizem politične sredine, v katero sodita tako Desus kot SMC, pa bom ostal pri SMC, so provizije verjetno ta glavna stvar. Imajo prijatelje v gospodarstvu, namažejo jih s primernimi provizijami, potem naredijo na koncu mandata tole / … pokaže z gesto/ in je zgodba zaključena. SDS na drugi strani z močnimi političnimi ambicijami dekontrolira celotno državo, da zaduši opozicijo, da uniči svobodne medije in tako naprej, razmišlja v nekaterih drugih kategorijah. Za SDS valuta niso samo evri, niso samo kadri, ampak politična moč v celoti. Tiste provizije, ki so šle v podjetja, povezana s SDS, lahko tudi na podlagi preteklih praks in preteklega vojnega dobičkarstva – ker v razmerah, ko je na oblasti Janez Janša, gredo provizije v milijone – na podlagi tega lahko sklepamo, da gre prednostno za financkapital, ki se bo tako ali drugače pretopil v politični kapital. Kakšno podmizno financiranje na volitvah, posredno financiranje tovarne laži Nove24 in tako naprej, na take načine se pač …
Kolega Kordiš, interpelacija je na dnevnem redu. Ostalo, insinuacije boste lahko pri kakšni drugi točki dnevnega reda.
Vse, kar sem ravnokar objasnjeval, je stvar interpelacije, zaradi tega ker ključni mehanizem, kako se je spravljalo sredstva iz javne kase, iz proračuna Republike Slovenije v zasebne žepe v zadnjih treh mesecih, je bil Zavod za blagovne rezerve oziroma akvizicije zaščitne opreme, mask in ventilatorjev. In ključni politični operater, ki je to počel za Vlado, je Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo.  Seveda je bilo pričakovati, da bodo ljudje, takoj ko bo Vlada začela s pogromom nad demokracijo in plenjenjem proračuna, vstali, da bodo vstali v protestu. Zato se je Vladi še tolikanj bolj mudilo in zato pri krajah ni ravnala kakorkoli prefinjeno. Zaletela se je v te nabave zaščitne opreme, v Zavod za blagovne rezerve, dajmo mi čim prej spumpati čim več denarja iz javne blagajne, preden nas razjarjeni ljudje vržejo z oblasti. Tako nekako je šla ta logika. V vsej tej logiki se je izkazalo tudi ogromno nesposobnosti, enako kot pri odpiranju šol, pri odpiranju muzejev, pri pomoči gospodarstvu in še kje drugje. Kradli so vsem na očeh. In zdaj to krajo branijo z lažmi, prav tako vsem na očeh, z zelo lahko dokazljivimi lažmi, nekaj od teh sem jih danes že navedel. Medtem pa obljubljenih dodatkov, ki jih je zagotavljal tudi predsednik Vlade na Twitterju osebno, za tiste, ki so delali v epidemiji, ki so se izpostavljali v zdravstvenih ustanovah, predvsem pa bi dal v prvi plan skrbstvene ustanove, domove za starejše, še kar ni, ali niso v celoti izplačani, nekateri pa do njih sploh niso upravičeni, ne tako, kot bi bilo obljubljeno. Sočasno se pa taisti kriminalni vladi kar cedi od retoričnih pohval in zahvaljevanja tem požrtvovalnim zdravstvenim delavcem, vmes nas še vojaška letala preletavajo in tako naprej. Vse očitno gre v tej državi, samo pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo ne. Točnih številk o provizijah nimamo, čeprav bi jih morali imeti. Ne vemo, koliko denarja je bilo izgubljenega na nabavah zaščitne opreme, 20 milijonov, 30, 40, in kakšen bo končen znesek pod črto. Tega ne vemo. Zakaj tega ne vemo? Zato ker vse pristojne inštitucije, ki bi ta kriminal lahko preganjale in pregledovale, končajo na tnalu kadrovskih menjav Vlade. Policija, primer policije, kadrovanje po policiji je dobesedno udarilo na policijo, to sem že omenil. Pa Urad za preprečevanje pranja denarja – zakaj hudirja je Vlada zamenjala vodstvo Urada za preprečevanje pranja denarja? Ni jim všeč, ker ima še posebej glavna vladna stranka problem s tem, da nekdo pregleduje pranje denarja v tej državi.   Smo pa danes lahko brali, ven je prišel članek z naslovom Razkrivamo: Počivalšek pred 14 dnevi kupil še 20 milijonov mask: zakaj je država tik pred iztekom epidemije kupila 20 milijonov mask, ki jih ne more uporabljati zdravstveno osebje? Četrtek, 11. 6., pet minut do 6.00 zjutraj je izšel ta članek na portalu Necenzurirano. Mimogrede, ta portal je bil ena izmed ključnih instanc raziskovalnega novinarstva, ki je razkrilo svinjarije Vlade. »Gre za daleč največjo dobavo mask od začetka epidemije. Količina mask celo presega število vseh mask, ki so prišle v državo do začetka maja. Posel so izpeljali v času, ko so na zavodu zavračali dobave mask drugih, preverjenih ponudnikov.« Gre za 11 milijonov evrov težak posel, ki ga je dobilo podjetje Hmezad TMT, in dobilo ga je med 27. in 29. majem, zato da je dobavilo 20 milijonov mask, ki za zdravstveno osebje sploh niso ustrezne. Pazite, med 27. in 29. majem. Kolegice in kolegi, to je bilo nekaj dni nazaj! Po vseh razkritjih v medijih, kako pleni državni vrh državni proračun prek svojih pravilnih posrednikov, dobaviteljev. Še zmeraj, kljub temu minister Počivalšek gre in zrežira še zadnji korak in še zadnjo krajo, ki mu jo jurisdikcija na Zavodu za blagovne rezerve oziroma mandat za akvizicijo zaščitne opreme omogoča. »Odgovora na vprašanje,« tako nadaljuje članek, »zakaj država po koncu epidemije potrebuje tolikšno količino mask, ni. Gre za navadne troslojne higienske maske, ki so neuporabne za bolnišnice in druge zdravstvene ustanove. Podjetje Hmezad TMT se nikoli prej ni ukvarjalo z dobavo zaščitne opreme. Njegova lastnika Miloš in Domen Prešeren imata dobre zveze s politiko, tudi s SDS. Z istim podjetjem je imel zavod še nekaj tednov pred tem negativno izkušnjo. Aprila je od njega kupil 2 milijona neustreznih mask.« Pazite to: »Neuradno je šlo za iste maske, ki jih je pred tem državi neuspešno poskušalo prodati podjetje Geneplanet.« Nihče me ne bo prepričal, da to, kar se dogaja, ni organizirani kriminal! »Podjetje Hmezad TMT je pri dobavi s pomočjo zavoda obšlo farmacevtsko inšpekcijo, zato nihče ne more preveriti, ali maske dejansko učinkujejo.« Še enkrat, posel s konca maja, med 27. in 29. majem – zdaj, nekaj dni nazaj. »Zavod je s tem izbranega dobavitelja rešil iz hude zagate, saj je ta v Slovenijo že pripeljal 20 milijonov mask, ki so zaradi težav s certifikati za več kot mesec dni obtičale na carini. Vse to se je dogajalo v času, ko je nacionalni preiskovalni urad (NPU) že začel preiskovati sume nepravilnosti pri dobavi zaščitne opreme.«  Cel članek si lahko preberete na spletnem portalu Necenzurirano, dovolite mi, da povzamem samo še dva odstavka. »Na zavodu tako Hmezadu TMT ne bi mogli iti bolj na roko. Podjetje je namreč v Slovenijo že več kot mesec dni prej pripeljalo 20 milijonov mask, ki so zaradi neustreznih certifikatov obstale na carini. Njihovo dobavo zavodu pa je omogočila šele sprememba pogodbe. Ob tem so se dogovorili tudi za znižanje cene s 56 na 52 centov, a je bila ta še vedno krepko višja od cene na trgu.« In to v tem času, ko sam minister Počivalšek pravi, da oni pa sedaj lahko od dobaviteljev, da ni več take panike, da lahko dobavitelje izbirajo. »Kdo bo za to odgovarjal? Že glede na obseg posla je težko verjeti, da Počivalšek zanj ni vedel. Besede Ivana Galeta in ostalih pričajo o tem, da se je vpletal tudi v pogodbe precej nižje vrednosti. Že 11. maja je ministrstvo za gospodarstvo zavodu nakazalo 8,7 milijona evrov. To je bilo v času, ko se je Rumpf,« to je novi vodja blagovnih rezerv, »s Hmezadom TMT še dogovarjal o aneksu k podobi. Če zavod tega denarja ne bi dobil, ne bi mogel kupiti rekordne količine mask. Na vprašanje, ali je ministrstvo denar zavodu nakazalo, ker je Počivalšek že takrat vedel, da bo končal na računu Hmezada TMT, bo lahko minister odgovoril danes.« Kdo dejansko pričakuje, da bo minister na to temo odgovarjal danes? Če bo pa že, bo odgovarjal enako, kot je odgovarjal na vse do zdaj – s tem, da bo trmaril pri svojih lažeh. Pri tem ne gre samo za nabave zaščitne opreme posredno, neposredno in to serijo laži, ki naj upravičijo nabave prek posrednikov in s provizijami, tudi konkretni posli so v igri, Geneplanet, ventilatorji Siriusmed R30, verjetno najbolj razvpit primer, pa zato tudi najbolj reprezentativen. Vlada je imenovala strokovno skupino, dr. Riharda Knaflja smo videli, nastopil je tudi v Tarči, pa mnenje te strokovne skupine gospodu Počivalšku ni bilo všeč, ker je na vsak način Geneplanetu želel omogočiti biznis in kupiti ventilatorje Siriusmed R30. Zato se je obrnil na alternativno strokovno mnenje, pa mu tudi tisto strokovno mnenje ni bilo všeč, je bilo še zmeraj preveč pošteno, zato ga je še malo prikrojil in v Tarči debelo lagal. Namesto tega pa podmuklo, hinavsko napadal dr. Riharda Knaflja, ki je zgolj izrazil svoje strokovno mnenje. Laži, laži, laži, ki naj pokrijejo serijo provizij. Namerna preplačila, laži, napadi na stroko, ponovite desetkrat pa bomo dobili približek tega, kdo in kaj je gospod Počivalšek, vsaj v zadnjih treh mesecih, najbrž pa že pred tem, samo ne tako zelo na očeh javnosti.   Ti, Zdravko Počivalšek, lažeš. Ti, Zdravko Počivalšek, kradeš. Ti, Zdravko Počivalšek, si … / izklop mikrofona/
Kolega Kordiš, izrekam opomin za stvari, ki jih nisi z ničimer argumentiral in dokazal.  Izvoli, postopkovno.
Rad bi nadaljeval svojo razpravo … / izklop mikrofona/
Saj vam nisem … / oglašanje iz dvorane/ Samo moment. Nisem vzel besede, samo izrekel sem opomin. Želim, da v nadaljevanju verbalno komunicirate z nami in z ministrom in tudi z javnostjo na spodoben način. Izvoli, imaš besedo.
Komuniciram z gospodom ministrom natanko tako, kot on komunicira s stroko, kot on komunicira z javnostjo in kot on komunicira z državnim zborom. Izklopili ste mi mikrofon, preden sem zaključil s stališčem, da mora minister Počivalšek v zapor za to, kar sprovaja in kar je sprovajal. Imamo pa še en veliko večji problem, ki presega eno samo ministrstvo in enega samega ministra, in to je, da so v vladi Janeza Janše praktično vsi počivalški – nesposobni kriminalci. Smrt janšizmu, svoboda vsem!
Hvala lepa, kolega Kordiš. Kar zadeva te zaključke, bi predlagal, da bi bili argumentirani. Ideološke opredelitve niste napisali v interpelacijo. Predlagam, da se takim diskusijam tudi v nadaljevanju izognete. Nivo parlamenta je čisto nekaj drugega kot tisto, kar imate takrat, ko protestirate po ulicah in navijate.  Predlagam, da nadaljujemo. Se želi kdo na to odzvati? Minister? (Ne.) Če ne, nadaljujemo. Besedo ima poslanka Iva Dimic, pripravi pa naj se poslanec Dušan Šiško.  Izvolite.
Hvala lepa.   Res je težko poslušati zgolj in samo ideološke razprave, ki dejansko že po kar nekaj sejah še vedno zagovarjajo eno in isto, čeprav je bilo vse, kar se tiče nabav, dokazano s poročilom. Pa vendar, eno je pa dejstvo: če minister Počivalšek ne bi bil dober minister za gospodarstvo, sem prepričana, da ne bi bil v vladi Marjana Šarca. Očitek je jasen, po izvajanju kolega Pavšiča so užaljeni, ker je SMC oziroma tudi minister Počivalšek minister v tej vladi. Ni problem zaščitna oprema, ampak res samo to, da SMC ni šel z LMŠ skupaj na volitve in da so se odločili za drugačno pot. In hvala bogu, da so se tako odločili, ker si kot državljanka res ne predstavljam, da bi bila v času največje krize epidemije ob praznem skladišču še kampanja za volitve. Kaj bi bilo potem dejansko, kakšno stanje bi bilo v Sloveniji?   Zadnjič je bilo na Komisiji za nadzor javnih financ s strani predstavnikov LMŠ v zvezi z nakupom zaščitne opreme govora o objektivni odgovornosti, pa naj za trenutek uporabim vašo logiko, se pravi logiko LMŠ, o objektivni odgovornosti. Gospod Marjan Šarec je vsaj objektivno odgovoren za to, da so bili naši zdravniki in medicinske sestre v najhujših časih epidemije skoraj brez opreme. Na tem mestu naj ponovim, v Državnem logističnem centru na Rojah je bilo 16. marca 2020 na razpolago 93 tisoč 500 kirurških mask, 2 tisoč mask FFP1, tisoč mask FFP2, 3 tisoč 400 mask FFP3, milijon 514 tisoč 380 lateks rokavic, 8 tisoč 649 zaščitnih kombinezonov in 374 zaščitnih očal. In to kljub temu da je Svetovna zdravstvena organizacija že v prvih dneh marca posvarila, da se zaloge zaščitne medicinske opreme zaradi naraščajočega povpraševanja, kopičenja opreme in zlorab hitro zmanjšujejo. Vlada Marjana Šarca pa temu ni prisluhnila in ni zagotovila ustrezne rezerve zaščitne opreme. Svoje strahove ter tudi zaskrbljenost nad stanjem preskrbljenosti z zaščitno opremo je v izjavi že konec februarja izrazila tudi Zdravniška zbornica Slovenije, takratni premier Šarec pa je na izjavo skorajda posmehljivo odgovoril, citiram: »To je tako, kot da bi rekli, da se policisti bojijo strelnega orožja.« Konec citata. To dodatno kaže na to, kakšen je bil odnos predsednika LMŠ do tega vprašanja, ter dodatno pojasnjuje vzroke za pomanjkanje opreme za zdravstveno osebje v času po zaprisegi nove vlade. Druge obtožujete, vaša vlada pa je s svojo pasivnostjo skoraj povzročila katastrofo. Hvala bogu, da je nova vlada opremo lahko hitro zagotovila. Toliko o objektivni odgovornosti koga kdaj in zakaj, je rekla moja poslanska kolegica v svojem stališču.   Prvi je pri Geneplanetu naročil ventilatorje ravno UKC Ljubljana po nalogu Ministrstva za zdravje, se pravi ministrstva od Šarčeve vlade, in je naročal za celo Slovenijo. UKC Ljubljana, vse ponudbe so preverili strokovnjaki in dejstvo je, da ne vidim nobene zlorabe. Kar se je dogajalo ali zgodilo je to, da je bila potem zloraba vseh strokovnjakov, zagotovo strokovnjaka dr. Noča in Podbregarja. Zakaj se je to dogajalo, je res vprašanje. Zakaj je potrebno uničiti stroko? Kar naenkrat so, bom rekla, tudi v tem državnem zboru že kar vsi strokovnjaki, vsi imunologi, vsi intenzivisti. In človek – naj razume, kdor more. Kako se lahko nekdo postavi nad vse? Ampak nekaj pa je dejstvo, Vlada je zaščitila ljudi, in to je bil njen namen in to je dobro naredila. Ves čas se je borila tudi na mednarodnem trgu, da bi prišla pravočasno do dovoljšnje količine zaščitne opreme. Če se to ne bi zgodilo, bi bila resnično zadeva v Sloveniji drugačna. Vlada je zaščitila ljudi tudi s protikoronskimi paketi 1, 2 in 3, marsikomu je pomagala. Pomagala je upokojencem, študentom, ljudem, ki so bili v stiski, zaposlenim, poskušala je ohranjati kar največjo mero delovnih mest. Očitno je to res dobro naredila, če se sedaj poskuša vse to nekako prikazati, da ni bilo učinkovito in da so bili kakšni drugi nameni zadaj. Danes berem, zdajle sem odprla en portal in piše v naslovu LMŠ: Vlada je zavajala glede ventilatorjev in s tem omogočila vojno dobičkarstvo. »Ne 168 niti ne 281 ventilatorjev, vsaj 104 so bili v Sloveniji.« Veste, kaj? To me spominja na to, ko smo imeli že kar nekaj časa nazaj nek požar in so prišla gasilska društva na ta požar. Po zakonu mora vsako gasilsko društvo imeti vsaj štiri predihovalne naprave, dihalnike. V evidencah imajo štiri, ko so pa prišli na požar, so pa rekli: »Naprej s štirimi dihalniki.« So rekli: »Imamo pa samo dva«. To hočem povedati. Mi jih imamo lahko na zalogi v skladišču tisoč, če so neizpravni, če ne delujejo … In samo vprašam, kako lahko trdi in šele na podlagi nekih podatkov iz informacij javnega značaja potem vleče ven podatke nekdo, ki bi moral te podatke imeti že pred 12. marcem, koliko je vseh delujočih zadev? Nekdo, ki bi moral te podatke poznati, potem tukaj zvrača krivdo in pravi, da so podatki različni. Jaz mislim, da bi moral imeti te podatke tudi moj kolega Pavšič. Ker so vendarle bili do 12. marca v tem vladnem delu zagotovo zadolženi, da imajo to vse pod nadzorom.   Na vsa pritoževanja, kakšna je ta vlada in tako naprej, moram reči, da me je en tvit zelo dobro nagovoril, da je za demokracijo značilno, da se oblast lahko tudi zamenja. In se je oblast zamenjala po toliko letih in očitno je to zelo hudo za nekatere. To, da se poskuša izničiti delo vlade in vseh ljudi – moramo reči, da je Sloveniji uspelo iti skozi to epidemijo zato, ker so dobro delovali Vlada, strokovnjaki, zdravniki, medicinsko osebje in ne nazadnje tudi državljanke in državljani, ki so spoštovali socialno distanco, se niso družili in so se vendarle zavedali, da ta epidemija ni zgolj gripa, ampak mogoče res nekaj bolj nevarnega. Vidimo, kako se dogaja, bili smo tukaj nekaj dni nazaj, ko smo poslušali strokovnjake, da imajo težave ali pa napovedujejo, da bodo težave ob morebitnem drugem valu. Čeprav si želim, da ga res ne bi bilo, ker se je enostavno ljudi preveč diskreditiralo, preveč se je o njih grdo govorilo. Kdo je potem še pripravljen, da bi v takih razmerah, v takem vzdušju pomagal? Jaz seveda pričakujem, da bosta vendarle premagala razum in želja, da se vsi skupaj dobro zaščitimo in pripravimo na morebiten prihod. In ko je kolega Kordiš govoril, da se je naročila ogromna količina mask – če bi prebral Večer, pred petimi dnevi je objavil, da javni zavodi že opozarjajo, da so količine zaščitne opreme padle, da jih imajo zgolj še samo za dva slaba meseca, se pravi, da se verjetno pripravljajo na morebitne ponovne težke razmere. Upam, da se ne bomo potem spet spraševali, kdo ni nabavil in kje je nabavil in tako naprej. Dajmo vendarle nekaj narediti. Tele razprave dejansko jemljejo voljo ljudem. Saj mogoče je tudi namen opozicije, da bi vzeli voljo ljudem, pa vendarle jaz upam, da bodo tukaj resnično zmagali razum, složnost in seveda tudi solidarnost, kar je najbolj pomembno v takih razmerah.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanec Dušan Šiško, pripravi pa naj se poslanec Jure Ferjan.   Izvolite.
Predsedujoči, hvala za besedo.   Jaz bom za začetek čestital predlagateljem, kajti sprašujem se, zakaj moramo poslanci raziskovati, kaj se je dogajalo z nabavo mask v času krize, tako mask kot respiratorjev. Tudi ko je bila ustanovljena parlamentarna komisija s strani dr. Anžeta Logarja in Jelke Godec v prejšnjih mandatih pa so prišli do nekih zaključkov, mi, ne boste verjeli, nismo vedeli, še danes ne vemo, kdo je bil kriv, česa je bil kriv. Predlagatelji, jaz vam resnično priporočam, da podate pobudo, da greste na NPU, kajti mi imamo v Sloveniji inštitucije, sodstvo, tožilstvo, policijo – do današnjega dne nisem dobil od njih nič. Poslanci, in vam čestitam, se matrate, ugotavljate, tako z ene strani kot z druge strani pa prihajajo raznorazne stvari na plan. Resno se sprašujem, ali sploh še potrebujemo te inštitucije. Zaposlenih je veliko, denar gre iz javne uprave, ta denar lahko namenimo tudi kam drugam. Poslanci smo tisti, ki bomo ugotavljali, zasliševali enega ministra, zdajle trenutno za gospodarstvo, kmalu, slišim, bo v pečico padel minister za obrambo, še pred tem mogoče za policijo, potem bo pa mogoče že kultura prišla na vrsto, ker kulturnikov v Sloveniji sploh nimamo več, ker so sami naredili eno veliko štalo pred kulturnim ministrstvom.   Ne vem, kako je mogoče tudi, da tako imenovani žvižgač, čeprav je Bane prej razložil, da mi v Sloveniji nimamo žvižgača – kje je on? Nikjer se ga ne omenja. Jaz verjamem, poslanci, od prvega do zadnjega, če bi vi podpisovali pogodbe, bi mi bili že zdavnaj nekje tam na spisku. Tega gospoda Ivana Galeta ni pa nikjer. Nekje se skriva in z leve in z desne ne vemo, kje je, mogoče je na Bahamih in uživa, da ne bom rekel, predvidevam z denarjem, ki ga je pokasiral, da je začel žvižgati. Tako ste govorili – da imamo žvižgača in da je dajal ven podatke. Ne nazadnje, jaz sem kar presenečen, da se še vedno ukvarjamo s temi maskami pa z respiratorji, čakam, da bo nekdo prinesel ven, da teh mask sploh nismo potrebovali. Te maske, če bi bile po vseh pravilih, bi morale biti čisto vse testirane. Ne tiste maske, ki so jih določeni ljudje doma sami zašili pa so šli, ki so jih nosili v trgovinah. Resno se sprašujem, kam to pelje. Hudo mi je, vam moram povedati, ko sem stopil v dom demokracije, od določenih poslancev nisem pričakoval, da bomo imel takšne pogovore. Spomnim se parlamenta, ko so se obmetaval z bananami, z jabolki, ampak takrat parlament ni bil na televiziji, pa s cajtengom so se tolkli, danes pa, preprosto rečeno, otroci, ki so prišli iz plenic ven, mislijo, da lahko govorijo vse sorte. Neko kulturo pa moramo imeti. Ti, ki najbolj govorijo, kako je treba kulturo, kulturo, pripeljejo ljudi, pridejo zraven tistih, ki se vozijo s kolesom in sprehajajo, in na koncu, ko katerega vprašaš, zakaj pa ste tu: »Ja, prišli smo malo zaradi firbca.« Dajmo, začnimo razmišljati, kaj se bomo pogovarjal tu notri, Slovenija nas gleda.   Gospod Počivalšek, imate eno tako, bom rekel, kljukico pri meni. Če ste vi minister za gospodarstvo, pa celotna Vlada, ne vem, zakaj ste dovolil – vsaj če bi jaz bil šef, ne bi dovolil – da se vsi vtikajo v to nabavo mask, in bi morali vi potem odgovarjati za te nabave. Ne pa nekaj je minister za obrambo, nekaj za zdravstvo, ne vem, kdo še vse, tisti stari, iz Bruslja poslanci so neke klice opravljali, naši poslanci, kot sem danes slišal v razpravi, so klice opravljali. Če se vam pa res dokaže, če bodo te naše inštitucije, tožilstvo, policija in vsi, naredile svoje, potem žal pojdite v zapor, plačajte, če ste kaj vzeli, plačajte vse kazni. Če bi bil jaz šef države, bi enega postavil, ne pa vseh. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima predlagatelj Robert Pavšič.  Izvoli.
Preden totalno skrenemo s poti, ne vem, jaz sem bil prepričan, da je danes na dnevnem redu interpelacija ministra za gospodarstvo gospoda Počivalška, danes pa očitno interpeliramo nekdanjega premierja gospoda Marjana Šarca in interpeliramo gospoda Ivana Galeta. Gospod Šarec je spodaj v pisarni, Ivan Gale pa bo jutri verjetno na kolesu, tako da dvomim, da je na Bahamih, tukaj okoli bo hodil. Vsaj tako, kar vidim na Facebooku, ker se jaz teh zadev ne udeležujem, zaradi tega ker so to stvari civilne pobude, ne pa politikov. Mi imamo možnost govoriti za temi mikrofoni, marsikdo pa te možnosti nima. Niti gospod Gale, ki ga danes vsi tako napadate.  Kaj je bistveno? Pustimo ob strani indice, sume in gremo samo na tisto, kar smo danes neizpodbitno dokazali. Danes smo javnosti – vam verjetno ne, ker boste to zanikali – neizpodbitno, brez dvoma dokazali, da ste kupili nepotrebno opremo. Glede na število predihovalnikov se ni nikamor mudilo in jih je bilo očitno dovolj. Torej, zavestno ste kupili nepotrebno opremo in s podlago za ta nakup zavajali dobra dva meseca dni, dokler ni enemu izmed ministrov ušel pravi podatek pa smo potem še tega šli preverit. Namesto nič, smo prišli na 404 predihovalnike, pa verjetno jih je še več. Druga stvar, ki je bila jasno dokazana danes, že večkrat: zavajali ste glede nujnosti uvedbe slovenskih posrednikov. »Država ne sme sklepati neposrednih poslov,« je bilo stališče ministrstva za gospodarstvo še 2. 4. v Dnevniku. Še več, na enem izmed medijskih nastopov se je zarekla tudi sekretarka v kabinetu predsednika Vlade in je rekla celo to, da so kitajski dobavitelji zahtevali uvedbo slovenskih posrednikov. Vse to ste nam prodajali dva meseca in pol. In kaj je posledica tega? Najmanj 4 milijone evrov neposredne škode za državni proračun. In zdajle je ta oprema v skladiščih.   In potem poslušam kolege, ki govorijo, da je Večer pred petimi dnevi poročal, kako so količine zaščitne opreme padle v pričakovanju verjetno drugega vala. Ne, vam bom jaz povedal, zakaj so padle. Zaradi popolne nesposobnosti komunikacije te vlade – ker se je spet čez noč odločila, da bo s 1. 6. nabavo znova decentralizirala. Vsi ti nabavni tokovi, vse te nabavne službe, nabavniki po vseh javnih zavodih morajo začeti danes iz nule. Ta zadeva se ne dela tako stihijsko, to se dela načrtovano, ljudem se pusti nekaj časa, ne pa 14 dni. Sami veste, kako poteka javno naročje – pa saj se ne da naročiti v tej državi ene robe v dveh tednih. Razen seveda če gre za vnaprej izbrane dobavitelje z vnaprej izbranim blagom, takrat pa to gre. A zdaj lahko spet pričakujemo kronično pomanjkanje zaščitne opreme? Očitno, da ja. Čeprav tokrat dvomim, da je bil to manever Vlade, ampak je bil to še en dokaz popolne nesposobnosti obvladovanja nabavnih tokov v tej državi. Pa saj vsak posel, ki se ga loti ta država, na koncu konča v neki aferi. Zelo malo pa je takšnih poslov, ki bi to lahko še v času, ko je zadeva topla, dokazali. In danes smo neizpodbitno dokazali dvoje: kupili ste nepotrebno opremo, dokazano, in zavajali ste glede nujnosti uvedbe slovenskih posrednikov. Posledica: najmanj 4 milijoni evrov škode.
Hvala lepa.   Besedo ima Jure Ferjan, za njim pa bo dobil besedo Nik Prebil.   Izvolite.
Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani minister, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci in seveda vsi, ki nas spremljate!  Dejstvo je, da se je Vlada Republike Slovenije, ki je z mandatom nastopila 13. marca letos, uspešno in odločno soočila z epidemijo koronavirusa, vsaj v tem prvem polčasu oziroma v prvi tretjini. To dokazujejo podatki, statistika, to dokazuje tudi trenutna epidemiološka slika in to nam priznavajo tudi iz tujine, tako v Evropi, tako v svetu. Interpelacijo, ki ste jo vložile opozicijske stranke oziroma del opozicije, ste vložili 4. maja letos. Vložili ste jo torej sredi epidemije, vložili ste jo po manj kot 100 dneh po nastopu te vlade, pravzaprav manj kot dveh mesecih po nastopu te vlade. Seveda to pravico imate, ali je bilo to konstruktivno in državotvorno ravnanje, pa bodo odločili volivke in volivci. Kar še posebej bode v oči, je, da so interpelacijo vložile tri nekdanje vladne stranke, torej LMŠ, SD in SAB, in pa nekdanja nadkoalicijska stranka Levica. Torej štiri stranke, ki so Slovenijo pustile v stanju, ki je bilo zaskrbljujoče in zelo nezavidljivo, tik ob nastopu epidemije.   Ko sem razmišljal, kako v današnji razpravi najbolj ponazoriti, kakšen odnos imajo pravzaprav predlagatelji do soočenja z epidemijo koronavirusa in posledično do javnega zdravja in seveda tudi življenja državljank in državljanov, sem se spomnil izjav nekdanje direktorice Nacionalnega inštituta za javno zdravje gospe Nine Pirnat, ki sicer prihaja iz vrst Socialnih demokratov, in pa njenih besed, njenih nastopov na novinarskih konferencah, ki smo jim bili priča. Zato sem se odločil, da bom tudi v današnji razpravi teh nekaj besed citiral, kajti težko z drugimi besedami tako enostavno, tako nazorno, tako plastično, če hočete, pokažemo, kakšen je odnos predlagateljev do soočanja z epidemijo koronavirusa, ki je prizadela Slovenijo, Evropo, ves svet. To so tudi stranke, ki so v vseh teh zadnjih tednih, mesecih ovirale sprejemanje protikoronapaketov, ki v veliki večini niso podpirale protikoronapaketov, s katerimi se je z večmilijardno intervencijo, kakršne v zgodovini samostojne Slovenije še ni bilo, pomagalo slovenskemu prebivalstvu in slovenskemu gospodarstvu. Takole gre. 24. februarja letos je, kot omenjeno, nekdanja direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje gospa Nina Pirnat dejala: »Potniki, ki se vračajo iz tujine in dobijo bolezenske znake, naj po telefonu kontaktirajo zdravnika, zaščitno vedenje pa ni potrebno, tudi maske ne.« Štiri dni po tem, 28. februarja, je takole dejala gospa Nina Pirnat: »Ljudje, ki prihajajo z ogroženih območij in so zdravi, so lahko normalno vključeni v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije.« Pa gremo naprej. 2. marec, gospa Nina Pirnat, njena izjava, citiram: »Mogoče je seveda, da je virus med nami, vendar tudi če je, so očitno znaki tako blagi, da ne povzroča težav.« Gospa Nina Pirnat je rekla 2. marca, »znaki tako blagi, da ne povzroča težav«. 5. marec: »Poudariti moramo, da je za prenos bolezni potreben tesnejši stik z bolnikom, zato je verjetnost, da bi se okužili bolniki oziroma bolniki in njihovi spremljevalci na urgenci, zelo majhna, podobno velja za sopotnike na letalu.« Zelo nazorno, kaj ne? In če se sprašujete, zakaj je v Sloveniji zbolevalo medicinsko osebje, če se sprašujete, zakaj je prišlo do okužb v domovih za starejše, če se sprašujete, zakaj ta oseba ni več direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje, če se sprašujete ali pa če se ne sprašujete, sem vam pravkar podal odgovore.   Tukaj bi se dotaknil čisto na kratko samo za intermezzo z nekaj besedami še domov za starejše občane v naši državi. Videli smo, kaj bi se lahko v njih zgodilo, če bi bile nadaljnje reakcije tudi nove vlade takšne, kot so bile reakcije pod vlado Marjana Šarca. Tako smo imeli tri domove za starejše, kjer je sicer situacija nekoliko eskalirala, šlo je za Metliko, Šmarje pri Jelšah in pa Ljutomer, tega bi lahko bilo še mnogo mnogo več. Podatek, ki zelo jasno potrjuje to, da se je ta vlada pod koalicijo SDS, SMC, NSi in Desus uspešno soočila z epidemijo, je tudi podatek, da je v enakem obdobju v letošnjem letu v domovih za starejše občane in v enakem obdobju v preteklem letu, torej v letu 2019, ko epidemije ni bilo, v letošnjem letu v enakem obdobju umrlo manjše število ljudi kot v preteklem obdobju, lansko leto. Ob tem bom eksplicitno poudaril, da je vsakega izgubljenega življenja škoda in da je vsako življenje dragoceno in pomembno, da ne bo slučajno kakšne napačne interpretacije, ki se je v zadnjih tednih v medijih pogosto uporabila. Tukaj bi dodal samo še en podatek. In sicer, v slovenskih domovih za starejše imamo okoli 19 tisoč oskrbovancev, od tega je bilo okuženih 1,7 %. Toliko za podatek in statistiko, ki je postavljena v kontekst.  Nadaljeval bom še z enim citatom nekdanje direktorice NIJZ gospe Nine Pirnat, potem pa obljubim, zaključim v tej razpravi s citiranjem. Takole je rekla 8. marca 2020, štiri dni pred razglasitvijo epidemije v Republiki Sloveniji: »V Sloveniji še zdaleč nimamo epidemije koronavirusa in upam, da jo bomo preprečili.« Sicer odločne besede, ampak poglejte, štiri dni pred razglasitvijo epidemije je direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje rekla: »Še zdaleč nimamo epidemije.« To pove veliko, kaj ne? Seveda tudi to, vlada Marjana Šarca v odhodu je razglasila epidemijo. In drugi del te povedi, »in upamo, da jo bomo preprečili«. Pa se na tem mestu vprašam, s čim bi jo pa vi preprečili. S sprenevedanjem, s kazanjem prsta na druge, s prelaganjem odgovornosti, z metanjem peska v oči, s praznimi skladišči? S tem bi jo preprečili, s tem bi se spopadli, če ne bi vrgli puške v koruzo? Stanje zaščitne opreme v blagovnih rezervah Republike Slovenije na dan 16. marec, torej tri dni po prevzemu tretje Janševe vlade operativne vloge, je bilo stanje sledeče, poglejte. Zaščitni kombinezoni – 2 tisoč 700 kosov, to so lahki, potem višja stopnja zaščite zaščitni kombinezoni – 5 tisoč 949, potem gremo pa po zaščitnih maskah, FFP1 – 7 tisoč kosov, FFP2 tisoč kosov in FFP3 tisoč 900 kosov, od katerih je bilo tisoč 500 komadov s pretečenim rokom; in še kirurške zaščitne maske 93 tisoč 500 kosov. Torej oprema, ki ni zadoščala niti za nekaj dni zaščite medicinskega osebja, ki se je v prvi bojni liniji spopadlo s koronavirusom, to je vlada Marjana Šarca pustila vladi Janeza Janše. In ko je bilo tudi v današnji razpravi že veliko povedanega, koliko respiratorjev je bilo, koliko postelj in tako naprej, pa pojdimo konkretno, 12. 3. 2020 je bilo 26 razpoložljivih postelj na intenzivnem oddelku, kjer bi lahko sprejeli paciente z okužbo koronavirusa oziroma covid-19. To je podatek ministra Liste Marjana Šarca – gospoda Šabedra.   Pa gremo lahko konkretno po naših bolnišnicah. Govorim na dan 12. marec 2020, število razpoložljivih postelj za intenzivno nego oziroma terapijo, UKC Ljubljana – 3 postelje, UKC Maribor – 4, Splošna bolnišnica Celje – 5, Splošna bolnišnica Novo mesto – 3, Murska Sobota – 2, Izola – 2, Jesenice – nobena, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec – 2, Nova Gorica –nobena, Brežice – nobena postelja, Ptuj – 1, Splošna bolnišnica Trbovlje – 2 in Univerzitetna klinika Golnik – 2, torej skupaj 26 postelj. Toliko o tem, da ni bilo nujno kupiti respiratorjev. Še nekaj je treba poudariti. Vlada ni plačevala stvari vnaprej za zaščitno opremo, kjer ni bilo garancije, izjema so nekateri ventilatorji, kar je tudi eksplicitno bilo povedano, za katere pa je bila bančna garancija, torej je bilo tudi za to zavarovanje. Nekateri ste tudi že v tej razpravi rekli, da Šarčeva vlada za to ni bila odgovorna, ampak poglejte, nehajte se sprenevedati, 20. februarja 2020 vas je Svet Evropske unije, tako kot ostale članice Evropske unije, pozval k sprejetju ukrepov za zagotovitev varovanja javnega zdravja, zlasti da bo bolnišnično osebje, ki oskrbuje bolnike, imelo ustrezno zaščito. Z 20. februarjem 2020 so bili izpolnjeni pogoji, da bi takratna vlada pod vodstvom Marjana Šarca osebno zaščitno opremo določila kot blago osnovne preskrbe. Ali je to storila, pa imate odgovor v stanju v naših blagovnih rezervah na dan 16. 3. 2020, ki sem ga pred tem predstavil.   Če bi vlada Marjana Šarca takrat reagirala drugače, če bi takrat šla v nabavo zaščitne opreme, jaz sem prepričan, da bi bile tudi cene te zaščitne opreme bistveno nižje, ker pa tega ni storila, pa vemo, kakšno je bilo stanje. Saj vemo vsi, ki sedimo v tej dvorani, pa vedo tudi vsi, ki nas spremljajo. Saj vemo, ko smo šli v trgovino ali lekarno, ali smo dobili razkužilo, ali smo dobili rokavice, ali smo dobili masko. Nismo jih dobili, ker jih ni bilo v Sloveniji. Vi se pa zdaj tukaj sprenevedate, zakaj je vlada kupovala in zakaj so bile cene višje. Ja, seveda so bile cene višje, če stvari ni bilo. V kapitalizmu ceno določa trg. Jaz sicer razumem oziroma poskušam razumeti, da ste nekateri z miselnostjo še v socializmu ali pa v kakšnem drugem režimu pa to težko razumete, ampak to ne spremeni realnosti. Stanje je tako, kakršno je na trgu. In še en pomemben podatek je tukaj. Glavna stvar, ki je bila v očeh tistih, ki so naročali zaščitno opremo, je bil faktor pravočasnosti. Kaj vam pomagajo maske, ki bi jih dobili mogoče za, ne vem, 10 % ceneje, pa bi jih nam dostavili, ne vem, 15. junija?! Nam nič ne pomagajo kaj dosti. Preberite si tudi kakšen tekst, kakšno kolumno zdravnikov, ki so delali z bolniki s covidom-19, ki so delali v sprejemnih oddelkih, s kakšnimi situacijami so se soočali. Ampak jaz vem, da ste vi to prebrali, ampak vas očitno ne gane.   Ob tem bi rad poudaril, osebno to zagovarjam in sem tudi prepričan, če pa je bila kakšna nepravilnost, da bodo te zadeve pristojne inštitucije natančno raziskale. In če je do nepravilnosti prišlo, to tudi ugotovile in ustrezno ukrepale. Tukaj res ne sme biti dvoma. Ne smemo oziroma ne moremo si pa dovoliti, da bomo kar vsepovprek obtoževali, še posebej tiste, ki so se izpostavili, ki so konec koncev tvegali tudi svoje zdravje, ne samo čas, in marsikdo verjetno tudi sredstva, da smo se uspešno soočili z epidemijo koronavirusa v Sloveniji. Marsikdo, ki se je sedaj izpostavil, če bo prišlo do drugega vala, ki si ga seveda ne želimo, je pa treba biti realen, da se lahko zgodi, se ne bo več hotel izpostaviti. In jaz ne razumem na tej točki, kako je mogoče, da se tudi v času epidemije, da se v času razmer, ko bi res morali pokazati neko enotnost in se ne deliti na ene, druge ali kakršnekoli že, da se gremo neko ideološko bitko ali kakorkoli. Res ne razumem tega. Zato bom v sklepnem delu svoje razprave to zaključno misel namenil ravno kot nasprotje tega, ker v opoziciji počnete, oziroma v delu opozicije, da ne bom krivičen, počnete. Ne bom kritiziral, ne bom blatil, ne bom krnil javne podobe tistih, ki so se izpostavili, ampak bom ravnal ravno nasprotno, pa ne zato, da bi nasprotoval opoziciji, ker če boste predlagali kaj dobrega, bom to z veseljem podprl; ampak zato, ker je to prav in pravilno. Zato se bom na tem mestu še enkrat zahvalil čisto vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali, da smo se v tem prvem delu, v prvem polčasu, v prvi tretjini uspešno soočili z epidemijo koronavirusa, ki to še vedno počnete, kajti ta bitka z epidemijo, z virusom še vedno poteka. Hvala vsem, ki ste bili omenjeni, ki niste bili ali ne boste omenjeni. Hvala vladi, hvala tudi ministru Počivalšku. Hvala zdravnikom, medicinskim sestram, medicinskemu osebju, civilni zaščiti, policiji, vojski, vsem. Tudi vam, dragi poslanke in poslanci, ki ste podprli ukrepe in protikorona pakete, ki so pomagali slovenskemu prebivalstvu in gospodarstvu, slovenskemu turizmu. Milijon 300 tisoč ljudi je dobilo neposredno pomoč, s turističnimi boni pa sleherni državljan in državljanka oziroma prebivalec naše lepe države. Dokazali smo, da zmoremo in da bomo zmogli. Želim pa si, da boste tudi v opoziciji spoznali, da ne gre za oblast, ampak da gre za Slovenijo.
Hvala tudi vam, gospod poslanec, za to razpravo.  Besedo je želel predlagatelj.   Izvolite, gospod Pavšič.
Tudi jaz se bom najprej iskreno in od srca zahvalil za vso modrost, ki smo jo nujno potrebovali, pa poučnost pa ne vem, kaj še vse skupaj.   Ne, ne gre za ideologijo v primarnem smislu besede. Gre pa za ideologijo, ampak ideologijo ene valute. Ko sem prejle govoril o neposredni škodi 4 milijone evrov samo na enem poslu, na poslu nepotrebnega nakupa predihovalnikov. Koliko je bilo drugih poslov, ki so neposredno oškodovali javne finance, jih je pa verjetno več, več deset milijonov, ampak to bodo drugi ocenjevali. Sprašujete, kakšno staje je zapustila prejšnja vlada. 240 milijonov evrov bilančnega presežka je zapustila. V prvem tednu vaše vlade je to izpuhtelo. Očitno je zapustila dovolj predihovalnikov in očitno je zapustila delujoč sistem nabav zaščitne opreme, ki ste ga potem vi v roku 12 ur popolnoma podrli. Na osnovi česa, tega pa ne vem. Na osnovi skladišča Zavoda za blagovne rezerve? Kot je meni jasno, Zavod za blagovne rezerve skladišči nujno potrebne zadeve, ki jih rabi ta država, če se res nekaj hudega zgodi. Kaj skladišči? Mleko, moko, olje, gorivo. Slučajno se je notri našlo po letu 2006, kar je že kolega v svoji razpravi ugotovil, nekaj zaščitnih mask FFP2, nekaj rokavic in nekaj kombinezonov. Zdaj pa pride ta vlada in čudežno ugotovi – Aaa, skladišče je prazno! Kaj naj naredimo? Aha, dajmo mi prekiniti vse tiste, ki nabavljajo zaščitno opremo. Vi tega ne smete več, zdaj bomo pa mi nabavljali, naši. V isti ideologiji – ideologiji evra. Kaj pa je naredila prejšnja vlada? Jaz stalno tukaj poslušam. Saj tukaj gre za kolektivni uspeh, da nismo toliko zboleli. A vam je žal, da ni zbolelo, ne vem, 5, 10 tisoč ali pa 100 tisoč ljudi pa da nismo imeli 5 tisoč mrtvih?! Ja, glede na to, koliko vas jaz poslušam, vam je žal, da do tega ni prišlo, ker potem bi bilo vse to, kar ste delali, popolnoma upravičeno. / oglašanje iz dvorane/ Ne, vi ste si to želeli.   Prvi v Evropi smo še v prejšnji vladi zaprli meje, za to smo jih slišali iz Francije. Normalno smo komunicirali z ljudmi. Epidemijo smo razglasili glede na epidemiološke podatke. To ni zadeva, ko se kar nekdo odloči in reče – Aha, jutri bomo pa mi imeli epidemijo. Dajte no, lepo vas prosim. Zaprli smo šole, prepovedali obiske v domovih starejših občanov; to so bili učinkoviti ukrepi. Tudi vi ste imeli kakšnega učinkovitega, ampak da so bili pa protikorona paketi učinkoviti za naše gospodarstvo in za ljudi. Ne me basat, lepo vas prosim. Še ko se izvajajo, mi že ocenjujemo, koliko je bilo vse to uspešno. Pa ni bilo uspešno, dajte si priznati. Vsi niso mogli biti uspešni. In če bomo mi predlagali kaj dobrega, boste vi to velikodušno potrdili?! Od treh paketov do zdaj pa 300 plus nekaj predlaganih dopolnil, ne vem, če bi lahko preštel vse sprejete na eno roko. In zdaj nas šolate in modrujete o tem, kako mi predlagamo zanič dopolnila, zanič ukrepe, vam samo nagajamo in ne vem, kaj še vse. Lepo vas prosim. Dajmo vseeno ohraniti vsaj vizavi ljudi, ki nas gledajo, da pa ni tako. Vi nas pač povozite, ker ste se tako odločili in za svojimi odločitvami stojite. Je s tem kaj narobe? Ne, ampak ne nam potem tega očitati, ali pa celo reči – Joj, koliko smo mi dobri, ker smo vam sprejeli en amandma od SAB pri PKP1. Ne vem, če je bil pri PKP2 sploh kakšen, pri trojki tudi ne, od 270 amandmajev. In citirati gospo Pirnat. Jaz zdaj raje ne bi bral citatov dr. Kreka in Jelka Kacina, res ne bi, ker bomo zašli čisto na neke druge nivoje komuniciranja. In vsi se kimali tam, kako kolega dobro govori. Ja, je naiven. On je pa lahko hvaležen, da je prejšnja vlada odstopila ter da sta SMC in Desus novo vlado potrdila. Zakaj? Ker drugače sploh ne bi tukaj notri sedel.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Nik Prebil.  Gospa Anja Bah Žibert, prosim, če počakate na svoj čas, ko boste razpravljali.   Naslednji ima besedo gospod Nik Prebil.   Pripravi se gospod Jani Prednik.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa, podpredsednica. Minister Počivalšek, kolegice in kolegi!   Svojo razpravo danes začenjam s citatom: »Zavod ni in ne bo izvajal neposrednih predplačil dobaviteljem, ki zahtevajo stoodstotni avans. Tovrstne transakcije so za Slovenija preveč tvegane. Ne bom dovolil, da se na račun davkoplačevalcev zlorabljajo javna sredstva.« To, minister, so izjave iz vašega tvita z dne 9. 4. 2020. In danes na podlagi tega ugotavljam, da ste lagali takrat in lažete sedaj. Lagati pa ni lepo. In zgodba posla z ventilatorji oziroma pravilneje predihovalniki je mnogo širša, kot se zdi na prvi pogled; in je pravo leglo sumov korupcije, negospodarnega ravnanja z denarjem davkoplačevalcev. Je zgodba o netransparentnosti in osebnem vmešavanju vas, spoštovani minister, v zadeve, kjer bi že iz neke moralne higiene morali ostati zunaj. Začelo se je nekako z željo po posrednikih, ki bodo posle z zaščitno in medicinsko opremo za Slovenijo speljali. Sem pa spada tudi najbolj udaren primer posla s podjetjem Geneplanet, pri katerem je v imenu države vaše ministrstvo, ki ga vodite vi, želelo izpeljati posel za okoli 8 milijonov evrov, kar znese 220 ventilatorjev oziroma predihovalikov. V sredini meseca marca je bil celotni vrh ministrstva pa tudi ljudje v vladi seznanjen z mnenjem stroke, da so ti ventilatorji, torej Siriusmed R30, zadnja izbira med 90 predlaganimi, saj so najdražji in najmanj ustrezni. Mimo tega je bil dan kasneje posel sklenjen, pa poglejmo dejstva. Ta posebna strokovna skupina zdravnikov, ki je strokovno pregledovala ustreznost ventilatorjev, je le-te ocenila kot manj primerne za bolnike s koronavirusom. In tukaj se jaz resnično vprašam, za koga ste potem vi to kupovali. Morda za sebe? To vas namreč sprašujem, ker ste ponovno povozili stroko, in resnično ne razumem, kako ste se lahko odločili za tak nakup, ki očitno kaže sum koruptivnosti. Potem si celo drznete vsi po vrsti javno diskreditirati še naprej ljudi, ki vas opozarjajo na neustreznost in nepravilnost. Zanimivo, ko v oddaji eden od članov strokovne skupine izrazi nasprotovanje vaši odločitvi, se nanj zgrnejo napadi; in to je resnično sramotno. Zamolčali ste tudi nam in javnosti, da je strokovna ocena dr. Podbregarja, na katero ste se sklicevali tudi prej, češ da imate na MGRT soglasje za ventilatorje Siriusmed R30, ampak on je ocenil tudi druge ventilatorje, nekatere kot bistveno boljše. Pa ga bom citiral, da ne bo rečeno, da to ni res, citiram: »V primerjavi z R30 je Mindray SV300 naprednejši ventilator in omogoča dodatne za pacienta vitalne meritve, ima pa tudi vse tisto, kar dodatno kot opcijo nudi ta R30, strokovno bi izbral Mindray.« Konec citata. Drugič, v eni od oddaji ste nekako s tresočim glasom rekli in vas bom tudi tukaj citiral: »Te ventilatorje smo kupili, ker so bili v tistem trenutku na voljo, čeprav niso bili mercedesi, ampak golfi.« To te rekli vi, minister. Sedaj pa vas jaz tukaj vprašam tako po kmečko – Kaj vam da misliti, da potem kupite golfe, če so vam podjetja ponujala audije pa jaguarje z več opreme za nižjo ceno z istim dobavnim rokom? Edini možni odgovor je, da zato, ker ste si pač golfa oziroma to vrsto posla oziroma ventilatorja pri tem izbranem podjetju zaželeli; oziroma ste pač želeli zrihtati posel. In temu se reče preferiranje nečesa, kar je dražje in slabše. Spomnimo, da povezava v to podjetje ne seže samo do vas, ampak spet tudi v stranko SDS. Ne želim resnično obtoževati nikogar, ampak povezave so več kot očitne. Direktor tega podjetja je gospod Bitenc, dober prijatelj Boruta Petka, nekdanjega tajnika predsednika Vlade Janše. Leta 2011 je govoril tudi na enem od odprtih forumov Slovenske demokratske stranke. Brat tega Petka pa je bil nekdaj, sedaj več to ni, ironično, solastnik tega istega podjetja Geneplanet. Vi, minister, ste tudi v telefonskem pogovoru, kjer so pač vas posneli, posredovali ravno pri tem podjetju in za to podjetje zahtevali stoodstotno plačilo avansa, in to samo s 50-odstotno bančno garancijo, kar je zelo narobe, ker pri takih poslih je stoodstotna garancija ključna, da se država zavaruje in zavaruje svoj nakup. Pa saj vemo, kaj je avans – predplačilo za neko storitev. To ste dali v celoti, preden je bilo zagotovljeno bančno zavarovanje; ves čas pa ste govorili, da se to ne bo zgodilo. Kar je pa res resnično zanimivo, glede na to, da je bila težava predplačila pri nekem drugem paketu, ki ga je želela iz Kitajske poslati Alibaba. Torej ste, minister, osebno, zavestno posegli v postopek pri tem izbranem podjetju in omogočili, v bistvu zahtevali plačilo takšnega avansa, kar je pa najbolj pereče – za material oziroma ventilatorje, ki so pri covidpacientih neuporabni, brez dodatne opreme. Še enkrat, neuporabni so. In takšen posel, minister, ni nikoli nesmotrn, še manj pa gospodaren za državo. In kot tretjič, za piko na i, ponudba Geneplaneta je bila najdražja, s ceno 36 tisoč 400 evrov na enoto, brez DDV in brez nuje pripadajoče opreme. Poleg tega niso dostavili teh medicinskih ventilatorjev do predvidenega roka, to je bil 15. april, in je bila pogodba še celo podaljšana za mesec dni, čeprav se je neznansko mudilo. Za primerjavo, naročali ste ventilatorje tudi pri podjetju Interpart, kjer pa ste vzeli sicer samo 7 kosov, a je bila cena na enoto bistveno nižja, spoštovani, 17 tisoč 800 evrov, brez DDV. To pomeni, da so bili ti ventilatorji Geneplaneta od osnovne cene skoraj štirikrat dražji; in še dražji bi bili, če bi dodali tiste potrebne vlažilce zraka in kompresorje, za dodatnih tisoč 500 evrov na kos. Jaz tukaj res ne morem razumeti, zakaj ste potem posredovali pri takšnem poslu, zakaj ste si želeli, da se takšen posel sklene, zakaj ste pošiljali tesne sodelavce na zavod; kot pač to, da vam je to bilo bodisi naročeno od nekoga, ki sedi višje od vas, bodisi ste se želeli okoristiti sami oziroma vaši poslovni prijatelji.  Preko medijev pa smo lahko slišali tudi številne izjave o nekih pritiskih, kričanju, grožnjah delavcem na zavodu, kaj vse se bo zgodilo, če ta posel ne bo izpeljan; in da so to navodila z nekega vrha. In pri vsej tej povezavi je očitno, da ste imeli s tem podjetjem osebne želje. In niste edini v tej vladi, daleč od tega, niti ni to edina želja, ker vemo, da je bila želja tudi ta, da naročanje prevzame Zavod za blagovne rezerve, ki sodi pod okrilje vašega ministrstva, torej MGRT. In minister tega ministrstva ste bili tudi v prejšnji vladi, kakor ste minister tudi v tej Janševi vladi. In ker je bil zavod že večkrat strokovno ocenjen kot neprimeren za te centralne nabave, se resnično čudim dejstvu, da ne veste, kakšne so zmogljivosti zavoda in kakšne organe imate pod ministrstvom. Ker govorite namreč javno, da niste podpisovali ničesar, čeprav ste dali soglasje k vsaki sklenitvi pogodbe. In vi lahko v bistvu govorite, kar hočete, ampak dejstvo je, da ste objektivno politično odgovorni kot najvišja oseba na ministrstvu za vsako dejanje in vsak dogodek, ki je posledica ravnanj subjektov, ki ste jim neposredno nadrejeni. In sem spada tudi Zavod za blagovne rezerve. In jaz lepo prosim, da nas nekako ne zavajate in da nimate ljudi za neumne, ker to niso, ker so vas pravzaprav že davno spregledali. In o objektivni in subjektivni odgovornosti je govoril tudi vaš bivši šef SMC dr. Miro Cerar. Jaz predlagam, da si ta članek preberete. Nenazadnje pa bi si ga lahko prebrali tudi koalicijski poslanci, predvsem kolegi iz SMC, ki so še nedavno močno zagovarjali etičnost in moralo v politiki, sedaj pa to ploščo hitro obrnili, a žal na stran, ki je močno spraskana. In jaz resnično sprašujem vse koalicijske partnerje, kdaj si boste nehali zatiskati oči in ščititi tukaj ministra, ki ne prevzema nikakršne odgovornosti, čeprav je jasno vidno, da se je vmešaval v posel in preferiral določeno podjetje ter deloval mimo pravil. Ker vaša zgodba o podjetju Geneplanet je bolj opazna, kot si mislite, to namreč ni neznano podjetje vašemu ministrstvu. Če pogledate podatke Erarja, pa vam bom tole prebral, je v zadnjih osmih letih razvidno poslovanje v višini milijona in pol z MGRT, vemo pa tudi, da bo to podjetje še naprej prejemalo subvencije, saj je v teku šest projektov na MGRT; kar v bistvu ne predstavlja nobene težave, prikazujem pa zgolj navezo. Še več, vlada je takoj po prevzemu oblasti zamrznila proračun in ustavila vsa nenujna plačila. A pravila spet očitno ne veljajo za vse enako oziroma ne veljajo za tiste izbrane. Nekatera podjetja so vseeno prejemala nepovratne subvencije vašega ministrstva in med njimi tudi Geneplanet, in sicer za 423 tisoč evrov med epidemijo, ko je bil proračun zamrznjen. In prav tako je bilo to podjetje privilegirano pri poslu z maskami in jaz se tukaj vprašam, zakaj. Imate možnost in poveste, kdo, kaj in zakaj je bilo privilegirano. Ker opozarjam pa še enkrat, če pod težo teh pritiskov javnosti in vseh razkritij Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za zdravje ne bi preklicalo naročila teh neustreznih ventilatorjev, ki jih bo še nekatere treba nadgraditi, bi vi to nonšalantno lepo kupili. Čeprav je minister Gantar 2. 5. izjavil, da se ventilatorjev ne potrebuje več, da smo jih – in to danes vemo – že ob razglasitvi epidemije imeli dovolj tudi za hujši scenarij. Torej ste lagali vsi, eden za drugim, laž na laž na laž pa po vaše postane resnica, ampak žal ne, laž je še vedno neresnica. In celo zadnji rok za dobavo 220 ventilatorjev je po podaljšku potekel 15. 5. In edina možna razlaga tukaj je zloraba javnih sredstev pod pretvezo. In tukaj obstaja nek dvom in sum na kaznivo dejanje, ampak s tem se bodo ukvarjali pristojni organi. Epilog vsega – podjetje nato zaradi vsega predlaga preklic pogodbe, državi ostane 90 ventilatorjev, za katere moramo dokupiti dodatno opremo, 20 jih podjetje odkupi nazaj, 110 jih ne dobavi.   Zdaj pa še nekaj, kar je ključno. Čeprav so bili ti ventilatorji neustrezni za bolnike s covidom-19 in najdražji ter to, da ste osebno klicali na zavod in zahtevali, da se uredi plačilo stoodstotnega avansa pred garancijo in se spelje ta posel z Geneplanetom, bile so številne nepravilnosti, ki so dokazljive; in to niso več sumi, nepravilnosti, ki kažejo na neetično, klientelistično in koruptivno dejanje. In to je vredno vsakršne obsodbe javnosti in začetek postopkov. In potem si vi, minister, v oddaji drznete reči – Kaj pa imamo mi javnosti za razlagati. Jaz se resnično opravičujem, ampak ali ste padli na glavo? Ves čas trobite – reševali smo življenja, šlo je za krizne razmere. Ja, seveda, ampak to je vaša dolžnost. Ampak to ne opravičuje nakupa teh ventilatorjev, ki so neustrezni. Ključno je to, da so bili na voljo primerni ventilatorji in da jih glede na znane številke danes sploh nismo rabili. No, pa poglejmo, vi ste prej rekli, bilo jih je 281, od tega 168 primernih ventilatorjev za bolnike s covidom-19. V redu, kupim to vašo trditev, 168 ventilatorjev je primernih. Potem so z dnevi in dnevi prihajali še novi ventilatorji od Gorenja in tako dalje, številka se je večala, danes vemo, ker so nam bolnice sporočile, da jih je bilo čez 400. Povejte mi potem, in to je ključno, vsi, spoštovani kolegice in kolegi, zakaj ste potem kupili in silili naprej z nakupom 220 ventilatorjev, ki so neustrezni za bolnike s covidom-19, brez te opreme, ki pa naročena ni bila. Razložite mi to. S tem, o čemer zdaj govorim, ste se dokazano vmešavali, nenazadnje je vaš državni sekretar povedal, da bi od 100 do 200 ventilatorjev zadoščalo za nek hujši scenarij, ki ga k sreči ni bilo. Ste politično odgovorni za preferiranje podjetij, ker so bile s tem oškodovane javne finance za 4 milijone evrov, lahko pa bi bilo oškodovano tudi javno zdravje, če bi se zadeva zaostrila, ker so bili ti novi ventilatorji potem neustrezni. In še nekaj, minister, in tukaj bom zaključil, če bi resnično imeli vsaj trohico spoštovanja do državljanov ali pa trohico morale in integritete ter osebne odgovornosti, bi se s položaja poslovili že prvi trenutek, ko so vam bile ugotovljene številne nepravilnosti in spornosti. Prišli smo v čas, ko nihče več ne prevzema nikakršne odgovornosti, kar to je skrajno zaskrbljujoče. Če pa že tega niste bili sposobni, pa predlagam, da odstopite tukaj pred koncem te interpelacije in si prihranite vsaj še tisto malo spoštovanja, ki vam ga je ostalo. Hvala.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Jani Prednik.   Pripravi se gospa Monika Gregorčič.   Izvolite.
Predsednica, najlepša hvala za besedo. Vsem lep pozdrav; spoštovani minister!   Naj na začetku takoj odgovorim kolegu iz SDS, ki je dejal, da smo na tej strani parlamenta z glavo še vedno v socializmu. Mene to vedno zaboli, ker jaz sem letnik 1987 in mi to predava in govori član stranke, katere predsednik je rastel v komunizmu in se je jokal, ko so ga iz komunistične partije vrgli. Jaz predlagam, da s tem enostavno nehate. Jaz tudi ne bom na tem mestu govoril o kriminalu oziroma kogarkoli označeval kot kriminalca ali kriminalno združbo. Imamo institucije, ki bodo ugotavljale, ali je šlo za kriminal, ali ni šlo za kriminal. Jaz lahko tukaj samo rečem, spoštovani minister z ekipo in celotno vlado, jaz srčno upam, da ni šlo za kriminal, ne bom pa na tem mestu nikogar obsojal. Dejstvo je, da so iz te krize, te epidemije najboljše šle države, ki so med svojimi voditelji imele ljudi, ki so se znali hitro in pravilno obrniti ter izkoristiti svoje povezave, poznanstva, predvsem s Kitajsko. In spoštovani minister, vi ste minister za gospodarstvo že od leta 2014. To je vaša tretja vlada, v kateri sodelujete. V teh šestih letih – sem jaz prepričan, ker sem tudi prej delal v kabinetu ministra in vem, kako to poteka – ste imeli ogromno srečanj s politiki, gospodarstveniki in vplivneži tudi na Kitajskem. In vaš fokus delovanja od leta 2017 naprej je bil, vsaj kolikor je zaznati po javnih objavah, predvsem na Kitajskem. Od leta 2017 naprej ste bili na Kitajskem štirikrat. In kot vemo, je bila Kitajska pri dobavi te zaščitne medicinske opreme ena ključnih. Kot sem rekel, ste bili na Kitajskem štirikrat in za ta štiri potovanja ste porabili okrog 60 tisoč evrov. To samo po sebi absolutno ni sporno, ker je pač vedno treba nekaj vlagati, zato da nekaj iz tega iztržiš. Pridemo pa sedaj do tega, kaj ste s temi obiski Kitajske v bistvu iztržili, pa bom šel kronološko. Leta 2017 ste bili na Kitajskem zraven 110 voditeljev držav, ministrov in podjetnikov. Tukaj v kotu vidimo vaš obraz. Bil je tudi predsednik Kitajske, bil je tudi Erdogan, bil je Putin in vplivni kitajski gospodarstveniki. In jaz predvidevam, da ste tudi na tem srečanju spletli neke prijateljske vezi, spoznali gospodarstvenike, spoznali vplivne Kitajce, ki nam bi kasneje lahko pomagali. Potem ste bili leta 2018 na Kitajskem in ste se sestali s kitajskim ministrom za trgovino, ministrom za kulturo in turizem ter predsednikom pekinške univerze za šport. Tukaj vas vidimo, kako ste sedeli za isto mizo in ste verjetno imeli konstruktiven pogovor. Čez pet mesecev ste šli za en teden ponovno na Kitajsko, in sicer ste se takrat srečali z ministrom za znanost, tehnologijo, guvernerjem province in sprejel vas je tudi podpredsednik skupine Hisense. To je tista skupina, ki je kupila podjetje Gorenje; in tukaj samo za intermezzo, ker to v bistvu ni tema interpelacije. Hisense je lastnik Gorenja in na začetku ste dejali, da veste, kako se je boriti za delovna mesta. Tukaj naj opozorim, da v Gorenju ravno to podjetje odpušča ogromno ljudi, čeprav imajo milijardne dobičke. In zaradi nekaj milijonov izpada v Sloveniji v bistvu tukaj Gorenje zapira in tista vaša borba za delovna mesta ravno ne vzdrži. Naslednjič, in sicer četrtič, sicer je bil to obisk na nižji ravni, ampak ste se četrtič dobili z namestnikom župana mesta Šudžou, gospodarstveniki in ogledali ste si sejem CIIE, kjer je sodelovalo enajst slovenskih podjetij. Namesto da ste se tukaj samo slikali, bi lahko dejansko spletli nova poznanstva, kot tukaj piše – Your new connection.   Iz vsega tega bi lahko sklepali več zadev, ampak poglejte, vi ste bili minister v prejšnji vladi, vaši poslanci tvitajo, kako so bila prazna skladišča, vas nisem slišal reči tega, ampak vaši poslanci se venomer sprenevedajo okoli tega, pa jim še enkrat povem, bili ste minister v prejšnji vladi in če niste vedeli za ta prazna skladišča, je to še ena graja na vaš račun. Predlagam poslancem SMC, da nehajo s tem, ker so bili prej del koalicije, vi ste bili minister. In gospod Počivalšek, prej sem omenil tistih 60 tisoč evrov, ki samo po sebi seveda ni spornih, absolutno, to pač stane, Kitajska je daleč, to stane. Iz vsega tega bi mi lahko sklepali, da ste spletli poznanstva, veze in tako naprej. In ker ste bili minister v prejšnji vladi, bi že marca oziroma februarja, ko ste vedeli oziroma morali bi vedeti, da primanjkuje zaščitne opreme, enostavno ta poznanstva uporabili. Marsikatere države z vplivnimi voditelji so to storile, kupile so tudi neposredno. In ne zanikati, da neposrednega nakupovanja ne sme biti, ker vas je Računsko sodišče postavilo na laž in dejalo, da bi to lahko tako izpeljali. In se tu poraja več dvomov. Jaz, še enkrat, ne bom sodil, ampak odgovorov je enostavno premalo glede na vsa vprašanja in na vse dvome, ki se v zadnjih dveh mesecih porajajo. Eno je, ali ste bili na nek način nesposobni splesti politična poznanstva in poznanstva z gospodarstveniki, katere bi lahko v času krize kontaktirali, in je šlo tistih 60 tisoč evrov v zrak. Ali pa ste jih kljub temu vzpostavili, kar je pa še bolj sporno, in tega niste želeli uporabiti in ste s tem omogočili posrednikom v Sloveniji, da služijo na ta račun. Če bi lahko sodil, bi rekel, da je boljša prva varianta, da ste bili nesposobni, ker ta druga varianta pa meji na tisto, kar je večkrat izpostavil kolega Kordiš, ampak, še enkrat, ne bom tega jaz izpostavljal. Odgovorov ni, vprašanj je zmeraj več.   Gospod Počivalšek, jaz vas kot človeka spoštujem, tudi ko sem bil še v kabinetu ministra Židana, sem sodeloval tudi z vami, vendar zaradi vseh teh naštetih dejstev ne morem podpreti vašega obstoja oziroma bom absolutno podprl interpelacijo, ker ne morete biti več minister. Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo. Gospa Monika Gregorčič ima besedo.   Pripravi naj se gospod Željko Cigler.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, podpredsednica.  To obrazložitev predloga interpelacije ministra za gospodarstvo, kar danes poslušamo, naj takoj povem, bistvo celotne te interpelacije je laž, politični konstrukt in res vzorčni primer pritlehnega politikantstva. Namreč predlagatelji te interpelacije računate, da če laž ne vem kako velikokrat ponovite, ji bodo ljudje sčasoma verjeli. Ampak jaz sem prepričana, da resnica slej ali prej pride na dan. Danes je minister za gospodarstvo na zagovoru zato, ker je v res nemogočih razmerah izpeljal uspešno nalogo in zagotovil dovolj zaščitne opreme, da je ni nikomur zmanjkalo. In največji absurd je to, da je interpeliran zato, ker je nalogo uspešno opravil. V bistvu je narobe svet, lahko bi bil interpeliran, če tega ne bi uspel. Strinjam se, prav je, da proces nabave zaščitne medicinske opreme osvetlijo institucije. Potreben je pregled, morda je res šla kakšna stvar vseeno narobe, vsekakor pa morajo to narediti pristojne ustanove, odkriti morebitne napake. Treba je iti pač po črki zakona, upoštevati pravno državo. Tukaj imamo institucije, kot je Računsko sodišče, KPK, organi pregona, na koncu so to sodišča, ki sodijo. Ni parlament tisto mesto, ki sodi in obsoja. Imamo tri ločene veje oblasti, nekateri poslanci tega še vedno ne obvladajo, pa bi bilo prav, da preberejo Ustavo. Tako pa je danes pred nami pravi politični linč ministra za gospodarstvo, ki pa mu asistirajo – in to je najbolj žalostno – vsi glavni mediji, seveda s ciljem, da pade vlada. Ampak o tem več v nadaljevanju.  Želela bi predvsem osvetliti razmere, v katerih je nabava zaščitne medicinske opreme potekala v sredini marca in na začetku aprila. Naj samo preberem kratek izsek iz članka na 24.ur z dne 2. 4. Tedaj je očitno Pop TV še korektno poročal: Glede razmer v mesecu marcu, kako zaostrene so bile, kot v vojni, pravila trgovanja ne veljajo več, šteje le gotovina, dobavitelji v nekaj urah želijo plačilo v gotovini, povpraševanje je petdesetkrat večje od ponudbe, prodajo vse, maske je treba plačati v celoti in v gotovini še pred dobavo, preden kupec sploh vidi naročilo. Države pošiljajo svoje ljudi na Kitajsko s kovčki denarja, ki se dogovorijo in kupijo maske neposredno pri dobavitelju ali zakupijo celotno proizvodnjo. Pravila trgovanja ne veljajo več. Kdor plača hitreje in več, četudi je kdo že pred tem vplačal polog, te maske dobi in odpelje. Tovornih letal ni. Za prevoz so se uporabljala potniška letala. Cene prevoza so se zviševale vsak dan. Kitajska je celo omejila lete. Mislim, da je jasno, da so vladale tedaj dobesedno vojne razmere in hektika. Zato je prav, da danes fokus današnje razprave ne bi bil iskanje odgovornosti tistih, ki so težave reševali in na koncu tudi rešili, ampak iskanje odgovornosti tistih, ki so krivi, da smo se v tako hudem pomanjkanju sploh znašli. Nepripravljeni na epidemijo, da so bili zdravstveni delavci goli in bosi tako rekoč v prvih bojnih vrstah. In ja, odgovornost je treba terjati od tistih, ki so v času, ko bi lahko ukrepali, gledali stran, zamižali ter čakali, da zadeva mine. Jaz verjamem, da se našemu sedaj poslanskemu kolegu, nekdanjemu premierju, gospodu Šarcu ni niti sanjalo, kaj bi bilo treba takrat narediti, ker pač očitno ni vedel, da z vodenjem vlade pridejo tudi odgovornosti, velika odgovornost; in da biti predsednik vlade niso samo govori na prireditvah. Kaj pomaga škarje in platno, če ne znaš šivati; če si pomagam s kakšnim šarcizmom. Zato je res neprimerno in nedostojno poslušati očitke s strani predlagateljev o številu ventilatorjev, da jih je bilo 13. 3. kar 404. To je podatek, ki bi ga vlada, ki je takrat prevzela posle, nova vlada, nujno potrebovala. In jaz se sprašujem, zakaj nekdanji premier tega podatka ni posredoval novi sestavi, novi vladi. Ja, očitno ga ni imel. Očitno ga tudi ni bil sposoben pridobiti. Pozdravljam pa vse napore, vse preiskovalne napore kolega Pavšiča, ki je res se potrudil in kot pravi kriminalist in forenzik raziskal to problematiko.   Kar se tiče še očitkov s strani LMŠ o nesposobnosti, nekoordiniranosti, o slabem vodenju in slabem odločanju ministra za gospodarstvo. Veste, res so nedostojni ti vaši očitki, kajti o nesposobnosti smo se lahko prepričali, kako je to v prejšnji vladi potekalo. Prazna skladišča so pa samo dokaz. Ko pa poslušam o očitkih, da minister ni navezal ali vzpostavil vseh zunanjepolitičnih kontaktov, da ni nihče kontaktiral, sem slišala, predsednika vlade Republike Kitajske in za neposredno organizacijo nabav. Jaz vas samo spomnim, da to govorijo tisti, iz vrst katerih izhaja nekdanji premier, ki se je v dveh letih vladanja uradno srečal le z enim predsednikom vlade, to je z gospodom Orbanom, ki je na mednarodni politični sceni popolnoma neprepoznan in ki ne ve veliko o kriznem menedžmentu. Očitki so bili o vojnem dobičkarstvu, o perverznih dobičkih. Pa se jaz sprašujem, ali predlagatelj sploh ve, kaj je razlika med maržami in dobički, kaj so odvisni oziroma posredni stroški in kateri so ti perverzni dobički – 10 %, 20 %, 100 %, 500 %? Bi bilo prav, da postreže s konkretnimi številkami, ne pa da operira s puhlicami. Če se vrnem nazaj, kaj je cilj te interpelacije, seveda je prozoren – rušenje vlade, zato se sredstev ne izbira, uporabljeno je bilo celo nezakonito prisluškovanje ministru. Prav neverjetno, te zadeve tudi v SD nihče ne problematizira. Naj samo spomnim na izjave vašega nekdanjega predsednika v Tarči, kjer so ravno tako bili podani očitki, da se poslancem in politikom nezakonito prisluškuje; takrat pa je znal odločno povedati, da je to neprimerno, danes pa sodelujete s temi ljudmi, s politično opcijo, ki v ozadju niti vleče, prav zanimivo, nekdo, ki spada v ekstremni del političnega prostora na drugi strani. Ali vam ni nič nerodno, ko politično levo opozicijo vodijo ljudje iz ozadja skrajnega desnega roba? Ampak to je stvar, ki jo boste morali vi razčistiti sami pri sebi. Dejstvo je, da očitno sodite po sebi, ko prejudicirate, da je prišlo do ne vem kakšnih goljufij, kriminala pri teh nabavah. Smo v bistvu v situaciji, ko lopov s prsti kaže na nedolžnega in vpije – Primite tatu. In kje je resnica, zakaj je ta vlada tako v napoto in zakaj ste se lotili prve možne točke, to je nabava mask, medicinske opreme? Ker tako imenovani posvečeni dobavitelji niso bili sposobni in kos, pa so uleteli drugi. Kdo bo sploh še pripravljen na sodelovanje vnaprej, ko pride drugi val epidemije? Državljani vas bodo takrat poklicali na odgovornost, če ne bo, ker ste uspeli umazati delo in prizadevanja uradnikov ter podjetnikov. Hvala.
Hvala lepa.   K besedi se je prijavil predlagatelj.   Izvolite.
O kontekstu, pritlehnem politikanstvu in o tem, ko pride; ne – če pride, ampak ko pride drug val, ker zdaj smo že prepričani, da bo tudi prišel drugi val, zgleda že v Državnem zboru. Mogoče boste to predlagali in bomo izglasovali, ali naj pride ali ne. O tem raje ne bi. Kdo ugotavlja politično odgovornost? Sodišča in pravosodni organi niso pristojni za ugotavljanje politične odgovornosti. To lahko ugotavlja edino Državni zbor, prepozna in sprejme pa to lahko posameznik na politični funkciji; ali pa tudi ne. In danes vidimo, da očitno je edini odgovor – ne. Spet manipulacija glede praznih skladišč, pa že minister sam, ki je danes interpeliran, je povedal, da Zavod za blagovne rezerve ni bil nikoli namenjen skladiščenju zaščitne opreme, nikoli. Pa zgleda, da je neko številko predihovalnikov ta vlada le dobila. Če je 13. marca 168 vseh, od tega 20, 30 primernih, potem kar naenkrat je postalo v vladnem poročilu, da je 168 primerih. Neke številke so torej le imeli. Katere, ne vem. Smo že zdavnaj zahtevali primopredajni zapisnik med ministroma Šabedrom in Gantarjem, pa je ta vlada toliko odzivna, da nam ga še ni poslala; ali pa vsaj pokazala, da bi notri pogledali, ali je bil ta podatek kje zaveden ali ne. To kaže na odlično odzivnost te vlade, sploh kar se tiče transparentnosti komuniciranja in poslov, identično kot ob obravnavanju in pripravi poročila o nabavah. Toliko časa ste ga pacali, da je poln napak in zavajanj; in še vedno vztrajate na nekaterih že sedaj dokazanih in priznanih napakah v tem poročilu, pa še vedno trmasto vztrajate. To je pač normalno. Ja, če trmasto vztrajaš pri neki napačni zadevi, bo postala resnična, mar ne? Danes sem ministru zastavljal neposredna vprašanja. Odgovoril pa je samo na eno. Ali je bilo podjetje Geneplanet izbrano za izpeljavo meddržavnega posla? Na to je minister odgovoril, da ja, da je vedel, da je bilo to sklenjeno že prej, je potrdi. Potem je to podjetje izpeljalo posel in donacijo zahvalnosti Kitajske do Slovenije, kar pa je, in smo danes tudi že izpostavili, dokazano brez trohice dvoma. Je pa dvoje – in že to je dovolj za politično odgovornost – predihovalnikov smo imeli dovolj. Kupili ste nepotrebne in očitno tudi neuporabne predihovalnike za bolnike s covidom. Druga ugotovitev, dokazana brez dvoma, zavajali ste z razlogi za uvedbo posredniških podjetij in preprečili neposredne nabave. To je bila čista politična odločitev. Ni imela zakonske podlage, imela je pa politično podporo in to ste priznali. Bilo je zapisano v medijih. Niste demantirali nikoli, dokler ni ta zadeva počila kot en balonček. Potem pa ja, čez mesec in pol – takrat smo se zmotili, smo narobe povedali. Ne gre to tako. Imate ogromne piar službe, ki spremljajo vse, kar se dogaja v zvezi z ministrstvom za gospodarstvo; in te članke ste videli, ko so bili že objavljeni. Zakaj niste takrat odreagirali? Post festum te zadeve zanikati ni več kredibilno. Kredibilno bi bilo pa takrat se odzvati in pojasniti, zakaj je do tega prišlo, kako je do tega prišlo in kdo se je to odločil. Me zanima, kako koalicija komentira podatek, da je vlada dobra dva meseca zavajala, načrtno zavajala s številom ventilatorjev. Verjetno je kriva prejšnja vlada, da je ta vlada zavajala s številom ventilatorjev. Da ne govorim o nezakonitem prisluškovanju, to pa je res perverzno. In o tem, ko pride drugi val. Še preden smo se tega znebili, dajmo spet strašiti ljudi in ne vem kaj. Kot jaz vem, se je prvi interventni zakon oziroma paket zakonov izpel in s 1. 6. spet nabave izvajajo tisti, ki so za to usposobljeni, ki vedo, kaj kupiti, koliko kupiti in kje preveriti, ali je tisto, kar so naročili, res primerno tistemu, za kar to rabijo. Mi govorimo sedaj o FFP2 maskah, FFP3 maskah, to ocenjujejo ne vem kakšni zdravniki. Eden reče, da je to v redu, drugi reče, da to ni v redu. Imamo dve instituciji v tej državi, ki lahko to edini rečeta, lahko mi prinesete pisma tisočih zdravnikov. Dva instituciji lahko rečeta, ali je to primerno za uporabo v Sloveniji ali ne. Agencija za zdravila in medicinske pripomočke ter Tržni inšpektorat. Samo ti dve imata to pravico. Nima je ne vlada, nima je ne posamezni zdravnik, še najmanj pa se ima to pravico odločati Državni zbor; ampak ta državni zbor je na koalicijski strani potrdil, da so bile te nabave ustrezne, gospodarne, transparentne, učinkovite, vse naj naj. Seveda opozicija v tej šlamastiki ni želela sodelovati in tudi ne bo. Gospod minister, dajte končno odgovoriti na kakšno vprašanje. Pa ne stalno ene in iste stavke obračati, ker ne bo v redu. Vam priporočam. Lahko, da se motim, pa bo v redu, saj vi veste, koliko glasov imate, vi se že zavedate, da boste to interpelacijo preživeli, vsaj glede na stališča, ki so jih vsi povedali.  Ampak ima pa to še druge posledice. Predvsem ugled vlade, ugled Državnega zbora, ugled zdravstvenega sistema, ugled vojske, policije, ugled civilne zaščite. Koliko ljudi in podjetij, tudi poštenih med njimi, smo v tem državnem zboru v raznih sobanah v zadnjem mesecu dni blatili? Zakaj? Zaradi vaše politične odločitve. In marsikdo sem pride pa nam še grozi – vas bodo tožili. To ni v redu. Zakaj bi nam natikali nagobčnike?! Lahko, da kakšen podatek dobimo od kod, nas nekdo namerno zavede, ampak zato je interpelacija, da vam mi postavljamo vprašanja, vi pa nam date kredibilne odgovore. Da vam damo možnost, da se zagovarjate. Ampak zgleda, da se ni treba zagovarjati, če veste, kakšen bo na koncu rezultat. Danes porota niso volitve, danes je porota tukaj noter, 90 nas je, pa ne vem, če nas bo ob glasovanju 90. In vi veste, da boste dobili večino, ki bo potrdila, da ste odlično opravili svoj posel. Ampak jaz imam še vedno pri vsem tem dokazani najmanj dve tako hudi zadevi, zaradi katerih bi si morali sebi ohraniti politično hrbtenico. Dovolj smo imeli predihovalnikov, dovolj smo imeli ventilatorjev. Ne, nismo jih imeli dovolj, boste rekli. In vi ste kupili zelo drage in glede na mnenje stroke najmanj uporabne oziroma neuporabe, brez dodatne opreme. In zavajali ste z razlogi za uvedbo posredniških podjetij in tako preprečili neposredne nabave. Pa za dve veliki neposredni nabavi vemo vsi tukaj noter, vi ste se odločili skozi celo serijo dopisovanja, da tega ne boste izvedli. Zakaj, veste vi. In glede na to, da ste povedali, da niste nobena marioneta in da niste delali po nobenem navodilu, danes odgovornost prevzemate osebno in samo vi. Enkrat vas je že v tem državnem zboru poskušal državni sekretar rešiti, pa je eno od teh dveh očitkov prevzel nase, na svoj hrbet, nekdo iz vaše ekipe ima hrbtenico, ali ima jo pa šef te ekipe, tega pa ne vem.
Hvala lepa. Nadaljujemo.  Gospod Željko Cigler ima besedo.   Pripravi pa se gospod Jani Möderndorfer.  Izvolite.